tfi 3*. 29013 1. številka. Ljubljana, v četrtek 2. januvarja 1896. XXIX. leto. Izh«ia vhiik dan »*<**e>r, isimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerake dežele za vse leto 15 gld , za pol letu 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od stiriatopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 0 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. ^ Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu St. 12. X»-+y &v£tr**r-rrf Upravnistfu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ■ / 1 1 —----■- ' ---------' Vabilo na naročbo. ••vo svtibo, stare K«*apo«lc naroeulke pa, bs< te rim )e puteble konreui ueseea aarutalna, proilmo, da Jo o pravem *»*u ponove, «1» poAl-l|MSi|et ne preaeka lss dat dobe vse atevllke. „SLOVENSKI NAROD" velja mm l<|ne ijaiske naročnike brei poall|a- n|n na doui: Vae leto . . . gld. !»•— I Četrt leta . . Bld. »JI O Pol leta • . • N o-RO I Jeden necee. l-io te po*liJau|e na dom ae rakuna IO kr. us aiesec, S« kr. asa eetrt lete. M poall|nuJem po polil veljaki Vso leto . . . sidu IH*— I Četrt let« . . . nisi. 4 - — Pol leta ... m 9*—I Jeden meaee . „ 1-40 Wf0~ Mnroenje ne lahko s vsakim duevosn, a k trato ae mora poalatl tudi naroealua, drasaes ae ne oni rana u nas dotično uaroello. Upravnlitvo »Slovenskega Naroda". 13 ©S. i. Minnlo je zopet jedno leto in umestno je, da se ozremo nazaj ter po trgovski navadi naredimo bilanco o uspehih in neuspehih, katere je prineslo preteklo leto. Glede nas Slovencev smo ta račun že naredili na starega leta dan, omejiti se hočemo torej na našo državno polovico. Ko je nastopilo leto 1895., je bila koalicijska vlada nekako na vrhunca svoje slave in moči. Niti ministrom niti njih parlamentarnim podpornikom se ni sanjalo, da je bila veja, na kateri je visela koalicija, takrat že nasekana. Kmalu po novem letu so koalicijo zadele prve nezgode. Slovenci so izstopili iz tržaškega, iz goriškega in iz štajerskega deželnega zbora, iz ister-skega pa jih je pregnala laška nestrpnost. Slovenci so prvi jeli podkopavati koalicijsko ministarsko in da je to naposled razpadlo, je zopet največ za-Hluga Slovencev. Propadanje koalicije je bilo rapidno. Komaj se je bil zopet sešel državni zbor, koj se je pokazalo, da je koalicija nenaravna združitev, da je zveza ele- mentov, katere združuje zgolj negacija in da je za vsako pozitivno delo povsem nesposobna. Koalioija je skušala ostati na krmilu za vsako ceno in se v to h vrh o ni ustrašila nobenega sredstva. Zapisala je na svojo zastavo geslo „resnica in odkritost", živela pa ob sami zvijači in ob vednem prikrivanji. Z bombastičnimi besedami je napovedala celo vrsto velikih reform: volilno reformo, reformo kazenskega zakona, reformo civilnopravdnega reda in kar je a tem v zvezi, davčno reformo, obrtno reformo, podržavljenje železnic itd. itd. In katero teh napovedanih reform je dognala? Nobene t (J lede volilne reforme te koali ranci iz vsega začetka niso mogli in niso hoteli zjediniti, ker so vsi želeli, da bi se sploh ne premenil sedanji volilni red. Zavlačevali so jo torej kolikor dlje mogoče, proračuna se niso upali lotiti in zategadelj silili z drugimi reformami na dan. Prvi je pozebel pravosodni minister grof Schon-born. Kazenskega zakona se je rešilo nekako polovica, potem se je vsa stvar odložila. Civilnopravdni red se je pač rešil, a reforma ž njim v bistveni zvezi stoječih drugih zakonov je splavala po vodi. Finančni minister Plener je spletkari! proti Schon-bornu, dobil na svojo stran W'ndischgraetza in iz-posloval, da se je postavila davčna reforma na dnevni red, katere izvršitev je pa ^pozicija preprečila i ob-strukcijo S tem se je potratil Čas, ministerstvo pa si je pomagalo z budgetnimi provizoriji. Ko je nape sled prišla na vrsto celjska postavka in so se izjalovila vsa posredovanja, je nastala kriza. Levičarji, videč, da nimajo odločilnega upliva na državo, sluteč, da se utegne volilna reforma izvršiti njim na škodo, in boječ se, da jim nacijonalci odtujijo volilce, so porabili priliko, ko se je v proračunskem odseku vzprejela celjska postavka, in iztopili iz koalicije. Konsekvenca tega je bil odstop levičarskih ministrov Plenerja in Wurmbranda in potem demisija kneza Windisohgraetza. S koalicijsko vlado je odstopilo najnesrečnejše in najnesposobnejše avstrijsko ministerstvo. Knez Windischgraetz je vzlic temu, da je doktor prava, absolutno nesposoben mož in bi ne mogel opravljati niti službe kakega oficijala, dasi je za to dober vsak doslužen podčastnik. Plenerjeva nadarjenost se je v opoziciji popolnoma razkadila, in njegovi pristaši in čestilci so kar strmeli, ko so ga videli pri delu. Grof Wurmbrand je mislil, da je strokovnjak v železniških stvareh, ker je kot deželni oče štajerski zgradil nekaj lokalnih železnic, na katerih se nič ne prevaža in katere nič ne nosijo. Lotil se je podržavljenja železnic. Poslanci, tudi najobskur-nejŠi, so se čudili njegovi veliki — naivnosti, židje pa so se zadovoljno smehljali, ko je protisemitski n i-dahnjeni VVurmbrand ni izbral glede železniške akcije svetovalca v osebi židovskega viteza Taussiga, ravnatelja prav tistih železnic katere je hotelo ministerstvo podržaviti. Posredovanjem viteza Taussiga so židje takrat na borzi