Št. 6. Trst-Ljubljana sobota dne 6. januarja 1912. Leto I. neodvisen političen dnevnik Uredništvo in upravništvo v Trslu: ulica S. Francesco d'Assisi 20 — v Ljubljani: Poljanska cesta 7. Posamezna številka 4 vinarje. Naročnina v Trstu-Ljubljani mesečno K 1.20; po pošli mesečno K 1.50; četrtletno I£ 4.50 ; polletne K 9.—; celoletno K 18.—; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirank pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 3 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Nesreča naroda, Kranjsko politiko vodijo skozinskoz esebni motivi. Ta osebnostni antagonizem je začel že za dobe Blei\veis-Dežmanove. Tsakdo se spominja, daje bil Dežman uekoč aavdušen Slovenec, ter da se je odločil san o iz maščevalnosti na nemško stran. Kako agilen, delaven, nadarjen in vesten nemški politik je bil Dežman, naj presoja vsakdo s stališča, da imajo Nemci š dandanes jekleno erganiza. i j o, ki datira iz Dežrnanove dobe. — Mi Slovenci smo torej v Dežmanu zgubili samo vsled nestrpnosti Bleiweisove družbe takega odličnega moža, ki je proti svojemu boljšemu prepričanju začel delovati proti svojemu narodu, a je potem, ko je prišel v nemčursko politično kolotečino. ko je bil že utrjen v svojem nemčurskem elementu, tem strašneje divjal proti onim ki ga niso pustili do veljave. Nimamo povoda hvaliti Dežmana, nasprotno, toda kdor ga hoče obsojati. mora vse to prevdariti. Bilo mu je namreč onemogočeno delovati tam kj r bi bil sam najraje, in da takrat drugih političnih struj na slovenskem sploh ni bilo, nego No-vičarji in pa Nemci. Ker je bila takrat kaka nova struja še nemogoča in ker Dunaj še ni čutil potrebe razdvajati Slovence, ni imel Dežman nobenega torišča, kjer bi bil razvijal svoje prekipevajoče moči. No, Bleiweis je postal — vitez, Dežman pa politični vodja — Nemcev, tako spretno je ranžirala vlada to za Slovence tako nesrečno igro. Vse drugačno pa je bilo stališče vlade v letih osemdesetih. Videla je velik razvoj slovenske misli ia to jo je začelo skrbeti. Ker pa vse avstrijske vlade nimajo nobenega gotovega sredstva razen enega : razdružuj in vladaj (Divide et impera) se je seveda odločila za to obupno politično sredstvo, in prišel je za škofa v Ljubljano — Missia, ki je položil cesarju v roke prisego, in začel pastirovat v deželi, ki jc imela kmalu nato dve stranki, kakor hitro je Bleiweis politično legel v grob. Toda Missiji ni bilo dobro samemu biti. Tisti čas se je pripravljal na pol.tično karijero g. dr. Ivan Šušteršič. Pred par leti je g. Ivan Hribar tedaj še župan in državni poslanec razjasnil »a predzadnjem svojem političnem shodu o parlamentarnem svojem delovenju nekaj spominov na g. dr. Ivana Šušteršiča. Povedal je med drugim, da seje dr. Ivan Šušteršič priglasil v takrat še novo narodno napredno stranka, a da se ga je odklonilo, ne spominjamo se več zaka\ Tudi se je g. Ivanu Hribarju ponudilo vodstvo klerikalcev, kar da je pa ou odklonil. Nato je pa vstopil h klerikalcem užaljeni dr. Ivan Šušteršič, tako je pa dobil ikol' Missia svojega pomočnika, karerega je’ kot kažejo današnje prilike dobro izšolal. Nastal je seveda zopet razdor. Za dva sposobna razumna moža ni bilo prostora v eni sami naših strank, zato sta pa prišli takoj dve stranki, kakor hitro sta se pojavila dva sposobna človeka na tem polju. To je naše narodno gorje. Kako zvest je dr. Šušteršič svoji stranki to vidimo in vemo, kaj vse bi kil lahko dosegel, ko bi bil ostal tam, kjer bi bil najraje. Spi« prepir za to, kdo bo na višku kake stranke, je dosedaj vedno razdvojil naše razmere. Ali bo kdaj boljše. Bo. Naš »arod že uvideva, da vse izmed sedaj obstoječih strank goje nekake separatistiške, oseb- strasti, ki vrhovatijo ene v to, druge v drugo, a nobena ne v pravo smer. Tudi je stopil slovenski narod že na višje stališče kulturnega, socijalnega in državnopravnega #aziranja. In to nam daje upanja, da bomo tudi Slovenci regulirali svojo politiko boljše kot dosedaj. Ne več osebno, nego stvarno, ne več strankarske, nego kulturno diferenci- rane politike je treba. Pred vsem pa — jugoslovanske, t. j. one politike, ki stremi za čim najtesnejšim združenjem z ostalimi ju goslovanskimi narodi. V to smer mora vse naše mišljenje in naše politično delovanje. In tej smeri je posvetilo dosedaj edinole ,. Jutro" svoje