JJoleiýHke Novice izbtijajo vsiiU řeli-telí; ako : : je ta dan praKiiik, dan poprej. ; : Cena jii« ]« Zli celo Ituo (od aprila do aprila) :î lii, za |ioi leta l-i>tt K. Naročnina ^a Neim'dj«, Bosno in linifrc evropske liržavo iiiaša 1Í, za Ameriko 4'ôO K. ~ List ill Dfïiiisi se Iilařiijejo iiaprnj. Vno doj>ÍN(>, iijii'M<1iiÍiio in oznanila sjírejitiini tiskarna J. Krajec nasi. Naším materam. Kot učitelj, povabli setu veiki'at na leto stai'išc v šolo ua ťazgovoť o vzgoji in pouku [iiladiiie. Kadar sejii i)a kaj posebno važnega imel na srcu, sem pa poval)ii matere. Trišle so v otïroinnem števiiu, pa smo se pogovoiili prav oliširno in temeljito tei' sklenili in držali. Zakaj sem so obraĚal v posebno važtiih zatlevab d« mater, vć vsak vzgojitelj. Saj jo mati otroku vse in on njej tudi. Prva in zadnja misel materina je otiok ; zanj bi sla v ogenj in vodo, ponj bi šla v levov brlog '— zanj bi umrla. Skrbno materino oko ûuvanadoti'okom, ko ga prvič položi v zibelko in dokler jo trudne ne polože v gi'ob. In v bridkih urali mi pi'avi srce, da doijra mamica še čuje nad menoj — (lasi že davno-davno spi nevzdramno spanje. Saj ko oi)azujciii zvezdnato nebo, zdi se mi, da tni ski'beče materino oko miglja izmed milijonov zvezd in me bodri: „Potrpi moj sin ! Tftidna setit bila, pa sem šla k večni Dobroti, da se «dpočijetn. Tu mi je tako dobro. Tudi ti se utrudiš, moj slu, pa prideš semkaj gori, pa si odpočijes v mojem naročju!" — Tudi danes se obračam do vas, ljube matere, v zelo važni zadevi. Resni so časi, v katei'ili žlvítiio, zato naj bodo resuc tudi mojo ÍKi^ede. Za vaše otroke se gre, ki so vatn vse na svetu. Saj so oni vsa vaša sreča, vaš lip in ponos, vaš največji in najdražji zaklad. A ne le to. JMladiita je tutli up in nada domovine, v njej je njena bodočnost. Ako bodetiio tiiladino prav vzgojili, pripravili bodcmo dotiiovini dobro, srečno in ti'dno bodočnost. AKo pa bodemo mladinsko vzgojo zanemarili, jtodpirali boilemo s tetu usodo domovine. Že tretjičsmo pričeli šolsko leto v vojni. Marsikatei'a mati mi je že potožila: Niso več taki otroci, kakoi' so bili ])rej. Ne ubogajo me, vdajajo se slabim in škodljivim razvadam in ne morem jih več krotiti." iles je, matere, sam viditu, da tu in tam zaostajamo, da nazadujemo. — A kdo je tctmi kriv V Tonianjkanje delavnih moči po naših ktiiečkih domovili je precej občutno in treba je uporabiti tudi šibke moči našili oli'ok, da se delo zmaga in da se i)ridela potrebna brana, ki je — kakor vidim — tako važen faktor v vojni. Naše matere so se pokazale v lej vojni l'es prave junakinje, Id se ne strašijo dela in tiaj večjega napora, kadar gre za (iomovino. Krepko jim pa stoje ob sl.]'ani naši otroei. Zato so pa šolska obiastva tudi odredila, da se dá otrokom vsa pri-ložtiost, da pomiigajo pi i delu. — Iti te odredbe se tako ])ogosto zloraldjajo. Koliko je otrok, ki celo leto niso bîlî niti enkrat v šoli ! Opi avičene so zatuude, kadar je delo nujno. A po zitiii, ko počiva vse poljsko delo, ob deževju, ko ni mogoče delati zunaj itd., bi pa otroci vendar lahko l)]'išli v šolo pri še toliketii pomanjkanju delavnih moči. Preveč pozabljate, drage matere, besede pesnikove: „Ura izgubljena ne vrne se nobena; kar časa zatnudiš ga vekomaj zgubiš." Kako se fi'iidite celo življenje, da pridobite svojim otrokom čitii več posvetnega premoženja, da j ill tako osrečite. Kako brezskrbno pa zanemarjate šolo! In vendar je duševna hrana vašim otrokom vsaj tako potrebtta kakoi' telesna. V š(ili si nabirajo vaši otroci pi'edragocene zaklade za življenje, ki jii) 110 «ué rja, kî jiîi ne uniči ogenj, ki jib ne uki'ade tat in tudi vojska ne konča. Spomttite se na Jurjeve in !\iarliove otroke, o katerili ste brale, ko ste še hodile v šolo! Največje pretiioženje, ki ga morete dati otrokom, je dobra krščanska vzgoja. Le-ta jih more osrečiti in jih bode osrečevala, ko vaše skrbno oko ne bode več čiilo nad njimi. Same ne tnorete posvečati vzgoji otrok iste skrbi, ki bi bila potrebna pri tako važnem, da, svetem opravilu. Zato pa jib pošiljajte bolj redno v šolo, da tam dobijo, česar jim ve ne morete dati. Naše vrlo iičiteljstvo je pripravljeno storiti vse za blagor vaših otrok. Težko jih pričakuje in z največjo radostjo jib sprejema, da ji!i vzgaja in poučtije. Tam zunaj butajo j'azbuikani valovi ob naše domove; v šoli, kjer so zbrani vali otroci, pa vlada sveti mir, cvete sreča in radost vašim otrokom. Tam zunaj divja boj na življenje in smrt, ta notri ])a preveva mlada, nežna srca vašiii otrok vroča ljubezen do Boga, do domovine, do presvitlega cesarja, do vas in sploh do vsega lepega in vzvišenega. Od tu kipi pred prestol večtiega Îîoga najbolj vroča, najprisičnejŠa molitev za zmago in mir, za biagor tuile domovine, za srečno vrnitev miših očetov! ITudi so časi, v katei'ih živimo, in lireresen je boj za obslatiek, a eno vas prosim matere: Šole, ki je za domom najsrečnejši in za cerkvijo najsvetejši kraj vašim otrokom, nikar ne )>ozabite! .Minilo bo vojno goi'jé in povrnil se bode mir, pa bode zopet zasijalo solnce sreče naši trpeči domovini — izgubljeni čas učenja vašili otrok pa se ne povrne nikdai' vcČ! Naj lo pomagajo otroci pri delu, kolikor jim pač dopuščaj« moči, a kadai'koli vam je le mogoče, pošljite jili v šolo! Oim redneje, tem boljše zanje in za vas, ki vam bode potem vest rekla: „Stoiiía sem, kar sem le mogla storiti v teb budili časili za vzgojo svojih oti'ok." Tako kot dosedaj ne more in ne sme več iti dalje vsaj pi'i nekaterih otrocih ne. So nekatei'i, ki so se že tako navadili opuščati šolo, da sjdoh ne mislijo več nanjo. In med tetiii so mnogi, ki bi bili prav lahko redno v šolo hodili, vsi pa vsaj po storjenem nujnem poljskem delu. Vsak, še tako uičev izgovor je dober, samo da se otrokom ugodi želja, da bi ostali doma. In doma najraje ostajajo ravno taki otroci, ki so najpotrebnejši pouka in dobre šolske vzgoje. Matere! Freudurite poprej, predno obdržite otroke doma, in skrbno premislite, Če bi se delo res ne moglo storit.