98. številka Ljubljana, v soboto 29. aprila. XV. loto, 1882. Iehaja vsak dan zvečer, ieimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-operske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 jjld., za e>trt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesee 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa bo po lo kr. za mesce, po :io kr. za četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je t Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gleclaliftka stolba". D pravni Stvti naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ministra Pražaka najnovejša jezikovna naredba, katera se nam je dvakrat telegrafično naznanjala, katero smo vsi željno pričakovali, dospela je ravnokar uže do raznih sodnij. Ta ukaz obsega skoro Štiri polne pole, a večina vsebine in zadržaja je le nekak „Motivenbericht". Ker nam nij bilo možno dobiti istega, priobčujemo iz prijazne loke došli nam konec te naredbe, kateri bode za danes zadostoval, ker v njem je povedano, v koliko in v čem so se Daže težnje jemale v ozir. Ta konec slove nespremenjen v nemškem jeziku takole: „Nro. 3208 praes. Ich beschränke mich vorläufig auf folgende Verfügung: Für den Gebrauch der sloyenischen Sprache bei Gericht sind im Herzogthume Krain, in dem Gerichtshofsprengel Cilli des Herzogthums Steiermark, dann in den slovenischen und sprachlich gemischten Gerichtsbezirken des Herzogthums Kärnten die Bestimmungen der Justiz-Ministerial-Erlässe vom 15. März 1862 Z. 865 praes.; vom 20. Oktober 1866 Z. 1861 praes. und vom 5. September 1867 Z. 8636/9396 massgebend und haben sich alle Gerichte in Zukunft genau nach diesen Bestimmungen zu benehmen. Insbesondere muss ich fordern, dass die Bestimmung des Absatzes 4 des zuerst erwähnten Erlasses vom Jahre 1862, welche allgemein anordnet, dass Eingaben, die in der slovenischen Sprache überreicht werden, anzunehmen sind, sowie die ergänzende Bestimmung des nachgefolgten Erlasses vom Jahre 1866, welche zu diesen Eingaben alle in Civil-und Strafsachen vorkommenden Eingaben und namentlich die Rechtsklagen zählt, strenge befolgt, und dass diese Befolgung nicht weiter auf den Fall ein- LISTEK. Aleksander Sergjejevič Puškin in njegove poezije. (Predavanje g. Ivana Hribarja.) (Dalje.) Kmalu za „BahČisarajskim vodometom" izdal je Puškin veličastno krasno pesen „bratja razbojniki", katera je na Ruskem postala najpopolnejši umotvor Puškinovega genija. Po velikih gozdih ob Donu in Donci, ob Drjepru in Volgi ugnezdile so se bile cele čete razbojnikov, sestavljene iz krviželjnih lju-dij, katerim je zamrlo vsako boljše čutstvo, ki nijso poznali ni vesti ni Boga ni carja ni njegove redar-stvene oblasti. Te čete napadale so popotnike, jih ropale ter jednako krvoločnim hijenam morile in dolgo časa se nij moglo posrečiti državnej avtoriteti, da bi jih bila ukrotila. Zato je pred njimi zavladal strah po vsej srednjej in južnej Rusiji. Valed tega je razumljivo, da je vsakdo z največjo duhti-vostjo čital pesen, popisoval epizode iz življenja raz- gesehriinkt werde, dass die Uberreichende Person des Deutschen nicht mächtig ist.u In Folge Auftrages des hohen Ministeriums werden von dieser Justiz-Minist.-Verordnung das Oberlandesgericht, sämmtliche Gerichte in Krain und im Sprengel des Cillier-Geriehtshofes, ferner die Gerichte iu Kärnten mit gemischter Bevölkerung zur Darnachuchtung in Kenntniss gesetzt. Graz am 24. April 1882. Der k. k.' Oberlandesgerichts-Präsident: Waser m. p. To je tedaj naredba, katera nam da zopet malo sape in s katero smemo za sedaj biti zadovoljni. Ravno ko to pišemo, doide nam dopis iz Gradca, ki nam o tej zadevi tako le piše: V obširnem uvodu se dokazuje, da se je uže z ministerskimi naredbami od leta 18G1 in 1866 priznala slovenskemu jeziku piavica rabe pri sod-nijah; sedaj je slovenski jezik še bolj razvit, tedaj nij nikakeršne ovire upeljati ga in rabiti v civilnem in kazenskem postopanji. Tudi je mej tem §. 19. stopil v življenje, kateri nij samo teoretična fraza, ampak ki vsakemu narodu zegotovlja popolno jed-nakopravnost jezika v javnem življenji in pri uradih. Sodniki sploh nijmajo soditi o jezikovnih vprašanjih in če katero vlogo, skli-cevaje se na to, da nij pisana v „gerichtsübliche Sprache" vračajo ter je ne če j o rešiti, meritorično ravnajo proti po-stavno. Določba zastran jezika spada v administrativno področje in z ozirom na postavo o „Regierung«- und Vollzugsgewalt** im t le miuister-stvo odločevati, kateri jezik je „landes- und gerichtsüblich". Minister tedaj ukazuje, da nijso samo vsi dosedanji ukazi veljavni, temveč, da morajo sodnije v civilnih in kazen skih zadevah sprejemati vse v sloven skem jeziku pisane vloge in p r o s n j e I n bojnikov in sicer tako, da nij poetičnim načinom zakrival ničesar ostudnega in ciničnega, kar se v življenji tega izmečka človeštvenega nahaja. Obseg pesni je kratko t«le: Na bregu mogočne Volge zbral se je tabor razbojnikov, ki so okolo plapolajočih ognjev sedeč, razveseljevali se z divjim petjem in krepčali z rujnim vinom. Mnogo jih je uže pospalo; a onim, ki so še bedeli, pripovedoval je novi pri Šle C dogodbe svojega življenja; kako je s svojim bratom postal razbojnik, kako bil z njim ujet in skupno uklenjen, kako mu je brat v ječi hudo obolel ter mu v vročinskej fantaziji očital vse gorje, ki ga je ubogim in nedolžnim žrtvam z njim Vred storil, kako je brat ozdravel, z njim vred ušel in v okovah preplaval široko reko, kako je pa potem v gozdu vsled nasledkov prve bolezni in trpljenja pri pobegu umrl. In končujoč svoje pripovedovanje pristavlja, da mu je srce sicer okameuelo in umrla žalost, a od onega trenutka, ko mu je brat v ječi očital moritev ubozih starcev in nedolžnih devic, njegov nož nikdar več nij videl krvi tacih ubogih žrtev. In solze — pač solze kesanja — pomočijo mu divje preperelo lice; tovariši njegovi pa ga zavoljo njih zasmehujejo s tem, da pripoveduje vsak <<> tudi <»«l tfacili Mtruiili. katere *<» /iiio/nc iiciuiaci;.