predale. V kolikor jo je zgrešilo, jo je edinole radi intrig. „Mladinovci so sedaj začeli na ,puf Učiteljske tiskarne, k er se je prej tiskalo „ Jutro" izdajati ,Dana. Ta „Dan" ima biti sedaj zopet gnezdo za politične intrige, saj so pri njem sami tozadevni špecijalisti, znani izza lanskih afer pred sodiščem, a tudi drugače je tam zaposlen tak element, da res ni k j reč’. — Iti to je spet žalostno. „Jntro< je nastalo da vrši svojo demokratično, jugoslovansko misijo, a je že tu politični pajasit Ribnikar, da dela to, kar je največje zlo za ves narod da razdvaja. *Dan« bo gotovo hudič vzel, kot vse, kar nastane kot konkurenca .Jutra*. Potem bo pa zapel boben nad Ušiteljsko tiskarno in nad vsem kar plazi z Ribnikarskimi „Dninarji". »Jutrot pa ne bo storilo tega, kar je storil Dežman, ker bi s tem prestalo biti »Jutro11. Niti ne bo sledilo vabljivim glaso-vam z onostran Ljubljanice. Ne! Ono ostane to, kar je ž njim inkarnirano, to je glasilo napredno, samostojno mislečih, jugoslovansko prepričanih Slovencev. Prokletnaj bo, kdor ruši, a blagoslovljen, kdor zida. Res pharmaceuticae ii. Pod zgorajšnjim naslovom je priobčilo .Jutro" z dne 9. decembra 1. 1911. dopis iz lekarniških krogov, ki mu prinašamo danes drugi odstavek: Lekarnar, posebno pa oni na deželi, trpi največ škode pri takoimenovanih specialitetah. Umestno je, da izpregovorimo enkrat tudi pri nas javno o tem vprašanju, ker je pri njem tudi javnost zelo zainteresirana. Biti si moramo najpoprej na jasnem o tem, kaj so špecijalitete. Specialitete so farmacevtski preparati, ki jih izvršujejo posamezne tovarne pod gotovimi znamkami in imeni, kakor n. pr. Sirolin, Pertussin etc. Ti preparati so večinoma vsled reklame, ki jo delajo tovarne, vsled colnine in patenta silno drage in vkljub tej visoki ceni lekarnar nima pri njih skoraj nikakega dobička, dobiček ima le dotični tovarnar Razumljivo je, da s* lekarnarji bojujejo proti specialitetam, kajti te postanejo lahko za lekarnarja na deželi usodepolne. Imamo mnogo zdravnikov, ki ordinirajo svojim bolnikom večinoma same specialitete, ljudje morajo na ta način plačevati svoja zdravila siino drago, lekarna pa nima vkljub visoki ceni nikakega dobička. — Toda ne samo to, tudi zdravniki in bolniki imajo pri specialitetah škodo in sicer prav občutno škodo. Niti od daleč nam ne pade v glavo, da bi se bojevali proti vsem specialitetam Baš nasprotno. Prav dobro nam je znano, da so specialitete, ki jih ne moremo pogrešati, ker je lekarnarju z njegovimi tehničnimi pripomočki absolutno nemogoče, nadomestiti jih. Toda o večini tega ne moremo trditi. Za vsako specialiteto je natančno znano, iz kakih sestavin obstoja in ko bi zdravniki svojim bolnikom ordinirali te specialitete ma-gistraiiter, to se pravi, napisali na recept množino posameznih sestavin dotične speci alitete, bi veljalo zdravilo v lekarni mnogo manj. Poleg tega bi bil zdravnik lahko prepričan o tem, da je zdravilo resnično ono, ki ga je napisal, ker prevzame lekarna za vsa oddana zdravila odgovornost. Te gotovosti pa pri specialitetah ne more imeti, ker za njih pristnost in svežost nikdo ne more jamčiti. Tudi sicer specialitete niso baš priporočljive za zdravnika. Vsaka specialiteta ima navadno pridejane tiskovine, ki govore prav obširno za katere bolezni se rabi, iz česa obstoja in kako se rabi. Na ta način izve bolnik za svojo bolezen in za njeno zdravilo, prične se kesati, da je splok šal k zdravniku in če pride skupaj z znancem ali prijateljem, ki ima slučajno znake iste bolezni, mu kratkomalo odsvetuje iti k zdravniku, češ. to in to-specialiteto si kupi, saj zdravnik ti ne bo zapisal druzega. — Na ta način so specialitete v škodo zdravniku, bolniku in lekarnarju. Umestno bi bilo, da se zdravniki in lekarnarji skupno uprejo specialitetam, ne pa, da podirajo prvi to, kar skušajo doseči drugi. Tozadevno bi se lahko mnogo storilo, treba je le malo dobre volje, posebno od strani zdravnikov, ki so posebno pri nas Slovencih naravnost zaljubljeni v špecialitete. V svojem lastnem in v interesu paci-jentov se morata oba stanova, tako zdravniški kakor lekarnarski bojevati proti specialitetam ! DNEVNE VESTI. Od vseh strani nam prihajajo izrazi toplih simpatij, iz katerih se vidi, da je novo, tržaško „Jutro" ravnotako simpatično kot