î brez zanemarjenja Šole. (Je vidite, da so otroci res neobhodno potreluii, tedaj dobj'o, naj vam pomagajo. Ko pa nujno delo mine, tedaj pa brezpogojno takoj vse otroke v šolo in to redno vsaki dan in seveda vsaj ob nedeljah tudi v cerkev- Nikar ne pozabite na neumrjoče duŠe vašili otrok, ki jih bode Bog enkrat tirjal od vas! Kako srečni bodete takrat, ko bodete stali pred večnim Sodnikom, pa bodete lahko rekle: „Gospod, toliko in toliko si mi jih dal, in glej, vsi so tu — na Tvoji desnici — nobenega nisem izgubila!'' Pa ko se bodo vrnili vaši možje iz boja domov, kako veseli bodo, ko jim bodo hiteli nasproti vaši in njihovi ljubljenci lepo vzgojeni, skrbno poučeni in jliti klicali v pozdrav: „Pozdravljen oče-junak zopet na domačih rodnili tleh, tisočkrat pozdravljen!'' Srce bode govorilo srcu, oko pa se bode poiosilo prevelike radosti in sreče! Drage matere! Saj bode mimtlo to gorje, ki nas sedaj obdaja, saj se bodo zopet razpršili temni oblaki, ki sedaj pokrivajo našo domovino; le pogum in najpotrebnejšega za boljšo bodočnost uc pozabite; vzgoje svojih otrok, ker le v tej je boljša in srečnejša bodočnost domovine! Poznam vas, drage matere in vem, da moje besede ne bodo zastonj. Narekovala mi jih je skrb za srečo vaših otrok, za katfiro sem tudi jaz odgovoren. Vam pa naj velika ljubezen do vaših otrok gane srca, da se bodete ravnali po mojih nasvetili. Dobri Bog pa l'ôsi obilni svoj blagoslov na naše delo! Janko Grad, c, kr. oki. nadz. Kako se spravijo tropine za napravo petijota. Skoraj gotovo je, da bodo mnogi vinogradniki sladkor za napravo petijota letos {»repozno, to je Še-le i)o trgatvi dobili. Važno je tedaj, da znajo spi'aviti ti'opiiie tako, da se jim do prihoda sladkorja ne pokvarijo. To se zgodi tako-le: Vzamemo kak jirimerno velik sod jí vratcatui in ga postavimo j»okoiicii, tako da so vratca zgoraj. Skozi odprta vrata nati'esemo notri od vsake preše zdrobljene tropine in jih kolikor mogoče dobro s tolkaČem ali kakim debelini, spodaj ravno odrezanim ko\om putolčemo. Tla se to pravilno izvrši, ne smettio natresti tropin v sod preveč na enkrat. Kadar spravimo po tenkih, dobro potlačenih plasteh vse tropine v sod, ga na vrhu z vratcami zai)remo in mesto čepa vtaknemo v biknjo vraiic kipelno veho. Ùe nimamo primernega soda, natlačimo Jaljíío na enak način tropine v kad, po LISTEK. Inultus (Nemaščevaii). 1'taŘka legenda. - ProKtO l^O Zeyeijii iirovol SÎWin Leandor. tDftljo.) „Pladda", je rekla ta, „iiripeljala sem ti gosta. Daj nam jesti in piti." Vstopili so v prostorno sobo, okrašeno s ilanderskimi gobelini, težka, velika, rezljana hrastova miza je stala v sredi, sicer pa ni bilo v sobi nobene oprave, izvzetuši par mogočnil) stolov in velikanske omare, napolnjene s starinskimi, srebrnimi in bronastimi posodami in žlicami, ki je zavzemala stetio med dvema oknoma. Pesniku, ki je stanoval v nbožni beznici, v nekem opuščenem delu mesta, nedaleč o I novotuestne bastije, se je zdela dvoran;i vprav kraljevska. Vendai' ni izrazil začudenja, temveč je povesil pogled na blazino, ki se je razgrinjala i)o tleh. Dona Flavija je zapustila sobo, potem ko mn je ponudila stol. Placida je pogrnila mizo, ne da bi spregovorila in se je pri tem premikala kakor v sanjah in starček, ki je spi'emljal dono Klavijo, najbrže služabnik, je utitaknil stole nastran in prižgal se tri sveče v drugem kovinsketu svečniku. Kmalu je Prišla dona Klavija, odložila plašč, nosila je temnoi'umeno svilno obleko, samo pri vratu in rokah s srebrom otkáno. Svoje kostanjeve lase, mehke in polne, je položila poljudno in mirno na čelo, njene velike in črne oči so bile čudovito krasne, toda njih izraz mrzel. „Vseditno se k mizi", je i-ekla, medtem ko se je sama vsedla. Pesnik ji je sedel nasproti in starček, ki ni zapustil sobe, se je v-scdel ravnotako jïoleg míze. „Gvido tue ])ozna že od moje zgodnje mladosti, kakor Placiila, — služil Je mojim stariŠem in je moj prijatelj." Starec se jc smehljal mirno. „Nem je", je pojastiilaFlavija. Molk nekaj časa in potetii je pi ičela dona Flavija nastopen pomenek : „Toiej niste še niktlar slišali tuojega imena in jaz sem vendar že dolgo vrsto let v Pragi in slavna, kakor pi'avijo. Niste mogoče niti enkrat slišali o Propei'zîji de Rossi? Resnično ne! No, to me more potolažiti. projjerzija de Rossi je bila najslavnejša slikarica Italije. Njeni ntnotvori ao poltii moči in božanske lepote. Videla sem jih v Italiji že kot otrok in so me že taki-at navduševali. Pokazali so ttti pozneje smer in so bili pomembni za celo moje življenje. Postala sem umetnica