SLOVENSKI VLSIMK CELOVEC SREDA 19. FEB. 1992 Letnik XLVI. Štev. 7 (2642) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 30 tolarjev P. b. b. Peterletov izzivalec V slovenski skupščini danes delegati vseh zborov glasujejo o novem oz. prejšnjem predsedniku slovenske vlade. Neodvisni poslanci želijo zamenjati dosedanjega predsednika Lojzeta Peterleta s konstruktivno nezaupnico, njihov kandidat pa je 43-letni Marko Voljč (slika). Izid glasovanja je povsem odprt. Več na 2. strani. Novoizvoljeno predsedstvo ZSO na čelu s predsednikom dr. Marjanom Sturmom je v ponedeljek opravilo svoj nastopni obisk pri predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu (slika desno) in predsedniku zunanjepolitičnega odbora skupščine Slovenije mag. Matjažu Šinkovcu. Sloveni ja - zašatnka proti izvotl jenju državne pogodbe! Nastopili obisk v Sloveniji „Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odločno odklanja vsakršno obliko izvotljenja Avstrijske državne pogodbe in s tem tudi njenega 7. člena“. To izjavo je na svoji zadnji seji sprejel Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij . Odbor ZSO pod vodstvom predsednika dr. Marjana Sturma je v zvezi z vprašanjem Avstrijske državne pogodbe nadalje poudaril, da je ta pogodba bistven ustavni del avstrijske identitete, ki je nastala na osnovi zmage nad fašizmom. Avstrijska državna pogodba in njen 7. člen pa prav avstrijskim narodnostnim skupnostim zagotavlja narodnostne pravice in s tem tudi identifikacijo z Republiko Avstrijo. V tej luči je tudi povsem jasno, da je Republika Slovenija zaščit-nica slovenske manjšine na Koroškem, so poudarili člani Izvršnega odbora ZSO. S tem v zvezi so opozorili na primer Republike Avstrije, ki se je že v preteklosti in se tudi danes vehementno zavzema za pravice avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem in s tem potrjuje, da imajo matični narodni formalno obvezo, da podpirajo manjšine, ki živijo v sosednjih državah. V izjavi za javnost ZSO izraža prepričanje, da je Republika Slovenija ena izmed pravnih naslednic Jugoslavije in s tem tudi sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe. Zato Zveza slovenskih organizacij na Koroškem pričakuje, da bo Republika Avstrija to dejstvo priznala. Izvršni odbor ZSO, kije na svoji seji pretekli petek v Celovcu razpravljal tudi o drugih aktualnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, je iz zgoraj navednih razlogov zavzel tudi stališe do načrtovanega predstavništva Slovenije v Celovcu. Slovenski honorani konzulat da je za ZSO nesprejemljiv, Slovenija bi zaradi manjšine morala imeti generalni konzulat. Ogorčenost nad ORF-„Dober dan, Koroška!“ odpade tudi 1. marca.... Ogorčenost med koroškimi Slovenci nad programsko politiko Avstrijske radiotelevizije je velika! Kljub temu, da imajo narodnostne skupnosti v Avstriji in tudi tuji delavci tedensko samo 30 minut „svoje“ televizijske oddaje, so jim preteklo nedeljo še to črtali. Izpadla je med Slovenci aktualna oddaja „Dober dan, Koroška!“, uradni izgovor odgovornih za programski spored pa so bili neposredni prenosi z olimpijskih iger v Albertvillu. Očitno pa se za tem argumentom skrivajo še drugi, neizgovorjeni, saj je Dunaj že napovedal črtanje že druge oddaje, in sicer 1. marca. Izgovor za ponoven izpad televizijske oddaje za manjšine na Koroškem in po vsej Avstriji pa je južnoafriški Grand Prix v formuli 1. Zahtevo slovenskega oddelka ORF v Celovcu za nadomestni termin pa so na Dunaju že zavrnili. Slovenski politični in kulturni organizaciji so ob taki programski politiki pozvane, da odločno zahtevajo preklic odpovedane oddaje 1. marca. S kršitvijo zakonov do dvojezičnih napisov? Veliko prahu je dvignil predlog državnega poslanca ÖVP dr. Kho-la, ki je koroškim Slovencem svetoval, naj s kršitvijo zakonov, konkretno cestnoprometnih odredb, pri ustavnem sodišču izsilijo postavitev dvojezičnih napisov, kot jih predvideva zakon o narodnostnih skupnostih iz leta 1976. Predlagal je vožnjo nad dovoljeno hitrostjo v naseljih, ki nimajo dvojezičnih napisov. Kazenski postopek pa naj bi bil osnova za pritožbo pri ustavnem sodišču. Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je k predlogu dr. Khola dejal, da (Dalje na 2. strani) Predsednik Hrvaške vlade dr. Gregurič (levo) in predsedujoči DS Alpe-Jadran, zgornjeavstrijski deželni glavar dr. Ratzen-böck, na izrednem zasedanju v Zagrebu, suka,- w. Fritz Zasedanje DS Alpe-Jadran v Zagrebu „Marshallow plan“ za gospodarsko pomoč Sloveniji in Hrvaški? Predstavniki vlad republik, dežel, regij, županij in kantonov, včlanjenih v DS Alpe-Jadran, so na izrednem plenarnem zasedanju pretekli •.petek v Zagrebu sprejeli šest pomembnih sklepov. Na prvem mestu je prošnja Združenim narodom, da store vse, da s prihodom mirovnih sil Združenih narodov na območjih oboroženih spopadov zagotovijo mir in suverenost Hrvaške v okviru njenih meja. Drugi sklepi so: • Vlade držav naprošajo srednjeevropsko pobudo (Heksagonalo) in ES, da sprožita in intenzivirata pobude za gospodarsko pomoč Hrvaški in Sloveniji oziroma da izvajata že začete programe ter podpirata mednarodna prizadevanja Hrvaške in Slovenije za sprejetje v mednarodne organizacije. • Komisije ter delovne in projektne skupine pozivajo, da uresničujejo projekte, ki kratkoročno podpirajo obnovo Hrvaške in nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije, predstavniki Hrvaške in Slovenije pa bodo dali ustrezne predloge; delovnemu komiteju naročajo, naj nadzira (Dalje na 2. strani) Marshallov načrt... (Nadaljevanje s 1. strani) izvajanje teh projektov. Prav tako pozivajo komisije, delovne in projektne skupine, da sodelujejo pri ukrepih, ki jih uveljavljajo njihove zvezne vlade in Heksagonala oziroma ES ter jih pospešujejo. • Konferenco predstavnikov gospodarskih zbornic, konferenco predstavnikov sejmov in retorsko konferenco DS Alpe-Jadran naprošajo, da prav tako uresničujejo pobude za pomoč Hrvaški in Sloveniji. • Dežele, regije, županije in kantoni, včlanjeni v DS Alpe- S kršitvijo zakonov... (Nadaljevanje s I. strani) je treba najprej izčrpati politične možnosti, in opozoril, da je posebna komisija narodnostnega sosveta za koroške Slovence začela s preučevanjem zakona o narodnih skupnostih s ciljem, da bi se zakon, ki ga obe osrednji organizacij nikdar nista priznali, spremenil. Kot je znano, predvideva zakon o narodnih skupnostih postavitev dvojezičnih napisov v 92 krajih, postavljenih pa je le v 48. Jadran, izjavljajo, da so pripravljeni podpirati ukrepe, ki omogočajo vračanje beguncev v domovino. Na izrednem zasedanju Delovne skupnosti Alpe-Jadran so sprejeli tudi sklepe, ki zadevajo nadaljnje sodelovanje Slovenije in Hrvaške. Med drugim so se strinjali s pripravljenostjo republike Slovenije, da leta 1992 in 1994 prevzame mesto predsedujoče v DS Alpe-Jadran. Koroško je na zasedanju zastopal deželni glavar dr. Christof Zernatto, Slovenijo pa predsednik Lojze Peterle. Informativni sestanek ZSO v Bilčovsu Zveza slovenskih organizacij na Koroškem vabi na informativni (krajevni) sestanek v četrtek. 