prejšnje, ljubljansko, ker je ostalo nespremenjeno uredništvo, ki daje listu smer in barvo, med tem ko pri .Megli1 ni novo samo lastništvo, temveč tudi uredništvo in smer. Gg. so pač mislili, da je slovensko občinstvo tako neumno, da se na to ne bo oziralo, pa so se temeljito zmotili. Mi smo imeli o slovenskem občinstvu veliko bol še mnenje in izrazi simpatij, ki jih dobijamo od vseh stiani, nam jasno dokazujejo, da je bilo naše mnenje — pravo. Slovensko občinstvo je pač bolj zavedno, kot sta mislila Jaka Dimnik in Adolf Ribnikar. Zapravljivosf je to, kar dela „Učit. tiskarna" z „Meglo‘. „Jutra‘, ki ga je vsakdo rad čital in je dobijala tiskarna od njega lepe tisočake, kakor je svoječasno sama javno priznala, ni hotela tiskati, pač pa tiska v ogromnem številu „Meglo“ in sicer popolnoma zastonj, ker dobila ne bo od nje niti toliko, da bi mogla plačati urednike, četudi pravijo, da dela glavni urednik Ribnikar brezplačno. Za tako podjetje kot je „Učit. tiskarna", je po našem skromnem mnenju to prevelik luksus. Narodno-napredna stranka za »Meglo«. Ne moremo razumeti čudnega dejstva, da volilni agitatorji narodno-napredne stranke v Ljubljani z vso vnemo agitirajo za — »Meglo". Njihova agitacija nima sicer niti najmanjšega vspeha, ali omenjamo to vseeno zato, da se vidi, kako slabi politiki so nekateri_ ljudje. __________ ^Kavalirji“ so res pri „Dnevu"! Najeli so več raznašalcev, ki naj bi delili po Ljubljani brezplačno Dimnik-Ribnikarjev organ, ker ga nihče ne mara kupiti in so obljubili vsakemu, da dobi na dan 1 vinar od vsakega izvoda. No, neki raznašalec je res prav pridno razdeljeval ,Dan“ cele tri dni in sicer prvi 4an 5( 0, drugi dan 400 in tretji dan «300 izvodov, skupaj torej 1200 izvodov in bi imtl dobiti potemtakem 12 kron, ali sijali so ort aa.jproj samo 2 K in so se koaaj dali preprositi, da so dali vsaj — tri krone! — So res »kavalirji*1 ti gg. iz »Učit. tiskarne". Klerikalni zelotizem. Iz Gorice nam poročajo : V četrtek popoldne je prof. Seidl nadaljeval pri zborovanju učiteljskega društva za Goriško svoje predavanje o »Možganih in živcih ter njih poslovanju'. Že pri prvem njegovem predavanju so goriški stekli klerikalci okrog »Novega Časa* zagnali pravi pravcati inkvizitorski hrup in trušč in sedaj se jim je posrečilo s svojimi intrigami, da je deželni šolski svet prepovedal četrto-letnikom in četrtoletnicam goriškega učiteljišča se vdeležiti predavanja. Neverjetna kapitulacija ! Pa značilno za goriške klerikalne zelote. Seveda dokler bodo o šolstvu odločevale korifeje Berbuč in drugi ne bo sijala šolskemu poduku svetla zvezda napredka. Po~volitvah v Leicah”Kakor je soditi p* poročilih raznih listov, je izvolitev občinskega odbora v Lescah jako dvomljivega značaja. In kaj bi tudi ne bila! Že osnova volilnega nastopa sama na sebi ni imela nikakega odkritega lica, kajti pojavili so se elementi, ki med ljudstvom ne vživajo posebne zaslombe, ki so se vrgli v zaščito pred propadom stoječe iirme — katera jih je tudi najhvale-žnejše sprejela v svoje krilo. Tako seje konstituirala večina novega obč. odbora, izmed katerih je polovica pravih koritarjev, ki nimajo smisla še manj pa sposobnosti delovati v korist občine, marveč jim je edina skrb, lastni interes. Neposredno pred volitvijo stopilo je v javnost, že skoraj zastarelo, a tembolj kritično vprašanje, tikajoče se cerkvenega popravila in v tej zadevi nepoloženih računov, kateremu podjetju je načeloval župan Ivan Žark. Slednjo nedeljo tik pred volitvijo, vprizorilo se je neko volilno zborovanje, pri katerem so projektirani odborniki — veleumi, županu zapretili, da mora proti oznanjevalcu o nepoloženih računih. vlotiti tožbo, sicer ga ne bodo volili županom. Naj-žalostneje pri vsem tem pa je, da je bilo pri omenjenem zborovanju navzočih več prejšnjih odbornikov, ki so bili toliko neodkritosreni in hinavski, da Žarku niso naravnost izrazili resnice, o kateri so do dobrega prepričani, da on nikdar ni. položil dotičnih računov. Ko bi zborovalci imeli le nekoliko razuma in trohico pojma o zakonih, bi se brez dvombeno tej korupciji izognili, ter začrtali najkrajšo in enostavno pot in si dali predložiti račune. A bili so si svesti, da 011 tega ne zamore, na kar bi sledila njega izbacitev iz odbora, vničena bi bila disciplina firme, vničen cel njih volilni manever. O tej zadevi se je že vložila pritožba na c. kr. deželno vlado na podlagi obč. volilnega reda § 10. LISTEK. Nostradamus. Šesto poglavje. Pot k Skrivnosti. »Poglej!" je zaklical Nostradamus s tako strašnim glasom, da je Franc začutil, kako mu groza preplavlja dušo. Nostradamus se je odmaknil za par korakov. Držal je stekleničico v stisnjeni roki. „Oh!