kakor Properzija." Flavija je pomislila in rekla mii'no sama sebi : „Ali jo bom dosegla kdaj Potem se jo obrnila na mladega pesnika in ga vprašala: „Kako je vam ime?" Uazoralo se nui je Čelo in v njegovilt očeh seje brala globoka žalost, naposled je rekel: „Imenujte tiie Itiultus." Inultus'?! Čudovito ime!" je odvrnila Flavija. „Imiltus pomeni toliko, kakor NemašiSevan ali Nekaznovan. Mislim, da se, vas izvzemši, nobeden tako ne t>iše." „In vendar", je odgovoril Inultus, „tú se mogel vsak v tej nesrečni deželi tako imenovati, ker tu ne živi niti etta duša, ki ne bi pi'ičakovala maščevanja ali pa kazni." „Ah, torej ste eden izmed nezadovolj- nih, tem boljše!'' Inultus je gledal mračno in molčal. V tem hi]Hi je vstopila 1'lacida in prinesla na srebrni jilošči večeijo. Dona Flavija je prijazno pozvala inultusa, naj vzame ňn jé. Cei dan ni ničesar použil in tuoral se jc pi'ctnagovati, da ni bil videti izsti'adan. Za kratek čas je pozabi! na vse, kar ga je mučilo in [lil je brez skrbi, sicer z veliko slastjo, vendar zmerno. Dona Flavija je vzela samo nekaj sadja. Po večerji je 1'ekla Placidi: „Prižgi mi iuČ v delavnici!" V trenutku se je dvignila in odgrnila zastor, za kateritii so bila vidna vrata: „Izkazati vam hočem svoje delo in povedati, kaj mi je dalo ]iovod, da sem vas povabila. Pridite!'' Ijič treh velikih svetilk je prodrla temo jirostora, v katerega sta vstopila Inultus in dona Flavija. Inultusu se je pokazal v polni lepoti relief iz belega ntar-morjii, ])reds(avljajoč Putiťarjevo ženo, ki trga Jožefu iilašč z ramen. V delu je bilo toliko tiioči, strasti in veličine, da je začuden vskliknil : „To je vaŠe delo, o IMadona? Kako ste veliki, mogočni in vzvišeni!" vi iiii jib pokrijemo s papirjftjii iii zamažemo z (ifbtili) plastjo ilnvice. Da ilovka iie niz-pi)ka, ji) iinkwliko jiosoiiiiiu, siwli nje i)ii iiai'eiiiriio y kolom lukrtj« in v to vtaknemo kipelno vclio. Kipeliia viilia je poti'elnia zlasti twlaj, če spiavljariio surovo (ue kutiancj tropine, ki zaíííiejo kinalo potem ktjieti. liailar hoc^eino kasneje iz takili tropin najiraviti jietijot, jiii prcdroliiiiio v kad in jili tam polijemo z ohlajeno vod«. Se l){)!je je, Če spravimo predi oljljerie tropijio z()i)et nazaj v sod in jili tam s sladko vodo iio-lijcmo in sod z vratcanii in s kipelno veho zapremo. Tli do štii'i drn pnstimo potem pctijot tia tiopii kip(iti, pi i tem pa pridno inešamo. Nato ga opreŠamo in spravimo v di'iig snažen sod, Č(! ne mai'a p(;tijot na tropu kipeti, je, to znamenje, da je premrzel. Zato je (ioln'0, da vzamemo za raztopljettjc slari-korja goi'kt) ali v>;aj ndařno in ne mi'zlo vodo. Najlirdje je, da ima petijot kakili 14"[i toplote. Pii prvem pretakanju' vina doliljene di'ože spríjviino v-!« v jietijol in po pretekn enega meseca potem tildi pc.tijot pretočimo v snažen, nekoliko zažvepian sod. Od vinskili drož dol)! petijot nekaj kisline ill prijetnega vinskega oktisa. — Na zgoraj pofiisan riaěin spravljamo tudi tropine za knitanje žganja ali ))a za napravo kisa, kateii se da poleti, v toplem ťíasn veliko bolje pripravit kot v mrzlem jtiseiiskeiti časn. li. Skalický. Cerkveno. Kako moli krščanska ljubezen očenaŠ? „Pridi k nam tvoj« kniljestv» . . Menda ni za naš čas primernejše prošnje nego je ta. In krščanska Ijiiliezen se tndi zaveda njenega globokega pomena. Akoprav stoji v i»rvi vi'sti v službi zemeljskih kraljestev, ker pomaga ranjenim vojakom, da ne podtežejo svojim bolečinam ter na ta način leši ai'iiiadi inarsikatei'ega vojaka, vendar njeno delo ne izvira v prvi vrsli iz domovinske, ampak iz iiožje ljubezni. Ona stoji v službi nebeškega kraljestva, kraljestva vere, kraljestva upanja iti kraljestva Ijitbezin. Kako tibo in ponižno izgovarja besede, polne bre])enejija ; Pridi k nam Tvoje ki'aljestvo, ne kraljestvo meča, ampak kraljestvo ljube,zni, v katerem so si bi'atje vsi naiodi, in biatje vsi Človeški otroci kot otroci enega in istega Očeta, Kako prisrčna in iski-eiia čtivstva se vzbn-jajo krščanski Ijtiltezni pri tej molitvi. Videč, kako se bore zemeljska kraljestva za svoj obstanek, kako minevajo in razpadajo, koliko ti.sočev nedolžiiiii ži-tev pot(!gnejo s sabo v pogin, misli karitas na drugo ki'aljestvo, ki je večno, katero ne trepeta jiied svojim koncem, ampak vedno osrečuje svoje državljane, na kraljfistvo ljubezni, Jjjiibezeii pa ima svoj sedež v sreti. V nas same m(na priti božje kraljestvo in iz srca izginiti impub, zavist, lakomnost in ijiibo-sumnost, ki izpodkopavajo srečo narodov. Toda žal, da si vsi ljudje ne predstavljajo tega kraljestva enako, slej)i jih človeška pojiačcnost in posvetnost. Se celo v evangeliju najdemo lep zgled, kako tiči človek v posvetnosli. Nedolgo pred njegovim od-liodom v nebesa so vprašali nekateri učenci Kristusa, kdaj vt;ndar misli ustanovili tolikokrat olietario kraljestvo, na kar jiii je Oospod osiro pokaral vnovič jim razlagajoč, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Po takem kraljestvu torej hrepeni karitas. S prošnjo : i)ridi k nam Tvoje kraljestvo, najlepše moli za mir. V kraljestvu božjem ni več hojev, ne trjdjíínja in sovraštva, ampak sama vseobsegajoča ljnb(;zen in čisto neskaljeno veselje. Njiitia molitev pa ni brez uspeha. Od dne do dne se bolj o|»aža. kako se vedno b(dj razširja kraljestvo