prisleparili precej milijonov, za kar gre zahvala grofu Wurmbrandu. Konečno je bil v ministerstvu tudi vitez Madevski in ta tudi ni delal časti vladi. Očitni nepotizera, kateri se mu je dokazal, ga je močno kompromitiral in ž njim vred celo koalicijo. Ni se torej čuditi, da je cesar vzprejel z največjim veseljem demisijo koalicijskega ministerstva. S tem je bila končana tragikomična epizoda v zgodovini naše države. Da so bili koalicijski ministri količkaj humoristi, bi se bili pri razhodu spomnili tistega Hnancirja, ki je po neki konferenci pri finančnem ministru Plenerju starejšem rekel: »Gospodje — opravili smo, a ponašati se s tem ne moremo, kar smo naredili u Po odstopu koalicijskega ministerstva je cesar pozval grofa Badenija in ga vprašal za svet. Badeni je cesarju priporočal, naj poveri sestavo novega ministerstva grofu Thunu, češkemu namestniku. Cesar tega ni hotel storiti in sicer z ozirom na razmerje mej Tbunom in Čehi, nego naročil dolenje-avstrijskemu namestniku grofu Kielmanseggu, naj sestavi novo ministerstvo Kielmansegg je sestavil provizorno uradniško ministerstvo, rešil budget in ž njim celjsko postavko, ni se pa lotil dunajskega vprašanja, za to pa izdal Mrtveci leta 1895. Pri prestopu v novo leto nam je dolžnost ozreti se še jedenkrat na minolo leto in se pije-tetno spomniti vseh tistih odličnejših slovenskih mož in ženit, katere je v tej dobi iz naše srede ugrabila neizprosna smrt. Meseca januvarja so umrli: Avgust Marolt v Ljubljani ; Marija Šest v Metliki; Alojzij Vreznik v Ljubljani, Fran Koželj v Poljanah na Dolenjskem; Mihael Cirar v CirknŠah; Franc Golob v Lesnem Brdu; Anton Kolnik v Ljubljani; France Kramar, ustanovitelj mnogih narodnih društev v Sevnici; Rajmund Mahorčič, dolgoletni zaslužni župan in deželni poslanec v Sežani; Barbara Vaupotič v Novem mestu. Meseca februvarja so umrli: Simon Muden, vzgledni prvoboritelj koroških Slovencev, župnik v Železni Kaplji; Leopold Kovač v Starem trgu; Josipina Potrato v Ljubljani; Ivan Medic v Ljubljani; Marija Vogl v Škofji Loki; Feliks Češnik v Knežaku ; Marija Snoj v Gameljnih; Josip Pavčič, izvrsten šolnik v Velikih Laščah; Ana Čibej v Ajdovščini; I. Leban v Gorici. Meseca marca so umrli: Frančiška Treo v Mali vasi na Dolenjskem; Ivanka Milavec v Žužem-petku; Marija Jan v Spodnjih Gorjah; dr. Martin Delničar v Ljubljani; Radivoj Arhar v Višnji gori; Marija Nabergoj na Prošeku; Marija Ipavic v Mariboru ; Marija Pogačar v Vrbi; Alojzija Gregorič v Ptuji; Ivan Tanšek v Brežicah. Meseca aprila so umrli: Dragotin Martela-nec, jako unet in delaven rodoljub v Barkovljah pri Trstu; Alojzija Jeglič v Idriji; Marija Orel v Ljubljani ; Matej Močnik, prezaalužni slovenski pisatelj, mestni učitelj in šolski nadzornik, v Ljubljani; Josipina Koprivnikar v Litiji; Vojteh Ribnikar, načelnik .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" in nadučitelj v Dolenjem Logatcu; Franjo Peterlin v Kolovratu; Janez Tomšič v Ilirski Bistrici. Meseca maja so umrli: Ignacij Miklavec v Smihelu nad Pliberkom na Koroškem; Janez Mesar, deželni poslanec in župnik v Šmartnem pri Kranju; Franc Česarek v Ribnici; Marija Mihalič rojena Roblek v Zagrebu; dr. Hugon Kartin, nadobuden rodoljub, odvetniški kandidat in posestnik v Šmarju pri Jelšah; Matija Gregorič pri Mali Nedelji ; drd. med. Jaroslav Žitek v Mariboru; Ivanka Vogelnik v Idriji; I. Eržen v Gorici. Meseca junija so umrli: Jožef Mahan, stud. med. v Velenju; Andrej Praprotnik, šolski ravnatelj in član deželnega šolskega sveta, plemenit in delaven rodoljub, pisatelj in urednik ter voditelj kranjskih učiteljev, v Ljubljani; Mihael Bajer na Savi; Fran Polak v Trbovljah. Meseca julija so umrli: Mihael Hanin v Smihelu nad Pliberkom na Koroškem; Feliks Knific, beneficijat v Ljubljani; Job. Lavrin, stud. iur. na Dunaji; Frančiška Vrhovnik v Ljubljani; Viktor Armič v Ljubljani. Meseca avgusta so umrli: dr. Jožt f Kersnik, okrajni zdravnik in unet rodoljub v Krškem ; Franja Šumer v Metliki; Janko Drašček v Trstu; Franc Zevnik, stavbeni podjetnik v Čatežu na Dolenjskem; znani potovalec in fotograf Kristijan Pajer v Vod-matu pri Ljubljani; Katarina Žirovnik v St. Vidu nad Ljubljano; Anton Sušnik, pisatelj mičnih novel, po svojem poklicu korektor, v Ljubljani ; Janez Tavčar v Poljanah nad Škofjo Loko; I. E. Zupan, zaslužen rodoljub in svoječasni dolgoletni župan, v Kropi. Meseca septembra so umrli: Janko Ven-cajz, stud. iur., jako nadarjen in marljiv, najlepše nade obujajoč pisatelj in rodoljub, v St. Vidu na Dolenjskem; Marija Dekleva v Gradci; Marija Pavlin v Trebnjem; Oskar Hladik, vseučiliščnik, v Celovcu; Luka Zajec v Rudniku; Boštjan Kregar, jako zaslužen učitelj, v Celju; Marija Koderman v Novem mestu; Josipina Bežek v Kamniku; profesor Jakob Hafner, plemenit rodoljub in požrtvovalen podpornik vsake narodne naprave v Škofji Loki; Fran Štrukelj Jaroslav, vrl pisatelj in sotrudnik mnogih listov, unet narodnjak in župnik na Šmarni znano naredbo glede uradnikov, ki je že sedaj jedini spomin na njegovo ero. Kielmansegg je trdno upal, da posrane definitivni ministerski predsednik, upal je to do sestankov v Išlu, dasi so se Poljaki že za časa njegovega vladanja pripravljali na to, da prevzemo krmilo in j« bil v tem času