“ je jeknil dauphin groze pijan! »Kdo ste ? Kdo ste ?“ »Ali hočeš vedeti? Dobro! Jaz sem soprog nje, ki si jo pahnii v ječo v Temple, n;e, ki jo je tvoj brat Henrik oskrunil, in ki si io ti umorili . , . Poglej semkaj!" »SoprogMarije !" je zakričal Franc. „Ah Jaj . . .- Dalje ni mogel govor, ti. Nostradamus je stisnil stekleničico v svoji železni roki, da se je zdrobila na kosce, in rešilna pijača se je razlila po tleh, mešaje se s krvjo. Franc je padel zadihavaje se na posteljo. Nostradamus je stopil k njemu, iztegnil okrvavljeno roko, položil mu jo na čelo ter izpregovoril z divjim, od sovraštva se iskrečim glasom: »Umri! Umri, prokleti ! Umri kot prvi, dokler ne poginejo pod udarci mojega sovraštva Jakob d’ Albonde Saint Andre, Ka jetan de Roncherolles in Henrik, bodoči kralj francoski! Umri, prokleti! . . . točka 5, radi zamude položitve računov. Žark se sedaj hoče iz»azati s tem da trdi, j da ima stavbene račune odobrene, katerih svoječasno nikdar videl ni to je, in ostane dejanska resnica -—ki baje izkazujejo do 3700 kron izdatkov. Ako omenjeni računi sedaj v resmci obstoje, in najbrže ne opremljeni, skovali so se v poslednjem času, a pri pomniti se mora, da te med »prejeto-- in izdano, nahaja precejšnja diferenca — vzlic temu, da pridejo v poštev ge druge korekture. Kaj pravile k temu g. Žark ? Ali si upale še na beli dan ? Se !i še spominjate, da ste v letu 1905. železniški erar radi vaše lojalitete pardonirati na obč. dokladah za čez IGO K, in zakaj niste prezrli drugih? Ali si želite še več — ? Župan - prvak - inteligenca, bi moral stati z bistrim umom in odprtim srcem na čelu občine, in kaj opažamo na vas ? Zgrešili ste prav ravno pot ter krenili v stransko, s trnjem zaraščeno stezo, iz katere se brez kvare ne boste oprostili. Občinci, davkoplačevalci si žele in hoče,o imeti pravično upravo ter se nadejajo in pričakujejo, da bo vis. c. k deželna vlada pri presoji vložene pritožbe, objektivno in resno razmo-trivala ter izrekla pravično sodbo v smislu zakona. Klerikalni naskok na kranjsko trgovsko in obrtno zbornica. V kratkem se vrše v Ljubljani volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico Volitve so za naprednjake velikanskega pomena, kajti zbornica voli dva poslanca v deželni zbor. Dosedaj ste bila zastopnika trgovske in obrtne zbornice v deželnem zboru kranjskem vedno naprednjaka. Ni čuda, da napenjajo klerikalci vse sile, da si osvoje to najodličnejšo in najpomembnejšo korporacijo. Kakor znano, so se že prejšnjih volitvah posluževali vseh mogočih sleparij, toda brez zaželjenega vspeha. Letos morajo biti napredni voiilci pripravljeni še na kaj hujšega. Klerikalni aparat deluje že z vso vehemenco in naprednjaki bodo morali napeti vse moči, da si ohranijo večino. Klerikalci ne poznajo v boju z nasprotnikom nobene poštenosti, na kar morajo biti napredni voiilci vadno pripravljeni. Zlato korito. Odstop deželnega glavarja kranjskega pl. Šukljeta komentirajo listi na vse mogoče načine, vendar pa so vsi edini v tem, da v naši klerikalni stranki silno poka in da mora priti počasi do katastrofe. ,.Agra-mer Tagblal" primerja izpraznjeno Šukljejevo mesto z zlatim koritom, okolu katerega se prerivajo sedaj razni klerikalni magnatski ko-ritarji. Res imenitna karakteristika. Naj se »Slovenec’ razburja radi tega kolikor hoče, resnica ostane resnica. Nas le veseli dejstvo, da so se tudi na slovenskem jugu pričeli zanimati in spoznavati naše razmere, posebno Kri start ega boja je pograbila umirajočega. Ustnice so se mu odprle v poslednjem vzdihu. Nalo je bilo vse mirno in tiho na žalostnem ležišču. Nostradamus je šel k \ra tom in jih odprl Mirno in hladno je stopil med one, ki so čakali v predsobi. .Gospoda", je dejal »Dauphin je bil ob sojen od Boga, ker ga nisem mogel oteti. Gospoda, dauphin francoski je mrtev. Odvedite me nazaj v moje ječo." III. Štirje Stražniki. Strašna je bila žalost Franca I., ko je izvedel o smrti