božje na zemlji, Cerkev Krislnsova in spoštovanje do nje. Na novo je vstalo to kraljestvo v srcu onih, ki so ga podrli in poteptali in na njegove razvaline postavili svetne malike. V senci krščanske Ijubeztd pa oltčutijo tudi oni ranjenci, ki leže na smi'tni postelji in dajejo že slovo temn svetu, vse veliko hrepenenje po kraljestvu božjem, kraljestvu "božjiiiti v nebesih, kje.r naj bi kraljevali s Ki'istusom na vekov veke. Pridi k nam Tvoje kraljestvo — naredi med narodi mir! l'ridi k nam Tvoje kraljestvo — daj cerkvi tak ugled, da najde njen klic po miril odmev! Pridi k nam Tvoje kraljestvo — dodeli Vsem onim, ki tega miru na zemiji ne bodo dočakali, kraljestvo mirti v nebesih! (Dnlje ťlcdi.) Vojni pregleda Italijansko bojišče. — Po prcciidočem, dolgo trajajočem in dan nii dan Ijutcjšeiu tO|uijskeiii ognju, vnela ae je 14. t. m. z jako Ijtitiuii napadi Italijanov na kraški bojni črti, nova, to je sedma bitka. Uradno porodilo 16. t. m, javlja, da se ista nadabuje z neziiianjšaiio tostjo noč in dan. Ljuti, po ogleju s topovi in minami podpirani napadi, ao bili zojiet najier-jfirii na celo našo črto mej reko Vi[>avo in morjem. Na severnem kriiii te^'a oiteinija priborili so Italijani neznaten del ozem^ia. Tu gro sedaj naša crta severno blizo mircnske<,'a grada. ostalem ostala je naša bojna črta uesprcnieiçena, kar se imamo zahvaliti žilavosti naših hrabrih čet. Ujetih je bilo 500 Italijanov in tri strojne puške zaplenjene. Severno reke Vipavo i'azširil ae je topniški boj na ve<^ini naših postojank do Krna. Itajijanotu so ni posrečil napad vzhodno Gorice južno Roàue dolino na naše postojanke vsied našega ogirja. Topniški ogenj postal je tudi pri Bovcti jako živahen. Na tirolski bojni črti napada sovražnik Fasanski grebenj, V odseku Ciiiia di Cece di Ooltorondo ustavil je naš topniški ogenj sovražno napředovairje. Na Cauriolu ac je jjosrečilo nekemu oddelku alpinov zasesti neko opirulnc točke v zaseki zahodno vrha. V boju mej Vi)>avo in morjem ai Italijani 15. t. m. niso priborili pomena vrednega uspeha. Samo ob iztoku Vipave posrečilo se jim je polastiti 80 mirenskega gradu; ker se [la ozemlje 0(1 tu proti vzhodu vzdiguje, imamo po iKgui)]' to postojiinke vae nadvladajoče pozicijo v svoji posesti. — Po uradnih poročilih 18, t, m. postala je ta sedma presenetljivo uvedena in po dveh pumtioženib armadah izvedena ofenziva, tudi četni dun bitke, v kateri je izkrvavelo 7 laških polkov, težak poraz za Italijane. V teh bojih sta se mej dnigiiui hrabrimi četam) posebno odlikovala pešpolka št, 87 in Težki, a za nas povsem zmagoviti boji razprostirajo se ob Sod navzgor. Rusko bojišče. — Poročilo vojnega poročevalca 15. t, m. javlja, rostor napredovali so lîumuni preko jirelaza Vulkan in Szurduk. Petroseny izpraznile so naše čete takrat prostovoljno. Sovražnik je potem napredoval ob ob Czikti idoči železnici. Poizkus, ob Strigy v dolino Hotzing priti, preprečil Je oiipor naših prednjih cet, V bližini Meriaora, 132 km od Petrosenyja, kjer teče železnica čez dolino |)0 visokem obokanem niostu, ustavilo se je napredovanje in ko so se Kiimuni zakopali, pričel se je protipritisk, kateri poteka j)o uradnem poročilu 19. t. m, za nas ugodno. — 18. t. m, pa se uradno poroča, da trajajo na rumunski bojni črti podjetja ]>roti utrjenim pOBtojaokam južnovzhodno Hataega dalje; pri napadu na del sovražnih postojank priborile so na.šo čete 7 topov in 5 strojnih pnšk. Na ruski bojni črti, južnozahodno Brzezany, kjer se bojujejo zvezne čete generala Bothnierja, bili so lîusi občutno pora/eni, nad 4000 po večini neranjenih liusov je bilo ujetih, krvavo izgube sovražnika pa znašajo trikrat več. Za-])lei!jeiiih je 16 strojnih pušk. Pri armadi Tersztyanskyja, kjer so Kusi ponovno brezuspešno napadli, naštelo ae je doaedaj 12,000 sovražnih nn'tvecev. Ziiliodno bojišče. —Po nemškem uradnem poročilu dne 17, in 18. t. m, se velika bitka ob Sommi nadaljuje. Severno reke bili so vsi napadi krvavo, deloma vže z zapiralnim topniškim ogtycm, odbiti. Za mala po Angležih zasedena gnezda pri Coiircelletes, Flers in zahodno Lesboeuf se še bojujejo, Z napadom severno od Oviller napadli so Nemci uspešno. Južno Somme se ni napadalo. Tojmiški boj traja dalje, V siloviti bitki ob Sommi v 45 km dolgi bojni črtiodThiepvaiado Vorniandoviilers izvajali so se jako ljuti boji, kateri so so severno Somme v prid Nemcev odločili ; južno reke. pa končali s tem, da so Nemci prepustili popolnoma izravnane dele postojank mej Barleux in Vermandovillers z vasmi Berny in Deniccourt. Nemške čete dokazale so tu sijajno svojo ne-omaJljivo požrtvovalnost in hrabrost. Posebno odlikoval se je westfalski pešpolk Št. 13 pri Bouchavesnes, lločne sovj'ažne letalne skupine najiadli so nemški letalci ter v zmagoslavnih bojih porazili deset sovražnih letal. V odseku Moze od časa do časa živahni boji z ognjeni, V/.hotino Fleury zavrnili so Nemci prodirajoče sovražne oddelke. Balkansko bojišče. — Bolgarsko uradno poročilo 15. t, m. javlja; Ob Donavi vlada mir, aamo mesto Tutrakan obstretjava soviažno topništvo. Od 12, t, m, da(jo so na dobruški bojni črti bolgarske čete v najhujšem boju z zdr užeiiiini ruskimi^ rumuaskimi in srbskimi četami. 