27. februarja, ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Na sporedu so vsa aktualna narodnopolitična vprašanja ter novi program ZSO. Vsi prisrčno vabljeni! Stanko Vavti novi član ZSO v sosvetu! Stanko Vavti, dolgoletni član upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, bo novi član ZSO v sosvetu za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem pri Uradu zveznega kanclerja na Duanju. Vavti, ki je tudi izkušen komunalni politik, dolga leta je bil mestni svetnik v občini Pliberk, sedaj pa je občinski odbornik v občini Bistrica nad Pliberkom, bo v sosvetu nadomestil prejšnjega predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa Wieserja, ki po poslovniku ne more biti več član sosveta. Vendarle prihod modrih čelad na Hrvaško! V preteklih dneh se je v mirovnih prizadevanih za vzpostavitev trajnega miru na Hrvaškem vendarle nekaj premaknilo. Najodločnejšo potezo je storila Srbija, ki je uspela odstraniti samozvanega predsednika Srbske Krajine Milana Babiča. Ta je bil doslej leto in pol izvrševalec Miloševičeve politike v Krajini, po soglasju Hrvatov in Srbov o prihodu mirovnih sil pa se je temu upiral. Babič se ni strinjal, da bi po prihodu mirovnih sil enote zvezne srbske vojske morale zapustiti Krajino. Toda politika je trda. Miloševičev štab je uspel vnesti spor med njegove pristaše, poslance skupščine Srbske Krajine, ki so ga pred nekaj dnevi odstavili. Babič je to sicer razglasil za neveljavno in poslal protestno pismo generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju s svojim nestrinjanjem o prihodu mirovnih sil, Beograd pa je obtožil, da je izdal interese Srbov v Krajini, vendar to ni zaleglo. Srbija je odposlancu OZN Cyrusu Vanceu očitno zagotovila, da bo opravila s svojim nekdanjim herojem v Krajini. Ce se ne bo zgodilo kaj presenetljivega, bodo mirovne sile na Hrvaško pričele prihajati že ob koncu prihodnjega tedna. Sestavljalo jih bo kar okrog 13.000 vojakov in policistov in okrog tisoč civilistov. Po izjavi Butrosa Galija naj bi na Hrvaškem ostale vsaj eno leto. Civilisti naj bi opravljali predvsem upravne posle na ozemlju, ki bo pod okriljem OZN. Suverenost hrvaških oblasti na teh območjih bo v tem času močno omejena, kar Hrvatom seveda ni prav, zato so šele na prigovarjanje nemškega zunanjega ministra na tak načrt pristali. Sosednje države v tej mirovni operaciji ne bodo sodelovale, od evropskih držav omenjajo Belgijo, Francijo in skandinavske države, od južnoameriških pa Argentino in Brazilijo, nakaj bo afriških držav, modrim čeladam pa naj bi poveljeval indijski general. Makedonija kljub velikim težavam vztrajno stopa v samostojnost. Doslej so jo že priznale Bolgarija, Turčija, Slovenija ter Hrvaška. Na ponedeljkovi seji ministrskega sveta ES v Lizboni do priznanja s strani držav Evropske skupnosti sicer še ni prišlo zaradi trmastega vztrajanja Grčije, češ da mora Makedonija prej spremeniti svoje ime, kar naj bi pomenilo, da se odreka ozemljskim zahtevam proti Grčiji, vendar se bo to v bližnjem času prav gotovo zgodilo. Najpomem- bnejše za Makedonijo pa je, da se je iz nje doslej umaknila glavnina zvezne vojske in da s tem postaja dejansko suverena tudi na obrambnem po- droeju. jožeRovšek Tajnik NSKS Marjan Pipp odstopil... Presenečenje, ne samo znotraj vrst Narodnega sveta koroških Slovencev: dolgoletni tajnik mag. Marjan Pipp je s 31. marcem 1992 odpovedal službo v tej osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, z istim dnem pa bo tudi odstopil kot osrednji tajnik NSKS. Svoje odločitve Pipp nasproti javnosti ni hotel utemeljiti, predsednik NSKS dr. Grilc in tudi prvi podpredsednik dr. Pavle Apovnik pa včeraj dopoldne nista bila dosegljiva. Pipp je o svoji odpovedi in odstopu iz tajniške funkcije že obvestil predsedstvo NSKS na seji 12. februarja. Pričakovati je, da bo v prihodnjih dneh tudi odstopil iz funcije poslovodje tako spornega KOKS NSKS. # Po Sloveniji Slovenska skupščina danes o novem predsedniku vlade Pretekli teden se je nadaljevalo dogajanje okoli vlade, saj so na skupščinskem zasedanju v sredo, 12. februarja, neodvisni poslanci s predlogom za konstruktivno nezaupnico Lojzetu Peterletu poskrbeli za presenečenje. Njihov kandidat je Marko Voljč, trenutno direktor operativnega oddelka za Srednjo Ameriko pri Svetovni banki v Washingtonu. Dokajšnjo politično težo ima tudi nadaljevanje pogovora med strankami o novem volilnem sistemu, kjer se soglasju za proporcionalni volilni sistem še upirata Slovenska ljudska stranka in narodni demokrati, pri čemer je, kot je dejal v petek, 14. februarja Dušan Plut, ki vodi medstrankarske sestanke na to temo, mogoče doseči dvotretjinsko soglasje v skupčini tudi brez omenjenih strank. Rusko priznanje Med pomembnejše vesti sodi tudi dokončno uradno priznanje Slovenije s strani Ruske federacije. Predajo dokumentov je zunanji minister Dimitrij Rupel pospremil z besedami, daje Slovenija na to priznanje težko čakala. Rusija je s tem, po besedah njenega generalnega konzula iz Zagreba Jurija Girenka, priznala novo realnost. V to pa najbrž sodi tudi njena podpora kontinuiteti Jugoslavije, čeprav bi bila ta, kot so se minuli teden odločili v Beogradu in Titogradu, kot enotna država sestavljena samo iz dveh dosedanjih republik in bi takaobsegala le približno 40 odstotkov prejšnje države. Pri tem naj bi bila vrata Makedoniji ter Bosni in Hercegovini še odprta, ni pa videti, da bi si ti republiki želeli v srbski objem. Makedonija tako ob umikanju jugoslovanske armade že ustvarja svojo vojsko. Vsaj moralna podpora njenim prizadevanjem pa je tudi odločitev slovenske skupščine na seji 12. februarja, da prizna njeno samostojnost in neodvisnost. Bosansko-herce-govski predsednik Alija Izbetbegovič pa je, po vsekakor zgodovinski odločitvi generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija, da se začne akcija mirovnih sil na Hrvaškem, pohitel z zahtevo, da modre čelade pridejo tudi v njegovo republiko. Neuspeh vseh dosedanjih pogajanj med predstavniki treh nacionalnih strank namreč ne vliva optimizma. 