OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), july 18, 1946
številka (number) 140
Priprave za drugo atomsko preizkušnjo na Pacifiku
bikini, 17. julija. — Podad-miral H. P. Blandy je danes naznanil, da so se poveljniki sporazumeli glede ureditve 75 parnikov in 12 manjših bark za drugo atomsko preizkušnjo, ki se bo završila 25. julija in sicer tokrat pod vodo. Atomsko kroglo se bo vžgalo ob 8:50 zjutraj, ali ob 4:35 popoldne na 24. julija, po clevelandskem času. Ta dan imenujejo ""Baker day". Ob tem času bodo deležne preizkušnje vse ladje, ki so ostale na površju po prvi atomski raz-strelbi. Atomsko bombo bodo razstrelili 25 do 30 čevljev pod morsko gladino. Bomba je urejena tako, da jo bo sprožila ura in pričakuje se, da bo razstrel-ba vrgla v zrak 15 milijonov ton vode in da. bo ta voda uničila mnogo nastavljenih parnikov za toi preizkušnjo.
Stavke, izgredi so na dnevnem redu v Italiji
OSUMLJENI MORILEC 6 LETNE SUZANE DEGNAN
Vohuni v atomski tovarni
WASHINGTON, 17. julija — Kongresnik John E. Rankin, je dejal danes v kongresu, da se v atomični tovarni v Oak Ridge, Tenn., nahajajo špijoni. Dostavil pa je, da so preiskovalci za neameriške aktivnosti že njim na sledu in jih bodo kmalu prijeli. Z ozirom na predlogo, da se atomsko silo podredi civilni komisiji, je dejal, da naj bi Zedi-njene države obvestile celi svet, "da bomo sami obdržali atomske bombe."
Priporoča, da se dotično predlogo ubije in da skrivnosti atomske bombe ostanejo v rokah vojaških oblasti. "Do sedaj še ni noben izdajalec graduiral iz West Point šole," je dostavil. Načelnik kongresnega vojaškega komiteja. May, pa je dejal, da bi se moralo atomsko silo izključiti, kot vojno orožje.
RIM, 17. julija. — V detinski republiki Italiji so na dnevnem redu stavke, izgredi vsake vrste in resna politična zmešnjava. Inflacija hitro narašča vsepovsod. V vsej Italiji so zastav-kali petrolejski delavci in vrgli iz ravnotežja industrijo. V Turinu je v teku generalni štrajk v vseh tovarnah. Iz provinc javljajo razna nasilja; lačni ljudje so navalili na pekari-je in razdelili hrano med reveže. Stavke in izgredi so izvajani v protest dragim življenskim potrebščinam in proti inflaciji, proti pomanjkanju hrane in proti brezposelnosti. V tovarni av-
tomobilov v Turinu delavstvo zahteva za vsakega delavca 10,-000 lir premije. Ponudeno jim je bilo po 2,000 lir, kar pa niso sprejeli. Glavna delavska konfederacija se je sešla v Rimu na posvetovanje, kaj naj bi se storilo v tej krizi.
Delavstvo je videti nezadovoljno z vlado Alcide De Gaspari. Bivši italijanski premier Francesco Nitti je dejal, da je De Gaspari nastavil preveč ministrov in kljub temu sam ob-držuje preveč uradov. De Gaspari je obdržal urade notranjega in zunanjega ministrstva !za sebe.
PRVI VZOREC MEDNARODNEGA DENARJA
Snoči so izvedenci starega in izrednega denarja imeli priliko prvič ogledovati nov denar Združenih narodov, katerih je bilo kot vzorec narejenih 600 kosov z dovoljenjem zakladni-škega oddelka ameriške vlade. V vsakem kovancu je za $56 čistega zlata. Na eni strani so zastave Francije, Anglije, Zedinje-nih držav, Rusije in Kitajske. Slični kovanci se bodo dobili tudi v srebru.
SO NAŠLI TAJNI NEMŠKI MIKROSKOP
SAN FRANCISCO, 17. julija. — Cel. Arthur T. Brice je našel v od bomb razdejanem Zeis Laboratoriju v Jena, Nemčija, tajni mikroskop, kar je bila nemška tajnost že 10 let. Instrument bo izvrstno služil za raziskovanje raka in drugih izrastkov. Mogoče je, da bodo v nekaj mesecih ameriške firme naredile več sličnih mikroskopov, da pomagajo z njimi v proučevanju raka.

OGENJ V MT. VERNON; HOTEL ZGOREL
Mt. Vernon, O., 17. julija. — V tukajšnjem Curtis hotelu, ki obstoja že 75 let, je danes zjutraj kmalu po 3. uri izbruhnil požar in pognal na cesto 63 gostov. Najmanj šest oseb je bilo poškodovanih, od teh eden resno. škoda znaša okrog $100,000.
NOV PROSTOR ZA URADE ZDRUŽENIH NARODOV
NEW YORK, 17. julija. — Posebni odbor izbran po županu William O'Dyerju bo ponudil za trajni dom Združenih narodov Flushing Meadows prostor, kjer se je vršila svetovna razstava Državljanski odbor dela na načrtih, katere nameravajo predložiti državni zakonodaji.
OPA BODO ZOPET OBNOVILI
WASHINGTON, 17. julija. — Vodje administracije so danes začeli novo kampanjo, da se uzakoni kontrola cen za meso, ku-retino, mlečne izdelke in druge potrebščine. Naprosili so višjo in nižjo zbornico, da naj oživijo staro OPA postavo. Pravijo, da so za obnovitev stare OPA pridobili že večje število senatorjev. Ob istem času pa so tudi udarili po OPA s tem, ker so ji odvzeli 50 milijonov dolarjev za upravne stroške za tekoče leto.
Senator Wheeler izgublja na glasovih
HELENA, Mont., 17. julija. — Vsi znaki kažejo,, da je dosedanji senator Burton K. Wheeler, demokrat, izgubil nominacijo za svoj peti termin v Montani. Bivši član državnega sodišča Leif Erickson dobiva vedno večje število glasov za svojo kandidaturo, kljub tenju. da je Wheelerju nudil predsednik Truman vso svojo podporo. Nekateri Wheelerjevi prijatelji so napovedali, da ako izgubi sedaj demokratsko nominacijo, bo vseeno kandidat na neodvisnem listku pri novemberskih volitvah. Senatni odsek za kampanjske stroške je podal v javnost obtožbo, da so newyorški in hollywoodski "komunisti" financirali propagando, da se Wheelerja diskreditira, kot pro-tidelavskega kandidata.
Ericksona podpira James Roosevelt, sin pokojnega predsednika Roosevelta, senator James E. Murray in več CIO unij. James Roosevelt je v kampanji poudaril, da je Wheeler enkrat glasoval z ameriškimi izolacionisti in to je dovolj vzroka, da se mu več ne zaupa tako važnega urada, kot je senator-ski.
William Heirens, star 17 let, dijak na University of Chicago, ko ga policijski uradniki nesejo iz njegove sobe v Bridewell bolnišnici, da ga odpeljajo na detektivski urad v svrho preizkušnje na "lie-detectorju", v zadevi ugrabljene in umorjene 6-letne Suzane Degnan.
Z odločitvijo glede Trsta ni nihče zadovoljen
Dete odloženo na stopnjicah cerkve
Približno en teden staro dete ženskega spola je bilo snoči najdeno na stopnicah cerkve sv. Jožefa, 2543 E. 23 St. Dete je bilo zavito v dveh plahtah in položeno v pol bušla košaro. Na plahti je bilo pripeto pismo obupnega stanja starišev; bili so vrženi iz stanovanja; oče je na stavki; nimajo nobene tople vode na razpolago in ne hrane._ Mati pravi v pismu:
"Kakor hitro dobi.iio stanovanje, pridemo po otroka."
Župniku dotične cerkve pa pravi: "Mi smo Italijani in smo podpirali to cerkev, odkar sem tukaj hodil v šolo. Mi smo bili izgnani na cesto, sedaj nimamo doma, ne hrane in ne obleke. Imamo še tri druge otroke. Father, prosimo vas, ne dajte otroka komu za svojega in ne policiji. Otrok potrebuje zdravniške pomoči. Moj brat je tudi duhovnik izven Clevelanda."
Kongresnik May noče izpričevati
WASHINGTON, 17. julija. — Senate War Investigating ko-mitej je zaključil zasliševanje prič o vojnem profitarstvu velike municijske skupine iz Illi-noisa in čaka, da pride na zaslišanje kongresnik Andrew J. May, demokrat iz Kentuckyja. Ta odbor je pozval kongresni-ka Maya, da naj pride na izpričevan je in poda popolno, pravilno in kompletno sliko glede te zadeve, da pomaga dvem mu-nicijskim družbam iz zagate. Toda May se še ni odločil za pričevanje in se ni odzval.
Včeraj je' Mrs. Eleanor Hall, tajnica skupnih municijskih družb bila pozvana na izpriče-vanje. Sarelas je izjavil, da mu je Mrs. Hall tožila, da je zelo nervozna vpričo teh n\ož in da jih ne more več prenašati. Ti možje v _ uradu so bili poleg Sa-relasa: Gol. A. M. Heritage, sedaj v pokoju; major A. J. De-laney, sedaj v pokoju; wash-ingtonski kongresnik Joseph F. Freeman in Murray Garsson, brat dr. Henry Garssona, ki je bil glavni vodja municijskega sindikata.
Sarelas je dejal, da je Dela-ney zelo razburjal Mrs. Hall, Freeman pa je pošiljal Sarelasa na banko menjavati plačilne čeke in je zahteval le bankovce po $1000. Večkrat je dejal Freeman, "saj veš Lojze, da ne morem nositi okrog samo $20 bankovce", je izpričeval Sarelas.
Stavka konsumerjev v Clevelandu je uspešna
Sirovo maslo ostaja v hladilnicah in meso se kopiči; trgovci so vznemirjeni
Včeraj so clevelandske gospodinje obrnile hrbet visokim cenam, ki so jih nastavili mesarji na mestnih živilskih stojnicah. V večini delih mesta so gospodinje odklonile kupovati dražje vrste meso in sirovega masla se skoraj niso dotaknile.
