, vsak dan raa» sobot m*m m m kov. teu(d daily c xcept Saturdays, Sundays and Holidajra. r» Američani in Angleži p bil i samo osem letal. Največja bitka sc je razvila, Isoamtriški in angleški bomb-presticgli formacijo osišč-■bojmh letal nad Sredozem-morjem, ko so bila slednja v Tunizijo. V tej so Piiiki razbili 31 sovražnih ^ »»d temi 18 transportov. mo 25 minut. leteče trdnjave-ln N «' I i bera tor so bom-1'tlermo, italijansko ki so jih vrgli, so h« pomolov, skladišč "■lektov ter zanetile Drugi roji za->o napadli osiše-bil na poti proti so potopile dva me ladje pa po- t: t Pibuk Bdiral; > h dn,., ■ni H. i Oklu are prila.—Daily Ex- ■ m> bi i take bojne ,; »dney in Malaya, nidable in 35 ru-«t odrinile iz Gi-1 "'d6vjcjc odpluje motornih čol-'imornic. kanadski leUlci 'mbardirali letaka u-dišča in že-' Franciji. Bom-' St. Aubin Sur »n Caen-Monde- . „ :. A ■ t (asniMka agen-,v»la poročilo iz da so bombe, leteče trd- Antverp. ubile »'* 130 oseb ^-^iio Rim je po- Mookva. 7. apr.—Rusi so pognali Nemci z utrjenih pozicij na južni strani reke Doneč v protinaskoku, se glasi uradni komunike. Ta omenja ostre bitke na ozemlju pri ČugujevU v Donski kotlini, južnovzhodno od Harkova, ukrajinskega jeklarskega središča. V enem sektorju te fronte so Nemci izgubili čez tisoč vojakov v bitki z Rusi. Sovjetske čete so konsolidira-le svoje pozicije na centralni fronti in zasedle nadaljnje naselbine v prodiranju proti Smo-lensku, nemški vojaški bazi. Operacije sovjetskih čet so uspešne tudi na kavkaški fronti. Tc so zavzele več strategičnih pozicij v prodiranju proti Novoro-sisku, mornarični bazi ob Črnem morju. New Delhl. Indija. 7. apr.— Ameriški in angleški letalci so izvršili nove napade na japonske baze v Burmi. Bombe so padale na Rangoon, glavno burmsko mesto, Maungdaw iiv AkjaE. *" - Zavezniški stan. Avstralija. 7. apr.—General George C. Ken-ney, poveljnik zavezniške letalske sile v južnozapadnem delu Pacifika, in general Richard K. Sutherland, član štaba generala Douglasa MacArthurja, ata ae vrnila sem z obiska Washingto-na. Ol?a sta se udeležila vojaških razgovorov v "Washingtonu o bodočih operacijah proti Japoncem na Pacifiku. Waahlngton. D. C.. 7. aprila.— Mornarični Ujnik Frank Knox je dejal, da veliko število nemških podmornic operira na Atlantiku. Te napadajo amoriške in zavezniške parnike. Knox je priznal, da so bile izgube parnikov kot posledica operacij podmornic' večje v marcu nego v februarju. v ameriškem generalu. De Gaulle konfe-riral z Eienom Prebivalci Gabesa obljubili lojalnost general« it' London. 7. aprila.—G e n c r a 1 Charlea de Gaulle, vodja odbora borbenih Francozov, je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Edenom. Sestanek je sledil nekaj ur potem, ko je De Gaulle dobil poslanico od ameriškega generala Dwighta D. Ei-scnhowcrja, z apelom, naj odloži obisk francoske severne Afri ke. . Predmet razgovora med De Gaullem in Edenom ni bil razkrit. Domneva ae, da se jc na našal na vprašanje združitve vseh francoskih političnih grup De Gaulle je imel odpotovati v Afriko/da se Um sesUne z generalom Oiraudom. vrhovnim komisarjem, ko je dobil Eisen howerjevo poslanico, naj odloži obisk. Odbor borbenih Francozov je naznanil, da ao prebivalci Ga-nost generalu De Oaullu. Ob-besa. Tunizija, obljubili lojal-Ijubo vsebuje tejegram. poslan j Osma britoka armada obnovila ofenzivo proti Rommelovi sili na vzhodnem obrez ju Tunizije Jna/vf/v t\p h n ter zavzela več strategičnih točk v prvih na- ""S"*«11* 00 skokih. Ameriške čete prodrle pet milj daleč v sektorju pri E1 Guetaru. Britske bojne ladje odplule iz Gibraltarja.~Rusi pognali Nemce z utrjenih pozicij na južni strani reke Doneč.—Ameriški in angleški letalci napadli japonske baze v Burmi > London, 7. apr.—Premier Win- napadu na Renaultove tovarne ^Churchill je naznanil novo v pariškem pir.-V'Pet nemških divizij, okrog 76,000 mož, bi bilo lahko porazilo angleško oboroženo silo na kopnem po Dunkirku v juniju 1. 1940," je izjavil kanadaki general Norman Elllott Rodger, član generalnega šUba. Vae, kar Je sUlo med zmago in Nemci, če bi ti izkrcali vojaške čete v Angliji, so bili osUn-ki razbiU briUke armade, ki so pobegnili iz Francije preko Ro-kavskega preliva, in prva kanadska vojažka divizija. Nemci so udarili v južnozapadni Franciji namesto po Angliji in a Um zamudili priliko za poraz Anglije. Rodger je dejal, da eo Angleži rešili 335,000 vojakov iz Dun-kirke, ne pa vojaške opreme, Kanadčani so tvorili edino mobilno in oboroženo divizijo. Ta se je razlila po angleškem obrežju v pričakovanju nemške invazije, ki pe nl bila odrejena. V septembru, štiri mesece pozneje, nl bila invazija ve? mogoča. Anglija je v Um času zgradila ob- laj, slovenski vojak iz te naselbine, ki je bil 10. januarja t. 1. ranjen v bojih na Novi Cvine;i, je.bil pred kratkim odlikovan za avoj h rab ros t nl čin 4 kolajno ŠkrUtnega srca. Ia Illlaoiaa Peoria, 111.