1,718.318 Slovencev, manj Madžarov, več Italijanov Zavod za statistiko pa je minuli teden objavil še ne povsem dokončne podatke popisa, ki je potekal konec lanskega marca. V Sloveniji po teh podatkih živi 1,962.606 (1981:1,891864) prebivalcev ali 87,55 (90,52) odstotka Slovencev. Hrvatov je približno 53.000 (55.600), Srbov 47.000 (42.000) Muslimanov 26.000 (13.000), Jugoslovanov 12.000 (26.200), pripadnikov ostalih jugoslovanskih narodov, Črnogorcev, Makedoncev in Albancev, pa po približno 4.000 (8.000). Madžarov je 8499 (9.496), Italijanov 3063 (2187), Nemcev 546 (380) ter Avstrijcev 182 (180). Cela vrsta ostalih narodov je zastopana le z nekaj deset ali sto predstavniki. Zanimiv je podatek, da se je kar 60.800 ljudi opredelilo na nenavaden način, tudi z dobršno mero humorja ali cinizma, njihov popularen skupni naziv pa so „marovci“. Precej drugačno težo pa imajo podatki, ki jih je na posvetovanju v Radencih objavil Zavod za zaposlovanje. Lani oktobra je bilo namreč v Sloveniji 91.161 iskalcev zaposlitve, kar znaša 9,4 odstotka aktivnega prebivalstva. Negativni trend pa se je pozno jeseni in januarja še nadaljeval. Ob tem je ministrica za delo Jožica Puhar ocenila, da je v Sloveniji, kljub veliki brezposelnosti, še vedno 30 odstotkov preveč zaposlenih. Vladne igre: novo nadaljevanje Prav podatki o vse slabših gospodarskih razmerah naj bi spodbudili neodvisne poslance, da bodo na današnjem zasedanju skupščine skušali doseči konstruktivno nezaupnico Peterlovi vladi. Svoj predlog so utemeljili na tiskovni konferenci in menili, da po njihovem menju lahko Peterleta mine smeh (Peterle je namreč predlog komentiral z besedami, da mu gre rahlo na smeh) ob podatkih, da so plače na realni ravni leta iz 1963 in proizvodnja na ravni iz leta 1976. Čeprav so presenečenja mogoča, pa se lahko zgodi, da bo glasovanje o zaupnici utrdilo Peterletov položaj, še posebej potem, kot je s pristankom na proporcionalni volilni sistem odprl realno možnost, da bi do volitev prišlo konec junija. Vlada pa je zaenkrat izgubila pomembno igro v skupščini, saj mora po zavrnitvi tudi v tretjem zboru pripraviti nov predlog republiškega proračuna. V novem dokumentu, ki ga mora pripraviti do 29. februarja, je po mnenju poslancev potrebna prerazdelitev. V koroškem deželnem zboru v Celovcu je pretekli četrtek prvič zasedal mladinski parlament, skupina 36 zastopnikov dijaških in mladinskih organizacij iz vse Koroške. Glavne teme, ki so si jih mladinci izbrali sami, so bile naraščajoči neonacizem v Avstriji in posebej na Koroškem, latentno sovraštvo do tujcev, varstvo okolja ter predlogi za izboljšave v šolskem sistemu. Na premieri sta sodelovala tudi dva Slovenca, Marko Gabriel, dijak slovenske gimnazije, in Robert Sturm, maturant slovenske gimanizije, ki trenutno služi vojaški rok. Oba sta se aktivno vključila v razpravo, predvsem v zvezi s temo neonacizma, sovraštva do tujcev ter odnosa večine do manjšine. Prvič zasedal mladinski parlament Sovraštvo do tujcev in neonacizem -signali politikom! Piše Ivan Lukan Prva seja mladinskega parlamenta, ki ga je vodila predsednica koroškega deželnega zbora Susanne Kövari, se je začela z uro vprašanj „profesionalnim“ politikom in že tretje vprašanje, ki ga je postavil Marko Gabriel iz Leš pri Šentjakobu namestniku deželnega glavarja dr. Haiderju, je pojasnilo, zakaj je svobodnjaška stranka že pri pripravah na ta mladinski parlament skušala preprečiti razpravo o zanjo neprijetnih temah, kot so to vse številnejši neonacistični pojavi na Koroškem, tujci in manjšinska vprašanja. Tako se je Haider zaradi svojih izjav, češ da je slovenska gimnazija getovska šola, takoj znašel na zatožni klopi, s katere ni mogel več vso sejo. Kot pričo za upravičenost svoje izjave, da je slovenska gimnazija „geto šola“, je citiral nek članek dr. Unkarta iz leta 1984. Na repliko dijaka slovenske gimnazije, da gre tu za očiten informacijski deficit, saj ta ustanova nikakor ne more biti getovska, ker je povezana s številnimi drugimi šolami na Koroškem, v Avstriji, Italiji tja do Rusije, pa je najprej utihnil. „Čast in domovina...“ Na zagovor je bil potem poklican deželni glavar dr. Christof Zernatto. Njemu je bilo zastavljeno vprašanje o napakah politikov v zvezi z vse večjimi pojavi neonacistične miselnosti na Koroškem. Zernatto je odgovoril, da pri tem ne gre za koroški, marveč za vseevropski pojav, na katerega je treba odgovoriti z informiranjem prebivalstva in posebej mladine, ne pa s histerijo in dramatiziranjem. Menil je, da so politiki pri tem vprašanju delali napake ter daje treba priti do novega vrednotenja pojmov. „Ne materialne vrednote, marveč čast in domovina, morajo biti v ospredju našega političnega delovanja,“ se je s čudnim prizvokom glasil zaključni stavek deželnega glavarja. Poziv deželni vladi V razpravi o bodoči politiki do tujcev na Koroškem so vsi govorniki pozvali deželno vlado, naj podpira izobraževanje delavcev iz tujine, da bodo le-ti potem tudi v svoji domovini lažje pomagali pri razvoju gospodarstva, da se zvišajo kazni za ilegalno zaposlovanje tujih delavcev, da dežela Koroška organizira Marko Gabriel je zavrnil Haiderjevo trditev, da je slovenska gimnazija „geto šola“. Pogled na mlade poslance ob priliki prvega zasedanja mladinskega parlamenta v koroškem deželnem zboru pretekli četrtek v Celovcu. suke: Gen Eggenberger „praznik sprave“ ter da se izboljša pouk za otroke tujih delavcev s pomočjo asisten-čnih učiteljev itd. Medtem ko je poslanka SPÖ mag. Melitta Trunk zahtevo mladine izrecno podprla, je poslanec svobodnjakov Kren s svojimi izjavami le še potrdil Haiderjevo politiko do tujcev. Predlagal je omejitev zaposlitve tujcev na največ devet mesecev na leto, nad 30 let starim osebam pa sploh ne bi smeli več izdajati delovnih dovoljenj, za „praznik sprave“ pa sploh ni potrebe... „...prišli so ljudje!