Časniški poročevalci so zašli-*"
šali večje število lastnikov mesnic v vseh delih mesta in ugotovili, da je bilo včeraj, v sredo,
manj izkupička za meso kot že
več let ne tako malo. Nobenih^
Redin ni kriv špijonaže
SEATTLE, Wash., 17. julija
r-.	J.	vv aoii.; J.I.
posebnih sprememb v cenah se jRug^i pomorščak-lajtnant Niko-
NAJMRZLEJŠI DAN V 75 LETIH
Včeraj zjutraj je v Clevelandu toplomer kazal samo 49 stopinj toplote in je bil dan 16. julija najhladnejši v 75 letih v tem kraju. Toda vremenski prerok pravi, da poletja še ni konec in da bomo te dni dobili spet vroče dneve. Potrebujemo tudi dežja, toda suše ravno še ne občutimo.
Nov grob
FRANK s. GOLINSKI
» Snoči je umrl v Lakeside bolnišnici Frank Stanley Golinski, rodom Poljak, star 58 let, vdovec. Družina se nahaja na 919 E. 76 St. Tukaj zapušča dva sinova Tadeja in Edmunda ter hčer Mrs. Stare. Pogreb se bo vršil iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kazi-mirja in nato na Calvary pokopališče.
NA OBISKU
83 odstotkov clevelandskih poročencev je srečnih
Ta teden so časniški poroČe valci izvedli med meščani Clevelanda poizkusno glasovanje, kako se počutijo v zakonu. Zastavili so jim več raznih vprašanj, od katerih je glavno to: Ali se počutite v zakonu srečni? Da so srečni, je glasovalo 83 odstotkov vprašanih; zadovoljni 11 odstotkov; nesrečni 4 odstotki; neodločni dva odstotka.
Drugo vprašanje je bilo, kakšno je najboljše priporočilo no-voporočencem ? Za pravilo enakopravnosti 50-50 med zakoncema je glasovalo 11 odstotkov; v manjših številih so glasovali za razumevanje eden drugega, obzirnost in druge lepe vrline.
BELGRAD, 16. julija. — V tem mestu se je vršil velikanski protestni shod, katerega se je udeležilo najmanj 50,000 ljudi, ki so protestirali proti odločitvi velikih štirih, da postane Trst z okolico mednarodno mesto. Jugoslovani čutijo, da se jim je s to odločitvijo zgodila velikanska krivica.
Ob istem času pa se Italijani jezijo na Ameriko in istotako protestirajo, radi Trsta, ker je odločeno, da postane mednarodno mesto. Italijani pravijo, da' Angliji itak niso verjeli; za Rusijo vedo, da jim je nasprotna, glede Amerike so pa do skrajnosti razočarani, ker niso bili Italiji priznani naši primorski kraji z Trstom vred, kar dolži-jo Byrnesa, da je bil preveč popustljiv.
Na potu iz Californije v Buffalo, N. Y., k jen je živel dolgo let predno je odšel v Californi-jo pred 19 meseci, se je ustavil za kratek obisk prijateljev in sorodnikov v Clevelandu, Mr. John Bambič. Pred leti je Mr. Bambič nekaj časa delal v Clevelandu in mu je mesto znano ter mu tudi ugaja. Pozdravlja vse svoje prijatelje tukaj in one na "Kranjskem hribu" v solnčni Californiji.
Živila so se podražila za 19 in pol odstotkov
Dun & Bradstreet poroča, da so se cene življenskim potrebščinam dvignile odkar je prenehala poslovati OPA za 19 in pol odstotka. Cene so slične, kot so bile v letih 1919 in 1920. V klavnicah v Chicagu je cena goveji živini $26.25 za 100 funtov, kar je najvišja cena za vse čase.
Edino orožje proti draginji je konsumerska stavka, ki se je pričela že včeraj. Vodstvo unij priporoča, naj gospodinje za en teden časa ne kupijo nobenega mesa.
Zračna zveza s Kanado
S 1. avgustom se prične redni promet z letalom med Cleve-landom in Toronto, Kanada in drugimi kanadskimi mesti.
Dnevno bodo na razpolago tri obratne vožnje; letalo bo za 21 potnikov in bo preletelo razdaljo do Toronte v eni uri in 25 minut. Listek v eno stran bo $14.80; za obratno vožnjo $26.85.
ni opazilo na mesu, kljub temu, da so cene živini in prašičem poskočile v klavnicah na najvišjo točko v zgodovini.
Menijo, da so mesne cene sedaj na višku in da se ne bo več podražilo. a. Z. Baker, predsednik Union Co., v Clevelandu je dejal, da z ozirom na že doseženo visoko ceno za živino v Chicagu in z nizko nakupno silo konsumentov v Clevelandu, so izgledi, da bo dražitve konec in da je sedaj dosežena najvišja točka draginje. Živine je sedaj dovolj na trgu in tako tudi govejega mesa. Tudi ni nobenega razloga, da bi to pojenjalo.
Prašičev ni tako veliko v klavnicah, toda jih bo dovolj do spomladi. ZaznalQ_se .jar da, name-, ravajo farmer ji zrediti mnogo prašičev v prihodnjih dveh se-zijah.
Cene so šle navzgor prehitro, toda se bodo odslej izravnale. Konsumerji sami so tisti, ki bodo odločali potom nakupa, kakšne naj bodo cene mesu in to že hočejo pokazati s svojim obnašanjem.
Dokler se ne bodo cene mesu znižale, bodo konsumerji kupovali cenejše vrste meso, dokler se ne bodo cene znižale boljšim vrstam. Meso je sedaj nazaj v legalnih mesnicah in vsa znamenja kažejo, da se bodo odslej cene nižale, je dejal Baker.
lai G. Redin je bil na tukajšnji zvezni sodniji oproščen obtožbe špijonaže in vrnjen z njegovo ženo in otrokom svoji domovini. Redin je star 30 let in je bil preje član nakupne sovjetske komisije v Ameriki. Porota, se-stoječa iz sedem moških in pet žensk, je delj časa razmotriva-la in končno pronašla Redina nedolžnega obtožbe.
Redin se je zahvalil porotnikom in sodišču za pošteno obravnavo. Porotnikom se je še vsakemu posebej zahvalil, ko so odhajali iz sodne dvorane. Zaslišanje je trajalo 22 dni.
Cene prašičem so poskočile
Cle^veliiid ' tjnlon''"^feel-yard se je danes cena prašičem dvignila za $1.75 na 100 funtov teže in prašiči sedaj veljajo $21.75 za 100 funtov, kar je najvišja cena za vse čase. OPA najvišja cena je bila $15.30 in vladni prispevek $1.70, skupno $17 za sto funtov.
VETERANSKA KONVENCIJA V CLEVELANDU
Danes se je pričela konvencija članov Veterans of Foreign Wars, katere se bo udeležilo do 35,000 članov. To je 26. letna konvencija in se bo zaključila v nedeljo zjutraj.
REDNA SEJA
Nocoj ob 7:30 uri se vrši redna seja društva Washington št. 32 ZSZ v navadnih j)rostorih. Članstvo je vabljeno, da se udeleži polnoštevilno.
Prva uradna pogodba preddelavci in zvezno
med unijskimi vlado
RUSKA ZNANSTVENICA PREJELA STALINOVO NAGRADO
MOSKVA, 16. juhja. — Dr. Maria Petrova, vodilna ženska znanstvenica v Sovjetski Rusiji je prejela Stalinovo nagrado. Ona je bila Pavlova glavna po-močnica. Dr. Petrova je stara že čez 70 let in se sedaj bavi z proučevanjem posledic živčnega sistema na rast raka, kot tudi odnose živčnega sistema z ozirom na starost.
ZOPET DOMA
Iz dvo-tedenskih počitnic tekom katerih so obiskali razne lepe kraje v Floridi, so se vrnili Mr. in Mrs. Louis Spehek, 1120 E. 67 St., in zet Charles Kikel, ki je šofiral. Kot pravijo, so jim kraji v lepi Floridi prav ugajali in najraje bi bili tam ostali. Vožnjo so tudi imeli izvrstno.
WASHINGTON, 17. julija — Podadmiral Ben C. Moreell, zvezni upravnik premogorovov je sporočil, da se je doseglo spo-1 razum in podpisalo pogodbo med vladnimi zastopniki in unijo glede plače in drugih zadev z preddelavci in nadzorniki premogorovov. To je prva pogodba te vrste dosežena v zgodovini industrije mehkega premoga.
Sedanja pogodba krije samo 136 nadzornih delavcev v štirih premogokopih zapadne Pennsyl-vanije, ki so last Jones & Laugh-lin Steel Corp., kar bo služilo kot preizkušnja glede dolgo obstoječega spornega vprašanja z ozirom na organiziranje v uni-
je preddelavcev in nadzornega osebja v rovih.
Premogovna industrija se je skozi vsa leta branila pogajati z unijami -v prilog preddelavcev, organiziranih v premogarski uniji in so trdili, da so preddelavci del poslovodstva podjetja.
Podadmiral Moreell je bil imenovan od zvezne vlade kot upravitelj za vse premogokope mehkega premoga ob času, ko je vlada zasegla kontrolo nad pre-mogorovi pred par meseci. Pogodbo se je podpisalo z United Clerical, Technical and Supervisory Workers unijo. District 50, U. M. A., ka;teri načeljuje John L. Lewis.
IŠČE SE
Mr. Peter Bukovnik, 15010 Upton Ave., ima sporočilo za Johano Dovich (dekhško ime). Doma je \z fare Predvor in baje živi sedaj nekje na zapadni strani mesta. Če sama to čita ali pa če kdo ve kje se nahaja, je prošen, da sporoči naslov Mr. Bukovniku.
VILE ROJENICE
Prošli teden so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerko, prvorojenko, pri družini Mr. in Mrs. Edward Ludvik, Carry Ave. S tem je v drugič postala stara mati Mrs. Elizabeth Ludvik, 1110 E. 63 St. — Čestitamo!
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Springfield, 111. — Dne 4. julija je umrl za rakom Frank Volk, star 75 let, doma iz Toplic, Dolenjsko.