14, t. m. končal je boj ob črti oltina-škega jezera Barakiij-Aptaat Musubej-Kara Omer s popolnim poraïom sovra/nika, ki se jo umaknil na celi črti, najnergičneje zasledovan po bolgarskih četah. Poraženih je sedem sovražnih divizij. Do 12, t, m. so Bolgari v bojih pri Tutrakanu, Kurt Bunarju, Dobriču in Silistrijl vsega vkupej zajeli 522 častnikov in zdravnikov ter 28,000 nerarycnih mož. Zaplenili pa dve zastavi, 130 topov, 62 strojnih pušk, veliko municije in vojnega materijala. Precej huda kazen za v verolomstvu Itahjane prekašajoče Rumune. — Nemško uradno poročilo pa javlja 18. t. m,, da so ae poražene rniLunsko, ruske in srbske čete ustavile pred jih zaslednjočimi zveznimi četami po tridnevnem umikanju v poprej pripravljenih postojankah v aplošni črti Rasova-Cobatin-Tuzla pri tam na novo privedenih j)omožnih četah. Nemški bataljoni so že ob Donavi južno Rasova prodrli do sovražnega topništva, zaplenili pet topov in odbili sovražne protinapade. Brezuspešnih je bilo na macedonski bojni črti več posameznih napadov na črti mej Preapa-jezerom in Vardarjem. Ilaziia bojišča. — Po turškem uradnem poročilu 16, t. in, so Turki na bojni črti Felahie razpršili po tojmîSkem ogirju sovražne čete, ki so se njih postojanki bližali, in jim zadali velike izgube. Na perzijski črti najiadli so sovražno konjenico 15 km severozahodno Hamadana, jo pognali v beg in ji zadali velike izgube. Na kavkaški bojni črti boji patrulj, 17, t. m. jia se uradno javlja, da je imel na kavkaski bojni črti turški [iresenetljiv napad zadovoljiv uspeh. Na desnem krilu odbili so poizvedovalne sovražne patrulje v beg In jim zadali izgube. Xa egiptovski bojni črti na Arisch vržene sovražno bombe niso povzročile nikake škode. Sovražna konjeniška patruÇa, kî jo naiiíífra-vala prodirati, je bila po Turkih odbita. Na ostalih črtah nobenih posebnih dogodkov. Na morju. —■ Kakor se uradno 18. t. m. poroča, napadla je v noči od 17. na 18, t. m, zopet pomorska letalna skupina železniške naprave v Mestre s težkimi in lahkimi bombami in kolodvorska poslopja večkrat zadela, K^nb Ijutemu obstro^evanju vrnila so se vsa letala nepoškodovana. — Wolffov urad poroča 18,t. m. iz Berolina, da so potopili nemški podmorski čolni v času od 3. do 13, septembra v angleškem kaiialu in atlantskem oceanu vsega vkup 53 bark s 74.088 tonami. — Isti urad jioroča 17. t, m.: Nemška povodna letala napadla so 16. t. m. z nspehom železnične naprave in sovražne kolone v severni Dobrudži. Obstre-i;evala so z bombami sovražno letalno skupino na jezeru pri Tuzli. Neko letalo je bilo zadeto. Letala so se vrnila nepoškodovana. Naročniki, priporočajte ,Dol, Novice'! „Ne"! je odvrnila, „to je delo Proptirzije de Rossi. Jaz sem ga samo posnela. Nisem tako velika, mogočna in vzvišena kakor ona, toda moj cilj, razumite me, je večji, mogočnejši in vzvišenejši in vi nii boste pomagali ta cilj doseči!" „Jaz? JazV" se je čudil Inultus. „In kako naj to moreni storiti ?" „Hočem vam povedati, Projierzija de Rossi je nesrečno ljubila, umrla je na zaničevani ljubezni, V ta umotvor Putifarjevo žene je vtelesila vso svojo strasl, ves svoj obup. Ker je Proiierzija ljubila svetnega moža, je ostala skrivnostno navezana na zemljo. Jaz pa. ki ne vem, kaj pomeni ljubezen k možu in nočcni tudi nikdar skusiti, jaz sem [logledala drzno k zvezdam, kjer se zapeljivo blišči íaníom nesmrtne slave. Slava in umetnost sta moja edina ljubezen in mnj iiog." Šla je k velikemu, beletnil zastoru in inultus je ugledal visok, lesen križ, na katerem je visel Kristus, v naravi in velikosti, oblikovan in kar sc tiče telesa, skoro ilovršen. Samo obraz je bil začrtan še v snrovili potiîzali, „Tu glejte moj najvišji cilj in obenem moj obup. Umirajočega Kristusa v njegovi, smrti predstavljajočega, ki bi mogel vsako sj'ce omečiti, se se ni posrečilo izgotoviti nobeni ženski roki, ne z dletom in čopičem, in kolikor se spominjam, tudi ne dosedaj živečemu možu. Mogočno dramo z Golgote: življensko resnično, z grozo strahu, [lolno očarujoče lepote, v marmor vklesati, je drzen sčn mojega življejija. Z uresničenjem tega snu se bavim že dve leti. I)va;j^setkrat som že plemenila idiraz mojega KristU-sa in dvajsetkrat sem bila bridko razočarana. Ne Verujem v Kristusa in ziito ga ne more [lojmiti moja duša in se nc more jirikazati mojemu srcu. To prednost vernikov [lo-gre.šam in zato jo moram s trudom iskali v svoji domišljiji, vstvarjati jo in zasledovati," Iniiltiis je vstrepctal. — „V Kristusa ne verujete!" Jn solze so se mu [losvetile v očeh. Zdelo se mt! je, da se je na Kristusu skozi to žalivko prikazala rana več, obenem pa jc začutil veliko sočutje za to lepo, marmorno ženo, z mračno, neverno in življenje zaničnjočo dušo. Njej so se svetile oči, ko ga je videla zavzetega. „Kako ste podobni Kristusu, kakor ga o))isuje legenda in se ga je polastila umetnost", vskliknila je skoro navdušeno. „Vedite torej, da sem že dolgo in zastonj iskala obraz nied živimi, obraz Onega, ki se ne imn e prikazati moji duši. Ko sem vas zapazila na mostu, sem začudeno kl iknila, kajti našla sem obraz mojega Kristusa! Inultus, vam ga hočem nalikovati. Ali mi boste model za mojega smrtnega kralja Judov?" „Nikoli!" je vskliknil Inultus v strahu. „Nisem tega vreden. Kako morete kaj podobnega zahtevati, Madona?!" Smehljajoč mu je rekla: „Vi ste otrok, moj prijatelj" in potem ga je prijela