« Jc/ihii. Dolga bila je borba, a naposled smo vsaj nekoliko tega dosegli, kar nam po naravi iu po postavi gre. To je napredek, katerega moramo radostno nazdraviti in katerega bo kolikor toliko pro-uzročile tudi prošnje, od toliko občin državnemu zboru poslane. Politični razgled. Notranje clc/ele. V Ljubljani 29. aprila. Zdaj ko nam je znan izid glasovanje tlele-Kodi O dovoljenji pacitikacijskega kredita, znamenito je čuti, kako govori „(Jlas Črnogorca" o dovoljenji tega kredita. Ta list pravi: „Resnica je, da je vstaja po večjem udušena; vender slednje iskrice ko nijso ugasnile. Dobro urejena država, kakor je osobito Avstro-Ogrska, vender ne more na noben način dopustiti, da bi so civilizatorični nje mandat na ta,k način zadrževal in motil, in zopetni od obojestranske vlade zahtevani kredit jo celo v naznačenej visokosti le preopravičen." Jezikovne razmere v Avstriji so res čudovite! Iz lfl«»p«v.«*li«» se poroča, da se je žandariiieriji zaukazalo, da tudi z onimi češkimi občinami Moravsko, kjer nihče nemščine ne ume, ne sme'drugače občevati kot v nemščini. The, rest is silence. „Pol. Corr." poroča z Mm«, da se je več. vsta-šev v Iljeliči (Zagorje) vrnilo domov prostovoljno iu fio izročili orožje? oblastni jam. V okraji (račka so skqro vse večje trume razdeljeno v male, broječe po i5tiri, šest ali deset mož, ki skušajo se preživiti z ropanjem, pri katerem pa cesto nalete? na trden odpor prebivalstva, kakor se j«? jednak slučaj ravno v Uavrtu dogodil. V okraji Konjice, kakor tudi1 v okrajih na Drini in v okraji Foče vrnilo se je prebivalstvo, v zapuščene kraje in pridno dela, kakor bi B| ne bilo nič zgodilo. Uradi pa si? jim nasproti obnašajo, kakor bi nič ne vedeli, drugače pač onim nasproti, o katerih je getovo, da so prouzročevali vstajo. Mnogo vstasev udeleževalo se je vstaje le prisiljenih v to. svojo divno povesi In da vest svojo utapljajo na i'ovo v rujnem vinu. i Ne čutim se sposobnega,, da bi poskušal Puškina le približno zvesto prelomiti, kajti ako bi yam naposled podal uže njegove misij, izgubil bi prckuid mnogo vrednosti s trm, ker bi mi nikakor ne /bilo mogoče podati vam zvesto sliko prekrasnega, gladko-tekočega Puškinovega jezik;-,. Naj sledi torej v originalu Puškinov popis grozne razbojniške družino. „OnaCHOCTb^ aeoiu.. ea.on-an.. uiomni, Cm >:ui ereamiinro coMi-iin lut : Torr, im., Rio vi, Kavermoii .union lli'ome.Ti. nrr i iniriiu :i.m.i. l.iiri ua : Kto Pente 11. \.m.ui ei, rdi.inoii «Mieoi im, Kom) cuenmo ,vhreii CTennae, Kto h»- iiiMinm«' 1i>. im iim.urn», Koro M'iiiurno urn-Jim., Iwik roHoinv .iionitn enu.ifin.»'." In razbojnik pripoveduje : „!J« ,iri'i'ltOMI. 0|l,l,i1,M'l» 11 rK.U'MJ. i lf.i.erb-.ni jiot.uirjo toroioii Ihm a iiiu .Klt.Lf* BJ* imin. >öoion Bce liaiae. Her eeel; ftri'i'M'li." — ljudi voliti v mestni odbor, kjer naj bi sedeli sami poštenjaki!? To so nasledki „kompromisu". Omeniti hočem še nekaj. Ko so se zadnjič predstavljali „županje" novemu „ okrajnemu glavarju", zahtevali so vsi »slovenske dopise1*, na vprašanje, kako naj jim dopisuje, razen „stražiškega", ki hoče imeti po3ebno potico, namreč v „nemščini". Dejal bi človek, da je .nemški župan" Rog vedi kako vešč nemščine, in da so si ga Stražiščanje naročili direktno iz „Berolin»;" a temu nij tako, kajti „ljubi župan" je ^gorenjski kmet", ki je videl znabiti par razredov od znotraj iu ki govori in piSe nemščino za „zavdatiu. Poskušnja bila je tiskana v „S1. N.11 in svest sem si, da so dobili vsi čestiti bralci krča, kljubu temu pa pošljemo še kaj po-sku.Šnje. 1* lotfr;iiij«k<»ifa 11. aprila. [Iivir. dopis.] G. dopisnik včerajšnjega »Naroda- iz Trsta oglasil se je kot „ prič etri iku, da izrazi svoje mnenje o predlogu, katerega je stavil g. D. iz Notranjskega ztradi narodne slovesnosti, ki naj bi se vršili v prid „Naro-dneinu domu" mej Ljubljano in Trstom. Jaz moram odkrito povedati, da s predlogom g. dopisnika iz Trsta se nikakor ne morem strinjati, ker sem čisto družili nazorov. Pa tudi g. D. — u se nij niti sanjalo, da bode prvi, koji se bode o tej stvari oglasil ter svoje mnenje o tem izraziti pričel, nasvetoval, naj bi se ta veselica (slovesnost) vršila v Trstu. Vsaj on poživijo narodna društva in rodoljube iz Notranjske, da naj skupno ukrenejo, kje naj bi se slovesnost vršila. Torej to je paČjasuO ko bsli dan iu vsa-cernu, količkaj mislečemu popolnem razumljivo, da je g. D. sprožil misel za osnovanje slovesnosti v prid ^Narodnega doma" na Notranjskem, kar je tudi prav in pametno, ne pa v Trstu. Kje in kedaj bode st.l „Narodni dom", ako se misli, daje dovolj, da se napravi za celo Notranjsko, Trst in okolico kakor tudi Istro in celo vse Primorje jedna sama slovesnost v korist temu? Naposled naj bi se pa še čisti dohodek delil. To mora tudi vsak pripozuati, da nij vse jedno, ako se napravi za Notranjce ve selica na Notranjskem, ali pa v Trstu. Slovesnosti, katera se bode napravila tu na Notranjskem, bi se udeležilo na tisoče naroda, v Trstu bi se pa morda le kscih sto Notranjccv. Pa tudi tega g. D. ne misli, da bi se ta narodni veselica priredila le v ta namen, da bi se za »Narodni dom" toliko potrebnega denarja nabralo, on ima poleg tega dobrega namena še drage nič manj važne; namreč glede naprav domačih podpornih društev, posojilnic i. t. d. Tudi dobro zna, iu to iz izkušnje, da pri jednacih shodih ali taborih naš priproat narod mnogo čaje, kar mu je v korist in pouk; pa tudi narodna zavest se pri tacih prilikah čedalje bolj razširja in nekak narodni ponos poganja v srcih korenine. Torej ako bočeam, da bode iz te moke, katero je g. D. pričel mleti in katero je treba še pre-sejati, dobra in velika pogača, peči jo moramo le tu na Notranjskem, ne pa drugej. To pa tudi dobro vem, naj si bode to Še tako velika, ne bode dovolj -na za vse Notranjce; kajti če uže drugi ue, vipavski korenjaki priredili bodo kaj jednacega, kakor vselej ter z uspehom, na svojo pest. Tako je treba tudi delat', čim več slovesnostij se bode osnovalo, toliko več koristi bode imel narod sam kakor i „Na-rodni dom". Torej delajmo iu podpirajmo vse jed-nake slovesnosti po vsej moči, dajihbode mnogo po vsej mili Sloveniji in to v velik pospeb našega milega naroda. N. . . . ■ z Črnomlja, 26. aprila. [Izv. dopis]. V noči mej 22. in 23. okolo polunoči nastal je ogenj v Dobličah, vas uro hoda od Črnomlja. Pogorelo je 8 hiš z drugimi gospodarskimi poslopji. Nesreča je velika, kajti nekateri teh revežev — so baš pred 10 leti pogoreli. Zavarovana sta bila samo dva pri »Slaviji". Povem naj pa, da bi bila gotovo nesreča veliko večja, ako bi ne bilo požarne hrambe iz Črnomlja z dvema brizgalnicama in z nad 50 možmi. Celo noč, do 6. ure zjutraj so gasili in branili in le posebnej pridnosti in pogumnosti ognjegasciv je zahvaliti, da se je pogasilo. Požarna bramba, črnomaljska, ki jo povse narodna, imela