Milwaukee. — V zadnjih par tednih so se tukaj poročili: J. G. Martinšek in Grace Wesen-berg, Anthony Zupane in Mary E. Parkel, John C. Martinšek in Helen J. Roberts, Rudolph J. Singer in Donna M. Parkel, Robert C. Adamzewski in Dolores Machnik, Steve Znidarko in Elizabeth Selin, Frank D. Pranausk in Florence M. Mohorko, Emil C. Jancha in Frances N. Kos, Norman J. Wacholz in Emma Dolenšek, John J. Vodnik in Blanche C. Primozich, John J. Semec in Eunice C. Johnson, Paul F. Yanchar in Pauline M. Tichar, William A. Krieged ml. in Rose Salatnik, Joseph J. Ra-jer in Laura M. Raach, Leon Van Liehout in Veronica Ma-lovec.
St. Louis, Mo. — Umrl je George Racky, star 53 let, rojen V Delnicah, Hrvatsko. Bolezen si je nakopal po rudnikih, kjer je delal dolgo let. Tukaj zapušča ženo in sina, ki je bil v vojni in dvakrat ranjen, v državi Washington pa 75 let staro mater fn očeta, dva brata in tri sestre.

ENAKOPRAVNOST
18. julija, 1946.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. tZil aT CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)-----------
For Half Year—(Za pol leta)-------
For 3 Months—(Za 3 mesece)---------------
..$7.00 . 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)------
For Half Year—(Za pol leta)-------—
For 3 Months—(Za 3 mesece)-----
..$3.00 _ 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta)---
.$9.00 . 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Koreje. Sovjetska delegacija je odbila ta predlog na osnovi načela, da komisija sama ni pooblaščena baviti se z vprašanji gospodarskega zedinjenja. Ameriška delegacija je nato predlagala, naj se pogajanja prekinejo in 9. maja je komisija prenehala z delom.
Komaj je sovjetska delegacija zapustila Seul, je že general Hodge objavil "deklaracijo o prekinitvi dela mešane komisije." General Hodge vali odgovornost za prekinitev pogajanj na sovjetsko delegacijo. Da bi naredil svoje argumente še bolj prepričevalne, je general Hodge navedel število organizacij, ki so se izjavile proti odločbi moskovske konference, ki naj bi jih bilo 219, čeprav se je zgoraj omenjeni izjavi, ki jo je predložila ameriška delegacija, pridružilo komaj 20 organizacij.
Te organizacije po večini sploh niso bile stranke, ampak združenja poslovnih udeležencev. Pripomniti je treba tudi, da se more vsaka skupina, ki ima vsaj 3 člane, priznati kot stranka. Množične ljudske organizacije kot splošna sindikalna federacija, ki ima nad 600,000 članov, narodna korejska kmečka zveza, v kateri je organiziranih 3 milijone kmetov, narodna korejska ženska zveza i. dr. nimajo pravice do sodelovanja. Te organizacije niso našle mesto na ameriškem seznamu, čeprav so prav one predsta-viteljice ogromne večine ljudstva, kakor piše Snow v reviji "Saturday Evening Post."
Vriniti na vsak način v korejsko vlado reakcionarne voditelje, ki se odkrito izjavljajo proti odločbi moskovske konference in nasprotujejo demokratičnemu razvoju Koreje, ter na ta način spraviti Korejo pod vpliv Združenih držav Amerike—to so resnični cilji ameriških predstavnikov na Koreji, ki se skrivajo za krinko "obrambe demokracije." Jasno je, da taki cilji nimajo ničesar skupnega niti z demokracijo, niti z odločbo moskovske konference, niti z narodnimi interesi Koreje.	(Po "Pravdi.")
UREDNIKOVA PO^A
"Eden svet"
povorka v Clevelandu
V nedeljo 21. julija mesto. , , . r, v Cleveland praznuje 150-letnico =	bo dobersen del polet
POLITIČNI POLOŽAJ NA KOREJI
Sovražniki demokracije in resnične neodvisnosti Koreje napenjajo vse sile, da bi ovirali korejsko ljudstvo pri izgradnji novega življenja. Korejsko ljudstvo pa je že prve dni po osvoboditvi Koreje po Rdeči armadi izrazilo svoje želje v zelo odločni obliki in pokazalo izredno politično aktivnost.
Ustanovile so se demokratične množične organizacije.
V mestih in vaseh so bili ustanovljeni ljudski odbori, ki so prevzeli organizacijo nove oblasti v provincah. Ta polet je zajel vse korejske množice, tako na severu, kjer so vkorakale sovjetske Čete, kakor v Južni Koreji, kjer so se ljudski odbori pojavili že pred izkrcanjem ameriških čet.
Dne 6. septembra 1945. se je korejski narodni kongres predstavnikov ljudskih odborov in socialnih organizacij sestal v Seulu, kjer je bila proglašena Ljudska republika Koreja in izvoljen njen najvišji organ—Centralni ljudski odbor, ki je izdelal program za demokratično preureditev.
Vendar pa je politika ameriške vojaške uprave v Južni Koreji opogumljala korejske reakcionarje, ki so se znova pojavili na političnem pozorišču. Iz Združenih držav in Kitajske so "importirali" korejske emigrante, ki so že zdavnaj izgubili stik s svojim ljudstvom. Ljudski odbori so bili razpuščeni. Inozemski tisk je iz Seula neprestano prejemal vesti o protekciji^ ki so jo razne oblasti nudile reakcionarjem in o "neprijateljskem" stališču do levičarskih strank.
Koreja nima potrebnega kapitala, opreme itd. za razvoj svojega gospc^darstva. Jasnp je, da bi v takih okoliščinah takojšnja podelitev neodvisnosti neizogibno izročila Korejo v roke inozemskemu kapitalu. Na oblast bi prišla klika političnih pustolovcev, zemljiških veleposestnikov in korejskih kapitalistvo.
Zunanji ministri Združenih držav, ZSSR in Velike Britanije so na moskovski konferenci priznali potrebo po ustanovitvi začasne korejske vlade. Korejsko ljudstvo je pozdravilo odločbo moskovske konference. Vse dernokratične stranke in organizacije Severne Koreje kakor tudi demokratične stranke in organizacije Južne Koreje so izjavile,
da podpirajo odločbo moskovske konference. Samo nekatere maloštevilne reakcionarne stranke, ki so računale na priznanje njihove lastne vlade, sestavljene iz protidemo-kratičnih elementov, so se izjavile proti moskovski konferenci.
Med borbo, ki jo je izzvala moskovska odločba, se je pojavila jasna delitev političnih sil Koreje. Na eni strani se formira tabor reakcionarnih strank, ki se borijo proti demokratični obnovi Koreje in proti odločbi moskovske konference. Na drugi strani se je ljudska demokratična fronta političnih strank in socialnih organizacij, ki uživa podporo širokih ljudskih množic, po zaslugi uspelega izvajanja moskovske odločbe utrjevala.
Čeprav so bili cilji in naloge sovjetsko-ameriške komisije v moskovski odločbi jasno začrtane, je prišlo na njenem prvem zasedanju do dolge razprave med sovjetsko in ameriško delegacijo glede dela komisije in reševanja vprašanj.
Po dolgih debatah sta se obe delegaciji dne 7. aprila sporazumeli o pogojih in načinu posvetovanja z demokratičnimi strankami in socialnimi organizacijami Koreje.
Komisija ima nalogo posvetovati se z demokratičnimi strankami in socialnimi organizacijami Koreje, ki so podpisale izjavo, da podpirajo odločbo moskovske konference.
Vse demokratične stranke in socialne organizacije Severne Koreje kakor tudi demokratične stranke in organizacije Južne Koreje, ki so organizirane v Narodni demokratični fronti, so podpisale to izjavd. Edino stranke in organizacije Južne Koreje, ki so združene v "demokratični
zbornici," ki je nekak posvetovalni organ pri generalu j Varnostni direktor F. D.
Hodgeu, poveljniku ameriških čet v Južni Koreji, so pro- Celebrezze svari
testirale proti podpisu izjave. Vendar pa je bilo ameriško
poveljstvo zainteresirano na tem, da se udeležijo prav te
stranke posvetovanj s sovjetsko-ameriško komisijo. Iz tega; ja in policiste. Podili so se vse
vzroka je general Hodge v radiu in tisku priobčil vrsto križema po soseščini, skrivali in
"pojasnil," v katerih je izmaličil smisel odločb moskovske	P"	mnogo
, J.	.....	'	I zabave. Nekemu dečku je prišlo
konference m smisel zgoraj omenjenega sporazuma.	j, bi m dobro »kril
Ko ameriški delegaciji ni uspelo vsiliti svoje naziranje zasledovalci, če skoči sko-sovjetski delegaciji, je predlagala, naj se posvetovanje od- okno v klet, kjer se spravlja loži in prične s pretresom vprašanj o gospodarski združitvi premog. V tistem prostoru ni
Vinogradniška zadruga "Jože Kerenčič"
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca'
Vinogradniška zadruga pri Sv. Bolfenku pri Središču ima ime po Jožetu Kerenčiču, ki se je že v stari Jugoslaviji boril za pravice izkoriščanega viničarja in pisal o zemljiškem vprašanju v teh krajih. Padel je že prvo le-
da sortirana in za trg dragocena kapljica.
"Kaj pa ostali pridelek? Kako bo z njih?" sem bila radovedna.
"Trideset viničarij moramo obnoviti, nabavili bomo moder-
to okupacije na dvorišču mari- ne škropilnice in vse, kar spada borske jetnišnice, toda viničarji' k pravilnemu vinogradništvu in
bilo nobenega premoga, pač pa so ležale na podu neke stare deske, polne žebljev. Primerilo se je, da je deček skočil ravno na en tak Ž3belj, ki je predrl njegov čevelj in nogo v stopalu skozi in skozi.
Sedaj se nahaja v bolnišnici
obstanka z velikansko povorko, ki se imenuje "One World" parada. Kot ž 3 ime samo znači, se bodo te povorke udeležile vse narodnostne skupine v praznovanju. Povorka se bo pričela 21. julija popoldne na Mallu, to je na prostorni med mestno hišo i n okrajno sodnijo med St. Clair in Lakeside Ave. Parada bo šla po Euclid Ave. vzhodno do University Circle, kjer se bodo meščani zbrali ob glasbenem odru.