za roko in ga peljala k velikemu, odprtenut oknu, odločila mu je sedež in se tildi sama vsedla na preprogo, ki je pokrivala vznožje okna in polovica visela v sobo, polovica jia na dvoi'iščc hiše. Noč je bila mirna in polna zvezd. Ćez strehe jiročelj se je moglo videti v ozadje mesta in daleč v deželo, kjer so se vzdigovali obrisi temnih gor in med katerimi se je penila J\Ioldava. Šumenje leke je napolnilo delavnico s svojim žalostnim ritmom. V svoji žalosti je bila podobna velikemu vzdihu mesta, ki je nalikovalo ujeti kraljičini, ob vznožju grada v okovih jokajoči. Brez besedi je stal Inultus, ko je skozi okno ugledal mesto in čutil bolečino nesrečne dežele, čegar ime je bilo izbrisano iz knjige življenja in čegar zvezda je za-totdla v iiKigli smrti in nevarnosti. Težak vzdili se je izvil njegovim pi'sim iti pokril si je obraz z rokami, „Prijatelj", je rekla Flavija, „vem kaj sc godi v viiši duši. Čeprav tujka, vas razumem. Pazite torej, kakšno uslugo bi storili tej deželi, čez katero v nemi bolečini pretakate solze, in ljudstvu, iz katerega ste vzšU tudi vi, če hočete izspolniti mojo prošnjo." innltns je bil razburjen in gledal jo je vprašujoče, p^^ijo „lodi.) Fraigo Neubauer. ©b ajdi in bi:ajdi. Sladka je ajilica, sliijša je biajdica, givjiko pa je gorjé ^ naše ztíinljé. Pridniji je ]'oj čebel kakor neUiláj vesel, Ćriiek kot prej glasi v itiir se riofii. Dékle pa brusi srp, težka jo tlači ski'b, peti se ji ne dá sami douiá. Starček nabija sod, misli blode dnigod: padel mu sin cvetán v gi-ob je prei'an. Ti'gal ne bo grozdóv, tikal ne bo domóv . . . Starííek solzó olrè, hraniček zaprè. V temno gi'e noč teman, řričtík za njim glasan kliče: „Nazaj, nazaj v gorski naš raj!" Vzdihne mu jiul v večer:' „Raja ni več nikjer! Šele, ko pride stnrt, bo mi odprt." îîf DomaČe in iuje novice. Imenovanje okiajni komisar iiaKranj-skam gospod dv. Leopold Žužek okrajnim nadkomisai-jem. Odlikovanje. Mej drugimi velezasluž-ninii gospodi je bil odlikovan k viteškim križcetii Franc .Tosipovega reda z vojno dekoracijo tudi ljubljanski mestni fizik in sanitetni svetnik g. dr. Otmar Krajec, neiiak liraiiilničiiega ravnatelja in posestnika Iv. Krajec-a v Novem mestu. Čestitamo! Imenovanja. Nančni minister je itne-noval suplenta na državni realki v Idiiji tir. Franc Čadež, suplenta na državni realki v Ljubljani Franca J c r a n , suplenta na drž. gimnaziji v Novem mestu Franca Dolžan in Franca S to par in suplenta na di'ž. gitiinaziji v Kočevju Peter Jonkc za provizoričnc učitelje. Obisk. Tukajšnji frančiškanski samostan je obiskal pretekli torek preČ. gospod p. Vemlelin Vošnjak. Omenjeni visoki gost je ud hrvaške [ďovincije sv. Cirila in Metoda iu je določen, omni kedaj cloveka-prijatelja, ki bi rad živel z clruyimi, a je šel: kamen, ki gft zaženeš kvišku, ne more obviseti pod nebom. Judeiiburg, 27. dccembra 1915. J. Cvelbar. (Napis nit poslani mi fotofrraliji.) V Prékupi brezov gozdiček samuje, odkar te ni; ptiček v njegovih vejah žaluje, odkar te ni, odkar te ni, je vse tako tuje! V boju omáhnila tvoja je roka, čopič je zlomljen, paleta je strta; v boju umrlo je tvoje srce, ki nam je pesem dolenjsko zapelo, ki je ljubilo zemljo dolenjsko, bolj kakor ljubi mati otroka. Breze, ki čakale tvojih so barv, ptiček, ki čakal tvoje je pesmi, „zemlja dolenjska, najlepša na svetu", ki je vesela čakala na te, da bi odkril nje zaklade bogato, ona molči in za tabo žaluje. * Ka]' je včasih kakor dih zadrhtelo v brajdi kaplanije, kar je včasih kot samoten vzdih, kar je seglo v srce kakor tajna slutnja, vdarilo 3 pestjo, vdarilo z močjo je na vrata in vstopilo v sobo: „Jožeta ni več!" * „Oj mati, mati, ali je res?" „„O res je, I'es!"" — In solza v njenih očeh, in v mojem srcu bolest; in droben lui kovčeg odpi'la je: v njem bila je vsa njegova mladost, pesem načrtov, Še ne izpeta, pesem nači'tov, komaj začeta — * „Oj čakaj, Janez, pride čas, ko dvignemo zaklad iz tal'" tako si pisal mi iz tiijih dalj — o Jože, Jože, kje je tisti Čas? Tvoj grob je daleč — kot da mati bi ne poznala svojih več sinov, kot bi zaprla jitii svoj ljubi krov, da hrepcné zastonj domov. Tvoj grob je daleč — kot da mati, deželica dolenjska se boji in noče grobov odpreti srcem dragim, ki so ljubili jo goreče, vroče. „Oj čakaj, brate, pride Čas, ko dvignemo zaklad iz tal" — tvoj grob sameva sredi tujih dalj, povej, moj brat, mi, kje je tisti čas! In sklonil se je k meni tvoj obraz, od težkih slutetij iti trpljenja bled, il poln miru, ki ga ne nioi'e ilati svet, govoril mi je tiho brez besed : „O pride, brate, pride tisti čas: Kdor ni Boga v trpljenju zgubil, kdor je Roga v trpljenju ljubil, o zanj gotovo pride tisti čas!" Janez Pucelj. Raznotero. Vestna pošta. Nckcum miniškemu vojaku jc poslala njegova oličiiiit (iaviiii oponiiii, seveda ixiiiiolonia, katerega je iznajdljiva [losta našla tel» v strelskem jarku ol) Stuiiiiii, kar jc iiaiiravil» med vojiištvuiii Diiiogo stiielia. Vojak je takoj iiainsal litt-iiioi'i'itićen in >!elo sai'kastićeii «ilgovor, v katei-em valii občinsko davčno uradništvo in tain zaiionleno dame, da naj ga [ji idejo riibit v strelski jai'ek, sicer ne plaía, aittj)ak posebno si pa želi dam, katerih tam sploh ni videti. Tudi to pismo je vestna pošta dostavila ot)ěini, kjer jc istotako napi'aviio