—Dne 25. marca ao našli rojaka Johna Petja mrtvega v aUnovanju, v katerem je aamoUril v East Peoriji. Petje je bil član društva 469 SNPJ, ki mu je oakrbelo pogreb, i Ril je marljiv delavec in vedno aktiven član in društvo ga bo težko pogrešalo. SUr je bil 61 let in doma iz Klanca pri Sv. Križu pri Litiji na Dolenjakom. V Springfieldu, IU., zapušča broU Ignaca.—V Granvillu, IU., je 5^ aprUa umrla rojakinja Mary Smarkol, roj. Ostanek, stara SO let in doma od Primskova pri Litiji na Dolenjskem. Vzela jo je pljučnica. Spadala ni k nobenemu podpornemu društvu. Sporazum o zaščitnem načrtu dosežen Reprezentanti civilnih grup te zedinili Washlngion. t). č7T"aprfW.— Tri civilne grupe, kaUre tvorijo predaUvniki industrijcev, trgovcev, delavcev in farmarjev, ao objavile prvo deklaracijo o doseženem sporazumu glede glavnih točk, nanašajočih ae na program povojne zaščitah To so storile«« odobritvijo predaednika RooaevelU. Reprezentantje Uh grup ao ae sporazumeli glede programa, ki ae bo izvajal po zaključenju vojne. Ta ddloča dovolj deU u vae v povojnem avetu. Ameriško gospodarstvo mora tudi po vojni aloneti na privatnih pod-vzetjlh, vlada pa naj vrši funkcije v smisju določb ameriške ustave in določa formule kot nepristranski razsodnik in finančno Ur davčno politiko. V njeno območje apada nadzorstvo in financiranje gradnje javnih projektov. ReprezenUnU omenjenih grup je pozvsls skupaj National Plan-ning Assn. Ta je bila usUnov-IJena 1. 1934 in njena naloga U-krat je bila uvajanje načrtnega gospodsrstva. Člsni industrijske grupe a* Dsvid C. Prince, J. O. Chesley, Anderson Pace, Arthur A. Hood in F. J. Curtis. Far mar sko grupo tvorijo Theodore Schultz, James G. Patton, Henry B. Arthur, AUan B. Kline in Donald Murphy. V delavski grupi ao Clinton M. Golden, James Carey, Boris Shiskln, VValUr Rcuther In Emil Rieve. Predsednik Roosevelt je članom Uh grup poslal pismo, v katerem ae Jim je zahvalil za že izvršeno delo in dosego sporazuma. Gandhi grozi z novo gladovno stavko Lord Farringdon kritizira politiko napram Indiji ko so britske avtoritete naznanile, da je bil dr. Bidham Roy, ki je akrbel za Gandhija v čaau nedavne gladovne atavke, odstavljen kot Gandhijev osebni zdravnik. Roy ne sme več obiskati Gandhija, ki je pod policijaklm nadzorstvom v palači Aga Khana v Poonl, Britske avtoritete ao po-alale k Gandhiju drugega zdravnika. Ta je dr. Gajjara. Izjavile so, da je dr. Roy nameraval obi-akati Gandhija ne aamo kot zdravnik, temveč tudi kot političen svetovalec. On je član Vae-Indijskega kongresa, atranke nacionalistov, ki vodi borbo aa ne-odvianost Indije. London. 7. apr.—-Lord Farringdon je kritiziral politiko Chur-chillove vlade napram Indiji, obenem pa je zahteval takojšnjo ispuatitev Gandhija in drugih voditeljev Vselnc^ijskega kongresa iz ječe. Ti so bili aretirani in poslani v zapor po obnovi kampanje civilne nepokorščine. Kelly spet izvoljen za župana RepublUcanoi dobili šest sedežev v mestni zbornici Ckieago. 7. aprila.—Demokrat Edward J. Kelly je bil ponovno izvoljen za župana pri včerajšnjih volitvah. Dobil je 667,046 glaaov, njegov protikandidat George B. McKibbin, republikanec, pa 571,487 glasov. Kelly je župan že deset let in bo nadaljnja štiri leta. Volitve so demonstrirale, da se demo-kratska politična mašina krha. LeU 1935 je bil Kelly izvoljen za župana z večino 631,964 glaaov, štiri leta pozneje z večino 184,400 glasov, pri včerajšnjih volitvah pa z večino 116,169 glasov. Republikanci ao dobili šest ae-dežev v mestni zbornici, toda demokratje bodo imeli veliko večino. Pri volitvah, kl ao «e vršile v februarju, je bilo izvoljenih 37 demokratov. V mestni zbornici imajo demokratje 40 sedežev, republikanci pa deset. Potres porušil čilejsko mesto Sunki se čutili v Argentini •enliaffo. Čile. 7. spr,—Močni potresni sunki mi zamajali centralni del U dežele in razdejali mestece Salamama, sUi milj severno od Hantiaga. Središče sunkov je bilo v I, da m vam liat ne ustevt. _ Besede in dejanja Kapitan Eddy Rickenbacker, ameriški vojaški letalec, ima zaslugo k/rt vr jaški letalec. Pred meseci Je zaslovel, ko je imel med poletom na Pacifiku nesrečo. Letelo mu Je padlo v morje in tri in dvejset dni ni bilo nobenega glasu o njem; javnost ga je že imela za mrtvega. Priila pa je vest, da so ga' pobralMivega s Iti* rimi