na B idenijevo priporočilo imenovan mladi in v diplomatičnem svetu jako malo znani grof Golucho\v ski ministrom unanjih del. Kielmansegg ni mogel postati definitivni ministerski predsednik, ker je protestant in hanover-skegn roda Izza Beusta in R-chberga so inozemski ministri v nas skoro nemogoči, sicer pa se Kielmansegg s svojim ukazom glede uradnikov ni baš dobro priporočil za predsenika vladi, kateri je obnoviti pogodbo z Ogerako. Oziri na pogodbo z Ogersko in potreba, da se končno dožene volilna reforma bodi že, kakorkoli to je napotilo Cesarja, da je ponudil ministersko predsedstvo svojemu zaupnemu možu grofu B.tdeniju. liadeni je prevzel nalogo in sestavil novo mi-nisterstvo, najvažnejši ministerski portfelji so sedaj v poljskih rokah: (Johichovski, Badeni, Bilinski so nositelji sedanjega sistema, ali sistem je stari, samo nositelji so novi. Iladeui 86 je predstavil narodovim poslancem s programom, kateri je zadovoljil vse in nikogar. Po tem, kar je doslej storil, §6 nimamo Slovenci uzroka, stopiti proti njemu v najstrožjo opozicijo, a ptičke ne sinemo niti za treootek odložiti iz rok. Razmere v posLuski zbornici so s-daj, koncem leta skoro iste, kakor so bile ob začetku. Badeni skuša paČ poraaumfiti se 8 Slovani ali, točneje rečeno, s Čehi, mogoče pa d.i le zategadelj, ker se boji njih nasprotovanja pogodbi z Ogerako Skrb za to pogodb« mu je nakopala DMprotstVO Luegerja in prouzročila, da 80 nemški klerikalci izstopili iz kon-Betvativnega kluba, skrb za to pogodbo mu narekuje tiste sladka tolažbe, I katerimi obsipa slovanske poslance. Badeni ve dobro, da je od srečnega i ud t pogodbe z (>^ rsko odvisna eksistenca njego- v ga ministarstva in poljske preponderanoe m z upanjem in Btrabom v prsih je prestopil v novo l to. To so na kratko opisane politične dogodbe v mino!, m letu v naši državni polovici. Tekom jedli i I i ta smo imeli troje mmisterstev, kar se že od I. 1871, iii zgodilo. Z upanjem, d i bode Bide-ni j evo m'iuslerstvo trajno in Slovanom pravično smo atorih ki rak v leto 1898 % I, j ii Ji I j it ii i. - jantivarja. Vlada in protiseinitizetu Vlada je začela strožje postopati proti krida&akim socijalistom, posebno njih sliodom. l!e le dubi kak povod, pa razpusti shod vladni zastopnik. Dolgo je vlada puščala protisemitskim '.tovornikom večjo svobodo, nego je običajna pri shodih drugih strank, zlasti slovanskih. Zabavljali so lahko, kakor so hoteli, in b tš to je vleklo. 'IV dni je bil v Kg^enburgu shod društva za katoliški tisk. (tovorniki so zlasti hudo gori; Josip L«mdovšek, gimnazijski profesor, odličen pisatelj in šolnik, neumoren, požrtvovalen, navdušen delavec za narodne pravice koroških Slovencev, v Beljaku« Meseca oktobra so umrli: Andrej Volarič, u'itelj, jeden najboljših slovenskih skladateljev v Devinu: Matija Pogačnik v Ljubljani ; Antonija Koch v Kranju: Primož Arraič v Ljubljani; Anion Thaler v St. llju v Slovenskih goricah; Franc K. < armau v Gorenjem Otoku na Gorenjskem; Josipina Košir v Ljubljani: Franc Ogrin na Hribu pri Vrhniki; Karol Kanobel v Sežani; dr. Jožef Muršič, prijatelj Stauka Vraza in Muršiča, zaslužen buditelj in prvoboritelj štajerskih Slovencev, pisatelj, profesor in konsistorijidni svetnik, v Gradcu ; dr. Franc Jurjevič Celustin, profesor na zagrebški gimuaziji in lektor slovanskih jezikov na hrvatskem vseučilišči, slovenski pisatelj in kritik, v Zagrebu. Meseca novembra so umrli : Marija dr. Ger-šakova v Ormožu; Josip Mazi v Dolenjem Logatci; Alojzij Kos v Ljubljani; Ivan Gestrin v Postojni; Peter Gilly, vrl rodoljub, župan in poštar v Višuji gori; Marija Zagorjan v Carknici; Marija Riunihar v Ljubljani j Fran Tomšič v Kranju. Meseca decembra so umrli: Jurij Tavčar v Ljubljini; Ivan Parma v Metliki; Marija Verbič v Ljubljani; Marta Čuček v Ljubljani; dr. Anton Podreka, odvetniški koneipijent v Pazina j Marija Markulati v Trebnjem. zabavljali proti Židovskim in liberalnim časnikom sploh. Odlikoval se je posebno dr. Lueger. Očital je Židom, da ljudem kar iz žepov kradejo, kar morejo, in ljudi slepe, da njih delovanja ne vidijo. On je trdil, da iidje povsod le zapeljujejo in odirajo narod. Vladni zastopnik je v dr. Laegerjevem govoru videl prestopek po § 302. kaz. zak. in zaključil shod. Imenoval je pa dva župnika za priči, da bo-deta pričala, kaj je dr. Lueger govoril. Protisemitje sodijo, da je vsa stvar bila umetno prirejena. Zanimivo je vsekako, da je vladni zastopnik kar dva župnika odločil za priči proti krščanskim socijalistom, tem bolj čudno, ker je baš na dotičnem shodu dr. Lueger stavo pel duhovščini. Grof Thun. Poljski časopisi poživljajo grofa Thuna, da naj odstopi, ker je on ovira, da se ne naredi mir na Češkem Svojih koristij naj ne stavi nad koristi države. Vsakdo, kdor dela kake ovire grofu lt ideniju, najde zagovornike v protisemitskem tabor in tudi grof Thun jih je našel. Protisemitski listi že zagovarjajo starega Avstrijca, kateri se sili, da bi prebil učni tečaj o gališkem patrijotizmu. Proti-ftemitom menda ni prav, da bi se napravila narodna sprava na Češkem, ki bi bila v prid državi. Grof Thun je na potu tej spravi, ker narod nima zaupanja vanj. Protisemitje kriče, če se jim le las skrivi, grof Thun je pa proti Čehom porabil celo izjemno