“ Robert Sturm iz Dobrle vasi je v razpravi nakazal zamujanje politikov v tem vprašanju in obsodil podžiga-nje strahu pred tujci, njihovimi kulturami itd. Zaključil pa je izrekom Maxa Frischa, katerega naj se zavejo vsi politiki: „Poklicali smo Robert Sturm je obsodil pod-žiganje strahu pred tujci, njihovimi kulturami itd. delovno silo, prišli pa so ljudje!“ Poziv deželni vladi v zvezi s tujci je bil sprejet soglasno, Die im Betreff genannte Gruppe ,„Ausländer“ im ersten Jugendparlament des Kärntner Landtages hat in ihrer Ausschußsitzung am 20. Jänner 1992 folgenden Beschluß gefaßt: Das Jugendparlament im Kärntner Landtag wolle beschließen: Die Landesregierung wird aufgefordert, an die Bundesregierung heranzutreten 1. daß hinkünftig als eine Facette der Österreichischen Wirtschaftshilfe die Ausbildung von ausländischen Arbeitskräften sowohl im In-als auch im Ausland beinhaltet, damit diese zum Wirtschaftsaufbau ihrer Heimat beitragen; 2. den derzeitigen Strafrahmen für illegale Ausländerbeschäftigung drastisch zu erhöhen und für eine strenge Vollziehung zu sorgen; 3. zum besseren kulturellen Verständnis zwischen In- und Ausländern in Kärnten ein Fest der Versöhnung zu veranstalten; 4. die Beistellung von Assistenzlehrern für den Deutschunterricht in Gruppen (in-und ausländische Schüler (innen) zu ermöglichen. prav tako tudi predlog mladinskega parlamenta deželni vladi v zvezi z neonacističnimi pojavi, naj sproži obširno informacijsko kampanjo o nevarnosti teh tendenc. V informacijsko delo pa naj bi bili vključeni strokovnjaki, pedagogi, sodelavci Židovskega informacijskega centra na Dunaju ter priče časa, informacijska dejavnost pa naj bi se usmerila predvsem v koroške šole. Poziv k odstopu Tarča najostrejših kritik v tej razpravi je bil Haider, eden od mladinskih poslancev mu ni očital le „fiihrersko nastopanje“, marveč ga je konkretno pozval k odstopu. Marko Gabriel je odločno odklonil ločevanje otrok na dvojezičnih šolah na južnem Koroškem in pri tem kritiziral vse koroške deželnozborske stranke, hkrati pa tudi omalovažujoč odnos do desnoeks-tremističnih in neonacističnih skupin s strani politikov. Za pozornost svojemu izvajanju pa se je zahvalil po slovensko: „Hvala lepa!“ Socialdemokratski poslanec mag. Peter Kaiser se je priključil zahtevam mladinskih poslancev po široki informacijski kampanji o nevarnostih neonacizma in poudaril, da bo koroška SPÖ to akcijo podprla. Poslanec ljudske stranke Leo Uster pa je ostro protestiral proti repliki svobodnjaškega poslanca Starharja, ki je na ostro kritiko nekega mladega poslanca na račun FP cinično dejal, da mu bo na to že odgovoril „moj Führer“. Zloraba parlamenta Die im Betreff genannte Gruppe im ersten Jugendparlament des Kärntner Landtages hat in ihrer Ausschußsitzung am 20. Jänner 1992 folgenden Beschluß gefaßt: Das Jugendparlament im Kärntner Landtag wolle beschließen: Die Landesregierung wird aufgefordert, eine umfangreiche Informationskampagne über die Gefahren der in letzter Zeit wieder verstärkt auftretenden neofaschistischen Tendenzen in Österreich insbesonders im Lande Kärnten in die Wege zu leiten.Diese Informationsarbeit sollen fachkompetente Pädagogen, Mitarbeiter des jüdischen Dokumentationszentrums und Zeitzeugen in Zusammenarbeit mit den Schulen wahrnehmen. K rezimeju: prvi mladinski parlament je sicer imel svoje šibke točke, pokazal pa je tudi, da je koroška mladina dovolj osveščena trezno ocenjevati dogajanje, razvoj, nevarnosti itd. Sklepi prvega parlamenta so jasen signal politikom, vprašanje pa je, ali so ga pripravljeni tudi razumeti. V svobodnjaški stranki je to več kot vprašljivo: dokaz za to je bila prav Haiderjeva zloraba zasedanja. V sejni sobi je mladinskim poslancem delil propagandni material FP... ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Prof.-Janežič-PIatz 1 9020 Celovec OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Po posebnem odloku zveznega ministra za pouk in umetnost naj starši prijavijo svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1992/93 v gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 17.2. do 28.2. 1992, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem držaavljanstvu. 2. Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda 8. julija 1992. 3. Konec maja 1992 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Pri poročljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pisno na naslov: Zvezna gimanzija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-PIatz 1, 9020 Celovec/Klagen-furt. Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, ustanovljena leta 1957, obhaja letos 35. jubilej svojega obstoja. V gimnazijo otrok vstopi po 4. stopnji ljudske šole in po osmih letih opravi maturo. Ta izpit absolventom odpira vrata do vseh študijskih smeri in raznoraznih poklicev. To potrjujejo številni absolventi, ki so danes na uglednih poklicnih položajih (diplomati, fiziki, gospodarstveniki,' učitelji in šolski upravitelji, profesorji, zdravniki, duhovniki, tehniki, sociologi, univerzitetni učitelji, arhitekti, bolniške sestre, pravniki, časnikarji itd.). Gimnazijska smer, za katero se odloči petošolec, vključuje tudi latinščino, ki je pomembna za študij jezikov, zgodovine, prava, medicine, bogoslovja in drugih študijskih smeri. Vendar tudi tisti, ki se odloči za realno gimnazijo (brez latinščine, z večjim deležem matematike, biologije, fizike in kemije), lahko po maturi ubere študijsko smer, za katero je pogoj latinščina, če znanje tega jezika na univerzi v prvih semestrih nadomesti. Gimnazija in realna gimnazija za Slovence razvijata kar se da široko obzorje splošnega znanja. Ob tem pa posredujeta tudi vrsto jezikov, ki v času združujoče se Evrope dobivajo čedalje večji pomen. Poleg angleščine in latinščine (seveda ob slovenščini in nemščini) nudita oba tipa gimnazije še učenje italijanščine, ruščine, francoščine in španščine. Gimnazijska izobrazba ostaja tudi v bodoče najprimernejša oblika srednješolskega šolanja za tiste, ki želijo imeti po maturi odprte vse možnosti nadaljnjega študija in izbire ustreznih poklicev. dv. sv. Reginald Vospernik, ravnatelj Vpis 'v Mohorjevo ljudsko šolo Vodstvo ljudske šole Mohorjeve sporoča, da je vpisovanje v vse razrede možno, in sicer: ob četrtkih. 27. 2., in 5.3., in 12. 3. 