tega sina, ki je bila vsa njegova nada. In strašno je bilo tudi njegovo maščevanje, ko se mu je zazdelo do kazano, da je bil dauphin zastrupljen. Dedni po dauphinovi smrti je prejel kralj pismo ki je vsebovalo naravnostno ovadbo, da je Montecueoli prinčev morilec. Neznani pisec je dostavil, da je bil Montecueoli najet od Karla V. da izvrši svoje grozodejstvo. Ko so vrgli Montecucolija v ječo in ga postavili predstojnike, se je branil z največjo odločnostjo in tajil do konca; bil je prepri čan, da ga bo v najskrajnjem trenotku otel Henrik, novi dauphin. Sicer pa je bil pri pravljen izdati njega in Katarino, ako mu ne bi prišla na pomoč. Res da so mu te kom preiskave pokazali obtoževalno pismo, ki ga je prejel kralj, in da se mu je zdelo pa korupcijo v naši klerikalni fstrauki, ki je losegla že vrhunec.'Hudinjo se le klerikalni«! backom, ki nimajo niti toliko poguma, da bi zahtevali od Šušteršiča tnalo pojasnila o ta-kozvanih »zasebnih vzrokih*, ki so prisilile ji. Šukljeta k odstopu. Goriški deželni zbor bo sklican dne Tl. t. m. na kratko zasedanje v sporazumu z Gregorčič Pajerjevo večino. Manjšina odklanja vže naprej vsako odgovornost za posledice takega brezobzirnega in netaktnega postopanja. Istrski dežslni zbor bo po zasebnih poročilih sklican najbrže že 9. t. m. k zasedanju v slučaja, da se ugodno reši spor med italijansko večino in hrvatsko-slovensko manjšino. Skupina slovenskega ženstva v Trstu vpri-zori danes 6 t. m. (na dan Sv. Treh kraljev) v dvorani »Kons. društva" v Rojanu (blizu župne cerkve) burko s petjem v štirih deja-janjih ..Šivilja". Spisal Ludovik Held. — Uglasbil Karl Millocher Poslovenil X. — iz prijaznosti sodeluje »Dramatični obsek*. — Začetek točno ob 4. uri in pol pop. — P« končani predstavi (okolu 7. ure zvečer priredi) .Plesni odsek" »Plesni venček" ki traja do 11. ure zvečer. —Med dejanji in plesom svira »Prve slovenska tržaška narodna godba NDO." Tiskarski škrat je v predvčerajšnji Bav-bavovi pesmitvi zagrešil hudo napako. T 11. verzu se ima glasiti .goflje« namesto »golfije". Toliko, da ne bo nesporazumlje-nja. Pameten bralec si je stvar že itak sam iz konteksta popravil. Nesreča v Sv. Magdaleni pri Bsljaku. V nedeljo 31. grudna se je drsalo nekaj deklet in fantov na nek‘i mlaki, ki je bila pokrita s 4 cm debelim ledom. Popoldne okoli 2 ure se je zagnalo, za roke se držeč, 5 fantov in deklet čez mlako. Ko pridejo do srede, se led razpoči, in vseh pet se pogrezne v vodo, ki je tam 9 do 10 metrov globoka. Na pomoč sta nenadoma prihitela g. Medrič in g. Schrelander in sta s pomočjo vrvi in desk rešila tri ponesrečence iz vode. Dveh deklet, 18 letne Ane Nachtl in 16 letne Ane Hijker pa ni bilo mogoče več rešiti. Obe so potegnili že mrtvi iz vode. Pogreb ponesrečenih deklet se je vršil v torek 2. januarja popoldne in udeležib se ga je nad 1000 ljudi. »Vihar*, sijajna Bernsteinova komedija, ki je šla trijumfalno preko vseh odrov, je tudi pri nas v Trstu že dvakrat napolnila slovensko gledališče. Zato so se člani našega gledališča odločili, da se predstavijo s to zanimivo igro tudi Goričanom, kjer bo gotovo vzbudila naj večji interes, in napolnila izprva, da spozna gotove poteze Katerinine pisave. Toda ta misel se mu je zdela tako nemogoča, da jo je zavrgel na mestu. Obsodili so ga torej, da ga raztrgajo s konji na četvero. Napočil je predvečer usmrčenja, ne da bi se bila obsojencu izpolnila njegova neomajna vera v uresničenje njegove nade. — Montecueoli je izjavil, da hoče nekaj razsoditi. Uro po tej izjavi so se odprla vrata njegove ječe. Mlad gospod, ogrnjen s širokim plaščem, je stopil vanjo V luči leščerbe, ki jo je pustil ječer v zaporu, je jetnik pogledal plemenitaša ; spoznal je v njem preoblečeno Katarino de Madicis. Šepnila mu je v uho: »Pojdi jutri mimo na morišče. Daj se celo privezati. Krvnik je podkupljen. Konji ne bodo vlekli. V šundru, ki ga bo provzro-čil ta dogodek, se bo vrglo nate kakih sto krepkih ljudi, kakor, da te hočejo ubiti j kričali bodo: »Smrt mu!" Toda namesto da bi te ubili, te bodo odvezali in odnesli. Na Rhonu te vkrcajo na urno barko, ki te ponese do morja. Tam te čaka ladija, da te odpelje v Italijo. Ko te izkrca na italijanskih tleh, ti izroči kapitan te ladije tristo tisoč liver, ki ti bodo zadoščale, da počakaš ure, ko prideš na dvor kralja Henrika II, da zavzameš mesto, ki ti ga dolguje . . .