stanje, a je v očeh pretisemitov le dober star Avstrijec. Grof Thun pač ni nikdar pričakoval, da ga bodo protisemitje zagovarjali in mi tudi dvomimo, da bi bil teh najnovejših zagovornikov posebno vesel. Sicer bi pa bilo najbolje, če grof Thun pojde za namestnika na Dunaj, ko je protisemitom tako priljubljen, Čehi ne bodo žalovali za njim. Protisemitje bodo pa skušali, kako prijetne 80 razmere pod Tbunovo upravo. Proti liberalno časopisje na Dunaju se hitro množi. Pred sedmimi leti je bil na Dunaju še jedini protiliberalni dnevnik „Vaterland", pa še ta ni shajal od naročnikov, temveč od podpor višje duhovščine in veleposestnikov. Sedaj je pa na Dunaju že sedem protiliberalnih dnevnikov, in nekateri izmej njih, kakor „Deutsches V Aksbl.tt tu in „VVeltblatt", imajo veliko naročnikov. Najslabše še stoji aVaterlandu, kateri vedno bolj nazaduje, ker ne trobi s protisemiti v jeden rog. Skoro vsi protisemitski dnevniki so bolj ali manj nemškonarodoe barve, čt-tudi se nekateri ponašajo s svojim avstrij-stvom. Liberalno časopisje na Dunaju pa vedno bolj hira. Propad liberalnega časopisja so liberalci sami zakrivili, ker so po časopisih zagovarjali le židovske koristi in liberalci v pravem zmislu besede niso bili. Pričakovati je pa daljši propad liberalnega časopisja. Tudi ko bi nekoliko premenili svojo barvo, ne pridobe več tako hitro zaupanja dunajskega prebivalstva, ki je večinoma protisemitskega mišljenja. Dogodki v Turčiji. Sedaj, ko je sneg pokril armensko zemljo, bodo prenehali boji. Armensko vprašanje sa bode reševalo le bolj v diplomatičnih pisarnah. Rusija se je ponudila drugim velevlastem, da je pripravljena narediti red v Armeniji. Zasela bo s svojimi vojaki deželo in v njej ostala. Angleži seveda s tem niso popolnoma zadovoljni, a Anglija ima sedaj skrbi z venezuelskim vprašanjem. Liberalna stranka v Angliji je že za tako rešitev. Sicer pa bodo Angleži le na to gledali, da bi se tudi jim prepustil kak kosec Turčije. Najraje bi seveda videli, da bi se jim priznalo vrhovno gospodstvo v Egiptu. Vse kaže, da se sedanje zmešnjave v Turčiji tako poravnajo, da Turčija zgubi nekaj ozemlja. To bodo imeli Turki od tega, da so se toli ustavljali u vedenju vsacih reform. Če Rusija zasede Armenijo, bode že ugnala Kurde, kakor je Lcrkese na Kavkazu. Srečna Nemčija- Nemški cesar Viljem našel je v novem ministru notranjih stvanj svojega obožavatelja in občudovatetja. Pl. Kecke, vreden Kollerjev naslednik, je v Dinseldorfu v nekem govoru trdil, da so drugi narodi in države zavidni Nemčiji, da ima tacega cesarja, da ima cesarja prav po božji milosti, ki v vsem pravo zadene in s trdno roko vodi državo prusko, naj vihrajo notranji ali vnauji viharji. Hvalil je bistro oko cesarjevo. Poživljal je vse, naj se združijo proti notranjim sovražnikom, ki glojajo na srcu nemškega naroda. Seveda v Nemčiji je mnogo ljudij, ki niso tako navdušeni za cesarja Viljema III., kakor je minister Recke. To so tisti notranji sovražniki, katerih se pa cesar in miuister pri vsej svoji odločnosti ne upata ugnati in kličeta prebivalatvo na pomoč. Da bi pa drugi narodi zavidali Nemcem njih cesarja, ■o pač le besede, kajti težko bi koga dobili, ki bi Nemcem srečo zavidal, ki jo nživajo pod svojim vladarjem. Posebno bi pa Angleži ne marali za vladarja, ki hoče vse sam vladati. Hammersteina bivšega urednika „Kreuzzei-tunge" in bivšega nplivnega člana praske konservativne stranke, prijeli so v Atenah. Hammeratein je poneveril pri listu penzijski zaklad v znesku 120.000 mark, nadalje je ponaredil menic za 200.000 mark. Ko so stvari prišle v javnostjo pa pobegnil. Občno se je mislilo, da so mu nalašč pustili časa, da je ušel, ker nekaterim visokim gospodom ni ljubo, da bi prišel pred sodišče. Te dni so ga vendar prijeli in pričakovati je, da pride pred sodišče. Poslednji čas so ga namreč bolj iskali, ko je berolinski socijalistični list jel objavljati razna pisma vodij konservativne stranke Hamensteinu. Videli so, da mnoge tajnosti pridejo na dan, naj že Hamersteina dobe ali ne, ker je on najbrž ta pisma prodal, da se sedaj porabljajo proti njegovim somišljenikom. Nobenega p »vola ni bilo več, mu še prizanašati. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. januvarja. — (Deželni zbor) imel bode jutri ob 10. uri dopoludne II. sejo. Na dnevnem redu je verifikacija volitev. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes in v soboto se bode pela Bizetova štiride-janska opera .Karmen**. — (Odlikovanje.) Bivši predstojnici uršulin-skega samostana materi Antoniji Murgel je cesar podelil zlati zaslužni križec s krono — (Imenovanje ) Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, Franc Je rala, je imenovan avskultantom na Kranjskem. — (Silvestrov veder v ljubljanski čitalnici) zbral je v mali dvorani „Na rodnega doma" lepo zbrano družbo. Zabavo je poveličevala navzočnost v Ljubljani bivajoči!) bratov Čehov. Vojaška godba je svirala več slovanskih komadov. Ob po-lunoči so imeli primerne nagovore predsednik dr. vitez Bleivveis, podpredsednik Plantan, odbornik dr. Kušar; v imenu Č^bov je govoril inžener Kovaf. Rodoljubna češka družba spomnila se je ob tej priliki tudi našega „Narodnega doma", za kateri je kot novoletnico zložila „Sokolski