tovariši, s katerimi vred se ja reiil v majhnem kavčukastem čolniču. Ta čudovita rešitev mu je dala velik sloves. Postsl je junak dneva. Od tistega časa potuje kapitan Rickenbacker po Ameriki In tanje priznanje in relpekt. Vae priznanje in ves reipekt mu gre zs vse, kar Ja stori J dobregs kot vojaški letalec za ameriško oboroženo silo na Pacifiku in kjer koli je bil v teku sedanje vojne. Ampak kapitan Rickcnbacker Je prekoračil svoje meje. V svojih govorih, s katerimi je zelo bogat, ne govori samo o vojaškem letalstvu in drugih vojaških zadevah, temveč kritizira na desno in levo in deja svoje sodbe o vseh problemih na splošno. Mož je postal—vsafcnslec, ki ve vse! Rickenbscker si je zabil v glavo, da je ameriška oborožena sils v nevernosti ne zsrsdi kakšne {iremoči zunanjega sovražnlks, pač pa zaradi "sovražnika" na domači fronti in ta "sovražnik" mu jc ameriško organlzlrsno delavstvo. Kapitan Rickenbacker pripoveduje na svojih sestankih in shodih ter po radiu, da delavske unije zadržujejo produkcijo bojnih potrebščin. Skrstks: kapitan Rickenbscker se Je—kolikor mu tegs ne nsrekujejo lsstni interesi, ksjti v civilnem življenju Je on tudi podjetnik—docels posvetil propagandi burboncev, kl vaa čas vojne vodijo svojo privstno voj* no zoper orgsnizirsne delavce. Rlckenbsckerjevs priljubljena fraza, katero neprenehoma po^ navija ln ponavlja, je, da delavci v vojnih industrijah nimajo pojma, kaj se godi na bojni fronti in, če bi bilo kako mogoče, da bi bili vsi ti delavci čez noč premeščeni na fronto, vojaki na fronti pa bi bili takisto Čez noč postavljeni v tovarne—tedaj bi produkcija bojnih potrebščin takoj poskočils petdeset odstotkov In problem bi bil rešen. * Kapitan Rickenbacker dobro ve, da to se ns bo zgodilo, ker to Je fizično nemogoče, kljub temu neprenehoma poje to svojo pesem zsrsdi golegs efekta, ker to imponira burbonskim gobezdsčsm—ifl ta njegova pesem £e mesece bobneče odmeva lz kolon vsegs zagrizenega burboriskega časopisja od Atlantika do Pacifika. Kakor ja bli nekoč Llndbergh—tudi prosi uli letalec—junak najgrše ameri-ške reakcije, tako Je kapitan Rickenbacker danes heroj iste reak-d je ne zaradi svojih letalskih zaslug, temveč samo zaradi tega, ker mojstrsko demagogi™ na rovaš delavskih unij. Delavci v avtomobilski industriji danes izdelujejo bombnike in druga bojna letsta ter tanke, vojaške truke itd. V tej industriji nI bilo že dolgo časa nobene stavke in nobenega zadržka produkcije s strani delavcev; ako so kakšni zadržki, so zanje odgovorni MVtnl magnstje oziroma uprava tovaren in ne delavci. TI delavci imajo tudi svojo sinove na bojni fronti, torej so bolj aH manj zainteresirani ne samo v svoje plače, marveč tudi v produkcijo samo, kajti čim več bo bombnikov in drugih letal ter tankov produclranlh, tem prej bo vojna končana in upanje Je, da ae sinovi teh delavcev vrnejo zdravi domov. Avtnl delavci so dobro organizirani in Imajo večinoma drrbre unijske odbornike. Med temi Je tudi VValter P. Reuther, ki jo poznan, dn ao ne briga za vizije in utopije, pač pa za praktična dejstva Ko Je KouUior slišal gobaadanje kapitana liickenbacker-ja o "zamenjavi delavcev z vojaki," mu Je padla dobrii misel v glavo. Domislil so Je, da avlnl delavci lahko demonstrirajo, da so lahko tudi dobri vojski, če jt? treba, čeprav so nekateri že davno prekoračili vojaška leta. Heuther Je izbral 2.10 delavcev in jih povedal v vojaško veŽball sče Atterbury v Indlani, kjer so dobili dovoljenje, da se lshko vež bajo priMitovolJno z vojaki vred. Delavci so oblekli uniformo lrf m. se docela podvrgli vojaški disciplini—aa nekaj časa so kar pozabili, da ao civilisti, Pri tem |w so rabili opremo, katero so sami oziroma njihovi tovariši izdelali. Vojaški poveljnik, ki je dobil te delavce v svoje področje. Jih Je kmalu pohvalil, da so za vojaiki I n ik lic prav tako dobri, kakor mo za svoje delo v tovarni. Delavci M> se »oznanili z vojaki ln vojaki so ao seznanili s de b vel—med njimi je nastalo pravo pobialimstvo. Kaj je namen te paakulnje. ki je mogoča le v demokratični družbi? Reuther Je nam pojasnil, ko je rekel: Pokazali bomo, da "sli delavci vedo (udi rabiti opremo, katero sam! izdelajo; dalje bomo poka/ali, ilu amertAkt delavec izdeluje dobro vojaško opdsmo in i«, opremo bo tudi Izdeloval brez pridržka, dokler bo imel na la/polaKo \%r pripomočke ra produkcijo in poštene pogoje sa tVle" IVimnevamo, ds je Reuther mislil veliko več kot J^a povedni. Najbi *e je mislil takole Mi bomo |tokasall z dejanji, da smo prav tako dobri vojaki k«d smo delavci, izdelovalci bembmkov in ta»* kov; mi lw»mo ttokarali r dejanji, da