Nad 65 flotov je bilo obljubljenih za parado od raznih narodnosti. V paradi bo mnogo godb. Pričakuje se, da bo ob poti opazovalo povorko okrog dva milijona ljudi iz vseh mest severovzhodnega dela države Ohio, ki bodo prihiteli v Cleveland z nami praznovati obletnico rojstva Clevelanda.
V slovenski sekciji je bilo določeno za tri flote, morda se doda Š3 četrtega. Eden od teh bo predstavljal slovenskega misijonarja in škofa Frederick Barago, ko uči male Indijance Chippeva rodu. Drugi flot bo zavzemal Baraga Glee klub; tretji flot bi imeli moški in ženske v narodnih nošah in skupina harmonikarjev.
Te tri flote priporočajo slovenski trgovci širom "Clevelanda. Trgovci in profesijonalci v naši slovenski naselbini prostovoljno prispevajo svoj delež za slavnostno'praznovanje 150-let-nice mesta Clevelanda.
Odbor za slovensko sekcijo obstoji iz sledečih članov: Anton Grdina st. predsednik, 1033 E. 62 St.; podpredsednik Joseph želle; blagajnik Louis Majer, 6410 St. Clair Ave.; tajnica je Vera Germ, 6721 Bayliss Ave. Vse prispevke za okras flotov se bo objavilo v slovenskih listih.
J. Z., podpredsednik.
ja, predno se bo pozdravila rana. Srečen je, da se mu od tega ni noga zastrupila.	,
Pred par dnevi se je igrala neka štiriletna deklica okrog nove hiše, ki jo gradijo in primerila se je slična nesreča. Zbodla se je na žebelj, ki ja šel tako globoko v nogo, da je morala iti k zdravniku in si dati vbrizgati zdravila proti zakle-njenju čeljusti.
Poleg tega, da se mora otroke vedno učiti glede morebitnih nesreč, ki se primerijo v napačnem igranju in v napačnih krajih morajo starši paziti na nevarnosti zastrupljen ja, če se otroci ranijo. Misliti je treba, da se v vsako rano lahko zanesejo bacili. V prvi uri po nesreči se prosto opri jemljejo rane in kaj kmalu zalezejo vanjo.
V slučaju ranjenja je treba vedeti tri zelo važne postopke za prvo odpomoč in sicer, čistoča, sterilizacija in zavarovanje. Očistite rano z milom in tekočo vodo, potem jo sterilizirajte z jodom, nato jo pokrijte s čisto sterilizirano obvezo. Ako je ra na večja, pokličite zdravnika, za kar morate znati dobro raz soditi, da,ne pride do zastrup-Ijenja.
in želarji so nadaljevali njegov boj in ko so se združili v vini-čarski zadrugi, so jo imenovali po njem.
Dornovski in ormoški grašča-ki, nemški vitezi in križniški red, Kodeliči, Hedli in številni tujci so tod izkoriščali slovenskega viničarja. Tako je bilo še pred dobrim letom, dolga je bila doba modernega suženjstva, kakor se lahko viničarstvo iz komaj preteklih dni po pravici imenuje. Toda ne vrne se nikoli več. Navdušeno so pozdravili viničarji agrarno reformo, ki jim je dala zemljo, na kateri so garali in delali leta in leta za nenasitnega gospodarja.
Združili so se v viničarsko zadrugo, tako da ne bo propadel niti košček zemlje, niti en trs. Skupno bodo obnovili 30 porušenih viničarij, nadomestili uničeno orodje in polovnjake, skupno so obdelali slabo obdelano in po fronti razrite vinograde. S prostovoljnim delom so zasuli strelske jarke, ki so jih bili vinogradi polni. Izkopano ali drugače uničeno trs je so nadomestili. Parcele, ki so bile zapuščene po par let, so prerigolali ali jih obdelali tako, da si bo trta lahko opomogla.
Zadruga ima 297 hektarov zemlje, 152 hektarov vinogradov, 45 hektarov sadovnjakov, lekaj njiv, travnikov in drugega. Skupno obdelujejo samo vinograde, ostala zemlja je razdeljena po njihovi potrebi. Začudile so me res lepo obdelane gorice, da še nikoli niso bile tako, so mi pripovedovali.
Tajnik zadruge tovariš Vr-bančič mi je pravil:
"Ko smo začeli, smo vedeli, .la obnovitvenega dela ne bo malo. Ker smo bili pripravljeni na vse težave, smo jih premagali. In kar jih nismo, jih bomo čim prej. Popustiti ne smemo niti za en sam teden, niti za en dan. V zadrugo nismo vložili denarja, naš kapital je delo. Delamo v skupinah, ki jih vodijo za pravilno obdelavo odgovorni de-setarji. V skupinah so po tri družine, če je malo družinskih članov, jih je tudi več.
"Obnovili smo vinograde, to je mnogo, in bilo je prvo, saj nam bo pridelek pomagal obnavljati dalje. Čaka nas še najtežje —postaviti nove in popraviti po-
V nekem delu mesta so se zadnji teden igrali dečki ropar-
TAJNA ATOMSKA TEKMA OGROŽA SVET
WASHINGTON, 16. julija. — W. A. Higinbotham, pionir v atomskih znanstvenih krogih, je dej il, da se svet nahaja v tajni tekmi za skrivnosti pridelave atomske energije, ki zna uničiti vso civilizacijo. V govoru pred Institutom za svetovno kontro lo atomske energije, je dejal, da je tekma v atomskem orožju že močno razvita. Skrivoma se danes preiskuje vire uraniuma bolj intenzivno, kot se je pa v letu 1849 iskalo zlato. On priporoča, naj bi se atomsko energijo porabilo v dobrobit človeštva. Zedinjene države postanejo lahko prve na svetu, da obratujejo industrijo za dobrobit vseh, je dejal.
Preskrbile potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš deleži
kletarstvu. Tudi sodov nimamo. In pomisliti moramo na slabe letine, ko dohodkov ne bo, živeti pa se bo moralo," je pravil Vrbančič.
Spet je naneslo, da smo se pogovarjali o delu. Star očanec mi je pokazal bližnji vinograd in vprašal, če mi je všeč.
"Lep je." In je bil les trte res močen, kolje postavljeno v ravni vrsti in pod listi trte se je bogato zavezalo grozdje. "Lep je, jesenska kop ga je rešila, naše delo. Eve leti prej ni bil skopan. In smo poskusili z gnojem in dobro kopjo. Vidiš, ni bilo zaman. In pri vsem našem delu je tako," mi je pravil dalje.
Vinogradi so v soncu modri od galice, škropljenje ni zaostalo. Tudi peronospora se še ni pokazala. V letošnji suši je v vseh mlakah in cisternah pri vinogradih zmanjkalo vode. Tako so jo morali voziti in nositi ne samo za kuho in živino, temveč tudi za škropljenje po tri do štiri kilometre daleč.
Pripovedovali so mi, kako bodo obnavljali in na vsak način hočejo in morajo priti "do^ tovornega avtomobila. Vprežne živine ni, pobrala jo je fronta, pa bi z avtom vozili gradbeni material in potrebščine za vinograde, ki jih naročajo v večjih količinah in jim prevoz z osem kilometrov oddaljenega Središča dela težave.
Sedež zadruge "Jože Keren-čič" je v Temnarju, nekdanjem središču križniškega velepose-stva. Dvorec je bil zgrajen v 17. stoletju in je torej po lepem številu let prešel končno v njihovo last, v roke, ki so delale zanj. Na "Temnar" so ponosni, včasih so morali spoštljivo stopati vanj, zdaj prihajajo kot domov.
"Kdaj boste obnovili te hiše?" sem vprašala in pokazala proti ruševinam v Vitanu, na Kogu, Bolfenku in v Jastrebcih, pa še dalje proti Sv. Miklavžu in Ko-deličevi zidanici, o kateri še ruševine pripovedujejo, da je bila mogočna in gosposka zgradba.
"Obnovili bomo. Letos še ne, preveč je nujnega, a drugo leto pa že mora biti in bo drugače pri nas," so zatrjevali.
Ko sem sedla na kolo, so mi pomahali v pozdrav in me po-
Novice iz stare domovine
Poljski so vrnili ukradene umetnine. — Iz Nuemberga je privozil v Varšavo vlak s 26 vagoni, polnimi umetnin, ki so jih Nemci naropali med okupacijo in so jih sedaj zavezniki vr-nih Poljski.
Novi bankovci v češkoslovaški
— V Češkoslovaški so dali v promet bankovce po 5000 kron. Na teh bankovcih je slika slav-neka češkoslovaškega skladatelja Bedricha Smetane.
Iz doma onemoglih v Krškem.
— Bivša krška bolnišnica se je po osvoboditvi preuredila v dom za stare in onemogle. Tu je našlo zatočišče nad 50 ljudi, ki so razen rokodelcev skoro vsi bivši hlapci in dekle, ki so garali vse življenje, pa so na starost vendarle ostali brez vseh sredstev, podpore ali pokojnine. V bivši Jugoslaviji za kmetske delavce ni bilo preskrbljeno za starostno zavarovanje, za nesreče pri delu ali v bolezni. Mesečni zaslužek teh ljudi je bil pa tako majhen, da ni zadostoval niti za nujna oblačila.
Tudi v Vodicah so pridni. —
Po obnovitvi šole v Vodicah so začeli s poukom. V šoli se zbirajo na sestankih, ki so zanje tudi politična šola. Ko so si v domačem kraju nekoliko opomogli, so strnili svoje sile še za pomoč sosednjim krajem, ki so pomoči potrebni. Tako so organizirali vse domačine in se zgodaj zjutraj zbrali sredi vasi. Krenili so okrašeni vozovi, ki pa niso vozili ljudi, ampak opeko iz tamkajšnje opekarne, kjer so jo naložili 4,000 kosov.