dovolj smeiia. Obćina sicer v strelski jarek ni odposlala nikogar rubit vojaka, pač pa je napi'avila primeren zavitek z vsakršnimi potrebščinami tei' ga mu odposlala, kaj- je (lavčncga zavczanca, ko ga je spi'ejel, gotovo bo!j razveselilo, kakoi' i)a da bi bil prisei tja občinski cksekntor. Kje je zlato? Ljudje so se veliko zanimali za /Jato, dasi inoi'da še nikoli tako kot sedaj. Zato naslaja v]iiašanje: Kje so velike inrmžiiie /.lata, ki so hile nekdaj v prometu? Vedno je bilo zlato med ljudmi — kam je torej izginilo? Kje so zlati novci Cezarja in Aleksandra? Kje so neizmerni zlati zakladi Darija? Za časa 1'imskega cesarstva je bilo v Rimu veČ zlata v prometu, nego ga je sedaj na celem svetu. Od te velikanske timožice ol>-delanega zlata se je ohranil aaino majiten del pod zemljo in lavo. Kam je pi'išlo ostalo? Gotovo je, da je v gj-obnieah še sedaj mnogo neizkopanega zlala in da so še vedno marsikjts ski'iti veliki zlati zakladi. Zlati denar se pa tudi hitro ohi'al)i, ker je zlato mehka kovina; če je zlato v pro-iiictii, se počasi, neopazno kru.ši iti ga je vedno titanj, Tist,o zlato, ki odpada, .se izgublja kot izi-edno droben prali v zctiiljo. Zlati pi'ali prehaja tudi v moije in se meša s peskom oceanov. Ko hi se osušila moija, bi odkrili novo zlate rudnike. Čudno pot do mirnega življenja je ukrenila na Dunaju soproga kavarniškega natakai'ja Kasjiarek, ki so jo te dni are-tii ali. Oitienjena je tiamrfîfi obiskovala razne dame, ki so po insei'atîb iskale služkinje, da jilt svari „naj ne sprejmejo njene služkinje, ki jo je odpustila i'adi tatvine." Ko so se dame zaupljivo i)ogovarjale ž njo jih je napadla, zvtizala in oropiila. Ki'adla je ])red dalj časa tinli pri sosedi gospej Wuriscli, ko se je gospa za nt;kaj časa oddaljila. Ko se je Wiii'tscheva nenadoma vrnila, jo je Kusparekova napadla in zadavila, v soi)i pa podnetila ogenj, da je truplo umoijene gospe skoro zgorelo. Pri preiskavi trupla pa so dognali, da je bila Wurischeva zadavljena, nihče pa takrat ni sumil, da je tiioiilka v iiiši. Še-le sedaj, ko so ivasparekovo pi-ijeli ladi zgoiaj omenjenih zločinov, so doiiili pii njej gospiij Wuriselievi oropane stvari. Zločinka pj-avi, da je storila vse i'adi tega, da dobi denarja, s katei'im je hotela kupiti na deželi hišico v kateri bi s svojim možem, ki je sedaj pi'i vojakih ^živela v mii'u in zadovoljnosti". Staro prerokovarýe vojske. 1'red sto leti je umrl v Tahovn na Češkem na svojííin popotovatiju pobožen žid iz izhoda, čmležen rahin, in je bil na tamošnjetii pokopališču pokopan, čudodelni i'abiu je napisal pred svojo smrtjo o])oioko, ki sc je ohranila in jc shrattjena v jiraškem židov-sk(im tiiuzeju. V fej, v hebi'ejščini jiisani o|Kn'oki, je sedatija svetovna vojska prerokovana. Tatn stoji namreč zapisano, da bo čez sto let izrienailila velika nesi'eča ves svet, sosebno pa vzhodne žide in da ho grozna vojska in'eti'esala vse dele sveta. Mnogi jiohožni Žid ho vzel v roke popotno palico. Ti židje — tako stoji pisano v testamentu — imajo romati v Tabov na grob moža, ki je napisal ta testament — in naj tam pot)ožno molijo, rotem sc jih Bog usmili in odvrne od njih nesrečo. Glas o Čudodelnem raliinu in poročilo o njegovi opoi'oki se je ohranil v ustnem izročilu iiKjd vzhodnimi Židi, in kakoj' jiîse „Zeit", romajo seilaj celc množice židovskili be-gitttcev v Taliov, da bi tam na grobu svojega svetnika potožili svojo bedo in molili. Dr. W'ohl, taboyski rabiti, je dal hebrejski napis na giobu rabitiovetii pie-ložiti na nemški jezik. Začettie čj'ke tia spomeniku tvorijo kabalistično ioitnulo iu označujejo letnico, ko je vzplamtela sedanja svetovna vojska. V kisli vodi utonil. Dne a l. avgusta se je pripetila v Kosti'ivnici na Žtajorskem velika nesreča. Prišel je delavec Jos. Kitak iz Rogaške Slatitic pozno zvečer popravljat v kostrivniski „Kraljev vrelec" pri Podplatu. Vrelec je gkfbok '2H m, notri je bilo še ])olovico kisle vode, pokvarili so se žlebi. Stopil je na lestvo, na katero sc more v takem nevarnem položaju vetlno privezati, a je baje odklonil, češ, saj ne grem sedaj jn vič notri. Spustili so iirostega notri, čez nekaj minut so ga viirašali, ali naj ga že ven po(.egnejo; odgovoril je, da naj ga pnste pri mii'u, da liitro izgotovi. ICmalu nato pa že zavpije „Jezus Marija !" Slišal se je plusk vode. ITitro začtio vleči ven, a prišle so le pi-azne lestve iz vrelca. Ker je bilo še toliko kisle vode in niso imeli pripravnih stiojisv, da bi vodo splavili ven, niso zamogli ponj. Delali so s sesalko od ill. avgusta I 1. zvečer, pa do 2. septembi-a 12. opoldne. Šele tedaj, ko so vso vodo spravili ven in tia[iolniii vielec s jiotrebnim zrakom, so mogli do njega, da so ga spi'avili ven. Nesrečtii Kitak /zapušča mlado ž(;no iti enega oti'oka. Brezziiačajfiost Rumunije! V zadnjih tednih pred izbruhom vojske med Avstrijo in Riimunijo je Riimunija piav lada pi'o-dajala otj'obe v Avstrijo, in zlasti v Nemčijo. Na več kiajih se je sedaj opaztu-alo, da je poginilo v Avstriji in Nemčiji zelo veliko svinj, katerim so pokladali otrobe iz Ku-munije. Oblasti sedaj skibno preiskujejo otrobe iz Rumunije, da se dožene vzi'ok, vsled katerega je zbolelo in poginilo toliko svinj. Dotlej pa oblasti priporočajo, da se naj ne pokrmí lumunskih otrob. Gospodarstvo. Okrožnica