1992 od 9. do 11. ure Zadnji rok za vpis je 14. marec 1992 od 8. do 12. ure V ljudski šoli Mohorjeve nudimo poleg dobre dvojezične izobrazbe še zavetišče, glasbeno izobrazbo v okviru glasbene šole in Orffov tečaj. Učenci in učenke tretjega in četrtega razreda imajo tudi možnost, da se prijavijo k prostemu predmetu „smučanje“. Obstaja tudi možnost, da otroka prijavite k judo-tečaju in k gledališki skupini. Staršem sporočamo, da bo v šolskem letu 1992/93 treba plačevati šolnino (750 šil. na mesec - 10-krat letno). Zavetišče stane 1.350 šil. mesečno; cena vključuje prehrano in strokovno nadzorstvo. K vpisu prinesite s seboj rojstni list in izkaznico o cepljenju. Vodstvo Mohorjeve ljudske šole Slovenski praznik v Železni Kapli 8. februarja, na dan obletnice Prešernove smrti, ki ga imamo Slovenci za svoj kulturni praznik, sta Slovenski prosvetni društvi „Zarja“ in „Valentin Polanšek“ v farni dvorani v Železni Kapli pripravili kulturno prireditev. Bila je res prava kulturna prireditev, katere so se udeležili številni obiskovalci, pestra in kvalitetna. Moški pevski zbor Valentin Polanšek je uvodoma zapel tri pesmi, dramska skupina SPD Zarja, pod režijo Poldeta Zundra, je odigrala prizor iz Cankarjeve Doline šentflorjanske (Ošina Erhart in Ošina Silvija), vanj sta bila vpletena dva umetniško dovršena in besedilo dopolnjujoča plesa koreografke in plesalke Minke Veselič, na Kuntnerjevo pesniško besedilo (Karolina Rozman) in Prešernovo Zdravljico (Branko Korotaj). Posamezne točke igralske skupine pa je povezoval Kvintet trobil KUD Pošta iz Maribora. Dragica Kovačič, pevka mariborske opere, je s svojim nastopom v kapelsko dvorano pričarala vzdušje opernega glasbenega sveta. Prvi del sporeda pa je zaključil Horst Ogris, slavnostni govornik prireditve v Železni Kapli. Z besedami in primeri iz vsakdanje realnosti je nanizal misli okrog smisla praznovanja kulturnega praznika. Pohvalil je domačine, da so s svojo prireditvijo, ki ima že tradicijo, lepa izjema pri dostojni počastitvi kulturnega praznika. Da je bil prvi del res lepo povezana in pestra enota, za to gre zahvala tudi Tinetu Varlu, ki je pomagal pri sestavi programa, in Niku Krištofu, ki je vse to povezoval z lučjo in lučnimi efekti. Scena, katere sestavni del so bila umetniška dela Valentina Omana, pa je v program vnesla še dodatno zvrst umetniškega ustvarjanja. Drugi del sporeda je izvedel Oktet Suha, kije predstavil del svojega novega programa. Z njim tipičnim načinom izvajanja svojih pesmi so navdušili številne obiskovalce, ki so si ob koncu zaželeli še nekaj dodatkov. Prireditev je izzvenela optimistično. Potrdila je, o čemer priča tudi številen obisk in navdušeno spremljanje, da si ljudje želijo kvalitetnih prire-ditev... J.B. Koncert učencev glasbene šole Pred kratkim je bil v kletnih prostorih Posojilnice Pliberk koncert učencev Glasbene šole na Koroškem-oddelek Pliberk. Predstavili so se predvsem učenci nižjih letnikov in iz njihovega izvajanja je bilo razvidno, da že kar mojstrsko obvladajo svoje instrumente. Številna publika pa je mlade virtuoze nagradila z močnim aplavzom. Ta koncert nam je med drugim tudi pokazal, kako temeljto in resno opravljajo tovrstni pouk glasbeni učitelji in kako zavzeti so učenci in njihov starši. Anifa Hud, TRIBUNA BRALCEV Skupni list? Na seji Koordinacijskega odbora dne 6. 2. 92 se je izkazalo, da sedanji spor med centralnima organizacijama teče v glavnem zaradi financiranja tednikov. Četudi je nerazumljivo, da od 20 aktivnih slovenskih organizacij tri odklanjajo vstop v KOKS, je vendar navzočnost njihovih predstavnikov pri razgovoru predstavljala vso uradno oz. društveno zastopstvo koroških Slovencev. Le škoda, da so ti zastopniki ta sestav smatrali za nedemokratičen in je izostalo glasovanje o proračunu. Sklenilo pa se je, da je treba poiskati pot, da bomo Koroški Slovenci našli en skupen list - katerega bi lažje financirali kot dva nasprotujoča si. Ni odločilno, kako bi se skupni list imenoval npr. Slovenski tedniki ali Koroški Slovenci. Množin-sko ime naj pove, da gre za vse tednike oz. za vse Slovence na Koroškem. Moj predlog, da bi do soglasja o skupnem listu NT in SV izhajala vsake štirinajst dni, najbrž ni bil razumljen. To bi bil vsaj prvi korak, da bi vsi bralci prejeli samo en list na teden in bi imela oba časopisa isto listo naslovov in enako naročnino. Seveda bi zaradi tega še ne imeli polovico manj stroškov, vendar en milijon na leto zagotovo. Kako bi izgledal skupni list -skupni tednik? Za poročila o dogodkih po deželi in po svetu bi odgovarjali v prvi vrsti dopisniki - ki bi zaradi tega morali biti tudi vedno imenovani. Uradne objave občin, krajev in dežele bi bile dvojezične in bi zanje zagotovo dobili tudi denar od oblasti. Dosedanjim urednikom oz. obema organizacijama je treba dati možnost, da tudi v bodoče pišejo svoje komentarje - po možnosti vsaj eno stran, ki bi v glavi imela napis „Naš tednik“ ali, „Slovenski vestnik“ (bi pisal takole). Poleg tega bi skupni tednik moral imeti celo stran poročil v nemščini - seveda zanimivih tudi za nas. Tudi politične stranke naj imajo - proti primernemu plačilu za tisk - možnost za svoje objave. Na ta način bi se dalo dvigniti število naročnikov in s tem tudi inserentov - ki bi končno pomagali financirati časopis. Ne samo na Koroškem in po ostali Avstriji, praktično po vsem svetu liste financirajo inserenti. Naročnine navadno krijejo le stroški distribucije. Če so listi po mnenju državnih oblasti važni za obstoj in razvoj demokracije ter so za to potrebne informacije, daje svoje prispevke tudi država. Upam, da je ta predlog vreden, da ga objavita oba politična tednika in tudi Nedelja. Kom. sv. Franc Rutar, Dobrla vas Najlepše čestitke Pred tednom dni so Milko Hartman obiskali odborniki Društva slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji Janko Messner, Herman Germ in Anita Hudi in ji izrekli najlepše čestitke in želje ob njenem visokem, 90-letnem življenjskem jubileju (slika zgoraj). In ko so, med kratkim kramljanjam, zazveneli kozarci, se ji je predsednik društva zahvalil za njeno dolgoletno in veliko pesniško ustvarjanje. Knjigarna Drava - Naša kn jiga Paulitschgasse, 5-7,9020Celovec išče za delo v knjigarni • knjigotržca/kinjo ali • pomočnika/pomočnico • vajenca/vajenko Interesenti/ke naj se oglasijo v knjigarni ali po tel. 0463/55464 Seminar za odrsko luč