Naložili so tudi semenski •krompir in še drugih potrebščin ter se odpeljali na Rašico. Okrog 1000 jih je bilo. Do 5 ure popoldne so delali. Niso se znojili -zaman, saj so imeli kaj pokazati. Še bodo prišli, pravijo, ker se zavedajo, da morajo drug drugemu pomagati, da bodo iz tal spet zrasli lični slovenski domovi. Vsepovsod jih še čaka delo. Za prvi naslednji pohod so se odločili za Zlato polje, kjer se hočejo postaviti še z lepšimi uspehi, pravi Ignacij Vodnik
rušene in požgane fiiše. V sta-1 vabili, naj pridem še. Ozrla sem novanjih, ki smo jih za silo po- j gg ggm se spomnila na vse, pravili, stanujeta po dve družini., so ti ljudje zgradili, pridela-Trideset zidanic in viničarij ju jj-^ naredili. Odšla sem prepri-naše zadruge je težko poškodo-1 čana, da nobena njihova beseda /anih ali razrušenih. Kredit dva ^ ^i bila prazna, temveč da bodo nilijona dinarjev bomo upora- storili še več, kakor mislijo, da oili za nabavo materiala, delali jg bo pri obnovi opustošenih
)a bomo čim več sami."
Vrbančič je toliko let delal tujcu in vsi poštami mož e so se izgarali za tuje gospodarje, zato ianes vedo dolati in gospodariti zadrugi—sebi.
' Kako vam plačajo?" sem, ygj^i od nnh," mi je spodaj v vprašala viničarko, ki me je po- ^ Lačavasi pravil kmet, ko sva se vabila v hiso.	I pogovarjala o zadrugi in njene-
Ja, če se spomnim na dero, . vinogradništvu. —mp.
ko so nas res drli, bi skoraj ne---------------L
verjela, da zaslužim zdaj na uro | ForFTIQ noprodjo
i krajev dalo storiti. Saj je zadruga kot celota tudi član obnovitvene zadruge pri Bolfenku, a povezanost in skupno delo je vedno uspešno.
"Videti je, da se bomo morali
pet m sest dinarjev, kar semjy
dobila vcasihna^n."	Ilje, hiša s 5 sobami, druga po-
S plačo po pet dinarjev na "ro ^	hlev; %akra
pri lažjem, po sest dinarjev pri:
težjem delu,	zadovoljni.^^^^^^,.^^^ g^^g
Manjka jim se pijace, a tudi
bo trajalo samo do jeseni. Lani j pridelek zaradi uničenja po,
fronti ni bil tako velik, da bi si
Telefonska družba je še v vojni
Vodstvo Ohio Bell Telephone Co. pravi, da kljub temu, da je vojna minila Ž2 pred letom dni, pa zanje šs ni konca, jo še vedno bije jo, celo z večjo vnemo, kot pa preje. Vojna za to družbo pomeni v tem, da si prizadeva dati postrežbo vsakemu prosilcu z napeljavo novega telefona.	^
Novi telefoni se napeljava jo v hiše hitreje, kot se je to nekoč mislilo, da je mogoče. Medtem pa prihajajo prošnje za več novih telefonov. Izza novega leta se je naročila izvedlo že v velikem številu, tako, da je na-rastlo število najemnikov za celih 25,000 v prvih šestih me-sccih. Ob 1. juliju letos je število telefonskih naročnikov znašalo okrog 400,000 v širšem Clevelandu, medtem ko jih je bilo 1. januarja 374,958.
Ob 1. januarju je družba imela na roki 29,559 prošenj za nove telefone; ob 1. juliju se je število znižalo na 14,372, kar pomeni, da se je postreglo 15,-187 strankam z novimi telefoni v tej dobi.
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji)
poleg
vseh stroškov za obnovo
PRIJATEL RADIO SERVICE
1142 East 66th Street EX 2680 ali EX 3985
mogli prihraniti vino. Jeseni pa bodo dobili 25% pridelka, ne kakšnega pokvarjenega jabol-, ^
čnika, kot so ga pili včasih, ! Jamčimo nasa popravila na temveč vino, kakršnega bodo, radio aparatih za na dom, j pač. pridelali, čeprav bo to mor-1 avto in na portable aparatih. [
Die Repairmen Die Makers /
za 2. sift Dobra plača od uro za izkušene moške
Geometric Stamping Co. '
1111 East 200th St.
18. julija, 1946.
ENAKOPRAVNOST '
BniAH 3
BUDfflN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
j
(Nadaljevanje)
I z roko mu je pokazala na sliko, ki se jima je nudila z vii-linega okna, razgled na veliko pristanišče, polno ladij vseh narodov, in morski zaliv, na če-^ desni se je prelival modri Pacifični ocean, na levi pa so se dvigali v nebo ostri vrhovi pogorja Mateo.
Ko se je Tolliam odstranil, sta se Lionel in Naola nehote spomnila strašne drame, ki se ^ dogodila v grobnici svetišča. ^ tega trenutka nista ves čas o tem spregovorila besedice. Naola je postala tiha in zamišljena.
Dvomim, je dejala, naen-^^t, da ona Misterija še živi. Njeni ljudje so bili tako nepre-I'ldni in so prižgali svete sveče, ^r je povzročilo strašno katastrofo. Skoraj gotovo jo je eks-P^ozija ubila. Prepričana pa sem, a ni mogla odnesti niti enega omala od zaklada v templju, anes leži zlati rudnik, kakor ^udi grobnica, globoko pod vo-
. ~~ Na eno stvar mislim, je de-^ Lionel smeje, da je namreč
to bogastvo tvoja last. . """ Vendar ne govoriš resno ? ^ grozi vzkliknila mlada že-zlato je prokleto! , Res je; ti okrvavljeni za-am bi nama ne prinesli sreče, rečna sva, čemu bi skušala po-® ati še bolj bogata?
Naola je poljubila svojega so-^•"oga na čelo in šla v svoje so-Lionel pa, ki je ostal sam, J® stopil v salon, ki mu je slu-' kot delavnica.
^ Prav rad je bival "v tej sobi, kateri je imel umetnine, ki jih J® ljubil. .
—	Moja ljuba mala Naola govori istino, si je dejal; več ko je človek doma, tem bolje je. Včasih sem ljubil vratolomna potovanja in pustolovščine, danes pa me ni volja iti nikamor. Brez-dvomno sem našel svoj cilj, ki sem ga instinktivno iskal na svojih potovanjih po svetu; da ljubim in da sem ljubljen.
Sedaj je čutil, da ne more več živeti brez Naole. Če ni bila poleg njega, se nikjer ni zabaval in nič ga ni zanimalo. Treba je bilo , da je vedel, da je v njegovi bližini; le tedaj je bil popolnoma miren.
Sicer je pa mlada žena z vso pozornostjo skrbela zanj in mu ni nikoli storila niti najmanjše neprilike.
Vedel je, da mu je treba reči le bes^o in ona prihiti na mah, vsa nemirna, da zve, kaj bi želel od nje.
—	V istini, si je dejal, mislim, da ni mnogo mož, ki so tako srečni kot jaz . . .
Ni končal svoje misli: Tolliam je vstopil ves vznemirjen.
—	Kaj je? je vprašal Lionel slabe volje.
—	Neka dama želi z vami govoriti.
—	Ali ti nisem dal povelja, da ne spremam nikogar?
—■ Da, a ta dama se ne da odpraviti. Menda vam ima nekaj silno važnega povedati.
—	Ali ti je povedala svoje ime?
—	Misterija! je za jecljal Indijec, ki ga je kar dušilo.
—	Dobro, naj pride! je dejal Lionel mimo. Vsekakor mi je ljubše tako.
Trenutek pozneje je uvedel
Tolliam komteso Saro v delavni salon.
Peto poglavje Pred bojem
Ko je Misterija vstopila, je dvignila krajce svojega velikega klobuka in odpela ovratnik svojega plašča. Smehljaje se je stopila v sredo salona, med tem ko ji je Lionel z ledeno uljud-nostjo^ pokazal naslonjač. Sedla je, pogledala radovedno okoli sebe in s čisto ameriško prostostjo vzela cigareto z Lione-love mize ter si jo zapalila.
—	Saj dovolite? jg dejala ne-ženirano.
—	Ali bi lahko zvedel, je dejal nekoliko trpko, kaj mi prinaša čast vašega obiska?
—	Predvsem sem prišla, da se vam zahvalim za vašo pomoč v svetišču. Brez vas bi me gotovo žrtvovali onemu grdemu kame-nitehiu maliku.
Te besede je izpregovorila s tako ironičnim naglasom, da je bil njih smisel popolnoma spremenjen in je Lionel razumel, da Misterijina hvaležnost ne more biti resna. Vkljub temu je dejal:
—	Ne zahvaljujte se mi; storil sem samo to, kar bi bil vsak ameriški državljan, vsak pravi gentleman storil na mojem mestu.
—	Res je. Zato vam hočem tudi priznati, da to ni glavni namen mojega obiska. Govoriti hočem z vami čisto odkrito. Jaz sem vedno tako iskrena, da ljudem prej javim, če jih hočem napasti.
—	Ne vedno, je dejal z nekoliko zaničljivim nasmehom, kadar na primer izvršite kak vlom.
—	Ravno v tej zadevi sem prišla k vam, mu je odgovorila nesramno^
—	Zvedel sem, je dejal Lionel z zasmehljivo hladnokrvnostjo, da ste se pred nekaj dnevi vrnili z vašega velikega potovanja, toda zvedel sem tudi, kdo da ste. Znano mi je, da je komtesa Sara in ona Misterija, ki jo imajo za glavarja
Tudi mi za materijal

! '
Večina materij ala je težko dobiti. Nekatera se dobijo samo v omejeni količini. Druga se sploh Ae dobijo. Z vami je maslo in sladkor in srajce ter mnogo drugih reči. Z nami, je baker in jeklo in svinec in les in kovina in tekstile—ter mnogo drugih reči.
Pred nekaj meseci je izgledalo, kot da se razmere izboljšujejo. Toda napelo stanje je prizadelo zaloge potrebščin.
Tekom prošlih par tednov, je pomanjkanje materij ala postalo še bolj kritično kol pa je bilo tekom vojne. Mi smo iznašli mnogo nadomestil, porabili smo gekaj starega materij ala, in poslužili smo se vseh vrst pripomočkov, da smo bili kos razmeram, ki so daleč od normalnih.