dar" ■10 kron. Živela! — („Glasbene Matice" Silvestrov večer) se je prav živahno obnese I v salonu „pri Maliču". Zbralo se je lepo število članov obeh zborov in njih rodbin ter prijateljev „Glasbe ne Matice*. Mej izbornim petjem moškega zbora in okteta in primernimi govori so minule prav hitro zadnje ure starega leta in je vesela družba z najboljšimi nadami pozdravila novo leto. Gdč. Medeno va zapela je Nedvedovo „Pred durmi", gg. Meden in J. N o 1 1 i pa Ipav-čevo „Domovini" s spremijovanjem zbora. Nazdravljalo se je mej drugimi n a č o I n i k u šole „Glasbene Matice" g. svetniku V., pevovodji g. 11 u b a d u , navzočemu našemu virtuozu g. A. Foersterju ml., ki se je z lepimi besedami zahvalil itd. Ko je napočilo novo leto, ostala je vesela družba še skupaj nekoliko časa in so se od mize do mize ponavljala vošila: Veselo novo letol — (Promenadni koncert) na korist društvu za vzdrževanje spomenikov, postavljenih I. 1866*. na Češkem padlim vojakom, se je vršil včeraj v dvorani Ii harmoničnega društva. Udeležba iz civilnih in vojaških krogov je bila dosti številna. Vojaška godba, na čelu jej kapelnik g. Frisek, nas je presenetila. Svirala je tako točno in ubrano, kakor doslej le malokdaj; nje napredovanje je bilo očitno in so bili laskavi izrazi priznanja in pohvala povsem zaslužena. Umestno bi bilo, da se o takih prilikah vzprejme v program tudi nekaj slovanskih točk. — (Vojaške vesti) Kakor običajno objavil je novoletni naredbeni ,ist za c. kr. vojsko imena onih jednoletnih prostovoljcev, ki so bili imenovani častniki v rezervi ali pa častniškimi namestniki. Poročniki v rezervi so imenovani pri domačih polkih gg.: Vrtovec Josip, Hinko baron Lazarini, Morak Viktor, Perhavc Karol, Kankowsky Ervin, Maurer Rudolf .Trdina Franc, Fessl Lambert, PajmiČ Edvard« Lsnče Albin, Kastner Karol, Janežič Anton, Vizjan Josip, Brinšek K mil, Prebeg Teodor, Krmavner Valentin, Kumar Oskar, Terč Rudolf in Smerekar Miroslav; častniškimi namestniki v rezervi pa so imenovani gg.: Vodušek Konrad, Tscheoh Rthard, Kliman Tomaž, Jeršinovec Anton, Barborič Franc, Jenčič Alojzij, Kokec Edvard, Goričar Josip, Hafner Karol, Pollak Karol, Dolinšek Anton, Drevenšek Ivan, vitez Tonkli Oskar, grof Auersperg H nko in Foderl Ivan. — (Pevskega društva „Ljubljana" izvan-reden občen vrši se v nedeljo dne 5. t. m. ob 2. ari popoludan v steklenem salonu g. Ferlinca. Na dnevnem redu je: 1. Sprememba § 29. društvenih pravil. 2. Raznoterosti. K temu izvanrednomu občnemu zboru vabi uljudno vse pevce društva in podporne člane — odbor. — (Mestna hranilnica ljubljanska) Meseca decembra leta 1895. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko G46 strank 153 145 gld. 11 kr., 399 strank pa vzdignilo 125 13(5 gld. 14 kr. V zadnjem Četrtletju dovolilo se je 183 prosilcem posojil na zemljišča v znesku 100.550 gld. — (V Ljubljani umrlo) je pretečeno leto 1070 oseb, za 70 manje nego leta 181*3. Vkljub raznim epidemijam, zlasti ošpicam, ki so v zadnjih mesecih zahtevale mnogo žrtev, se je mortaliteta vender precej znatno znižala. — (Tujci v Ljubljani.) V tukajšnjih hotelih in gostilniških prenoč.šćih bilo je pretečeno leto 17.512 tujcev, največ meseca septembra (1832;, najmanje meseca decembra (1128). V primeri z letom 18'J3. zmanjšalo se je lani število tujcev za 4792 oseb. — („Glasbene Matice" moški zbor) ima v petek zvečer ob običajni uri skupno skušnjo za tenor in bas v svojem navadnem vadišču v Coj-zovi hiši. — (Mušice.) Rirona Hammersteina so nocoj peljbl« skozi Ljubljano. Na kolodvoru je vzdihnil: Ko bi bil kranjski konservativec in bi bil nabiral mile darove za oškodovance po potresu, bi me zdaj ne tirali v zapor. — (Čedalje lepše!) Iz Št. Jerneja se nam piše: Naš župnik g. Fettichfraukheim še zdaj ne more pozabiti, da je bil pri volitvi volilnih mož za dež. zbor skoraj popolnoma tepen Ztpomnil si je namreč one, ki niso hoteli po njegovi komandi glasovati in zdaj je takega, ki se je prišel k njemu za Božič spovedat, vprašal, če je tudi bil „proti njemu". Rekel mu je, da je tudi to greh. Ali naglavni, smrtni, ali le manjši greh, ki v vice spravlja, t*ga ni povedal. Prijatelji našega ljudstva, naredite si sami k temu komentar! Ljudje seže ozbilno jeze na take „Kristusove nanaestnike1* in n k »teri se bodo rajše spovedovali v Krškem ah v Novem mestu pri patrih kapucinih, ali frančiškanih, če tudi je dolga pot. Prav imajo, mej ozidjem teh samostanov vlada mir, človekoljubje, ne pa strast. — (Umrla) je v Trebnjem trgovčeva udova in posest niča gospa Marija Marokuti roj. Gutman v starosti 99 let. — V parte v št. 301. našega lista je bilo napačno tiskano Marija Markulati. — (Občinske volitve v Senožečah) so se vršile dne 30. decembra Narodna stranka je sijajno zmagala. Klerikalni deželni poslanec Zelen ni dobil ni jednega glasu. — (Gasilno društvo v Begunjah) priredi dne G. t. m. v prostorih g. J Avseuika veselico 8 tombolo in plesom. Začetek ob (i. uri zvečer. — t Stare kranjske hiše) „Izvestja* poročajo : Kakor se izgublja pri nas narodna noša, tako izginja čedalje bolj značilni znak naših kmečkih hiš. Bile so naše hiše, kakor nas uči zgodovina, po mestih in deželi pred par sto leti večinoma lesene; zidanih je bilo le malo. Najstarejše aedaj zidane hjle