Preteklo soboto je Slovenska prosvetna zveza skupaj s koroškim Združenjem amaterskih gledališč v kulturnem domu na Radišah izvedla seminar za odrsko luč. V okviru tega enodnevnega seminarja so s predavanji iz teorije kakor tudi s praktičnimi primeri nakazali, kako se dogajanje na odru postavi v čim boljšo luč. Referenti Helmut Lech-taler, Peter Wukise-witsch in Zoran Najdenov so številnim udeležencem (27) obširno in zahtevno tematiko posredovali na zelo sprejemljiv način. Helmut Lechtaler nam je v svojem prispevku nakazal, kako pri upoštevanju najnovejših pravil brez ogrožanja zdravja spremenimo električni tok, zazaželeno osvetljavo odra ali scene. Da smo ta čudežni preobrat lahko neposredno doživeli, se moramo zahvaliti referentu Petru Wukise-witschu, in njegovi istoimenski firmi, ki je bil rade volje pripravljen svojo mobilno osvetljevalno napravo predstaviti v različnih variantah. Kako ves ta ognjemet luči, fokusov, zasledovalcev in podobnih teles učinkovito usmeriti kot frontalno, horizontalno, vertikalno, ulično luč in s posebnimi efekti še izpopolniti, nam je praktično pokazal referent Zoran Najdenov, lučkar v Cankarjevem kulturnem centru v Ljubljani. Udeležence in referente je na začetku pozdravil vodja seminarja in referent za amertersko gledališče pri Slovenski prosvetni zvezi Nužej Wieser. N.VV. Igor Schellander, Dunaj Jörg Haider, vodja avstrijskih svobodnjakov in kratko dobo koroški deželni glavar, se pojavlja v neštetih vlogah. Na primer kot borbeni mladi junak, ki prebija led starih zamrznjenih struktur. Kot pripadnik mlade generacije - sinko -, ki lajša vest generaciji starih kameradov in članov vvehrmachta, esesa in drugih enot z geslom, da niso opravljali nič slabšega kot le svojo dolžnost ter s svojim „požrtvovanjem“ ustvarili temelje nove, današnje Evrope. Kot kavbojski 'džango’, nesmrtni maščevalec krivičnosti v naši morbidni družbi ter neusmiljen v dvoboju s svojimi političnimi nasprotniki. Ali kot poštni predal in uresničevalec raznih temačih želja svoje publike, erotični igralec na odru politike, terapevt za masovne depresije Avstrijcev, vendar nekoliko dru- Nova publikacija Založbe Drava Haider in njegova publika Skupina strokovnjakov pod vodstvom profesorja za socialno psihologijo Klausa Ottomeyerja je na celovški univerzi izdelala študijo o sku-pinskodinamičnih vidikih Haiderjevega političnega uspeha. Avtorska skupina je nato preučevala dokumentacijske videoposnetke raznih Haiderjevih nastopov od Ulrichsberga do kulturnih in svobodjaških strankarskih prireditev, opravila je intervjuje z njegovimi pristaši in nasprotniki ter zbrala množico njegovih raznih izjav, tiskovnih sporočil in strankinega gradiva. Analiza in interpretacija se oslan-ja na metodo scenskega razumevanja in dekodiranja dejanja in dogajanja med akterji, torej med Haiderjevimi inscenacijami in njihovim učinkovanjem na publiko. Knjiga prikazuje in dokumentira vrsto dogodkov, ki jih bolj ali manj poznamo iz dnevnega poročanja medijev (na primer govor kameradom na Uršlji gori oktobra 1990, hajka proti sindikalnemu funkcionarju Arbeiterju, prevzem oblasti v FPÖ ipd.), vendar bralcu postajajo jasni in prav haiderjevsko vzvišeni, ko nam jih strokovnjaki socialne psihologije (med drugim z neštetimi citati in primeri iz strokovne literature) prikažejo in razložijo povsem v novi luči. Delo v svoji celoti nikakor ni neke vrste psihogram Jörga Haiderja, poudarjajo avtorji. Izhodišče je - iz vidika avtorjev in bralca - prav nasprotno: samo-analitično. Haider je navsezadnje le konica nekakšne, s psevdonimom ’eurofitness’ označene tržnogospodarske logike, ki je (v preteklih letih) zajela prav vse nas, pravijo Ottomeyer in sodelavci. Ta logika temelji na uspehu, desolidarizaciji, agresivni konkurenci in zasmehovanju šibkih. Zato tudi demoniziranje politika in demagoga Haiderja nikomur ne koristi bolj kot njemu samemu: osnove za njegovo uspešnost sta ustvarili večinski (in zdaj vladajoči koalicijski) stranki, kritizira avtorska skupina. Haiderju ni težko posegati v prepolno skrinjo avstrijskih realnih problemov ter jih agresivno in poosebljujoče predstavljati publiki. Le-ta pa je tako v Avstriji kot v ostali Evropi nagnjena h kastro-filiji in uživa in se zadovoljuje tudi v tem, da se zgraža nad vsemi svinjarijami, ki jih družba in politika nočeta ali ne moreta preprečiti. Ob tem Haider kajpada lahko pridobiva - njegova uspešnost se pri tem „opira na bolj banalne psihološke mehanizme...“ JÖRG HADER UND SEM PUBLIKUM Eine sozialpsychologische Untersuchung DRAVA Harald Goldmann, Hannes Krall, Klaus Ottomeyer, Jörg Haider und sein Publikum, eine sozialpsycholo-gische Untersuchung; Drava Celovec 1992; 207 Seiten, 198,- gače usmerjen kot njegov nasprotnik Erwin Ringi. Avtorji študije Jörg Haider in njegova publika’ menijo, da je od vsakega nekaj in včasih vse obenem. Klaus Ottomeyer in njegovi sodelavci so z znanstvenim analiziranjem in ocenjevanjem Haiderjevega ponašanja pričeli potem, ko so ob robu nekega delovnega krožka vsi po vrsti ugotavljali, kako zelo jih (takratni) deželni glavar preseneča s svojo uspešnostjo kot specialist za masovne inscenacije,pri katerih se usmerja natančno po potrebah in neozaveščenih željah svoje publike. Naročite in širite „Slovenski vestnik“ V Bilčovsu o projektu kanalizacije Bilčovščani se zavedajo pomembnosti varstva okolja. To se je pokazalo na informacijskem zborovanju o načrtovani gradnji kanalizacije za občino Bilčovs, ki je bilo pretekli teden in na katerem je občinsko vodstvo informiralo o stanju in pripravah za realizacijo tega projekta. Podžupan Hanzi Ogris ml. je s tem v zvezi napovedal, da se bosta občinsko predstojništvo in potem občinski svet morala odločiti za varianto, ki bo najbolj ustrezala Bilčovščanom. Pri tem bo mogoče izbirati med tremi variantami: • ali bo občina kanalizacijo s čistilno napravo zgradila sama, • ali se bo priključila k občini Bistrica v Rožu, • tretja varianta pa bi bil skupen projekt z občinama Bistrica in Borovlje. Podžupan Hanzi Ogris ml. Slednja bi bila po mnenju strokovnjakov za občane vseh treh občin najcenejša. V zvezi s stroški, ki bi jih moral plačati vsak občan bilčovske občine, pa je podžupan Ogris na zborovanju odgovoril, da pričakuje, da bosta dežela in zveza, kot je po zakonu predvideno, prispevali okoli 25.000 šilingov