je to noč tako rekoč svoj krst, v tako kratkem času so se vender prav dobro izurili in izvrstno skakali. Ponosno smejo ta prvi čin zabeležiti. Čist vsem skupaj! Domače stvari. — (Tehnično društvo za Kranjsko) ima v nedeljo 30. t. m. ob štirih popoludne svoj mesečni shod, pri katerem bode predaval g. stavbeni svetnik Potočnik o Humphrevjevih in Ab-ootovih merjavah na Misisipiji in o teoriji gibanja rek. — (Srnjak in srna) prišla sta danes do-poludne v ljubljansko predmestje Trnovo, kjer je vojak srno, ki je breja, ujel, srnjak pa je odbežal. Srna se bode izpustila. — (Za »Narodni dom") osnoval se je v Gorici poseben pododbor, čegar člani so najzaved-nejši narodnjaki tega mesta. Ta pododbor pobiral bodo po mestu prostovoljne doneske, razen tega pa prirejal tudi po deželi besede in predstave gleda-liščnih iger, katerih čisti dobiček se bode odpošiljal blagajniku „ Narod nega doma". Prva taka predstava bila je — kakor smo uže poročali — v Tolminu; prihodnja pa bode še pred Binkošti v Sežani, tej prijaznej prestolnici marljivih Kraševcev. — (Koprivniško županstvo) na Krasu odposlalo je peticijo na državni zbor za vpeljavo slovenščine v urade in šole. — (Goriški deželni odbor) je po poslanci dr. Tonkliji vložil v državnem zboru prošnjo, da se na srednjih šolah v Gorici poučuje za Italijane v italijanskem, za Slovence pa v slovenskem jeziku. Dalje v prilogi. V al «iu j<» države. Poročila iz Egipta glase se vedno bolj vzne mirljivo. „Yoss. Ztg" potrjuje vest, da Turčija resno namerava zasesti Egipt Ce stori Turčija ta korak, gotovo ne bode dolgo izostal veto Evrope. lemitki državni zbor odprl je državni tajnik pl Boticher z govorom, kateri pa nij nikake posebne zanimljivosti, malo se more delati o njem opazk. Karakteristično in za to interesantno je mesto, kjer se govori o monopolu tabaka in o obžalovanji cesarjevem, če bi se ta predloga ne sprejela. Kakor se razvida, zamudil nij kancelar, državnemu zboru nasproti vplesti v to vprašanje tudi cesarjevo osobo. Dopisi. Iz Kranja 28. aprila. [Izv. dop.] Mislili bodete, da Kranja nij več na svetu, da se je podrl, ali k^j tacega, ker se ne čuje ničesar o njem, a temu nij tako. Sicer se je res posul lansko spomlad breg ob »Kokri", a nij bilo to stran, ampak onstran „Kokre", tako, da je „Kranj" še vedno mirno obtičal tam, kjer še počiva mirno. Da pač mirno, kajti možje opravljajo svoj posel in ženske pa tudi, da slednje svojo nalogo vestno izpolnjujejo, mi pač nij treba zagotavljati in glejte, tako vse mirno teče, ničesar se ne prehiteva. Le ura na zvoniku je večjidel naprej, znabiti je to mal opomin »Kranjcem", da je po druzem svetu morebiti vender uže „več" na času, nego v Kranji. Iz tega mirnega teka jih ne spravi ničesar. Če se sliši beseda »volitev", misli si človek večjidel »letanje, agitovanje" in take utrudljive reči, — a tu v Kranji tega ne, kaj bi se pa človek spehal, to je nevarno, človek lehko zboli in — umrje! Da bi se za časa volitev kaj tacega zabmnilo, slišal je k sreči »Kranjec" besedo »Knmpromiss;" takoj je šel gledat v »slovar", kaj to poinenja in ko je slišal, si misli: »to hočemo tudi pri nas storiti, to j'1 gotovo kaj novega". Šel je tedaj k nasprotne]' stranki in dejal je: „veš kaj, Bicar je nas Slovencev mnogo mnogo več v Kranji, ko vas, pa da bomo imeli mir, hočemo narediti prav po »Kranj-sko", mi polovico, vi polovico — mestnih odbornikov". Kdo bi se pač ustavljal takej panietnej ideji, posebno če se pričakuje dobička in če se spoštuje navade pradeilov. In glej v Kranj' historična . »polovica" postala je resnica, tako se voli ufca nekaj let. sem v mestni odbor prav po „Kranjski". Tudi letos in sicer 27. t. m. bile so volitve v mestni odbor. Ostali so skoro vsi stari odborniki, razen onih, kur jih je pomrlo, to je lepo, saj imajo uže prakso, in na zadnje bo v „KranjiM tako, kot j-j bilo v nslavnem Rimu", da ho bili „višji uradi" v rokah samo nekaterih „odličnih" rodbin. A nasprotni, stranka mora biti jako v zadregi za kandidate, kajti oblekla je nekatere jako obupns ljudi v ,.belo togo" in s tem mnogo volilcev spravila v zadrego, kajti hoče li poštenjak »f.iiirane" Vsi spisi Puškinovi dele se v epične, lirične in dramatične ter se prištevajo epičnim: roman v verzih »Evgen Onjegiu", epopeje „Ruslan i Ljudmila", »Knvkazkij plennik", „B ichtisarajskij iontan", nBn>tja razbojniki", „Cigani", „Po!t»va"; dalje povesti v verzih „Grof Nubn", »Domik v Kolomnč", „Andželo", »Mčdnij osadnik", pravljice v verzih: »Oriboke i ribke", „0 čare Saltane", „o mertvoj carevnč i semi bogatinih", baladi »Rusal^a", »Utop-lennik" in koneeno povesti v prozi „ Piko vaja dama", »Kapitanskaja dočka", „Dubrovskij", »Arap Petra Velikago". Egipetskaja noč" in »Povjesti Bjelkina". K liričnim spisom prištevajo se vse drobne pesni, k dramatičnim pa drama »Boris Godunov" in prizori „Favst", »Pir vo vremje čnmi", „Mozart i Salieri", »Skupoj nicarB, „Kamennij gost' in »Scemi iz ricar-skih vremen". Tako se razdeljujejo spisi njegovi strogo po pravilih poetike glede neposredne svoje vsebine in glede na obliko. A Puškin je vender pred vsem lirik in sicer lirik isto tako kakor je Byron v vseh svojih pripovedkah, kajti ako odvzamemo pravljice, povesti v prozi, dramo »Boris Godunov" ter zgodovinsko epopejo »Poltava", nahajamo vse ostale spise njegovo prepleteue z liričnimi izlivi in dogodki iz njegovega življenja. Mnogokrat preneha Puškin v svojem pripovedovanji, kaiti prišel je na .slučaj, ka-keršen je tudi njemu se uže pripetil in tedaj nam razkrije svoje srce in popiše njegove muke ali radi/sti. Njegovi spisi — posebno pa pripovedne pesni — so torej pravi in najboljši životopis Puškinov in oni, ki hoče ta životopis prav citati, treba da razume njegove poezije, da Be uglobi v njegovo mišljenje in prav tolmači njegov značaj, kajti „AVer den Diohter will veratehen, Muss in Oiehters Lande gehen." Dejal sem uže prej, da je Puškin iz vse svoje duše sovražil tuje šege in navade, katere je potuj-ceno plemstvo sprejelo od Fraucozov,-a sovražil isto tuko vso pretiranost in smešnost izvirno-ruskega originalnega življenja. Zato nahajamo v njegovih poezijah, posebno pa v »Evgenu Ognjeginu" brez-ozirno in ostro satirično bičanje plemstva potujče-nega in tradieijonalno narodne šege spoštujočega, kajti Puškina je grizlo, da je mej njim premalo pravega izobraženja in tedaj premalo smisla za pametne, preveč pa za bedaste upeljavc. Z