po deželi segajo najdalje tja v drugo polovico 17. stoletja. Okna pri starih hišah so majhna, s kamnitimi podstavki, ter spodaj in zgoraj s počenimi kamnitim zidcem. Mesto sedanjega zidanega pročelja imele so h še lesen paž, na katerem so bila na oba konca zaokrožena vrata in vsukikraj, kakor tudi zgoraj, značilne line. Stene so bile večkrat zunaj slikane. Vogali so bili olepšani z ponarejenimi kva-drovci, gori ob strehi s htresnim obrobkom. V sredi stene, včasih tudi ob robu, je bila kaka sveta podoba („Zevnikova" hiša v Kožarjih, v dobrovski fari, ali pa „Vojska" ravno tnm) Na-proti hiše bil je večjidel hlev in druga poslopja. Dvorišče samo je bilo pa zaprto, lesen plot je je obdajal ob obeh straneh. V pretočenem stoletju so rabili za slikanje le samo črno-sivkasto barvo, s katero so zaznamo vali kvadrovce in drug" okraske. Strop v hiši je bil lesen in neometan Tlak v hiši je bil, ali lesen, ali „jesterle" ; v veži na tla pa so radi devali, zlasti ob Savi, drobne okrogle kamne, trdno zabite v malto To so samo nekateri podatki. Morebiti se dobi kdo ki bo ta nedostatek v kulturni zgodovini naši spo-polnil s kakim korenitim sestavkom. — (Zagorsko bralno društvo) priredi dne 5. januvarja s sodelovanjem Pivškega pevskega zbora v prid rodbini pokojnega skladatelja Volariča koncert s šaljivo loterijo in plesom. Z ičetek ob G. uri zvečer. Ustopnina za osebo 20 kr., k plesu 50 kr. Prepla- čila se bodo z ozirom na blagi namen hvaležno vzprejemala. — (Volitve v okrajni zastop marenbreški) so končane in so zmagali nemški nacijonalci. V kmetskih občinah so dobili nemškutarski kandidatje 14, slovenski 13 glasov, v skupini veleposestnikov so dobili nemški kandidatje 23, slovenski 19 glasov. Nemci so zmagali, ker se je v imenik volilcev postavilo tudi pet takih volilcev, kateri po zakonu nimajo volilne pravice. Narodna stranka je zamudila reklamacijeki rok in vsled tega propadla. Saj je pa tudi precej naivno verovati, da bodo Nemci volilski imenik po zakonu sestavili, ko gre za njih prevlado. — (Narodna čitalnica v Mozirju) priredi v nedeljo dne 5. januvarja v društvenih prostorih pri g. Lipoldu veselico s plesom. Začetek ob 6. uri. — (Nravnost v najbolj nemškem mestu v Avstriji.) Na starega leta dan je graško sodišče obsodilo celo vrsto uglednih meščanov na težko ječo 15 mesecev. Dokazalo se je nebroj nenravnih činov. Razen teh oseb so bili tudi še drugi kaznovani, a pri okrajnem sodišču, mnogo obdolžencev je pa uteklo. S to škandalozno pravdo je mesto Gradec pridobilo nov priimek, ni več samo najbolj nemško ampak tudi nravno najbolj izprijeno mesto v naši državi. — (Zastrupljenje.) V Grabrovi, občina Mo šČenice pri Voloski. so umrle tekom šestih tednov tri osebe. Vse je kazalo, da so bile zastrup Ijene. Ljudje so dol/. Ii nekega Petra Perica, da je zastrupil te tri osebe, da bi jih podedoval. Perici so zastrupljeni ljudje, člani jedne rodbine, vzeli za svojega, a fant ni bil dosti prida. Peric se je izročil sodišču. * (Zanesljiv uradnik Ravnatelj pomožnih uradov ogerskega finančnega ministarstva Karol Skro-\vanek se je v soboto oglasil pri drž. pravdništvu in predlož I dok tze, da jo poneveril 7000 gld. Drž. pravdništvo ga je dalo takoj zapreti. * (Potres.) Iz Rima se poroča, da je dne 28. decembra potres porušil vas Ciecciano blizu Nole. Hiše so malone povsem razdejane, dasi so bile, kakor je na Laškem navada, zidine Ponesrečilo je tudi mnogo oseb; nekatere so bile ubite nekatere ranjen«. * (Katoliškega škofa postranski zaslužek ) Pariško sodišče je meseca decembra sodilo in obsodilo škofa m partibus monsignora de Segonsac. Ta prelat je očitno pre.eč pameten. Ker je imel vedno dovolj ČHsa, ga je hotel koristno porabiti. Stopil je torej v zvezo z nekim agentom, kateri je lovil bogate neveste za sleparske ženine in služil lepe provizije. Ta sleparija je pa prišla na dan Monsignora in škofa in partibus de Segonsaca je sotišče obsodilo na 13 mesecev v ječo in 500 frankov g'obe. * (Nesreča v prcmogokopu) V \Valdtm-lmrgu v pruski Sleziji je v ondotnem preinogokopu eksplodiral plin. Do včeraj zjutraj so rešilna dela v toliko napredovala, da se je iz rova spravilo dvanajst ranjenih in jedenidvajs>'t ubitih premo-garjev.__ Darila: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. F. Ljubic G kron 40 vin., katere ao darovali gospa Ravnikar, gdčna Kodran in pošiljatelj vsak po 2 kroni, g. Petkovšek 40 vin. — Gosp. J K rs ni k, c. kr. notar na Brdu 10 kron kot odkupilo no voletnih daril. — Rodbina g. Viktorja Rihrmana v Ljubljani 10 kron kot olktipnina vošil. Skupaj 96 kron 40 vin. Živeli rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki! Za , Narodu dom" v Ljubljani: Gosp. Fran Mally v Ljubljani v domačem krogu za prodajanje kočevske skatljice nabranih 12 kron —Gg. uradniki banke „Slavije" v Ljubljini 4 krone. Skupaj IG kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih naši" dniki I Književnost. — „Ljubljanski Zvon" je prinesel na platnicah zadnje številke lanskega in prve številke tega letnika ta-le program : S prihodnjo številko nastopi „Ljubljanski Zvon" svoj Šestnajsti letnik. Program ostane isti in isti urednik. Ko sem s početkom tega leta prevzel uredništvo „Zvonovo", sem izpregovoril na tem m>stu nekaj