Čeravno je zaostal naš program radi razmer preko naše kontrole, se vi lahko zanašale na to—
Mi gremo naprej kakor hitro mogoče, in ko se izboljša zalog# potrebščin, bomo šli naprej z polno paro.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
udruženja Mygalov, ena in ista oseba.
—	Pustimo to! Hočem vam takoj povedati, za kaj gre. V posadi v Quicatlu ste mi vzeli listino, pisano v hieroglifih, ki jo hočem imeti nazaj in ki jo tudi dobim za vsako ceno.
—	Ne, komtesa, to listino obdržim, je izjavil hladno. To je moj pošteni vojni plen.
—	Če mi je ne vrnete, se prične med nama boj brez usmiljenja.
—	Dobro, pa naj bo tako! je dejal Lionel in zmignil z ramami.
Misterija je nagrbančila čelo.
—	Ni to pametno od vas, je zamrmrala. Vi nimate pojma, čemu se izpostavljate, ako se boste skušali boriti zoper mene. Zadnjič vas vprašam, nudim vam mir ali boj.
Libnel se je dvignil.
—	Storite, kar hočete, je dejal; nisem bil jaz tisti, ki je pričel boj. Vi ste se prvi začeli vmešavati v moje zadeve. Če bi se ne bili brigali zanje, bi se nikoli ne bil zanimal za vas.
V tem trenutku se je Naola, ki jo je bil brezdvomno priklical občutek ljubosumnosti, prikazala med vrati in je radovedno gledala obisk: ženi sta se sovražno motrili.
Lionel je naglo stopil k svoji mladi ženi.
—Kaj se godi tu? je nemirno vprašala Naola.
—	Nič . . . Takoj ti razložim. Pusti naju za trenutek in ne boj se ničesar; moje srce bije samo zate. In odpravil je Naolo s po-
ljubom in prisrčnim smehljajem.
Misterija je med tem časom, premišljevala. Spoznala je bila v gospej Bradyjevi svečenico s škrlatno haljo.
Ko se je Lionel vrnil k njej, se je hudobno nasmehnila. On pa je dejal;
—	Da, to je ona. Sedaj ko ste jo videli, morate razumeti, zakaj me vaša lepota, če tudi je še tako velika, pušča popolnoma hladnega.	'
Misterija je zardela od jeze in ljubosumnosti.
— Vsi ljudje niso vašega mnenja, je dejala, komaj prikrivajoč svojo besnost. Razžalili ste me. Pazite, Lionel! Vedno ste zaničevali mojo ljubezen in to je stvar, ki je ženska, kakršna sem jaz, ne oprosti nikoli. Pazite dobro na svojo srečo, morda ne bo trajala toliko časa, kot si predstavljate.
—	Pa imate res pojem o hvaležnosti, komtesa.
—	Nikoli vas nisem prosila, da mi storite uslugo. Sedaj pa imam dovolj. Ničesar nimam več iskati tu. Če se vam pripeti nesreča, pripišite jo samemu sebi.
In ne da bi čakala Lionelov,e-ga odgovora, je naglo odšla Iz sobe. Komaj so se vrata zaprla' za njo, je že prihitela Naola vsa preplašena.
—	Kaj je hotela ta ženska od tebe? je vprašala bojazljivo. — Imam občutek, da nama postane usodna. Ne bi je bil smel sprejeti.
(Dalje -prihodnjič}
Reševanje plodne zemlje
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca'
-Vsepovsod je treba prijeti za dela pri kanalu, ki bo dolg 15
delo, da popravimo, kar je porušila vojna in da izboljšamo, kar je slabega zapustila prejšnja Jugoslavija. Treba je urediti ceste in graditi proge, kopati kanale in skrbeti za meliori-zacijo zemlje. Nedavno smo v članku o opustošeni Črni gori opisali prizadevanja za obnovo selišč.
Danes naj navedemo, da se v Črni gori zadnji čas trudijo,, da bi uničili nadlogo kobilic, ki povzročajo veliko škodo na črnogorskih poljih in travnikih. Glavno leglo kobilčje zalege je okoli Podgorice, kjer zdaj mlado in staro pod vodstvom javnih organov z nafto uničuje zalego.
Zelo važna so dela za izsuše-vanje zemlje kakor tudi za namakanje, kjer je to potrebno. Dva opisa, ki ju čitamo v srbskih in hrvatskih listih, nam govorita, kako se v novi Jugosla-
kilometrov, v globini širok dva metra, pri vrhu 10 metrov, glo-. bok pa dva in ppl metra. Z iz-gra(hijo tega kanala bo srbska mladina rešila povodnji okrog 40,000 hektarov najplodnejše z«mlje ob Savi.
Prvi dan dela na odseku Ske-le-Vrhovina. Ob dveh popoldne. Brlizg piščalke se čuje med drevjem in šotori, kjer so se naselile štiri mladinske delovne brigade, ki štejejo 800 mladincev. Vsi se razvrstijo v čete, komandirji preberejo imena, nato razdele orodje. In že odkoraka dolga kolona na delo. Povsod čuješ veselo besedo in petje.
Vsaka desetina ima svoj odsek. Tehnični vodja daje potrebna navodila. S količki je točno označeno, kod je treba kopati. In že sekajo krampi v izsušeno zemljo. Velik je kanal, ki ga morajo zgraditi srbski mladinci, a
viji načrtno izvršujejo meliori-1 velika je tudi moč in ljubezen, zacijska dela.	ki ju vnašajo v to delo. Treba
Na rojstni dan maršala Tita so se na odseku med Skelo in
je odstraniti šibje in ločje, očistiti teren, kopati zemljo v glo-
Grabovcem pričela mladinska j bino, kopati venomer dalje, naj
bo sonce ali dež. Toda mladina se ne ustraši težav. Zaveda se obvez, ki jih je sprejela na svojem tretjem kongresu, zaveda se velikega podjetja, ko bo 4,000 hektarov plodne ravnine zagotovilo prehrano 25,000 ljudem.
"Naše delo je manjše kakor delo na mladinski progi, toda mi se zavedamo, kakšne koristi bo rodilo," pravijo mladinci. "Vsi smo prišli prostovoljno. Storili bomo vse, kar zmoremo. Noče-mu zaostajati za tovariši na mladinski progi."
Srbska mladina je prisegla, da bo do jeseni v treh zamenah po tisoč mladincev dovršila kanal. Soglasno je sklenila, da sprejme tekmo z mladino, ki gradi mladinsko progo.
Že prvi dan so pričeli mladinci tekmovati med seboj; pokazali so se dobri uspehi. Desetarji so zapisovali, koliko je bilo zemlje izkopane in odpeljane. Tova-rišica Zorica Miškovičeva, knji-! govezniška pomočnica iz čačka, ki venomer prepeva, je takoj prvi dan v 10 minutah odpeljala 11 samokolnic zemlje, medtem ko so drugi odpeljali po sedem do osem samokolnic. Pokazalo se je takoj izpočetka, da je bilo delo dobro pripravljeno. Uspehi so z vsakim dnem lepši. ' Imotsko polje na meji med
Dalmacijo in Hercegovino je treba namakati, da bo rodilo dovolj hrane in da bo rešeno suše. Zapadni del je najplodnejši in vendar ga doslej niso namakali, četudi teče tod reka Vrlika, Treba je razpeljati kanalizacijsko mrežo.
Kmetje so že od nekdaj želeli, da bi se rešilo to vprašanje, saj jim je suša že tolikokrat uničila vinograde in posevke na prvovrstnem zemljišču. Zaradi pomanjkanje vode se tudi ni moglo razviti vrtnarstvo. Okrajni ljudski odbor v Imotskem se je kmalu po osvoboditvi odločil, da izvrši stari načrt.
Zdaj je izkopanih 600 metrov kanala. Kmetje so prišli prostovoljno na delo, vsak na svojem zemljišču. Plačati bo treba samo tehnične naprave, zapornice kanalov in vhodna vrata iz reke v kanal. Potrebni kredit nudi Gospodarska zadruga v Imotskem. Že letos bodo namakali okrog 80 hektarov; ko pa bo kanalizacijska mreža razpeljana, bo okrog 150 hektarov prvovrstnih vinogradov, orne zemlje in vrtov rešeno suše.
Ustanovili bodo vodno zadrugo za Imotsko polje, ki bo dokončno uredila vso kanalizacijo in omogočila namakanje vsega Imotskega polja.
NAZNANILO!
NAZNANILO!
Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom, da sem odprl '
MESNICO IN GROCERIJO (preje Bruss-Cebul)
ter bom postregel svojim odjemalcem z najboljšim mesom in grocerijo. — Se priporočam.
ANTON TEKANČIČ
14615 Sylvia Ave.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
. Janko IV. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
DRUGA IZDAJA
ENGLISH- SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
SLOVENSKA KUHARICA


SURVIVES MfGHTY ATOM . . . The broken mirror on the battleship "New York" may indicate luck ahead for the old lady of the fleet, which came through "Operations Crossroads" virtually unscathed. Left to right, Rear Adm. W. S. Parsons, Maj. Gen. A. L. McAuliffe, Vice Adm. W. H. P. Blandy, and Secretary of Navy James V. ^]yres^I inspect PSS New York on A-plns-1 day. Soundphoto.
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
I
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
18. julija, 19^8.
KX>00000000<>0000000000000<X>000000000
PISMA IZ STAREGA KRAJA
y<><><><><><><><><Q'<><><><><><><><><><><><><><><><><><>C<><><>^<><><>
Še eno ogledalo vojnih razmer v Sloveniji
Andrew Vičič, 485 E. 260 St.,' oni le borci in da so nam oni
Euclid, Oh., je prejel pismo od svoje nečakinje Vide Vičič, iz Ljubljane, iz katerega je razvidno, da je slovenska duhovščina veliko zakrivili nad slovenskim ljudstvom, ko je organizirala in vodila belogardiste in domobrance,. ki so neusmiljeno mučili lastne ljudi—partizane in jih pobijali. Pismo vsebuje:
"Ljubljana, 9. maja 1946. "Dragi stric!