“ Jetnik se je sklonil, prijel Katarino za roko in jo goreče poljubil. Žfamrnaralje : »Saj sem vedel, da me boste rešili!" 4 d»c 6. t. m. dvorano v „Trgovsk. domu, do z v ■ f ga kotička. Veliko plosno veselico, ki jo priredi podružnica Slov. plan. društva v Radovljici danes v zdraviškem domu na Bledu obišče tudi večje število planincev in planink iz Gorice in Trsta. Sodeč po pripravah, bo ta veselica nekaj posebnega, kajti vsa veselica se vrši v neposredni bližini našega očaka Triglava, pod vznožjem „Aljaževega Doma“. V skalovju ae bo vršila veselica, vendar so podkovani čevlji prepovedani. Gostilničarji na Bledu so sklenili, dati ta dan posamezne sobe za polovično ceno. Drugi dan je izlet Ra Vršeč za sankače. Belokranjska ieljeznica. Lep zaslužek se »udi vsakemu, kdor hoče porabiti priliko, da se naseli v Novomesto. Takoj prihodnji mesec se prične gradnja belokranjske željeznice ki bo vezala Novomesto, Črnomelj. Metliko in Karlovec. Samo v Novem mestu bo skoz 3 leta najmanj 800 delavcev. Vnanji interesenti, posebno Nemci naseljujejo se dan dnevom v okolici novomeški, kupujejo tam posestva in postavljajo barake za trgovino in gostilne. Ti ljudje, od katerih že nekateri cele 4 leta prežijo na težko zaslužen delavski denar, odžrli so domačim ljudem najmanj polovico zaslužka. A še je čas, da se kak domačin naseli v Novemmestu. Na jugo-».apadni strani Novega mesta na takozvanem Bregu nahaja se znana Brunerjeva gostilna, ki je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj. V hiši se nahajajo 3 prostorne sobe, kuhinja in 2 lepe sbokane kleti. Poleg hiše je lep »enčnati vrt, na katerem je prostora za 300 ljudij. Koj pri vrtu je pa zaprto keglišče s prostorno stekleno verando. Vse je v prav dobrem stanu! Iz vrta je krasen razgled na lepo zeleno Krko, na Kandijo na Kočevske in Gorjanske hribe. V bližini kakih 300 m gradil se bo spomladi železniški most. in predor. Vsekakor kaže, da bo ravno v tem, kraju dosti življenja in zaslužka, zlasti ker ni v bližini prav nobene gostilne. Interesenti, katerim je ležeče, da se naselijo v tem kraju, ij da pridejo v kratkem do lepega zaslužka naj se obrnejo prej ko mogoče na naslov : Lepa prilika — poštno ležeče Novomesto, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Kupci ne zamudite te prilike ! Kupiti pogoji so jako ugodni. Na potu v domovino umrl. V sredo zvečer je prišel z dolenjskim vlakom na ljubljanski južni kolodvor hrvaški železniški delavec Smolčič. Na peronu se je naenkrat zgrudil in je bil takoj mrtev. Smolčič je pravkar zapustil bolnišnico v Kandiji in se je vračal domu. Truplo pokojnika so prepeljali v mrtvašnico k sr. Krištofu. Težka poškodba. Fantje v Zarečju pri Ilirski Bistrici nimajo radi posestnika Jožeta Penka. V zadnjem času so večkrat prišli po noči pred njegovo hišo, kjer so razsajali in razbijali. Niti na sveti večer niso dali miru, ampak so spet prišli razsajat. Penko je šel iz hiše, da bi napravil mir, fantje pa so se za trenotek oddaljili, toda še predno je prišel nazaj v hišo so prišli nazaj, ga zgrabili, vrgli ob tla in ga tako obrcali, da j« zadobil težke notran e poškodbe. Zaradi požiga aretiran. Ko je na novega leta dan 25 letni kovaški pomočnik Leopold Štrimptl prišel pijan k svojemu mojstru, ki stanuje na Rimski cesti v Ljubljani je hotel najprej z vžigalico zažgati posteljo vajenca Martina Burkeljca, to so mu pa drugi preprečili. Nato je šel v sosednjo sobo, kjer sta spala Karel Žiberna in Janec Lampe, in je tam zažgal posteljo. Postelja je bila takoj v plamenih, vendar so ogenj pogasili predno je napravil kako večjo škodo. Pijanega požigalca je policija izročila sodišču. Odmev procesa Oražem-černe Povodom sijajnega izida procesa Oražem - Černe v Ljubljani, se je nabralo dne 30. decembra t. 1. v gostilni pri Činkoletu v Ljubljani 6 K 80 h. Denar se jo izročil Cir. Met. podružnici v Mostah. Našim cenjenim naročnikom in dopisnikom javljamo, da pošiljajo naročnino lahko naravnost na glavno upravo „Jutra“ v Trstu (Via S. Francesco d’ Assisi 20), ali pa na upravništvo v Ljubljani. Dopisi naj se poši- lja1® naravnost glavnemu uredništvu v Trstu Via S. Francesco d’ Assisi 20.', lahko se i>p pošlje.o tudi našemu uredništvu v Ljub-jani, kamor naj se