isto satiro bičal je razuzdano velikomeško življenje, katero je sam užival z vso prudkostjo svojega temperamenta v lahkoživem Petrogradu in katero mu je pozneje toliko britkih ur prizadejalo, ko je v zavetji proste narave pomislil nazaj in spoznal strup, ki ga je pila duša njegova na burnih rado-vankah, kjer je ves sijaj, vsa uglajenost, vsa uljud-nost, prijateljstvo, ljubezen le laž iu prevara. In tako se je polotil kes njegovega srca, da mu je odmrlo za najnežnejše čutje, ki srce človeku povzdiguje in blaži, — za čutje ljubezni; in takrat, ko je sklenil življenja zvezo s krasno Natalijo Gon-čarevno, bilo je srce njegovo „pusto, srečno ne". Oženil se je, ker se je ravno oženiti namenil. Vsi njegovi junaki so zavoljo tega tudi mrzli za ljubezen, in srca njihovega ne otaja niti nedolžno strastna protiljubezen najljubeznivejših devic, a pozneje tem bolje občutijo praznoto svojega srca in hrepene po pravej ljubezni, — a prepozno. To vidimo pri „Kavkazkem ujetniku", vidimo pa še bolje pri Evgenu Onjeginu. In o tem velikem proizvodu Puškinovega vele-uma naj mi bode dovoljeno proti koncu spregovoriti. »Evgen Oajegin" je obširen roman v verzih, — (Ljubljanskim županom) izvoljen je gospod Peter Gtraaselll s 15 proti 11 glasom, toženi zavezal plačati za uboge gotov znesek, ako odstopi tožnik od svoje kazenske tožbe. — Pravda 2 bila sta prazna. Podžupan je g. Fortuna. Več i za bleško jezero. III. — F. H.: Ako se v sumarično prihodnjič. — (Za jednakopravnost slovenskega jezika in deželno nadsoduijo vLjubljani) so t seji 25. aprila državnega zbora izročile prošnje: okrajni zastop gornjegradski, trgi Gornjigrad, Rečice, Lonč in Mozirje, občine Bočna, Lonč, Žolegva, Kokarje in mozirska okolica po poslanci dr. Voš-njaku, občine Trebeljno, Studenec, Vrbljane, To-mišelj, Loka, Botovnica in Češnjica po g. Klunu, občine Boračeva, Drstalje, Desniška, Doliče, Kapele, Ločič, Očeslavci, Radenci, Rihterovci, Hrastje in Malta, Jiršovska, Murski vrh, Šratovska, Trnovski vrh in Vinterovska po poslanci g. Hermanu, Sv. Jurij na Ščavnici, Slabotinska, Galušak, Ko-zlavska, Stanetinska, Bolehnečka, Krabonoška, Kra-loska in Tebegonžiška na Štajerskem po g. baronu God el Lannoyu. — (G. dr. Pitamic) odprl bode v maji v Radovljici svojo advokatursko pisarno. — (Z Gorenjskega) se nam piše: Predzadnje »Novice" prinesle so prošnjo do c. kr. deželne vlade zaradi razdelitve gozdnih dreves iz državne drevesnice. Mi se strinjamo popolnem s to prošnjo ter vam naznanjamo, da naši kmetje, ki so za drevesa prosili, nijso dobili ničesa, dobil jih pa je znani nemčur »Mallner" na Bledu za svoj »park". Torej kmetje za pogozdenje ne dobijo ničesa; vprašamo le c. kr. gozdno nadzorstvo v Ljubljani, če imajo c. kr. drevesnice namen, da se vrti nemčurjev na državne stroške olepšujejo! — (»Ljubljanskega Zvona" št. 5) prišla je nocoj na svetlo ter se bode jutri razposlala naročnikom. Vsebina jej je ta: 1. Fr. Zbašnik: Trioleti. — 2. —b—: Zapuščen. Pesen. — 3. Dr. Fr. Detela: Malo Življenje. Povest. (Dalje.) — 4. Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. III. — 5. Dr. Fr. Simončič: Najdražja kupica vode na Bvetu. — 7. Dr. I. Tavčar: Mej gorami III. — 7. Si mon Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. (Dalje.) — 8. S. Bric: Brez hiše. Pesen. — 9. Gorázd: Večna luč. Pesen. — 10. Janko Kersnik: Luterski ljudje. Povest. IV. — 11. J. Jesenko: Zemeljski potresi. XXVI. — 12. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. (Dalje.) — 13. I. Šubic: Dva kranjska prirodopisca. — 14. A. Bezenšek: Šolstvo m prosvetni zavodi v kneževini Bolgarskej. (Dalje.) — 15. Fr. Leveč: Zlata knjiga. I. — 16 S.ovenski glasnik. Vse gg. naročnike, ki ponavljajo svojo naročnino ali rekla-mujejo svoj list, prosi upravnistvc »Ljubljanskega Zvona", da bi svojim naročilom vselej dostavili tudi številko svoje ádrese. — (»Slovenskega Pravnika") št. 4. prinaša naslednjo vsebino: Dr. K : O veljavnosti pogodbe, s katero se je zaradi razžaljenja časti za- obravnavanej pravdi propalemu toženemu z razsodbo ne dostavi ob jednem prepis zapisnika o izpovedbi prič v smislu §. 41. sumaričega postopanja, in je toženi prosil za ta prepis, predno je obrok za ape-lacijo potekel, se računi apelacijski obrok de le od tistega dne, ko se je toženemu dostavil prepis zapisnika o zaslišanji prič. — O novem zakonu glede dedinskega nasledovanja pri kmetijah. — Slovenščina pred sodnijami. — Za eksekucije ne velja zapoved §. 4. obč. sodn. reda. — J. U. dr. M. Pa-rak: Če je sodnik ua podlagi §. 1152. občn. drž. zakona iztoženi zaslužek znižal, se vsled tega tožnik za deloma propadlo stranko smatrati sme. — M. Brence: Slovensko pismo iz leta 1700. — O prav-nej terminologiji. A. — Raznosti. — (Nov žepni česko-nemški slovar) sestavil je po Jungmannu, Šumavskem in drugih s sodelovanjem najboljših čeških književnikov Josef Rank, a izdala ga je c. kr. dvorna knjigotiskarna A. Haase-ja v Pragi pred kratkim v četrtej izdavi. Ta slovar obseza 10G4 stranij in hrani v sebi tako ogromno veliko blaga, da bode zadostoval najskrajnejšim zahtevam in ga moremo vsacemu, kdor se hoče seznaniti s češkim jezikom, prav toplo pri poročati. Mi smo ta slovar pri nekej prestavi rabili in zagotovljamo, da nam je izvrstno služil. Jako praktičen je pridejani kratki pregled češke slovnice in češkega pravopisja, po katerem se vsakdo lehko v kratkem seznani z vsemi posebnostmi in glavnimi London 29. aprila. Spencer je BprejeJ mesto irskega podkralja, a ohdr/i sedež v kabinetu. Iz Dublina se čuje, da bode Spencer najprej sumnjive izpustil iz zapora. Kabinet se denes posvetuje o oprostim j i Parnella in drugov iz ječe. Narodno-gospodarske stvari. O povežnj i sadnega in druzega drevja. (Pisal R, Dolžne.) Večkrat uže mi je bila prilika dana po krajih hoditi, v katerih sem na kako sadno drevesnico naletel. Ali je bila vlast kakega privatnega posestnika, ali je bila cesarska, ali pa srenjska, to je, ljudski šoli priklopljena. Iz kakih drevesnic oddaje se sadno drevje, kakor iz cesarskih, brezplačno, ali pa tudi kakor iz privatnih in onih ljudskih šol po pri-lično kaj nizkej ceni. Nekatere take drevesnice obstoje uže prilično dosti let, toliko namreč, da bi se v njenih sosedščinah uže lahko kaj dosti lepih, mladih, uže precej odrastenih sadnih dreves nahajalo. In vender temu nij tako, kajti začudenjem sem moral skoro povsod opazovati, da je bilo število