vsem županstvom na Kranjskem. Preskrlio z otrobi in z drugimi močnimi krmili je državna centrala za krmila na Dunaju izročila Kranjskemu deželnemu nnistu za krmila v Ljubljani, ki ima svojo l)isaino na Turjaškem tigu, v hiši, kjer je C. kr. kmetijska družba. Ta novo ustanovljeni urad spiejema iiai'očila na oti'obi in močna krmila le jiotom županstev. Da sc pa pošiljatvc olajšajo, je želeti, da se zlasti manjše občine združijo okoli kake kmetijske zadruge (posojilnice ali kmetijskega društva) in da se od tam izvrši potem pod]-obna razdelitev in iziavnava plačil. Pri žu))anstvili morajo posamezni nai'oč-niki luiglašati svoja naročila in navesti, koliko imajo ene ali djug(i živine. Naročila je priglašati z ozirom na male zaloge k večjemu za dobo enega meseca. Županstva ozii'oma kmetijske oi'ganizaçije imajo naročila zbirati in {lošiljali skupno na Deželno mesto za krinila v Ljubljani. Oddajala sc bodo za sedaj sledeča krmila: otrobi, ko-luzna krmilna moka in koruzne otiobi. Ker posluje Kranjsko deželno mesto za krmila saim) kot podružnica državne centrale, v kateri je osredotočen ves promet s krmili, se bodo oddajala le odkazana jim krmila po določeni ceni. Ker bo množina krmil glede na sploštu) pomanjkanje le pičla, se opozaijajo županstva, da bo mogoče naročilom ustrezati, le jio iiizmerju obstoječih zalog. íí;ii])anst,va naj zbirajo takoj polTehna naročila in jih naj jtošljejo v najkrajšem času na Kranjsko deželno mesto za krmila v Ljubljani. V LjiililjHiii, dne 12. sojitetiibra liHf». Ki anJsIiO dež, mesto za krmila v LjiibijiLiil. Čevlji Z lesenimi podplati. S|iričo občutnega ]»omanjkanja usnja za podplate zadobiva jo čevlji z lesenimi poil[)lati vedno večji praktični poim;n. Kupčijski intere-scntje na Kranjskem lahko dobe pri trgovski in obrtniški zboi'Jiici seznam iirm, ki izdelujejo lesene Čevlje in čevlje z lesenimi podplati v Avsti'0-Ogrski. Čevlje z lesenimi podplati razprodaja tudi oiganizacija„Ledei-hesehaffungsgesellschaft m. b. li."na Diiiiaju, llegelgassc 13. Vodja Obrtiio-iwspeševal-nega zavoda na Štajerskem je izumil podplate iz lesa, ki so vpogljivi. Taki podplati se nai'očajo pii „Wirtschaťtsahteilung des Steiei'markischen Geweihefoi'derungsinsti-tutes" V Gradcu. Vpogljiv podplat te vrste je kupčijskim interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v ijjubljani. Lončarska zadruga se je ustanovila v Dolenjivasi pri Ribnici. Pristopili so takoj domala vsilončaiji dolenjevaške in l ibniške doline. Zadruga ima pred vsem namen skupne dobave sirovin, kakor tudi posredovanje oddaje lončaiske robe, da se obdrži in dvigne za Kranjsko važna domača obrt lončarija, ki je v zadnjem času začela pešati in nevarnost je, da se sčasoma oiiiisti. Za obstoj in napredek imenovane obrti bo zadruga, upamo, velike koi'isti, Z dobavo siiovin se je takoj pričelo. Zadrugi načeljnje deželni poslanec č. gospod K. Šliiilj. Naročila lončarske robe in peči naj se naslavljajo na Ijončarsko Zadrugo v Dolenjivasi pri Ribnici. INekaj o zgodovini čaščenja sv. Feliksa. Nekdanje čaščenje sv. Feliksa v kapiteljski cerkvi v Novem mestu je vsako leto manj dobi'o obiskovano. Saj je pa tudi veliko ljudi, kat-eiim sploh ni znano, da ležč v tej ceikvi pod glavnim kamenitim oltarjem v lepo izsekanem grobu za veliko šipo ostanki sv. Feliksa, kateiega posebno sta-roveici Vlahi in Hrvatje od Kolpe i'adi prihajajo počastit na nedeljo presladkega Imena Marijinega. V prejšnjih letih so prihajali čez Gorjance v velikih trumah belokranjski in hrvatski romarji „plaziti sv. F(!ltksa". Izraz „plazenje sv. Feliksa" je splošna beseda med ljudstvom in ima najbi'že svoj izvir v načiini in običaju čaščenja romai'jcv, ker plazijo z golimi koleni okoli velikega oltaija, okoli sv. Feliksa, proseč ga pomoči iu priprošnje jtri Bogu zoper hude bolečine v glavi. Pi i tem plazenju imajo nekateri okt)li glave ovite svečice, nekateri pa držt; sveče v rokah. Prvi prosijo osobito zdi'avja za sebe iu drugi ]>a za domače in one, ki se jim pripoi'o-číijo v molitev, a ne morejo priti sami. — Toliko je danes glavobola in drugih bolezni v glavi iji vendar je malo ljudi, ki bi se v svoji 'bolezni zaupno zatekali k najbližjemu pomočniku-svetniku, k sv. Feliksu v novomeško župnijsko cerkev. Ostanke sv. P"'eliksa je dal v svetem letu 1(j75 prinesti prost Germanik grof Thuni iz 1'imskih katakomb. Do leta 1756 so stali v pozlačtsni posodi p]i sti-anskem oltai-ju, posvečenim štirinajstcrim pomočnikom, na evangeljski sirani. Grof Tliurn je bil novomeški prošt od 1. KjOG do 1. I(j79. On je dozidal od požara 1. 1.^)76 še vedno nedovršeno cerkev in proštijo, ter dal sezidati sedanji kapiteljski stolp 1. 1GG7. Kar se ni posrečilo njegovemu predniku pi'OŠtu Andreju Stembergu, to je ju jo takoj zft oddati na glavnem trgu v poprej Kopačovi-L^avěióevi biâi. Natančneje selzvé pri trgovki g. Koširjevi v Npvoni mostn, glavni trg. (80-2-i) IVflN SVETEC lirivec in vlasuljar RUDOLFOVO (■lavni trg, dl^ niisproti iiii^stni hiši pri))oročii že izgotovljene lasno Idte v vseli barvnb. hdeluje tudi diu^re lasne potrebščine ter ima vedno v zalogi immíIiiko, milu, pri-stno tekočino llaii'-poirol in Itajruni proti iz(ni-danjii las, potem lïiirgit za signrno odstranitev kurjih očes in denjie toaletno stvari. — Uii))i].|