mamo bojno opremo izdelati »n rabili, če j r treba . . Ti, kapitan Klckeohacker. ki ar vosnrtl okrog j v Ameriki in gobe Maš, da amertika armada ne bo imela dovolj potrebne opreme toliko lasa. dokler nea ne zamenjajo vojaki lz lisičjih lukenj na livada I kanalu -pa rdaj poka M. da so vsi Usti vojaki prav tako dobit delavci, kakor emo ml lahko deferi vojaki . . Dejanja naj govort' He«nua je, da dejanja najboljše govore in največ povedo am l»;»k ite »U~pu m. Oni, kl dejanj nočejo videti—Jih ne kodo nikdar vidtli in peli bodo svojo tarljivo |>eoetn dalje ln dalje . . v rani Jutranji uri zapustili Trst in odjadrali po morju z nalo *rko, naloženo z vojaškim pro- vi jan tom, v smeri proti Gradu, oddaljen od Trsta okrog 30 kilometrov, Že prevozimo nekako pol poti, ko se naia barka ustavi. .Tedaj nam mornarski < J ttmk ukaže, naj se pripravimo na ksj. ' Ko stojimo na krovu oboroženi do zob, se kakih sto metrov od naa iz voda dvigne italijanska podmornica in strojna puška prične regijati kot za stavo. Mornarski častnik nam ukaže, naj se poskrijerno. Tsko smo storili in čakali, kda>„ bo naša ladja torpediraoa. Nekateri so že molili in klicali Boga na pomoč in vse svetnike. Jaz sem pa v nekem kotu mirno čakal, kdaj bo častnik stopil k meni in mi ponudil 50 kron, čeI, tiho bodi, vse to se bo lepo Izteklo ., . Podmornice se je približala našiladj! in z nja so stopili trije italijanski oficirji, držeč naperjene strojne pulke v rokah. Prilli so na nalo ladjo. "Niti kretnje naj nihče na napravi!" nam ukaže eden od njih in nas potisne na konec ladje, kjer nas razoro-že. | Tam daleč na morju se pokaže druga ladja, kateri italijanski oficir da znamenje z izstrelitvijo rakete in ladja se naglo približa naii barki. "Vse blago razložite s te ns ono ladjo," nam ukaže italijanski oficir. V pol url je bil ves nai J tovor na italijanski ladji, ker so' nam pridno pomagali tudi italijanski vojski, kakih 30 po številu. "Pa srečno pot!" nam želi ittlijanskt oficir ln se pods nazaj na italijansko podmornico in taklato ostala dva. Ker nas niso hoteli vzeti s sabo in sploh nsm niso nič žalega storili, se ml je takoj posvetilo v glavi, kaj vse to pomeni. Mi smo jadrali dalje proti Gradu, podmornica z italijansko ladjo pa proti Italiji, seveda z Italijanskimi zastavami- na krovu. Kakopakl Ko dospemo do Grada, nai mornarski častnik in nai provi-jantnl narednik takoj obvestita provijantnega stotnika v Gradu o napadu na morju. "O, tako?" pravi on in si mane roke. 4iVse so nam pobrali. Srečni smo, da niso le nas vzeli v Makaroni jo." -»"No, bom vse to naznanil na vllje poveljstvo ln jim razložil o tem dogodku." Kakopak! Kdo so bili častniki na podmornici? Čigava Je bila podmornica in čigava ladja? To vse je bilo last tržaških raketirjev! Preoblekll so se v Italijanske oficirje in istotako oni na ladji v italijanske vojake! Ko smo Jim ml Izginili izpred oči x našo prazno ladjo, so se oni zopet preoblekll in usmerili podmornico in ladjo proti Trstu, kjer so razložili provijant na varnem kraju in ga prodali v mestu. Po mojem računanju so dobili zanj preko 150,000 kron. Ali Jc bilo to znano našemu stotniku v Gradu? Znnbiti je on sam organiziral to tolpo in ji dal navodila, kako naj operirajo in zasožejo naš tovor. Ni čudno, da so gqyorili vojaki, ki ao ga dobro poznali, da je nare- dil že prgko 300,000 kron, odkar je prišel na provijanturo v Gradu . Frank KroU. O potovanj« to dragem I1L — Tudi pri nas leta, kakor dru-ne vemo, kaj bo po vojni, ko se vrnejo naii fantje in ne bo dela. Bo menda tako kot je 4>ik> po zadnji vojni, toda kaj hočeno, ker so drugi gospodarji Ne samo možje, marveč tudi dostl»£en*k sedaj dela v tovarnah, druge pa čakamo doma, kdafJto prišel piamooeie in nam pismo Od naših sinov, ki so pri vojakih. boh nekoliko opisala moje _________ Vedno sem želela vi- deti CaMornijo in aedej sem i-mela priliko Šla sem obiskat mojega mlajšega sina Matta, kajti vsaka mati želi videti svojega sina in tsko sem ga želela tudi Jaz videti. On je v San Diegu že 23 mesecev pri mornarici; je "weldar" in potapljač. Moj drugi sin Frank je pri obrežni straži v Norfolku, Va., moj polsin Philip pa* je v armadi v Texasu. Ta dni (5, aprila) gre k vojakom tudi moj zet Joe Govekar. Tako bo Govekarjeva družina imela tri sinove pri vojakih; eden je na Havajih, drugi je ie v tej deželi, Joe gre pa zdaj« Želim jim srečno vrnitev. Potovsnje v sedanjem času ni lahko kot jc bilo pred vojno, kajti vlaki so polni vojskov; oni so prvi, šele potem pridejo na vrsto civilšsti. Dosti jih pride že tudi s fronte ns obisk. Tako sem ae seznanila z nekim vojakom, ki