mladih sadnih dreves skoro neznatno, OSobito preko cest in potov, po polji in pašnikih. V vrtih je temu nekoliko drugače, boljši, dasiravno ne dosti. Ker mi nij navada, po svetu hoditi ter na desnej in levej strani ležeče ali stoječe kmetijske predmete neopazovane puščati, premišljeval sem uže tudi to neljubo prikazen večkrat, ter se vprašal — od kod utegne to prihajati V — In vselej prišel sem do sledečih sklepov: 1. iz obstoječih drevesnic oddaje pravih čeŠčine. Daje ta slovar občinstvu po godu, ( se sadno drevje skoro izključljivo veliko prezgodaj, temu je najboljši dokaz četrta izdava. Tisk papir in namreč ne kakor uže dovršeno visoko drevje s 100 vnanja oblika je prav lična. Sicer pa opozarjamo na dotični inserat v denašnjem tem listu._ Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 29. aprila. Waser je ministeri-jalno odločbo uže okrajnim sodnijam naznanil, da se po njej ravnajo. Nadsodnija je v gre-mijalnej seji sklenila v zmislu odločbe vse slovenske uloge sprejemati in jih reševati, tudi se nad slovenskimi zapisniki ne več spod tikati. Državna tiskarna povabila je z okrožnico okrajne sodnije, naj si naroče slovenske tiskovine. Nekatere okrajne sodnije so si jih uže naročile. Dunaj 29. aprila. G. Ogradi imenovan je kanonikom za Maribor. Dunaj 29. aprila. Pri procesu o požaru gledališča na llingu zaslišali so se igralci in se ugodno izrekli o ravnatelji Jaunerji. Nüttel za nikava, da bi bil moral drugo predstavo voditi. Mexner pravi, da je Jaunerja videl pri ognje-avtomatu. Jauner ugovarja temu. Sodni dvor je odbil predlog, naj bi se policijski predsednik Marx povabil pred sodnijo. razdeljen na osem poglavij; in bas ta roman je slavo Puškinovo raznesel po vsem izobraženem svetu, kajti bil je v kratkem Času preložen na mnogo jezikov. Ta roman je najpopolnejši životopis Puškinov, kajti v njem nam pripoveduje vse dogodke od svoje mladosti do onega časa, ko je nad ljubeznijo obupal, a zato sklenil se oženiti. Pa tudi v junakih tega romana v Evgenu Onjeginu iu Vladimiru Len-skem predočil nam je različnost svojega temperamenta. Evgen Onjegin je mož v tridesetih letih, ki je burno živel in užival vse, kar mu je mladost v tako obilnej meri ponujala. Zato pa je odmrlo nje govo srce in vse ono, kar je njogovemu prijatelju Vladimiru Lenskemu, ki se je ravnokar vrnil z nemškega vseučilišča, povzdigovalo srce; poezija, navdušenje za vse dobro, ljubezen, vse to nij ganilo zamrznenega njegovega srca in bilo mu je le v posmeh. Stroju jednako živel je na svojem podedovanem posestvu v notranjem Rusije, vstajal je, hodil se sprehajat s prazno dušo in pustim srcem, jedel, igral in hodil spat. To se je ponavljalo v vednej jednoličnosti od dne do dne. Vladimir Lenski pa je bil mož blazega srca, katera je gorelo za vse dobro, srca, v katerem je klila krasna cvetica poezije in katero je s tako m no gimi upi zrlo v prihodnost. Ljubil je mlado, najivno dobrosrčno devico, Olgo Larinovo, katera ga je osre čila z vso iskrenostjo prave ljubezni in določil je uže dan, ko ima Himen njiju srci združiti v večno zvezo. Obiskoval je večkrat Onjeginu, kateremu j vender ostalo v srci še ozirnosti, da se vsaj iz njegove ljubezni nij norčeval tako, ko iz njegove poezije in jedenkrat povabil ga je k Larinovim. Tam ga je spoznala Olgina starejša sestra Tatjana, nežnočntna deklica vitke rasti in imponu joče vnanjosti, katere srce se je vsled čitanja fran coskih vitežkih romanov napilo poezije in fantasti čnosti ter tako prezgodaj zamrlo onej sreči, katero življenje ponuja mladim deklicam v njihovej ne skrbnosti. Tatjana je ljubila, a vedela nij, koga ljubi, ko je pa v prvič zagledala Onjegina, deja jej je uotranji glas: »on je!" Od tedaj pa je ži vela le zanj; mislila le nanj noč in dan in v srce jo je bolelo, ko ga je videla tako hladnega. — In nij rnogla drugače, da mu je pisala ter mu razo dela vse, kar je trpelo njeno dobro srce. (Koneo prih.) do 200 centimetri visocimi debli; ampak kakor jedno — ali k večjemu dvaletna požlahtnitev brez vsega debla. Taka drevesa pridejo kakor šibe, katere i>o presaditvi skozi do vrha ozelene na stalno mesto, in ako nij poslednje popolnoma zavarovano ired živino — kar je večji del le v vrtih, pa še v teh na kmetih ne vedno, le slučajno; postanejo prav v kratkem času žrtev kakej mimogredočej ali okolo se pasočej govedi*). V zimskem času je pa tudi zajec takim drevesom kaj škodljiv, ker jih lahko do vrha ogloda, lubada oprosti. V jednem kakor drugem slučaju je ob drevo, in ako se kmetovalca vpraša zakaj sadnega drevja ne sadi, zavrne: i saj sem na to in to mesto uže tri drevca zaporedoma usadil, pa kaj pomaga, ako naprej ne pride; 2. v najožji zvezi s prvim sklepom je drugi, namreč ta, da se drevesa, kadar se na stalno mesto usade, pusti čisto neograjeno, tako da je ljudem, govedom in zajcem škodljivi prihod popolnom prost. Vsako drevce naj bi se, kakor hitro se ga na stalno mesto usadi, popolnem dobro ogradilo. Tako bi bilo praviluo ravnano. Toda kaj bi vso v kmetijstvu pravilno ne bilo V Kmetovalec sam ve dostikrat prav dobro, kaj je pravilno, kaj ne, pa nujnost, pomanjkanje delavcev, osobito pa novcev itd. je večkrat povod le površnej izpeljavi dela, ali pa še celo popolne opustitve. In posebno kar se sadjereje tiče, nijso še slovenski kmetovalci o njenej koristi in potrebi povsod tako prepričani, ali boljši rečeno, tako s pravim prepričanjem presuneni, kakor bi moralo biti. Sadje-reja smatra se še vedno pri nas dosti prepogostokrat, za čisto pristransko vejo kmetijstva, da, za igračo; ali k večjemu za posel duhovnom in učiteljem primeren. Žalostno, pa resnično je tako! Od tod pride ravno, da sadjereja v dostih krajih tako po polževo napreduje, ker se za peto kolo pri gospodarstvu smatra in da se še tisto bore malo, kar se za njo stori, kaj površno izpelje. In ravno zaradi tega trdim jaz in bodem vedno trdil, da se mora kmetovalcu, in osobito najpriprostejšemu, to je navadnemu kmetu, ako se hoče da v sadjereji napre- •) Doživel som uže, so ve da redek slučaj, da jo krava kar celo drevesnico nekoga gospoda ljudskega učitelja požrla; dasintvno je ravno ta gospod So takrat, to jo pred par loti, pri knj odiItinej in merodajnej osebi za velikega sadjorejea pred Hogoiu in svetom veljal; kajti pozvan je bil mojo sodbo o nekej Badjerojskej zadevi (Kozina ua Kavnab) presojevati. No, gospodje v tJt. Petru na Notranjskem, ga poznate! iliije, da sadno drevje z veseljem in resniniim gospodarskim uspehom sadi — precej uže odrasteno na vsak način visokodebelno drevje uročevati, kajti drugače se vedno le sadi, pa nikdar nič ne priredi. Zato ostane tudi resnica, da je zaman ves trud, ves denar, katerega se na primer v c. kr. sejalnicah — kakeršna je v Ljubljani, Gorici itd. —za pridobitev sadnih divjakov, katere se dve, ali le celo le jedno-letne inezi kmetovalce razdeli — in naj bode tudi brezplačno — čisto zavržen. Da, meni je iz skušnje znano, da je kmet cele šope takih drevcev kar naravnost proč vrgel, češ, ,,a kaj bodem to sadil, saj iz tega ne bode tako nikdar nič". Da pa čisto pri* prosti kmet bolj odrasteno, to je dogojeno visoko debelnato drevje prav rad in z uspehom sadi, o tem imam tudi prejasno skušnjo. 