obrača posebno ljubljansko občinstvo. V Ljubliani se nahaja uredništvo in upravništvo Jutra1' na Poljanski cesti št 7 , I. nadstropje in ne več v Učiteljski tiskarni1. Znanstveni seminar, ki se je osnoval v oodročju .Filozofične Jednote* v to sv»bo, da se v njem uti o slovenski visokošolci v znanstvenem delovanju, se otvori v sredo dne 12. januarja tek. leta v Klementinu štv. VIL Nova hrvatska rsvija. Prejeli smo prvo številko nove hrvalske polmesečne revije „Jug“ (Zvono). To je pravzaprav samo zveza že dosedaj izhajajočih revij .Juga“, ki ga je lansko leto izdajal v Spljetu znani nvatski kritik in publicist Milan Marjanovič a „Zvona\ ki ga je tudi prevzel v septem-)ru lanskega leta v Zagrebu M. Marjanovič, z teh dTeh listov je napravil M. Mar anovič skupni polmesečnik, ki bo izhajal na 32 straueh velikega kvart-iormata. Letni naročnina znaša K 14'—, ki naj se pošilja uprav-ništru v Zagrebu, Mesnička ulica 1. List je izborno urejevan in ga toplo priporočamo. Revolucija na Kitajskem. 250.000 mrtvih. Sunjatsen in Juanšikaj sta torej stopila eden drugemu odločno nasproti. Juanšikaj ; e na strani cesarice matere, oziroma ce-sarja-deteta, Sunjatsen pa je predsednik republike, katera je proklamirana čez osemnajst najobširnejših provinc Kine. Tangšavji, ki je vodil pogajanja med revolucionarji in med cesarskimi v iaenu dvora, je podal de-misijo, katero je Juanšikaj sprejel, ter s tem proklamiral konec pogajanj. Tangšavja pa je Juanšikaj proklamiral izdajalcem, ker ni mogel doseči miru v zmislu dvora, namreč če tudi do skrajnosti pristriženo, vendar — monarhistično obliko Boj med konservativnim severom z Mandžurijo in republikanskim jugom je torej neizogiben. Cesarica mati se je konečno odločila odpreti svoje zakladnice, ter je izročila 80.0D0 unč zlata, ter zagotovila tudi del premoženja mandžur-skih princev. S tem stopa vsa zadeva v nov odločilen stadij, ter ni več drugega izhoda kot največje krvolitje kar jih je kedaj videl svet. Juanšikaj namreč poroča zastopnikom tujih velevlasti, da je sedaj kocka padla, ter da se bo on boril za — obliko monarhije, ter da trdno veruje, da se mu bo posrečilo vspostaviti red v tem zmislu. Tudi je prepričan, ba bo na jugu republikansko gibanje iz gotorih razlogov ponehalo. Pri tem misli mož na gotove intrige, v katerih je kot star diplomat mojster, vendar je težko verjeti da bo premagal Sunjatsena, ki tudi prav pridno intrigira med cesarskimi vojaki, tako da kar cela krdela še vedno prestopajo na stran vstašev, kar strahovito poslabšava položaj v obupu se nahajajočih cesarskih vojakov, kakor tudi dvora. Tako je prišlo do strašnega klanja v Ljanitšavu, na poti proti Tientsi-nu, približno 70 km severno Tientsina in samo sto kilometrov na Pekinga. Sprli so se cesarski vojaki, med katerimi prevladuje revolucionarna misel, a še niso dobili povelja da začno z operacijo. Iz tega se razvidi, da tudi oni del armade ki še ni spuntan, ni na cesarski strani. Pri Lančavu sta dve brigadi spuntanih vojakov obkolili evropski brzovlak ter ga zavrnili. Kmalu je bila poslana pomoč cesarskim, ki pa tudi ni zanesljiva. Vsled tega je spet podal Juanšikaj demisijo ki pa ni bla sprejeta. V Tung-Hinu. v bližini Mon-Čaija je situacija vssk dan bolj grozna. V Pak-boi je moralo evropejsko prebivalstvo, kakor tudi mnogo Kitajcev zbežati na parnik „Michel Jensenu ter bežati v Tonkino. V Pak-hoi se računa da je bilo poklanih strašno mnogo ljudi a v Sečuanu je padlo 250.000 na obeh straneh. Mogoče da je ta vest prenagljena, zato prevzame vso odgovornost agencija „Havas“. „11 Cori-ere de Saigon“ ki tudi o tem poroča, se je mogoče tudi zmotil, a verjetno to ni. Po- trajlna Sečuan je namreč ena najbolj revo-ucijonarnih, zato je tam vse mogoče-. In temu strašnemu klanju bo sledita — kuga . . . Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. jan. K našemu včerajšnjemu telefonskemu poročilu dodajemo, da se iz vladne strani v Carigradu najodločneje de-mentira vest, da je turška vlada, oz, komite za bratstvo in edinost za mir. Vendar ti dementi ne značijo nič, ker je veliki vezir izjavil, da je Turčija vedno pripravljena skle niti za njo časten mir. — (Torej hkrati dementi in komentar. Op. ur.) Cetinja, 5. jan. Danes je zaključeno zasedanje skupštine. Solun 5. januarja. Splošno pozornost ia veliko senzacijo vzbuja konflikt med tukajšnjim turškim valijem in angleškim generalnim konzulom. Konflikt zamore imeti da-ekozežne posledice v zunanje političnih od-nošajih. Spor je nastal zaradi tatvin, ki s« se dogajale v gozdu angleškega podanika Canellija. Vali je bil odklonil intervencijo v tej zadevi. Pariz. 