služi pri pomorščakih. Šel je na obisk k staršem in je pravil, kako se je bojeval z Japonci. Pokazal ja tudi nož, ki ga je vzel sovražniku. "Mislil je, da bo on mene ubil, a sem jaz njega. To je prida." On je dobil 14 dni dopusta. ^ „ Fantje so veseli, da gredo na dopust. Ta vojak je rekel, naj ljudje kupujejo obrambne bon-de, da bomo prej zmagali in da se bodo vojaki prej vrnili domov. Torej pomagajmo jim, kolikor moremo. Saj ti fantje tudi sami kupujejo bonde, da bi prej zmagali, poleg tega pa še trpe za nas. V San Diegu sem se ustavila pri bivšemu VVaukegančanu Joc-vu Polunšku ln njegovi hčeri mrs. Mary Tom. Ker pri njih niso imeli prostora za stanovanje, so mi ga preskrbeli pri mrs. Josephini Kotnik. Ons je bivša Clevelandčanka in tam ima tudi sina, ki dela v tovarni za bombnike in letala. Moj sin me je peljal v Holly-vvood, ker sem bila radovedna, kaj jc tam. Pa ni nič »posebnega; je le mesto, podobno drugim mestom. Ima sicer filmske ateljeje, ajnpf^ v te navaden človek nima dostopa. Jaz še najraje obišeom prijatelje in sorodnike. V San Diegu imajo to u-godnost, da ae človek lahko vozi s poulično ves teden za dolar. Kjer molje delajo ponoči, ženske pa po dnevi, sc oba vozita z o-nim ti kotom. Za $1.75 se pa lahko vozil ves teden tudi do 25 milj daljave iz mesta. Dobro bi bilo, da bi tudi v drugih mestih delavci dobili take ugodnosti, da bi se lahko vozili bolj po- gu vse dela, mo-ozijo jih poulič- in taksiji. - cm bita tri tedne, potem pa inss sla posloviti od mojih prijateljev, katerih sem si v kratkem čaen veliko pridobita. Poaelme pe~je bda teika lo-sv od mojega sina. Ko sva poslovila, je rekel, da bi šel rad s meno domov. Seveda mi je bilo hudo ob teh besedah. To samo mati ve, ko se poslavlja od sina. Vlak je odpihal in nisem ga več videla. Iz Caliiornije sem se peljala skozi Don ver, Colo. Vožnja po železnici je sedaj bolj počasna, kajti vlaki morajo čakati na stranskih progafc, da puste naprej druge vlake, ki vozijo za armado. TI iftiajo prednost. Včasih čakal, da gresta mimo dva vlaka, šele potem gre tvoj vlak naprej. Ko sem šla iz Chicagn v Šah Diego, sem imela osem ur zamude, nazaj pa šest ur do Pen-verja. To navajam v informacije drugim, ki se mogoče odpravijo na potovanje. Nič ne veš, kdaj prideš na mesto. Ko pridem v Denver, se ustavim pri Podbojevih, to je pri bratrancu mojega moža. Njegov sin je ?.v več let tajnik društva 645 SNPJ. Obiskala sem družino Tony Oražen, kjer sem prvič v štirih tednih dobila Prosveto in jo z veseljem vsaj površno prebrala. Dalje sem obiskala družino John Mahlin, čijega žena je sestrična mojega moža, kakor tudi Frances Plankar, ki je sestra Mika Cevha iz North Chicaga. Ustavila sem se tudi pri Frances Tegel, ki je včasih živela v VVaukeganu. Potem sem izvedela za Tonyja Žagarja, ki je bil dolgo let naš slovenski pek v North Chicagu in Waukeganu. On je napekel veliko potic za zabave in svatbe in tudi je rad daroval, za kar ga je kdo vprašal. Zlasti je dosti pomagal tukajšnjim štrajkarjem in je storil zanje vse, kar ga je kdo vprašal ali kar je bilo v njegovi moči. On živi v predmestju Denver j s ln ima deset modernih turističnih kabin (Union Pacific Cabins). Ce kdo potuje tam, ga lahko pokliče po telefonu, kot sem tudi jaz storila in on pride rad po vas in vsakemu postreže. V njegovi bližini so velike vojašnice in bolnišnice. (Njegov naslov je 8675 E. Colfax, Denver, Colo.) Hvala lepa, To-ny, za postrežbo. V Prosveti sem brala, da so Godmanovl iz White, Valleyja, Pa., izgubili svojega sina. Moje sožalje! Pozdrav Kernovi družini in mrs. Gorenc. Le še kaj se oglasi v Prosveti, ker rada čl-tam tvoje dopise. Josephine Podboj, 110. Popravek St. Loula. Mo. — Za ruski relif je delala tudi Mary Stekar, a njeno ime je bilo po pomoti izpuščeno iz mojega zadnjega dopisa v sredini Prosveti. Prosim, da vzame to na znanje. Thereea Speck. Vsakega malo Benld. 111. — Pred mesecem dni je tukaj umrl član našega društva SNPJ Vaail Russen. Doma je bil iz Galicije. Zapušča ženo in šest hčera. Bil je ravno naš sosed. Ne vem, zakaj se naš tajnik nič ne oglasi, kajti on je bil izvoljen tudi za publikacije V armado so že odšli štirje člani naSega društva: Benie Buffato, Kanett Subick, Ray mond Pavičevich in nai sin, ki je bil ranjen 19. decembra in se še Mornar na ameriški lzrliarld slika japonsko zastavo. ..Ta bi ka Je potopila pet Japonskih bojnih ladij na Paciiiku. bolnišnici sedaj nahaja v Memphisu, 'Tenn. Se strinjam z Antonijo Rak, ki piše, da bi ženske imele svojo kolono v Prosveti. Piše tudi, da znajo njeni otroci čitati slovensko, kar je hvale vredno. In ker znajo