"Ker sem ravno doma, bom pa jaz (Vida) namesto mame in ata odgovorila na Vaše pismo, ker se onadva težko pripravita k pisanju. Ravno tisti dan, ko so dobili Vaše pismo, je prišel ta starejši sin od strica Janeza iz Zagreba. Med vojno so bili pa res veliki siromaki, še dosti bolj kot mi, ki smo tudi trpeli pomanjkanje. Ni čudno, da jih je tako kmalu pobrala vse tri. Ubogi stric, koliko se je mučil že samo s tem, ko je gledal, kako družina trpi. Zraven je pa bolezen tudi njega grabila in ga razjedala. Pomagati jim nismo mogli ničesar, ker nismo sami imeli, smo tudi malo manj kot stradali. Pa še to malo bi prav radi delili z njimi, če bi le mogli. Pa nismo ves čas niti vedeli eden za drugega, ne kje je kdo, ne če smo sploh še vsi živi.
"Tako so delali z nami: Ogradili so nas kot zveri, da štiri leta sploh nismo mogli iz mesta. Do strica Jožeta imamo samo eno uro, pa nismo mogli do njega. Ločila nas je šest metrov široka žična ograja in številni bunkerji, najprej z laškimi, potem nemškimi in domobranskimi stražami. Vsa ta banda nas je imela pod komando in nas mučila.
"Radi belih, ki je raaina pisala o njih, pravzaprav so bili pozneje domobranci, ste pa imeli čisto prav. Res so bili sami izdajalci in radi njih so tisoči in tisoči pomrli po ječah, po taboriščih v Italiji in v Nemčiji. Vpliv so pa dobivali vse od naše duhovščine. Ona s škofom Rož-manom in generalom Rupnikom na čelu je organizirala s pomočjo Italijanov belogardo in pozneje, ko so Nemci nas okupirali, domobrance, ki so izvajali pravo gonjo na smrt, ne samo proti partizanom, ki so se borili po 'gozdovih, temveč tudi proti nam, civilnemu prebivalstvu.
"Marsikatera žrtev je bila več od strani domačih izdajalcev, kot pa od naših večnih sovražnikov Italijanov in Nemcev. Vsa leta vojne smo poleg pomanjkanja trpeli tudi grozo in strah, pred temi odpadniki. Pre-žali so na nas podnevi in ponoči in gorje mu, kogar so zasačili, da dela za ali podpira partizane.
"Kljub vsemu temu je Ljubljana bila vedno bolj partizanska in vse tiste muke, ki so jih pretrpeli ljudje v mučilnicah, niso ovirale Osvobodilnega gibanja. Bili so grozni časi! Izmislili so si najgroznejše muke, s katerimi so izsiljevali iz ljudi razna priznanja in to kar v mučilnicah, ki so jih imeli v žup-niščih; enega blizu Ljubljane celo v cerkvi.
"Vse to so delali na pobudo duhovščine, katera je vedela, da ji, oziroma njihovemu brezskrbnemu življenju na račun nevednega ljudstva tečejo zadnje ure. Zato so se naslonili na okupatorje ter so z njegovo pomočjo in v imenu Kristusa organizirali tolpo, ki je prinesla tako sramoto in toliko gorja slovenskemu narodu.
"Njihova parola je bila: V imenu Kristusa, zakol j i ga — (komunista)—. . . . Saj Vam pravzaprav preveč pišem, ker to je res žalostno, da se bratji ko-Ijemo med seboj. Vendar mogoče se Vam bo posrečilo prepričati tiste, ki mislijo, da so bili partizani razbojniki, da so bili
pripomogli in prinesli svobodo.
"Seveda pa niso bili vsi duhovniki taki. Mnogo jih je bilo tudi v hribih pri partizanih. Povsod se najdejo med vsemi stanovi različni ljudje. Sedaj v svobodi je vse drugačno življenje. Dobrč, kot sami pišete, še dolgo ne bo. Vendar imamo kruha dovolj in uživamo ga v miru.
"Naša domovina je zelo porušena. Tovarne so bile po večini zbombardirane in treba je mnogo truda, da se to obnovi, šele potem, ko bomo zopet imeli tovarne in surovine, bomo zopet postavljeni na noge. Delamo pa za obnovo vsi. Vsak od nas je že prostovoljno delal udarniško, da popravimo in čimpreje zabrišemo sledove te strašne vojne.
"Tudi mladina ne zaostaja v
delu. Da bomo imeli dovolj premoga pozimi, je šla na prostovoljno delo v Srbijo, kjer mladina sama gradi novo železniško progo 92 kilometrov dolgo, do premogokopa. Tako, sedaj sem Vam v glavnem napisala par besed. Seveda, bi se dalo govoriti in pisati o tem mnogo, ker vsak ima svojo zgodovino, ker je ni družine, da bi ne bili več ali manj čutili posledice te morije.
"Hvalabogu, mi smo vsi skupaj srečno prestali brez kakšnih hujših žrtev, in kar smo bili radi vojne prizadeti, ni vse skupaj nič v primeri z družinami, ki so izgubili svojce. Lahko rečem, da smo neko posebno srečo imeli, čeravno bi lahko, če bi bili domobranci imeli malo bolj fine nosove, romali vsi skupaj v vedno prepolne ječe.
"Stric, le povejte našim rojakom tam v Ameriki, koga so nekateri podpirali in kot pišete jih še vedno podpirajo. Pozdrav od
"Vide, Matija in Katarine Vičič."
PREDLOG ZAKONA O ZAŠČITI AVTORSKIH PRAVIC
V vrsti važnih predlogov zakonov, ki jih je izdelala Zvezna
vlada Jugoslavije in jih predložila ljudski skupščini v pretres, je tudi predlog zakona o zaščiti avtorskih pravic. Pomen tega zakona je velik. Važen je zlasti za ljudsko državo, ki ne vključuje v svojo izgradnjo samo delavce in kmetov, temveč tudi ljudsko inteligenco.
V meščanskih državah se je avtorsko pravo uveljavilo šele v začetku tega stoletja. V stari Jugoslaviji je prišlo do tega zakona šele leta 1930, a ni bil sprejet v celoti in zlasti ne v korist tistim, ki bi jim moral biti namenjen, v korist pisateljev, znanstvenikov, umetniških in književnih del.
Razumljivo je torej, da se ta zakon uvaja med prvimi po ustavi, ker imajo znanost, umetnost in kultura v napredni državi, v novi Jugoslaviji prav tako važno in častno mesto kakor delo ostalih delovnih množic jugoslovanskih narodov.
Predlog tega zakona so nare-rekovali močni kulturni in politični razlogi, uvaja se pa tudi zaradi tega, ker je zakon iz leta I 1930 neprimeren za jugoslovanske razmere in za prizadevanje
katerih predpisov v LR Hrvatski, pa tudi ti so reševali to vprašanje samo delno.
Da bi se uredili odnosi s področja avtorskih pravic, se uvaja ta novi zakon, ki naj zadovolji potrebe ljudskih množic po kulturi.
Zakonski predlog je predložil Zvezni vladi minister brez listnice Milovan Djilas, vlada ga je sprejela in nato predložila zakonodajnima odboroma Ljudske skupščine.
Po tem predlogu odreja država popolno zaščito pravic avtorjev književnih, umetniških in znanstvenih del. Zavarovane niso samo tako imenovane gmotne »pravice avtorjev; pravica zidajanja, gmotna odškodnina itd., temveč tudi avtorjeve moralne pravice, ki jih ima do svojega dela; pravica priznanja.
FATSO...

T
II
I'M STUCK.TEACHER, BUT 1 KNOW YOU CAN GET 4-4 FOR EACH POUND OF USED FAT f
edina nastopiti kot nositeljica pravic teh del.
Glede na obseg zavarovanja zavzema predlog zakona stališče, da ima avtor izključno pravico do izdajanja, ponatisa, predelave in prevajanja svojih del in da morejo tako uporabo njegovih del izvrševati drugi samo z njegovim dovoljenjem. Izjeme so mogoče samo po zakonu, v kolikor gre za to, da je umetniško ali znanstveno delo duhovno bogastvo vsega ljudstva in mora država skrbeti, da ima ljudstvo od njega največ koristi.
Nadalje določa predlog zakona možnosti prenosa avtorskih pravic na druge osebe in da morajo biti te pravice tudi dedne. Pravica dedovanja je omejena na ženo, otroke in neposredne prednike avtorja. Predlog zakona govori o trajanju zavarovanja avtorskih pravic, o prenehanju avtorskih pravic avtorjevega dela in njegovih naslednikov, v katerem primeru avtorske pravice ne prenehajo, temveč preidejo na državo itd.
Glede odnosov tega zakona do bernske konvencije za zavarovanje avtorskih pravic se lahko pripomni, da so posamezne določbe zakonskega predloga drugačne kakor v tej konvenciji, tako na primer v pogledu trajanja avtorskih pravic itd. Poleg tega imajo določbe bernske konvencije izključno mednarodni ob-
Maksim Gorki, vam pred vsemi, in sedaj, ko z globoko hvaležnostjo stiskamo vašo roko, čutimo v njej telo in vročo kri vsega ruskega naroda."
Izredno široko popularnost si je pridobila Gorkega "Mati" v delavskih krogih Evrope. Vspo-redno z ustanoviteljem sovjetske književnosti M. Gorkim je treba omeniti tudi največjega pesnika naše dobe — V. Maja-kovskega, ki je pod novimi pogoji razvil slavna izročila ruske poezije. Svest si je sebe kot človeka novega sveta kot pesnika mnogonacionalne socialistične družbe. V izredni poemi "Vladimir Iljič Lenin" je proslavil Majakovski naš narod, ki si je "prilastil" in "dvignil" svojo rodno zemljo. Pesnik je bil ponosen na svojo domovino, na njeno sedanjost in je opeval njeno slavno bodočnost. — Poezije Majakovskega ima svetovni pomen.