3. Tretji sklep, do katerega sem po premišljevanji v govoru stoječega predmeta dospel, je ta, da se mlado sadno ali pa tudi drugo drevje po presaditvi na stalno mesto ali čisto nič ali pa kaj slabo nepravilno poveže. Če nij pravilne povežnje, ali pa je slabo izvršena, tedaj se pripeti, da celo prav lepo, visoko debelnato zasajeno drevje, v malo letih pogine, namestil da bi plod donašalo. To velja osobito za kraje, kjer močan veter — burja — vlada, ali kjer pada veliko snega ali pa tudi preko cest, potov javnih trgov itd. zasajeno drevje. Nepovezano drevo polomi veter, ali ga pa vsaj objuži, tako da si v kamenitem svetu vso ljubad odrgne, vsled tega dosti trpi, še celo lahko pogine. Okolo nepovezanega drevja napravijo se posebno na jesen, kadar ob jednem dežuje in burja brije, večje ali manjše lijčku — (trihterju) — podobne luknje, v katerih se v ilnatem svetu voda nabira. Ta voda vsed poznejšega mraza zmrzne, na spomlad je ob drev. Z nepovezanega drevesa otrese veter sadje veliko bolj kakor s povezanega. Nepravilno povezano drevje odrgne si ljubad debla, ali pa še celo veje lahko tako močno, da vsled tega pogine. Dostikrat se nijsem mogel prečuditi, kako nepravilno, da kar brezumno se drevje povezuje, osobito v Vipavskej dolini, gnezdu burje. Ker je po vsem tem pravilna povežnja sadnega in diu-zega visoko debelnatega drevja za dobro uspe vanje tako eminentne važnosti, dovoljeno naj mi bode dva načina kaj praktične povežnje objaviti. Prvi način podoba 1. udobil sem še le v pro-šlem letu pred oči in to na Razdrtem pri kaj §§1 ' marljivem sadjerejci, p. t. čitateljem „Slov. Naroda" dobro poznatem gospodu Hinku Kavčiču. Ta način ima to prednost, da je kaj hitro izvršljiv. Uren človek zamore gotovo, ako so koli postavljeni, več sto debel v jednem dnevu povezati. Prav velike trdnosti — to je za dolgo Časa trajen — ta način nij, on je le za več mesecev, recimo za pol, k večjemu do jednega leta veljaven. Vsled tega priporočeval bi ga jaz za bolj provizorično povežnjo, sicer je pa vedno veliko boljši, mimo vseh navadnih, po deželi rabljenih. Kakor podoba 1. prav jasno kaže, obstoji ta način povežnje v tem, da se zraven debelca pa t i koma zadosti močen kol v zemljo zabije. Kol zabiti se mora vedno v dno jame, prej ko se drevesce v njo usadi, torej v trdi svet; zabiti se ga more pa tudi na tisto stran, od katere vladajoči veter — burja — brije, tako da veter drevce od kota proč nagniti skuša, ne pa proti kolu, kajti v poslednjem slučaji bilo bi kaj lahko mogoče, da bi se debelce ob kol drgnilo ter se tako poškodovalo. Kol ne sme nikdar daljši biti, kakor je deblo drevesa visoko, to je, ne sme nikdar segati v krono drevesa, sicer oškoduje veje. K tako zabitemu kolu priveze se deblo drevca prosto s tem, da se okolo debla in kola v zadostnej visokosti, to je blizu pod krono dobro vsukano trdno in precej dolgo slamnato po-vezen — (poreselj, povez) a kar le mogoče trdno jedenkrat ovrže, potem večkrat v kito zasuče, ter konečno z jedno beko ali vrbo b trdno h kolu zveze. Ako se hoče, ponovi se nekoliko nižje vez še jedenkrat. Veliko trdnejša, dlje časa, tudi do dve leti trajna povežnja je pa ona podobe 2. Kol zabije se ravno tako kakor pri prvem načinu, namestu proste slamnate prevesi se pa vzame nekoliko mahu ali slame, in pa močen, dolg, dveleten srobrot — (sorobota, elematis vitalba) a. Deblo se obda na pravem mestu z mahom ali slamo, čez katero se s srobrotom v podobi številke 8 debelce h kolu pritrdi. Srobrot oviti se mora dostikrat, vsaj 8 — lOkrat okolo debelca in pa tako trdno in gosto, kar le mogoče. Da vez nikakor odjenjati ne more, ovije se konec srobrota, mezi deblom in kolom večkrat okolo samega tebe, in preveže se konečno na tem mestu še prav trdno z beko ali vrbo. Ta povežnja imenuje se v podobi proste osmice. Ona je primeroma hitro izpeljiva, čedna za oči in, kar je poglavitna reč, kaj trdna. Najhujša burja je ne more zrahljati, in ako je prav marljivo izvršena, traje dve leti in še čez, sploh tako dolgo, dokler srobrot ne pretrohni. Razen v podobi proste osmice povezuje se lahko drevje tudi v podobi dvojne osmice. V ta namen treba je dveh kolov, jednega na strani vladajočega vetra, druzega pa na nasprotnej. Srobrot ovija se pri tej povežnji ob obadva kola in ob debelo h krati. Druge prednosti ta povežnja nijma kakor to, da je deblo pred poškodovanjem po Živini, vozeh bolj zavarovano. Glede trdnosti zadostuje vedno vežnja v podobi proste osmice, in želeti je le, da bi se bolj hitro ko mogoče po deželi razširila. Najboljši čas za sadno in drugo drevje povezovati je gotovo jesenski, pred zimo._ ZO-cLi^a-jslrsi boiza dne 29. aprila. (Izvirno te!egr;tfično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 76 gld. SO kr. Enotni dr?avni dolg v srebru * . . 77 „ 60 . Zlata renta...... ... 94 , 25 „ 1860 državno posojilo . . ... 131 , — Akcije narodne banke....... 826 „ — , Kreditne akcijo......... 347 , 20 , London............120 . 