tudi moji otroci, vem, kako je dobro, ker jim sama lahko pišem, kar hočem. . Naš sin tudi velikokrat piše domov slovensko, kakor tudi hči Justina. Mesec marec se je lepo poslovil od nas in sedaj so lepi dnevi. Možje delajo vSak dan, ženske pa bomo obdelovale "victory garden". Solata in špinača že raste. Letos bo vse prav prišlo, ker sedaj se je začel "kvaterni post" za vse enako. Saj bi bil človek tudi malo lačen, samo da bodo imeli dovolj za pod zob naši fantje, ki se borijo — za kaj? Prvega aprila je bilo 22 let, ko sem prišla v to deželo s svojo hčerko. Bilo je na petek, v nedeljo so mi pa posadili klobuk na glavo, da grem v cerkev. Pogledam se v ogledalo in sem se sama sebe prestrašila. Vprašam jih, če imajo kaj koruze ... Še nisem pozabila, t kako lepo so mi stregli moji prijatelji v Wittu — John in Pepca f*t- in še sedaj jim najlepša hvala.« V cerkev pa še sedaj grem. Moliti se sicer ne izplača, pač pa pojem in pri tem mi pride kakšen copak v žep. Pride mi prav, ker ima enako ceno kot drugi. Ker smo v "free country", se ne izplača diktirati. Kar se tiče Prosvete, mislim, da imajo vsi naročniki enako pravico. In ker je tako sklenjeno, da dopis brez podpisa se ne priobči, se mora seveda ime svetiti pod vsakim dopisom. Komur ime ne ugaja, lahko tudi dopis preskoči — vsaj jaz ta|t& napravim. Barbič fajn piše in se nič ne "ustraši". Citala sem dopis Johna Urbiča. Rada bi vedela, če je doma iz Okroga; če je, je moj sorodnik. John, ako boš to čital, prosim, piši. Na prvi pomladanski dar> se je zaročila Justina Widmar, članica SNPJ in naša najmlajša, hčerka. Dovolj za danes. , Annie Wldmar. m ameriških ftopatčarlev v akciji na Guadalr an«lu Je dočakala pomladi Preto. Pa. — Nobenega glasu ni več iz naše naselbine. So menda pač vsi taki kot jaz, ki raje berem kot pišem, in to še posebno, ker nisem preveč vešča v pisavi in ne vem, kje postaviti vejice in pike. Mor je včaaih rekel Frank Barbič iz Clevelanda. Upam. da bo Itfcdnik napravil tako, da bo pra* Naj mu povem, da sem skoraj samouk v pisavi, kajti pred 40 leti v naših krajih v stari domovjni še ni bilo šole. kot je sedaj, ali pa tako kot je tukaj, da morajo otroci hoditi v šolo do 18. leta. Zima je minila, dasi sem mislila, da je ne bo konca. Pa vseeno se jc prikazala lopa, lahko rečem vesela |*,rplad. Vsaj zame je vesela, kajti nisem mislila, da jo bom dočskala; in tudi drugi. ki so bili okrog meno, ao ml« ( sllli, da bom pbdlogla težki bo-i lezni, ki me je položila v poste* Ijo meseca decembra za več tednov. v ( hvaliti vsem, ki so mi šli ko v bolezni, čeravno je že zno. Hvala mojemu bratu rencu Klemenčiču in njegov ni, ki sta mi bila v pravo p< in skrbela, da otroci niso bili ni. Hvala moji sestri Mary stig, ki je prišla iz Clevel in bila pri meni teden dni t« stregla noč in dan. Prav hvala moji hčeri Heleni I in njenemu možu, ki sta bil meni in delala zame brezpii Ne smem pozabiti Kristine menčič, ki je vodila tajni rJ sle v času moje bolezni. Torej še enkrat lepa vsem, ki ste mi veliko pon li, da sem še učakala to poi Hvala tudi SNPJ za točno i Čilo bolniške podpore, kako di tukajšnjemu samostoj društvu. Kar se tiče dela, je povo Vse dela, staro in mlado, ženske že delajo v industi dasi so še nedavno mislili, so ženske samo za kuhinjo, kmalu bodo morale biti i za vse delo, če bodo moške jemali k vojakom. Dne 19. marca je šel k kom Joseph Subic, član dn 166 SNPJ. Dne 9. marca šla njegova sestra Annie ti službo Strica Sama. Tako sedaj družina Subic dva ln eno hčer v službi za obn domovine. Oba sinova sta društva 166. Želimo vsem no vrnitev. Je pač težko in žalosti starše: 25 do 30 let so šli težke čase, da so odgojili ot sedaj, ko bi jim Otroci lahki magali, morajo pa iti po «w negotovost in nevarnost ne ve, ali se še kdaj povrne] pe. Le kaj je treba te itt vojne. Dovolj je velik svet, lahko bi vsi v miru živeli, če človek premisli, je živi] prav kratko. O da bi bilo i če tako napraviti, da bi v ste možake, ki lepo sede ni dobnih stolčkih in kujejo tt za vojno, poslali prve na fr potem bi ne bilo več vojne, likokrat rečem, da toliko bi še rada živela, da bi vi kakšen konec bosta napr Hitler in Mussolinl. Halon Robk I Ma tom mostu ae moram za- Day after dsr pruduetion planu n oerafo« ropa aro ^ br ftra. i«" Uon," sa r th« t* J tonsoea tn their ^ 3 kno* better. mora kiiauj' en to -----r MiiiM. ^^ Uoe mina e«wn ths m rmšmm ■— Mf* mastafs. votion—but th» Ho tbonk/ul Bmda and SMae*^ ^ j mm ^rvvji APRILA Vesti z jugoslovanske fronte Dijakinj« n«wyorik*ga mMtn«0« kol«glJ« m v.ibajo a« «lulbo % Unaklk pomoinlh vojaških orgaalaaeljah. PROSVETA ČRTICE