Sovjetska književnost, ki nadaljuje veliko izročilo ruske klasične književnosti, navdahnjene z velikimi komunističnimi ideali, predstavlja najbolj idejno književnost na svetu. Na razvoj sovjetske književnosti ima ogromen vpliv v zgodovini nevideni vpliv tempo ekonomskega in kulturnega razvoja naše de-
gom zakona so zavarovana vsa književna, umetniška in znanstvena dela ne glede na način in obliko izražanja. Ker so narodne umetnine (narodne pesmi, povesti in drugo) neprecenljivo umetniško delo jugoslovanskih narodov, je povsem razumljivo,
,. , , , v	. , ,	da niso mogle ostati nezavaro-
Ijudske države za izpolnitev velikih kulturnih nalog. Ta stari vane s strani države, ki more
da je pisatelj dela, pravica da lahko prepreči vsako nedostojno J seg in se države, ki so podpisale uporabo dela itd. S tem predlo- to konvencijo, obvezujejo, da
inozemskim avtorjem, zagotovijo gotovo zaščito, določeno v tej konvenciji, dočim zaščito domačih avtorjev uravnavajo svobodno po svojih narodnih zakonih. To pomeni, da se odločbe narodnega gakona lahko razlikujejo od bernske konvencije in da veljajo v odnosu do inozemskih avtorjev določbe konvencije.
zakon je preveč zamotan in tr-govski je dejansko protikultu-ren, da bi mogel zadovoljiti potrebe napredne in kulturne države.
Doslej ni bilo v Jugoslaviji nobenega pozitivnega predpisa o avtorskih pravicah, razen ne-
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ ♦ ♦
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
Novice iz stare domovine
Svetovni značaj ruske književnosti
FLAGPOLE COUPLE . . . "Mad Marshall Jacobs," the flagpole sitter who broke his endurance record because of a tiff with his "intended," is shown with Miss Lonnie Cosmar after the "tiff." They were married atop a flagpole in Coshocton, Ohio.
(nadaljevanje)
Lenin je dejal, da se je v delih Leva Tolstoja odrazilo "veliko narodno morje, vzburkano j do dna" in dejal je, da v svetu , ne pozna nobenega umetnika, ; ki bi se mogel vzporediti z L. |N. Tolstojem.
j Izmed vseh ruskih pisateljev je imel največji vpliv na evropsko inteligenco in književnost I nedvomno Tolstoj. Flaubert je : mogel vzporediti Leva Tolsteja le s Shakespeare jem. A. Mau-j passant je potem, ko je prebral povest "Smrt Ivana Iljiča", dejal: "Vidim, da je bilo vse moje i delo zastonj, da vseh mojih de-; set del nič ne pomeni." I Romain Rolland pravi, da so I "Vojna in mir", "Ana Kareni-I na" in "Smrt Ivana Iljiča" zanj j važnejši kot vsa velika dela francoske književnosti.
M. Gorki je dal s svojimi de-
Štefan Zweig opaža narodni značaj Gorkega in njegovo vlogo v odnosu do zapada kot pisec, ki izraža globoko bitnost 'ruskega naroda. V svojem pozdravu ob priliki štiridesetletni-ce književnega dela Gorkega je pisal Š. Zweig:
"Kakor da vas je ves narod poslal iz svoje ogromne brezhibne in neslišne množice, da ga predstavljate, da daste verni izraz njegove vsebine in da izrazite njegove najbolj skrivne misli in želje. Vi ste pošteno in sijajno izpolnili to veliko poslanstvo. To, da mi danes mnogo vemo o ruskem narodu, da ga ljubimo in verujemo v silo njegovega duha, dolgujemo vam.
žele v času stalinskih petletk,, tega nezaslišanega poleta energije, ki se je prebudila v našem ljudstvu v času velike domovinske vojne.
M. Gorki je napisal zanosno himno v slavo ruske književnosti in umetnosti:
"Na področju umetnosti v ustvarjalnosti srca je odkril ruski narod čudežno silo, ko je pod strašnimi pogoji ustvaril čudovito književnost, izredno slikarstvo in originalno muziko, nad katero je vzhičen ves svet.
Zaprta so bila usta naroda zvezana krila njegove duše, toda njegovo srce je rodilo desetino umetnikov besede, zvokov in barv.
Gigant Puškin, naš veliki ponos — in najpopolnejše poosebljen je duhovnih sil Rusije, a vzporedno z njim izvoljenec Glinka in čudoviti Brjulov, da sebe in drugih neprizanesljivi Gogolj, melanholični Lermon-
tov, žalostni Turgenjev, srdi" Nekrasov, veliki upornik Tolst".' in naša bolna vest — Dostoje^' ski, Kramskoj, Rjepin, Musorf' ski, na katerega nihče ne ffloi' vplivati, Ljeskov, ki je vložil silo, vse življenje v to, da ^ ustvaril "pozitiven tip" rusW človeka in končno veliki Čajkovski in čarovnik jezila' Ostrovski — tako različnih drui od drugega . . . Vse to ogroffl'' je dala in razdala Rusija v "J popolnih stoletih. Radostno brezumnega zanosa navdušuj ne le obilje talentov, rojenih Rusiji v XIX. stoletju, teinv« tudi njihova zmagovita razumi ličnost.. . . "
Demokratski značaj naše W ževnosti, njen osvoboditelj^ zamah, njeni visoki humanist' ni ideal, končno njeno nedos« Ijivo mojsterstvo so ustvaf svetovno slavo ruske knjiž#'* sti.
A. Egol"
Posnelo iz "Slovenskega poTot*^^
PRVOVRSTNA . PERUTNINA
IN SVEŽA JAJCA Perutnino sčistimo in jo nasekamo
PETER'S POULTRY
3649 Easi 116th St. — LO 9092
Proda
se
hišo za dve družini, na E. 67th St. 6 sob spodaj in S"sob zgoraj; brez posredovalca. Cena $6,200. Najemnina znaša mesečno $55. Za ogled in vse podrobnosti se poizve pri lastniku na 1020 E. 78 St., po If. uri popoldne.
Opremljeno sobo
pri mirni družini se odda v najem poštenemu slovenskemu ali hrvatskemu fantu. Na razpolago je tudi garaža. Vpraša se na 5125 Luther Ave.
Strežnica
dobi dobro službo. Zglasiti se je osebno v KOZAN'S TAVERN, 2S721 Lakeland Blvd.
Naprodaj
so sledeče hiše: za 2 družini na 77. cesti; 5 in 4 sobe, fomez in garaža; na 78. cesti 5 in 4 sobe, fornez in 3 garaže; na 64. cesti za 3 družine; na Argus Ave. in E. 140 St., 5 in 5 sob, fornez in 2 garaži. MR. KASUNIČ, HE 8056.
NAPRODAJ JE
zidano poslopje; ima dvoje stanovanj in dve trgovini. Istotam se proda prešo % tone, na zebli pečat novi historični etapi vjčasta kolesa (gears) in 8 rjuh, nadaljnem razvoju ruske knji- 5'-6"x5'-6". Poizve se podrobno-ževnosti.	sti na 506 E. 152 St., zgoraj.
Used Fat Makes Soap
One pound of salvaged fat makes 6 bars of laundry soap. Turn used (tU In for 4c per pound./
Dve hiši na E. 70 St.
blizu St. Clair Ave. se proda po zmerni ceni. Vsaka za dve družini, ena na 1047 E. 70th St., druga na 1051 E. 70th St. Za podrobnosti se zglasite na
6704 ST. CLAIR AVE. ali pokličite KE ^963
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
Natančen pregled oči!
UMERITEV OČAL
DR. I. E. LEVY
OPTOMETRIST
7917 St. Clair Ave.
(Blizu Yale gledališča) Tel.: EX 1244
pravkar sem te vrnil iz vojaške službe
Finisherji na pohištvu izurjeni
TEDENSKA PLAČA .
WM. TAYLOR SON & CO.
ARC WELDERS FITTERS
Unionmelt operator
(na mehkem jeklu)
PLAČA OD URE 45 ur na teden
LEWIS WELDING & ENGINEERING CORP. #1 Interstate St. Bedford, Ohio
BREZPLAČNO — 30 KOMADOV FLATWARE SET
ZA ŠEST OSEB — DAMO Z VSAKIM HRASTOVIM DINETTf SETOM OD $39.95 NAPREJ
P. E. CAMPUS FURNITURE CO.
10609 ST. CLAIR AVE., GL 6118

icb
POSEBNE NOVICE
Vsem tistim, ki imajo sorodnike v Avstriji, sp"" ročamo, da sedaj morejo poslati jim' 11 funtov te: pakete s hrano ali obleko. Osobito te novice veljajo tiste, ki se nahajajo v Avstriji kot ujetniki in oseb* brez domovine—"DISPLACED PERSONS" v koncentracijskih taboriščih. Vsem tem je sedaj mogoče P®' slati po en paket na teden.
Za nadaljne informacije se obrnite do Mihaljevi' Bros. Co.	*
Denarne pošiljatve gredo sedaj mnogo hitreje kor preje. Denar pošiljamo v registriranemu pis®'*' direktno na naslovnike, in sicer samo v dolarjih.
Vsaka pošiljka je popolnoma jamčena, od $1*
$1,000. Naša posluga je vedno točna in zanesljiva
* *
Za tiste, ki pošiljajo pakete v Jugoslavijo, še dno priporočamo naše posebne zaboje za hrano obleko. Na roki imamo vedno majhne in velike zabor Pošiljanje paketov v vrečah ni prav zanesljivo. Tof®'' paketov v vrečah mi ne priporočamo. Takozvani "C"' rugated Carton" zaboji so vedno najboljši.
Se priporočamo
Mihaljevich Bros. Co.
6424 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
V blag spomin
ob tretji obletnici prerane smrti našega ljubijo nega in nikdar pozabljenega sina
Frank M. Razboršek
ki je po eno letni službi zgubil svoje mlado ži^' Ijenje za demokracijo na Pacifiku dne 18. julija 1943
Težko smo se ločili od Tebe,
ko odhajal si v službo domovine,
nadejajoč se, da se kmalu zdrav povrneš,
ko kruta usoda je drugače odločila,
in v boju za demokracijo Ti je vzela življenje!
V tihem morju zdaj počivaš in večno smrtno spanje spiš,
ne mile prošnje ne solze Te s tega sna več ne zbude.
Ljubljeni sin Frank, le mirni spi v tuji hladni in daljni vodici,
v življenju bil si nam odvzet,
po smrti združimo se spet!
Žalujoča ostala,:
MIKE in MARY RAZBORŠEl^' stariša