besed, v kakšnem smislu menim tolmačiti starega lista utrjeni program, in kako ga mislim izvajati. Rekel sem pri tej priliki, da sicer ima „Ljubljanski Zvon" na čelu napis rleposloven in znanstven list", da pa bom pokladal glavni poudarek na tega naslova prvi del. Zikaj? Zato, ker sem poslušal glas občinstva. Malo moder bi bil trgovec, ki bi zalagal svojo prodajalnico 8 takim blagom, po katerem redkokdaj kak človek vpraša, pa ne bi imel dovoljne množine v zalogi onih izdelkov, po katerih redoma povprašuje večina njegovega občinstva. Naj se nam ne očita, da je ta podoba materialistična, češ, leposloven in znanstven list pa — trgovina. Bodi literarno podjetje še tako idejalno, treba mu jako materijalne podlag« : dovoljnega števila naročnikov, in pameten urednik skuša ustreči večini na* ročnikov. Velika večina .Zvonovih" naročnikov pa si Želi leposlovnega lista. Te nazore sem izjavil že takoj pri nastopu, in dosedanje uredniške izkušnje so me le še bolj učvrstile v tem prepričanju; kajti oni odločni izjavi pri mojem nastopu je menda tudi pripisovati, da so mnogi stari sodelovalci in naročniki „Zvonovi" izrazili svojo zadovoljnost s tem, da sem jaz prevzel uredništvo „Zvonovo", in željo, da bi je še tudi dalje obdržal. Veliki pomen leposlovja nam je po pravici postal že nekak dogma, o katerem se tudi teoretiško razpravlja (prim. prof. Janka Košana Članek „ Leposlovje — izobraževalna sila", ki izhaja baš sedaj v .Popotniku"). Vnovič torej si moja uredništvo izjaviti, da za strogo znanstvene spise v „Zvonu" ni prostora, in da se bode tega načela prav dosledno držalo. V preteklem letu so mi bile na to stran še nekoliko roke vezane po dedsčini, katero sem bil prevzel, in še zaradi teh par podedovanih grehov sem moral kot urednik slišati nekatero gorko — Sicer nam pa tudi iz strokovnjaških in učenjaških krogov dohajajo nasveti in glasovi, ki nam popolnoma potrjujejo naš nazor, da prevladuj leposlovje v „Zvonu!" in nekateri izmej njih so celo privolili, da jim vrne uredništvo njih preveč znanstveno pisane sestavke, da jih predelajo v poljudnem smislu. S tem, da gojimo leposlovje, pa mislimo, da zvršujemo preimenitno narodno delo. Kolikokrat se jo že poudarjalo, da nam je Slovencem manjkalo vse do najnovejšega čaBa narodnega omikanega žen-stva. To je bridka resnica, in ta nedostatek je bila prava rakova rana na našem telesu. R"S, da nam narodna šola polagoma vzgoji tudi om kaneta ženskega naraščiij i: a ta naraščaj potrebuje zlasti po zvršetku šolske dobe — in sicer prav obilo — duševne hrane — leposlovja. Ca mu te hrane ne podamo mi, pa si je poišče sam iz — nemških knjig in listov. (Dalje prih.) Dunaj 2. januvarja. Nocoj se pripeljeta sem ogersld ministerski predsednik B mlTv in trgovinski minister Lnkacs. Jutri se začno dogovori glede pogodbe z Ogersko. Bantfv in Lukacs se vrneta šele v ponedeljek v Budim* pešto. Dunaj 2 januvarja. Poslanec dr. Kben-hoch se je v imeni katoliške ljudske stranke izrekel za Badeni jev načrt volilne rt firme, po katerem načrtu bi se ustanovila peta kurija, v kateri bi volili vsi polnoletni državljani. Dunaj 2. januvarja. Apel ni senat je razveljavil konfiskacijo protisemitskega oklica glede občinskih volitev. Dunaj 2. januvarja. Pri današnjem srečkanju kreditnih srečk je glavni dobitek v znesku 150 000 gld. zadela srečka serija 2 25, št. 29; drugi dobitek v znesku 30.000 gld. je zadela srečka serija 506, št 14; tretji dobitek v znesku 1 5.000 gld. pa srečka serija 3408 št. 86. Sonja 2. januvarja. Javlja se, da pride k slovesnemu pristopu princa Borisa k pravoslavni veri mnogo ruskih škofov, kot zastopnik ruskega carja pa general Obručev. Sofiia 2. januvarja. V političnih krogih se vzdr/uje govorica, da odpotuje Koburžuii v inozemstvo. Peterburg" 2. januvarja. C*r je di-roval milijon i uhljev za priredbo ljudskih veselic o priliki njegovega kronanja. Narodno-gospodarsKe stvari. — (C kr. gen. ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. Po £ 7. dogovora z dne 23. oktobra 189 1. glede nakupa c kr. priv. moravsko mejne železuice po državi se bode izročilo delni« carjem te železnice, za vsacih 10 komadov v prometu se nahajajooih 45 000 delnic po 200 gld. a. v. torej za vsacih 2000 gld. avstr. veljave nominale po jedna obligacija za 200 gld. a. v. ali 400 kron nominale novega 4% prijoritetnega posojila moravske mejne železnice s kupom pr. 1. marca 1895. Manjši zneski, ki se ne dajo izplačati z efektivnimi kamadi privr. obligacij se bodo izplačali v gotovini nt podlagi kursa 98*/« teh obligacij prištevši od 1. sept. 1894, tekoče obresti. Vrhu tega se izplača za vsako oddano delnico 40 kr. a. v. Premenjavale se bodo delnice od .'50. decembra 1895. naprej pri glavni blagajnici c. kr. gen. ravnateljstva avstr. državnih železnic na Dunaju XV. Scho>ibrnnska cesta G Delnice jo uložiti s kuponom od 1. julija 181)1 naprej (št. 17—19) in talonom z jedno konsignacijo številk opremljeno z imenom ali stampiljo vlagatelja. Obrazci zanjo se dobivajo brezplačno pri imenovani glavni blagajnei. Do izvršene revizije uloženih komadov se bodo izdale o njih sprejemnoe. Nt želja vlagatelja 8e bodo istim izročale, v kolikor bode možno tudi v višjih apointib po 2000 kron zložene obligacije. Zalivala. Slov. nkftd. drti&tvo „Slovenija" na Dunaja dobivalo je v preteklem letu scile^e liste brezplačno: .Slovenski Narod*. „Kdinoit", „Slovački Svet", .Mir", „Domovina", „Amerikanski Slovenec", .Novice", Dolonjuke Novice", ,Slo verniki OoapotUr". .Kinetovalpc", „ Cvetje", .Popotnik", .Ufii teljski TovariA", .Vrtec", J/uhl jnnski Zvon", „Dom in Svet", „Slovenski Pravnik", „Izvc»o> muzejskega društva", „Slo-vantikii knjižnicu", „< Jlusor', .NaSa Slogu", .Hlas Naroda", „Humoristu-kc bisti', „Ćeftka Strnž", .Novojc Vreraja", ,Siid steicrihclie Post", „Politik", „Oencht3/.oitung". Uredništvom imenovanili listov hodi i zrečena na tem mestu nnjihkreneja zahvala Stud. phil. Jonlp ItiUnir, Stud. iur. I£»rol Ntefln, t. t. predsednik, t. č. tajnika namestnik. Meteorologično poročilo. -o i 1 Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo BI« 9. zvečer 780 !< -H 9*0 si. svzh. bkoro obl. l.jan * 7 zjutraj 'J popol. 7:»v>«.» 7:m-h -20C +2 3 c si. svzh. p. m. jvzh. jasno jasno n 9. zvečer 7ii r, — 1 8«C sr. jvzh. oblačno 2. 7. »jutraj 2. popol. 741 7 7114 —2-2°t' sr. jvzh. ar. jvzh oblačno jasno Mi 'krma v mm. v 24 urah 0-0 00 oziroma za Srednja temperatura torka in srede -j-01* in —0.r> " 'n 2 2° nad uormalom. ZD"u_xi.©Jsl?:a. borza dne 'J. januvarja 1896 Skupni državni dolg v n»tah..... 99 f-ld 95 kr Skupni državni dolg v srebru . . . . 9» 9.r» m Avstrijska zlata renta....... 191 • 16 • Avstrijska kronska renta 4*',..... »9 ■ !0 ■ 121 n 15 * Ogerska kmnsku renta 4"'...... 9H a CO ■ AvBtro-ogcrske bančne delnice .... «1 M • — Kreditne delnice......... ; ob jaž žel. Glavne čedno meblovana we laliof », Lino, ButleJevU a, Pleaiij, Marijin, »are, llab, Karlov, vara, rVanjov. »»r«, Prago, hlpeko, DnneJ ris Amilatien. im (f, mri tO t—in. .JatfvvO meaanl »Uk v Kooavjv, Noto meti.. O* t. mri tO mUn. mj**4r,\) oaabtil tiak T Trhla, I', met,M, II. (Jak 0» l0T*0, rraim..i,ir»»la, I.Jul.ii.., Dnu*], 6aa SetaUiaJ » Holnoifra.t. Dunaj Tla Amtletlaii. O* IV. mri BS Hiln (m>j«W»*-J»t* metani Tlak v Novo malto, K«.<■•»)•. t.'6 It (aH 40 mm «f.,,.ij«.fM^ i1.11111 Tlah t Trhlk, Poulabal, Haljaki, Oalovao, lijiit-11'i, MdUtli.vl, Duuaj. Ot 4 hH ;.;.|w>/54^«* otobiil >We t Trbli , Halja«, IVI..veo, Ljubno, Cea Helatbal T M -lui^f r».l. I ml lluliiii, Zali ui Jaaarn , ln.i .;i.nl, Branano, Ourtb, (ranaTO, l »n«, Htayr, Line, Umunw(r.J oaabiu Tlak a Dunaja Tla Amiieiian, IJp-ikega Prmfi, Krnuvvtb varov, Karlovih varov, Ileba, Marijinih tatov, Plauja, Hin'sierlit, S«; l n«m i », Llnoa, Stej ra, Oin i. loiir. In-I.lt, Aua-aaaa, l.lnl na. Or.1.>.<•«, Baljaka. PranaanafaaM, Trblaa ,'V> g. uri tU rvaln. njuir.tj m •».!..i vlak la Koćavja, NoTafta marla ti. **ri IM Met«, ili.-fHiJulHr oaabnl Tlak a Iruuala Tla Amilattpo, Upikega Pra^a, Pranoovlh varuv, Karlovih varov, Ileba, Mari"nil »•rov, Planja, BnUaJavlo, BolnoirrailK, I,it:.--., fHajra. 1'inn, Oetiava, Octrlha, Hrevcnia, tnomoala, 2alla na )aa*>r*(t>\> t Kaiuntk * • "A a jii>,..i/m.|»»« , , 1 . SO vr^rv , Prihod T LJubljano dr« kol.: fl mri SO m%4m. ajMtri^f la Kamnika If. . Id , if.ipo*aar«llti. medlih o«lrHs«- kr. prodajata: Viljem Msjer, lekar v Ii|ubl|aa(, 1111 Marijinem trgu, in HlatrAlu 1'eiek U29-6) II. v Veliki Nedel|l. •T. Iilaurr-ji^ kemično dieti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč valiva v visoki meri osveževalno in oživajoč, če se kdo neugodno, Blabo in nevfiečno počuti, pospeSuje prebavlje-nje in se priporoča kot vsakdanja dijt t.*tična pijača. Zajamčeno čisti izvleček je in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrodelno in zdra\ilno upiiva ter vse druge prekaša. Ta jedini domaČi proizvod te vrste bi se moral Eovsodi popolno ceniti in bi ne smel manjkati v nobeni i.ši, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. Pristnega prodaja (1370—20) Zakonito anvHruvnu. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam v Gradcu. St. 22.7 7'.». Razglas. (1«99) Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemne za\arovalnice proti požarnim škodam v Gradcu si usnja njenim p. n. zadružnikom naznanjati, da se s 1. januvarjem 1896 začenja vplačevanje doneskov za leto 1896 in da se vsak čas lahko plača pri ravnateljski blagajnici v lastni hiši št. 18/90 v Gospodskih ulicah v Gradcu, pa tudi pri zastopih v Ljubljani in v Ctlovcu in okoliščnih komisarjih. Pri tem se pa omenja, da se vsem tistim zadružnikom poslop-jinega oddelka, ki so bili že prvih devet mesecev 1894 pri zavarovalnici zavarovani in še lb!>G. leta ostanejo, po sklepu društvenega zbora z dne (i. maja 1895. iz 1894. leta doseženega gospodarskega prebitka poslopjinega oddelka povrne znesek v visokosti 10°/o leta 1894 vplačanih društvenih doneskov, za katere se dolžni donesek za 1K9<>. leto pomanjša. V Gradcu, dnć 20. decembra 1895. Ravnateljstvo c. kr. priv, vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam TT G-radc"o.. (Ponatis se ne nagradi) Izdnjatulj in odgovorni urtdnik: Josip Nolli. n 50°o i se prihrani na plinu. 0. w Najcenejša, najlepša, ■M ■ h čili x 11 d J u fjf i J prijetna luč. X JI . ■ i w ■ Cena svetilke 5 gld. brez strešice in montaže. n X Dobiva se (1442—14) v plinovi tovarni. w' 1 (fS9T A*vte3P--i©"wa 1vl& Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno-.