ANT. ADAMIČ Za dva meseca je Polona odpovedala; morala je v službo h Gospodu. (Se nadaljuje.) ♦To me boli in žge, Jelka," je tožila Polona, "To železje mi Je opraskalo vse meso, da sa ml je vnelo ustje, grlo, nebo Niti požirati nisem mogla in več kot štirinajst dni. To železnino, onega skobca naj odžagajo potem bi že . . "Tetka, ne bodite nespametni. Ta peresa vam tlite zobovje na pravem mestu, saj vesta kako, ker ste Jih že nosili. Rekli so, da jih sedaj lahko nosite, ker so jih obrusili ln popravili." Polona Je ?migala z glavo. "Poizkusila bom, a šel* za sejem, naj bo." Sključena Je Mnesla zobovje v svojo čumnato in ga zaklenila v skrinjo. • Nedelja zjutraj. Vsi so bili že opravljeni za k prvi maši, le Polone še ni bilo na spregled. "Kje Je neki Polona? Je zaspala, kajli?" je spraševala gospodinja in si ravnala svileno ruto ns glsvo. "Natiče si čeljusti, babura," Je menil Jernač. Odšel je po stopnicah, a si je že sredi stopnic premislil; vrnil sc je, se sezul in se potihoma podal na izbo. Skozi ključavnico Je kukal v Po-lonino čumnato , . . Polono je bil prebudil že prvi kikerlki. pomolila Je, sc trikrat prekrižala, se oblekla v sveže spodnje ln gornje krilo, potem Je smuknila po stopnicah v vežo ter se umila. Odšu-mela je v svojo sobico in se zsklenlla z zapahom. — In zakaj bl čakala na sejem, ko pa že danes Ishko poizkusi? Včeraj Jih je prinesla Jet-ks, ln še preden je legls, jo Je Izkušnjsvec, a se je premagala. Polona je hotela pričeti z Gospodom ln po Njegovi volji... Prekrižala se Je pred skrinjo . .. roke so se JI šlblle, ko Je držala zijajoče mrzlo zobovje v rokah . . . odpirala je usta . . . tlačila in mašila je oberoč v golta-ncc . . . Slo Je. Za nekaj minut Jc obstala ln tleskala z Jezikom. Pa je že posegla v usta in kar izbljuvala Je težko, novo ogrodje. Potrta je sedla na skrinjo. / * Golobje so grullll ns strehi, hiša je oživela. Sonce je tipalo z zlato dlanjo po beli steni niz-dol, porumenelo je bele podnlce ln zaplelo s prsti v srebrsste Polonlne lase. Polonlne oči so otopelo zrla na svetlikajoča se in zijsjoče zo* bovje ns mizici. Kot žrelo nsgnusne kače — ne, kot smrt! ln ves svoj prlhrsnek za to strašilo ... O Jes, Jes .. . liiša se jo oglašala bolj šumno, k Poloni je prodrl Jcrnačev osornl glas. Polona se je stresle ln se hitela opravljati. Ko si je zavezala ruto, Je popadla Še enkrat za zabovje ln si gs potisnila v usta. Poiskala je ubiti ščepec ogle-dsls in stopila k oknu. — Lepo, nebeško bl bilo, ds je ne bl gulilo v sklepih ... — Ali nl nekaj zašrlpalo pred vrstmi? . . . Polona je prisluškovala. — Ne, nlčaaar nl, le zdelo se ji ja. Z bolestnim izrszom Ja zopet snels zobovje in gs obdržala v levici. Z drugo roko je dvignila zrcalo pred obraz ln se ogledovala. — Kako neusmiljeno si, zrcalo! Popolnoma brez zob! Kdaj ste se pa ve naselil^ na lice, ve neštete gube in gubice? Kdo je stkal srebrne niti na glavi? Ali bode res treba že v grob? Globoko je vzdihnila ln okrenlla solzne oči proti stropu — tedaj je pa treščilo v vrata. Poloni je padlo zobovje ln čepinja lz rok. Zažven-ketalo je ter zarožljalo po tleh kot bl se ubil zvunčck, razsul rožni venec, i— Jernač Je opazoval Polonino početje, njeno zamaknjenost skozi ključavnico. Zgražal se Je. mršil obrvi, stiskal pesti, naposled je ogor-čen loputnil z vso silo po vratih. PKNZIOtfISTI Kar preko noči so ga upokojili, in njega, ki je še dokaj čil, zdrav ter vztrajen in marljiv! Matej Pokom je pričakoval, da bo za svoje delo še žel, da bo napredoval, kajti že davno je bil to zaslužil. Upokojitev ga peče kot v nebo vpijoča krivica. Globoko je potrt ln le z naporom vseh duševnih sil se vdaja v neizogibno usodo. Matej Pokorn tesno sklepa roke na hrbtu, zamišljeno, počasi koraka, večkrat pogleda v nebo. Njegova vsakdanja pot vodi v sosednji park. Ozira se po klopeh, se obotavlja, potem prisede k dvojici znanih mu, zelo postarnih gospodov. "No, kako je, mladi penzionist?" ga pobara oni, na kraju klopi. "Za vami prihajam," de Pokorn otožno. "Se zelo dolgočasite, a?" Srednji gospod za-zdeha in si otere solzne oči. "Kako bi se? Glejte, zares grdo so me posadili na rob ča«a! Noge ml blngljajo doli. Bojim se, da ne zdrknem — kam? Kako bi se dolgočssil, ko je pa strah tako kratkočasen v vsaki igri." Upokojenci molče ln kimajo. Oni s konca klopi čestitljevo stegna roke in reče; "Vreme se obrača." "Menda res, mene ža trga," potarna sosed in se gladi po kolenu. "Slab sem. U, kako se bojim zime." "Zima je huds kakor starost, ker je brez soka, brez krvi. Star človek je kot Štor v gozdu," modruje prvi. "Po takem starem štoru raste mah ln