05 Ementaliti sir, Prenarelski sir, Savinjski sir, MesečDojezersli sir, Rogatska (nova m Karpatski sir (Primien), domski kvargeljni. Štajerska namizna vina, risela voda apolnltev), vse v izvrstnej kvaliteti priporoča po najnižjih cenah prodaj alnica (282—1) V Ljubljani, ua PreSJrnovem trga št. 1. moške starosti 30—40 let, neoženjen, dobro izurjen in s potrebnimi lastnostmi za vodstvo večjo prodajalniee z mešanim blagom večjega kraja na Notranjskem bo sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe sprejema is prijaznosti j. \%. Stedry, v LJubljani. (278—1) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦»♦ * Oznanilo. Usojam si naznanjati, da sem fotografični atelier gospe vdove Krachove v GledališkeJ ulici it. 6 V najem vzel. Po mnogoletnih izkušnjah, kajti delal sem v velikih delalnicah, pridobil sem si veliko spretnost, 6 čemer se lehko vsakdo prepriča. Slavno občinstvo torej vabim, naj me obilo počasti s svojimi naročili; obetajoč najboljšo postrežbo in najlepše izdelovanje, omenjam Se, da izdelujem fotografije v vsakej velikosti, najmanjše kakor tudi v popolnej velikosti. Spoštovanjem Matija Mohr, (266—1) fotograf. Hiti za nakupovalce šivalnih strojev. Poleg raznih drugih rečij se bode vsled novega carinskega tarifa tudi šivalni stroj necu veno podražil in sicer od » ffld. TO kr. na »O ffld. v zlatu. Kdor torej 5 let jamčen originalen šivalni stroj, ki se za vso Kranjsko Jedliio ■e pri udano podpisanem dobi, še po zdanjej, izredno malej fabriškej ceni želi, naj si ga naroči še pred nastopom nove carine. Ponarejeni šivalni stroji, kakor znano, ne zadoste zaradi slabe konstrukcije zahtevam, se morajo torej tudi vedno popravljati in ti ponarejeni stroji se drugodi tako drago pro-dajejo, kot se pri meni pravi amerikanski stroji dobe. Spoštovanjem TUJ^TS DETTBRr Ljubljana, Mestni trg št. 168. Stroji popravljajo se ceno in hitro in se sprejemajo tudi v snažeiije. mr %'rlika zaloga ^W svile, cvirna, volne, iglic za stroje, olje za stroje, aparati itd. itd. tudi po čudovito nizkej ceni. {3ta,lrLa, Trelifea, zaloga ognjem in udorom varnih blagajnic F. WERTHEIM-a & C. (280_1} Senzacijska založba vsled požara gledališča na Ringn na Dunaji proti ravnatelu Fr. Jaunerju, odstopi vsemu županu dr. pl. Ne-waldu, c. kr. policijskemu svt trnku Landsteinerju itd. itd. Stenografično poročilo uide v 5 *J zvezčekih a 30 kr. Naročnike sprejema iz razpošilja natanko po izidu (260—2) «1. im ion« i ti i v LJubljani. Vznemirljiva bolezen. Bolezen začne se z malimi nepravilnostmi želodca; vender če se zanemari, poprime celo telo, kakor tudi ledvice, jetra, sploh ves prebavljalni zistem, napravi bedno življenje, in le smrt more rešiti tega zla. Bolezni večkrat ne razumi pacijent sam. (e pa se vpraša, potem bode mogel sklepati, kje in kaka je njega bolečina. Vpraaanje: Ali imam kake bolečine, ali me tišči težavno dihanje po jedi? Ali imam težko cuvstvo, spremljano z omotico? Ali so oči rumene? Ali nij tudi debela slina na jeziku in na zobeh pri vzhuji, spremljana s slabim ukusom v ustih V Ali imam bolečine na straneh ali v hrbtu V Ali nij napolnjena desna stran, kakor bi s« hotela jetra povečati? Ali nij trudnost in omotica, ki me prijema, če se ravno postavim? Ali so odpadki ledvic malo ali močno barvani, vidljivi v posodi stoječi? Je-li po jedi prebavi janje zvezano z napetjem trebuha? Dela vetrove, kakor tudi "puhanje? Ali ne bije tudi večkrat močno Brce? Ti razni znaki ne pokažejo se na jedenkrat, a posamični mučijo,bolnika nekaj časa in so predali zelo nevarne bolezni. Če ni se bolezen delj časa zanemarila, prouzroči suh kašelj, spremljan s slabostjo. Po preteku nekaj časa pro- T«J5 K \ fatritaiit oljnatih barv, laka in firneža. Poslopj Marijina kopel poleg I*ml odprla se bode letos kakor vsako leto dnč 1. maja. K obilej udeležitvi \abi uljudnn Josipina Ziakowski. (268—2) I ADOLF EBERL, i zelo lepo io primarno opravljeno m prodajalnico mešanega blaga, vina in družin produktov, v zri. , i-▼ahnem trgu v Spodnjej Štajerskej m Ukej eeno* da v najem. — Pismena \ ju\> -a n ja naj se pošiljajo upravništvu ^Slovenskega Naroda" pod naslovom: Ugodili kupčija. ► ► ► ► ► ► < 4 4 4 4 4 imajo vedno mrzel pot-, kakor ledvice in jetr hajo, pridružijo se tudi revmatične bolečin a in navadno ravnanje s to boleznijo je popolnem brezuspešno. Zelo znamenito je, da se bolezen hitro in natanko zdravi, takoj v začetku, kar se more doseči. z lekom, kateri se more kot pravo sredstvo smatrati, da se vsa bolezen odpravi, da se vrne apetit in se prebavljalni organi spravijo zopet v pravi položaj. — Bolezen se imenuje: „Rolehanje na jetrih", in pravo in najboljše sredstvo jo „izleČek Shaker". To zdravilo zadene začetek bolezni in jo prežene popolnem skozi vob zistem. Osobc, ki bolehajo vsled zaprtja, potrebujejo „Seiglove čistilno kuglice" v zvezi I „izlcčkoin Shaker*. Nei ulove * i »II lite ku^llce ozdravijo zaprtje, odpravijo 1 vročico in preinrazenje, odprosto glavobola in uduSc bolezen na žolči. One so najgotovejše, uajprijetnejše in ob jednem najpopolnejše kuglice, ki so se do zdaj izdelale. Kdor jih je jedenkrat poskusil, gotovo jih bode rabil šo na dalje. One vplivajo polagoma, ne da bi prouzročevale bolečine in "bi so morale v slučajih, ko čreva ne delujejo prosto in lehko, vkup z izlečkom rabiti. — Cena 1 steklenici izločka Shaker gld. 1.25; 1 škatli da „Seiglovih čistilnih kuglic* 60 kr. Lastnik A. J. \Vliilc v Londonu, Nflijort, Friiiikoliroil na M. Glavna zaloga v Avstriji: I>r- ttlirmainiova lekarna „pri sv. lirigiti", II., Biigittaplatz, Dunaj. Zaloga v Ljubljani: Jul. pl. Trnkoczy. V lekarnah: V (jIurici: 1). Christotoletti; v Celovčl: P. Birn-bacher, Jos. Nussbaumer; v Novem mostu: Dom. Rizzoli; v Trsta: Famacia al Camelo 2f> Corso, Parmacia Piasso Grande; v Heljaku: Kumpfovi dediči; daljo v lekarnah: v Loki, Frižah, sv. Mohorji. Idriji, Metliki, Radovljici, Kam »liku, Trliiži, Vipavi in Zadru in v vseh lekarnah družili mest Avstro-Ogrske. (253 — 2; NAJBOLJŠI K?\R ZA C\GAR£r i a ► r \ r v v v 4%^^^^^^^^r4rrrrrrrrrrrrrrrrr% Prodaja na debelo in drobno. ZALOGA: <270~ V Ljubljani, na Marijinem trgu, poleg Frančiškanskega mostu. FRAN ŽELEZNI KAR, Krojač v l.iuhll.eil, se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do zdaj mu izkazano obilo zau]>anje ter se priporoča tudi še v prihodnje za i««l«»l»v»iije oblek po naj nov ej-ih pariških j( urn.ilih. — Za p. n. naročnike ima tudi la/uo l»la|£o po najnovejših vzgledih na raz polaganje. (175 —G) 4ryr "V I.epe in |»<» ceni klobuke in čepke, kakor tudi kozuhovina prodaja (50G—32) Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic. seuls Fahricsnts brevotča etes Marque3 : Couleur Mai'8 j usmssLL.-:........ Franoosk fabrlkat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI 1!! Pravi je ta papir za cigarete samo O tedaj, eo ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton noai GV varstveno znamko in signaturo. tli Salicilna ustna voda, aroniatična, vpliv« oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh i/, ost 1 steklenica 60 kr. Salicilni zobni prašek, Ipiofoo priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe. blesteče bele, a 80 kr. I ¡863?"" Najnovejše spričalo. ~3KM Vaše blagorodje! Mnogo let vpoiMblj.iMi Vašo Haliciluo unl.no vod<» in sii.irilni /.olnil prašek z izvrstnim Uspehom in priporočanja moreni \ sakemu naj topleje. Pošljite, zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (1G2—13) ^.nton Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frlšna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu*', v Ljubljani) Rfestnl trg ii. 4. Dr. Katsch-ova I Kteavtttveiiisft km^ail po receptu dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu, izdelujejo 1*' jedino pravo Henrik Franck sinovi v Ludvigsburgu. i Popolno nadomestilo za pravo kavo v zrnih! se priporoča z mlekom uživana kot vkusen, močen IjikI k, živež; kava, ki ne vznemirja fcivei-v, nasprotno pitk j«* zelo zdrava, krepilna in lehko prebavljiva; dvojno se priporoča za osobe, ki imajo slab želodec, kakor tudi zaradi zelo dobrega duha po kavi in nizke cene, tudi ker je — l»rt»z doda tli o prave liavo uže pripravljena za kuho. Dobi se v vseh prodajalnicah m specerijami in v lekarnah po deželi in v meatu. (197—5) Do Amerike. ! PoStni pKfObrobrodi vozijo se ll llreiucna do Novega Vorkii, lt;illimore ittl. Atirikr.it na mesec; vožnja ta je, kakor dokazano, najhitrejša, postrežba potujočih najboljša in iona nizka. Natančna pojasnila daje radovoljno in br/.o R. Ranzinger, (228—4) glavni poslovitelj v Ljubljani. »••••»*•»•! V. LOBBNIVEIN Miii atelier v hotelu „pri slonu". WT Fotografira se vsak dan.- t;:j—U) iiibiii 'IIIIIPHIII i i I' n II i mu hI Karlovi Vari. P. t. gg. členom banke „Slavije". V hisi banke „SLAVI.JK' št. 481. v Kari.»vili Varih (v nPanorainastras iu mestnem parku), blizu svetovno znanim vrelcem in kopeljini, dali smo za člane in zastopnike bankiue napraviti lepe uosiil-iiic.i«' Mol>e9 ki ho oddajajo prav po ceni. Te sobe oddajo so, kolikor je to mogoče, tudi noč Ionom. Natančna sporočila o oensh »ob z vsem pripadajo :im (poStrelbOi perilom itd.j, o kopeliseuih taksah io vsoin ostale.m, poda n i zahtevo glavno ravnateljstvo „SLAVIJE" vzajemno zavarovalne banke v PragL Š Naznanilo. Ž P. n. gospem naznanja podpisani, da je odprl ■••Stacuno z blagom za gospe S ter jim nudi priložnost, dobro blago po prav nizkej coni kupiti, ker ga po znižanej ceni prodaja in sicer: S 9 plašče za dež po gld. 4-80 do H) gld., poprej po gld. 8 do 21 gld., gospejne jopiče B „ 280 „ 10 „ „ „ „ 550 „ 18 n 1 vsakovrstne mantleto „ „ 7.— „ 45 „ . „ „ 10-— „ 60 , | ) Dalje ima veliko isalogo «6 HT španskih zobcev (špie) ^9tš 5 ITg črnih, belih in crein; modercev itd., veliko ealogo vsakovrstne priprave za 5 I , JlC obleko za gospode in gospe; liuo trukoTje in frauie iid. itd. po naj- j B^H ni/.jiii eenali. %B j P. n. gospein in gospodom se v obilen obisk najuljudneje priporoča I I Veeeslav Bilek, ■** I (279—1) v Ljubljani, Mestni trg it 9. Q Rogatska kisla voda mi, ^t^aijerskem, jeri ftomfn« v žntci, mehurji in letifirah. Posebnega vpliva je pri kata.ru, pri resjtiravij-tkem traktu, pri kataru t? nranhijah, želtutci in mehurji, pri tuberkulozi, pri žganji m jodom, hemeeajiftih, vA -t •<*/>•/>«ih. itn-potenci in ¿11 enih ttatesrnih. Kiselovodne-železne in sladkovodne kopeli. Vprašanja in naročilu na stanovanja in rudninske vode naj se. a d res t rajo na kiselorodtti koptlni zarod v Radeni (Radein, v ljutomerskem okraji), jioštn Radgona v Stajerskej. Zaloga Radenskih kiselih voda v vsakej sofidnej prodajalnici rudninskih voda. ^.274) i I I I Gosp. G. Pioooli, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstno Franzeve esence. Slednjo pošiljjitev sem uže mej rsizne bolnike v svojej župniji razdelil in vpliv je bil veduo izvrsten. V Fianoni, Istra, 22. avgusta 1881. Spoštovanjem Anton Vlašič, župnik -kanonik. Znamenito! Prosim uljudno, pošljite mi 30 steklenic Vaše izvrstne Franzeve esence. Zahvaliti se imam le Bogu in Vam, da sem se iznebil migrene, katera me je leta in leta nadlegovala. V Zenku, Hrvatska, 17. aept. 1881. Spoštovanjem Ang/olika Kling, (598—14) uradniška vdova. Naroča naj se pri izdelatelji: Gabrijel Ijani, na Dunajskej cesti. Naročila se Znamenito! Tu ju na mestu: „Čast zaslugam"! Večkrat sem rabil Vašo odlično Franzevo esenco, mnogim bolnikom sem jo nasvotoval in dober uspeh nij izostal. V Chersanu, Istra, 27. junija 1881. Spoštovanjem Anton Lupetina, župnik-dekan. Tinctura Rhoi Composita ali Franz-eva esenca, izdelana po G. Piccoliji, le-karji „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, iz vegetabilnih substancij sestavljena, s kaiero so si uže mnogi tisoči k zdravju pripomogli, kakor so razvidi iz pisem, ki dohajejo izdelatelju. Ona ozdravlja želodčne bolezni in na spodnjem telesu, klanje, krča, gastriČno mrzlico, zaprtje, hemerojide, rumenico itd., ki je lehko smrtonosna, Če se za časa no kurira. Cena steklenici 10 kr. a. v. Piccoli, lekar „pri angelji", v Ljub-promptno proti povzetju efektuirajo. Obče priznan kot jako izvrstno izdelan \ dr. J. Bleiweisa vit Trsteniškega je ravnokar izšel. V originalu naslikal in v oljnato barvonem tisku izvrstno izvršila sta ga c. kr. dvorna tiskarna in artistični zavod g. Ileifleiisteina na Dunaji. Volja pa Podoba V Oljnato barvenem tisku 63c,n široka, 79om visoka, neraz- peta gld. 3. Podoba na platnu razpeta V 10cm širokem baroque okviru gl. 6*50. Podoba na platnu razpeta V 13cm širokem baroque okviru gl. 8. dalje v velikosti 55 — 68cm. Podoba V Oljnato barvenem tisku Z IO0"* Širokim baroque okvirom gl. 5.80. Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za „Narodni dom" in polovica za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem F. Kolman, (199—7) zaloga stekla iu porcelana v Ljubljani. $ Optični institut £; g E. REXINGER-ja § O "V I^Jlll>ljaili. (225 -4) O ij Specijalitete za one, ki potrebujejo očal. X V Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično V a priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; b«l X zelo nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje X r« gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih ^ ■*i od 5 gld. vise Inez povišanja cene se blagovoljno dovoli. J*J Poprave dotičnih stvarij se izvršujejo dobro in natanko. b*b HT C-ra verska tlela O vsake vrste se oskrbe zelo dobro in cend. lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".