5. jan. Velesile so se konečno odločile dovesti laško-lurški konflik v stanje pogajanj. V to svrho imajo vojni zastopniki vseh velesil nalog, poročati o stanju na borišču svojim vladam. Pariš, 5. jan. Prejšnjo noč je bil izvrže* velik načrt pripraviti velikansko železniško nesrečo. Čudežno se je posrečilo preprečiti katastrofo. V bližini Pariza sta namreč dva neznanca premaknila tirnice, naložila na mesto istih veliko debelega kamenja ter ko se je približal čuvaj istega ranila z revolverji. K sreči se je še pravočasno vlak ustavil ako ne bi bila velikanska katastrofa neizogibna. London, 5. jan. — Juanšikaj zahteva od revolucionarjev vnovič daljše premirje, ker dosedanje premirje, je danes končano. Re-volucijonarji začno z jutrišnjim dnem z brezobzirno ofenzivo ker Sunjatsen noče slišati ničesar več o dinastiji Mandžu. London, 5. jan. Revolucijonarna vlada je sklenila obrniti se v prvi vrsti na kitajske kapitaliste za večje posojilo, ako pa ne bo povoljnega uspeha, tedaj se Sunjatsen, ki je v evropskih flnancijelnih krogih dobrozaan, osebno obrne na dosedanje svoje evropske bankirje. Dosedaj so Kitajci podpisali 5 mil. jenov. Boston, 5. jan. 1500 delavcev v tukajšnjem arzenalu je danes ustavilo delo, ker jim je vodstvo odbilo njihovo zahtevo po zvišanju mezde. Lizbona, 5 januarja. Klerikalci strastno agitirajo proti portugalski republiki in na meravajo nove revolte proti vladi. Posebno obsežna je agitacija klerikalizma v severnem delu Portugalske. Mali oglasi. konpletni postelji z žimnicami, blazina ? i in D V C odeja,i i, se takoj prodaste. Poizve se v upravi „ Jutra" v Ljubljani. /rirlrlo s® zrtčna svetla soba s posebnim vhode n UCICut z opravo ali brez nje takoj ali s 16 jan«-varjeui. Aliaclova cesta 6. .Slovenska ljudska kavarna" v ulici r roaa SoHtario št. 16, jTrgt. ©©©©©©©©©©©©©©©© Izdelovanje damskih oblek, bluz itd. se sprejema po zmerni ceni na Poljanski cesti št. 6, I. nadst. v Ljubljani. ©©©©©©©©©©©©©©©® Izdajatelj, glavni in odgovorni) urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Frai Polič) v Trat«. { v Ljubljani brez vsakršnega odbitka. Rezervni zaklad: nad pol milijona obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvajset niHijansv. M. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojjo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Eiport kranjskih klobas. Slav. društvom posebno nizke eene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — Številka telefona 291. — Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster 55e==e=£ v LJUBLJANI Sodnijska ulica št. 3. Dobe se tudi izgotovljena obuvala Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. <>>>c>o<>:x>o<>c>ooc3>< Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je izplačalo K 2.495.719 53 SLAVIJ*" s- vzajemno zavarovalna banka v Pragi Reserve in fondi K 54,000 000. — Izplačane odškodnine in kapitalije K 109.356.860 58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko narodno upravo. Vsa pojasnila daje : Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki uliei št. 12. Pisarne s* v lastni bančni hiži. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskili plošč. Škode ocenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koier posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. k”X«. Ljubljanski) kredita banka v Ljubljani. T »ST Stritarjeva ulico. štev. 2 (lastna, hiša) JP|i» o asa ese zsa. t» 1 i ž j ja, žvebanja: Promese kreditnih srečk a K 2G.— Žrebanje dne v. januarja 1912 Glavni dobitek K Jioo.onn.— Promese srečk za uravnavo Donave a K 16.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K o.— Pron.ese ljubljanskih srečk a K. 10.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 (Mavni dobitek K o'. ■< 0. Promese zemljiških srečk II. em. a K 6.— . Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 100.000.— Vse “3L promese als.upaj K. O© —. podružnice d jšpljefu, Cefoocu, Trstu, jSarajenu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4