gobe, mravlje se sprehajajo po njem. Ves Je trhel ln votel. Zadeneš se obenj, pa se sesuje. Bog se nas usmili." "Vse mine, ds, le spomin ostane, a tudi ta otrpne," pripomni Pokorn. Nadaljnjih pogovorov ne posluša. Odkar so ga upokojili, ne premišljuje nlčesaf drugega kot o prestanku svojega . bitja. S trpko reslgnacljo se vdaja mislim: — Enaindvajset let mi je bilo, ko sem se prodal za kruh. Miže sam. jih taval ob vrvi z vozi JI trideset ln pet, sedaj so ml vrv Iztrgsll lz rok. Tlpljem, se lovim kakor slepec brez opore. Kdaj Je mlriilo? Prva leta v solncu, petintrideset jih je poteklo v senci, sedsj se pomlčem v zaton. Kaj nista rojstni list ln poslednji dekret spremnlcl za ns pot? Sta. Toda primo-rall so me, da vidim, da sc ogledujem, kako naglo razpadam kot zavržen stroj. O Bog, ukrepi tvoji so modri, čudoviti, samo hlapci tvoji so rabi jI brez srca. —- Slika kaša 'angleška mornarja pri Solunu, Egipt, Id so pripeljali vodo sa MontgomarrJavo armado. TISKARNA S.N.P.J ■»'Sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoia dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem,'slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI i . . . Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne -..*.. Cena smerna, unijsko delo prve vrti« Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2657-59 S. Lawndale Avanua - - Chicago, Illinois TEL. ROCKWELL 4904 Navajen sem točnosti. Vsak dan o polu osmih prehltlm ob vogalu vojašnice upokojenega slugo Pctača, moža, kl je služIl štirideset let zvesto in ponižno. ' "Dobro jutro!" ' "Bog daj." "Kam tako zgodaj, gospod Petač?" "K maši, gospod, k maši v Senklavž." Bctežcn je že Petač; upognjeno telo podpira s palico. Petač se vidno žuri, počasen pa je njegov korak, kajti noge so mu okorele. Zdi se ml, da bo kmalu ohromel. Toda on se žuri, kajti kliče ga služba božja ln Petač sc v svoji gorečnosti ne straši dolgega pota. — Blagor mu, ki je tako verenl (Dalja prihodnjič.) - - - Po sklepu 12. redne konvencij« so lahko naroči rik list Proavaio ii prišteje eden, dva, trt štiri ali pnt članov ls ene drušiua k anl naroc nlni List Prosveta stane sa m enako, sa član* ali načUna »6.00 m •no latno naročnino. Kar pa člani fta plačajo pri asasmantu $1 JO u tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. Torej sada) ni vsroks. da Ja Ust predrag sa člana SNPJ. Uat Pravita Ja vaša lsainins is gotovo Ja v vsaki drušini nekdo, kl bi rad čital list vsak daa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval »m svoj lut tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je Uko »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj naznaniti upravništvu luU. in obenem doplačati dottčno vsoto listu ProsveU. Ako Uga ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu ProsveU Jat Za Edruš. država In Kanado $4.00 Ea Clcavo in Chicago Ja M 1 tednik in __________ 4.tO I tednik in «........— ' M S tednika bi ^__________ 3.S0 S tednika in-------JJJ 9 tednik« in SL......... 9.40 9 tednik« In-------J * 4 tednika in 4.............. 1.20 4 tednik« in---------- f-JJ i tednikov ia__________ nič 9 tednikov la -— - Za Evropo Ja____________99.00 Ispolniie spodnji kupon, priložita patrabno vsote denarja sli Monar Ordar v pismu in si naročite Pntavato. list. ki Ja vate U»t«i»* tenks. stisnjena v modcrc in jc hodila lahno. Predvsem jc bila preveč zapeljiva in je bila včasih Mišenjki res silno všeč; u to sc po njegovem mnenju ni spodobilo za zakon, temveč jc napc-Ijevalg le v grešno občevanje. Ko je bila Ana Akimovna obljubila, da ji da doto, je bil nekaj časa v negvtovostl. Nekoč pa je prišel k Ani Akimovni dijak s pismom. oblečen vrh uniforme v rjav površnik; U dijak se ni mogel premagati in je Mašo spodaj pri obešalniku vneto objel, na kar je ona lahno vzdihnila. Mi-šenjka je stal vrhu stopnic, to videl in od tega časa mu je bila odurna. Ubog dijak! Ko ve. ako bi jo objel bogat dijak aH častnik. bi se bilo pač drugače zgodilo "Zakaj nočete?" ga je vprašala Ana Akimovna. "Kaj vam je še treba?" Miienjka je molčal In dvig-nivši «>brvi nepremično buli! v stol. -Ljubite drugo?" Molk Vstopila je rdečelasa Maša » pismi ln vizitkami na podn<»u. Uganila je. da sta go* vorila o njej tn tardela je do solz "Pumonoše ao prišli," je mrmrala. "Tu je tudi neki uradnik Caltkov tn čaka spodaj. Look!. Listen! Live! N«»1ot Ustavite tednik la ga pripišite k naojt ČUnov maja družin«: m survlving occupaat of Um car aaid ali Utre« had been eoa> v»e*nt. dlvertlnf Um drivvfa mt nd tram coneentrattea on wtiat ahnajra should b« a fuO-ttm« job tor a driver dri vi rt* Ma car. Tha National lafHf Oounrn la