na 100 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Konkretne vsote pa v tem trenutku še ne more napovedati, prav tako tudi ne, kdaj bodo začeli z realizacijo projekta. LJUBLJANA (STA). - Strokovni sosvet ministrstva za energetiko Slovenije, ki ga vodi prof. dr. Peter Novak, je na zadnji seji obravnaval in sprejel program dela za leto 1992. Člani sosveta so obravnavali tudi zakon o referendumu za zapiranje jedrske Čestitke v Kotmaro vas Te dni praznuje življenski praznik Mici Benko, p.d. Vrenca iz Kotmare vasi. Mici tudi v časih, ko je šlo za preživetje, ni zatajila svojega rodu. Veliko zdravja, dobre volje in humorja ji želijo njeni prijatelji. Visoko starost je dosegel tudi Pepan Kropiunig p.d. Vah. Poleg vsega dobrega mu želimo, da bi izdelal še mnogo košar. Tudi Marinjakova Trica je zdrknila čez osemdeset. Tudi njej veliko zdravja in kar si sama najbolj želi! elektrane Krško. Ugotovili so, da zakon ni strokoven in ne vsebuje vzrokov za zapiranje. Sosvet meni, da niso izpolnjeni gospodarski in drugi pogoji. Na predlog ministra za energetiko dr. Miha Tomšiča, so se odločili, da sejo prekinejo in jo nadaljujejo čez 14 dni. Do takrat bodo člani sveta posamično oddali pripombe na zakon, ki jih bodo objavili kasneje. Dobitniki nagradnih križank! Tudi letos je lepo število bralk in bralcev Slovenskega vestnika sodelovalo pri novoletni nagradni križanki. Posebno pa nas je razveselila visoka udeležba mladih, ki so skušali rešiti Zlogovni magični lik. Tako pri odraslih kot pri mladincih smo pod nadzorom izžrebali dobitnike nagradnih križank, ki so pravilno rešili zahtevno nalogo. Najprej k našim mlajšim dobitnikom: otroško knjigo Sonje Wakounig „Moji pridni otroci“ dobijo Dami- jan Vavti (11 let), Podgrad ob Klopinjskem jezeru, Angelika Igerc, Mala vas 2, 9142 Globasnica in Julija Kokot, Karawankenblickstraße 6,9582 Loče. Za dobitnike križanke za odrasle pa smo letos za nagrado izbrali knjigo „Po sledovih... - Pričevanja koroških Slovencev 1920 -1945“ ter Koroški koledar SPZ za leto 1992. Dobitniki so: Norbert K. Grčar, Bes-sarabiastraße 67/3, 5020 Salzburg, Ivanka Živkovič, Stranje 57, 9071 Kotmara vas, Fredo Kral, Bistrica 28, 9143 Šmihel nad Pliberkom (Po sledovih...) in Miklavž Zebre, Podlubnik 153, 64220 Škofja Loka, Slovenija (Koroški koledar 1992). Vsem dobitnikom prisrčno čestitamo. Nagrade boste v prihodnjih dneh prejeli po pošti! Vsem drugim, ki žal niso med dobitniki, se uredništvo Slovenskega vestnika prav iskreno zahvaljuje za sodelovanje. Do naslednje nagradne križanke! Krška škofija . pomaga Krška škofija je za pomoč brezposelni mladini ustanovila poseben sklad, iz katerega bo mladim pomagala premostiti težave, ki nastanejo po izgubi delovnega mesta. Sklad bo, po besedah krškega šofa dr. Egona Kapellarija na tiskovni konferenci, namenjen predvsem mladini, ki izhaja iz socialno šibkih družin. Na tiskovni konferenci je bilo tudi rečeno, da je v lanksem letu katoliško cerkev zapustilo blizu 1100 oseb, kar je škof označil kot relativno malo, saj je na Koroškem včlanjenih nad 460.000 vernikov. Proračun krške škofije v letu 1991 je znašal nad 240 milijonov šilingov, več kot polovica od tega pa je cerkev porabila za plače duhovnikov, laikov in drugih sodelavcev. Ostali denar so prejele župnije oz. fare, velika vsota pa je bila uporabljena tudi za restavriranje cerkva, gradnje itd. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek, v Arhivu Axel Karner bere odlomke iz svoje pesniške Skupnost 21.2. Roberta Musila zbirke „a meada iss aa lei a mensch“ - vstop prost, avstrijskih 19.30 v Celovcu srečolov s knjigami avtorjev, Koroška Petek, Dvojezična ljudska DAN ODPRTIH VRAT 28.2. šola, na javni dvojezični ljudski šoli v Celovcu 8.40 Ebentaler pod gesom Winter, ade/Adijo, zima! Straße 24, v Celovcu Petek, 28.2. 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli PUSTOVANJE v Železni Kapli SPD „Zarja" (Dvojezični Verein Saria) Petek, 21.2. 19.30 na Muti (Woschitz) v Rožeku „Ena se mi dopadva je...“ jubilejni koncert ob 10-letnici okteta Suha KD „Peter Markovič" Petek, 21.2. 20.00 pri Cingelcu na Trati PUSTOVANJE - sodleujejo: Dekliški zbor in domači vižarji SPD „Borovlje" Sobota, 22.2. 19.30 v kulturnem domu na Radišah Koncert OKTETA SUHA SPD „Radiše" Sobota, 22.2. 20.00 pri Seherju vVelinji vasi Koncert skupine „PROFIL“ nastopajo: Martin Hedenik (flavta), Richard Peteri (kitara), Dieter Petritz (kitara), Roger Kurasch (bas), Klaus Lippitsch (tolkala) Sobota, 22.2. 9.00 v kulturnem domu v Selah Seminar za posestnike gozda strega, pravilna in varna uporaba motorne žage; referenta: inž. Moser, A. Kumer Kmečka izobraževalna Sobota, 22.2. 20.00 pri Florjanu vVogrčah KMEČKI PLES - igra Ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna, bogat srečolov Skupnost južnokoroških kmetov Sobota, 22.2. 19.06 pri šoštarju v Globasnici GŠNAS ASKÖ Globasnica Sobota, 22.2. 20.00 pri Adamu vSvečah PUST S KOČNO - za ples igra ansambel „Drava“; SPD „Kočna" bogat srečolov, maske zaželene! Nedelja, 23.2. 14.00 v gostilni Podobnik v Železni Kapli V. Mednarodni festival harmonikarjev- harmonikarji iz Slovenije, štajerske in Koroške, svetovni prvak Ferdi Reiter, ansambel „Fladnitzer Bergland-trio“ Alpski klub „Obir" Nedelja, 23.2. 14.00 v farni dvorani v Šentjakobu Pustovanje Društva upokojencev Nedelja, 23.2. 14.30 v dvorani šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu Koncertna ura s kitaro In harfo - Nastopata: Ulrike Mattanovich, Celovec/Moskava in Danko Jukič, Zagreb Prosvetno društvo „Lipa" v Velikovcu Nedelja, 23.2. 19.30 v hotelu Breznik v Pliberku Koncertna ura s kitaro in harfo - nastopata: Ulrike Mattanovich in Danko Jukič MePZ „Podjuna-Pliberk" Torek, 25.2. 19.00 v Domu v Tinjah Samozavestna lahko postanem - seminar za žene, 2. del (nem.) Dom v Tinjah RAZSTAVE CELOVEC - Mohorjeva galerija - Planine v sliki (do 28. 2.) - Mestna hiša, velika galerija: Umetnost na Kitajskem (do 28.3.) - mala galerija: „Spomini na dom“, akvareli Marie R. Klein TINJE - Galerija Tinje - razstava likovnih del dijakinj in dijakov slovenske gimnazije DOMAČALE - grad razstava Rudija Benetika „Črni dnevi“ (odprtje 23.2. ob 17. uri Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru VPISOVANJE v višjo in gospodinjsko šolo bo letos med 17. in 29. februarjem. Možnost izobraževanja na dveh šolah: Gospodinjska šola je namenjena 9. šolskemu letu in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: Računalništvu, Predelavi besedil, Kuharstvu in strežbi, Gospodinjstvu, Predelavi tekstilij. Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Možen pa je seveda tudi neposreden vstop v poklicno življenje v številnih turističnih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah. Pogoji za sprejem: uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo 8. julija 1992 na šoli. Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte ali pošljite vsaj do 29. februarja 1992. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis. Financiranje: Učenci so deležni istih državnih podpor kot na vseh tovrstnih šolah. Podrobnejše informacije vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice Šentptter 25, A-9184 Šentjakob tel. 0 42 53 27 50 dr. Janko Zerzer, vodja šole Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagcnfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagcnfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Slovenijo in Jugoslavijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123. S Posojilnica-Bauk Podjuna v Dobrli vasi vabi na redni občni zbor čas: 23. februarja 1992 ob 9.00 uri kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi JEZIKOVNE POČITNICE ponudba za otroke od 10. do 16. leta Novo mesto od 19. 7. do 9. 8.1992 „Jezikovne počitnice“,ki-stanejo za tri tedensko bivanje v Novem mestu -3.800 šil. (in potni stroški), nudijo: * tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo); * skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok; * polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti; * ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca; * spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih; * možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi Če se zanimate za „Jezikovne počitnice“, se obrnite na Krščansko kulturno zvezo in zahtevajte podrobnejše informacije. Naš naslov: lö.-Oktober- Str.25,9020Celovec,tele- fon:0463/516243 18.10-19.00 Sreda, 19.2. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 125. obletnica rojstva Valentina Podgorca Četrtek, 20.2. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 21.2. Zvočno pismo Sobota, 22.2. „Od pesmi do pesmi - od srca do srca“ Nedelja, 23. 2. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel (žpk. Franc Hudi) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 24. 2. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik/ Nov projekt KKZ Torek 25.2. Partnerski magazin Slovensko prosvetno društvo Šentjanž razpisuje video-snemanje predstave MRTVO OZNANILO Najboljši posnetek bo ocenila in nagradila žirija strokovnjakov. Interesenti naj se za podrobnejše informacije javijo Hanziju Weissu, tel. 04228/2301 Strokovna kmetijsko-gospodinjska šola v Šentrupertu prt Velikovcu sporoča staršem in dekletom, da sprejema učenke za šolsko leto 1992/93. V šoli je pouk v obeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja. Pogoja za sprejem sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnjč ni zaključila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo! Namen šole: je predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, ki želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanje v šivanju, kuhanju in vodneju gospodinjstva. Ker šola poveča posebno pozornost spretnosti v kuhanju, šivanju, ročnem delu in raznim tehnikam na likovnem področju, se dekleta usposobijo tudi za samostojno vodenje gospodinjstva in kmečkega turizma. Šola daje tudi dobro osnovo za uspešnejši uk v različnih poklicih. Za šolo se lahko prijavite vsak čas! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Völkermarkt/Velikovec, Klosterstr. 2. tel. 04232/38 96. NTK Bilčovs B presenetil! Namiznoteniški igralci drugega moštva NTK Bilčovs so svojim kolegom iz prvega moštva napovedali „vojno“. Gre za vprašanje, katera ekipa je res boljša! Sodeč po zadnjih rezultatih je to druga ekipa, saj je proti Podrožci igrala 5:5, medtem ko je teden poprej prvo moštvo proti isti ekipi izgubilo s 3:7. Toda zadeva ne bo tako enostavna, saj je NTK Bilčovs A gladko premagal Kotmaro vas s 7:3 in s tem podčrtal svoj (še) vodeči položaj. K neodločenemu izidu NTK Bilčovs B proti Podrožci so prispevali dipl. inž. Marko Küpper (2), Andrej Mohar (2) in Fredi Hornböck, točke za zmago NTK Bilčovs A pa so dosegli dr. Hanzi Gasser (3), mag. Rupert Gasser (2) in Mihi Hornböck. Opravičilo Zaradi prostorske stiske je v tej številki SV izpadlo nadaljevanje potopisa Manje Tondolo „Po sledeh... “. Bralcem in avtorici se opravičujemo! Uredništvo „Klumpa“-tekma pri Kezarju v Lepeni Za vsakoletno smučanje, pri katerem se med seboj pomerijo samo Lepenčani, je letos premalo snega. Kot nadomestilo pa so brez težav izvedli tako imenovano Klumpa tekmovanje. Pri Kežarju v Lepeni se je zbralo nad 60 „športnikov“ in dvakrat toliko gledalcev, ki so prišli „komentirat“ akro-batične spretnosti nastopajočih. Kot najhitrejši v posameznih skupinah so se izkazali: Denis Kovačič, Desiree Blajs, Helga Kožlak, Brigitte Tomaschitz, Marija Ošina, Miha Traunik, Miha Ošina in Hanzi Kožlak. F. Jožef Smrtnik pa je z najhitrejšim časom tega dne uspešno ubranil isti lanskoletni naslov. Na koncu pa še poskus razlage, kaj je klumpa: To je športna priprava. Kapelčana Ludvik in Erich sta jih po vzorcu izdelala 20 komadov, kar je zadosti za vsako tekmo. Odreže se prednja polovica stare smučke. Nanjo se pokočno pritrdi ca. 30 cm visoka zelo močna deska. Ta potem nosi sedež, ki naj bi imel na vsaki strani tudi ročaj, sicer priprava rada uide izpod zadnjice. Klumpa je gotov. Noge naprej in kvišku - pa dobro vožnjo - in vesel pust! Miha Traunik SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA, SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC IN SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ“ IZ ŠENTJAKOBA V ROŽU vabijo na XIV. zimski pohod „Arihova peč“ 1992 v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo ki bo v nedeljo, 1.3.1992 s pričetkom ob 9. uri (odhod proti koči med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu Pohod: Od Polanca mimo bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koča nad Arihovo pečjo“ (1084 m - kontrolni žig) in po drugi smeri nazaj mimo Ressmanove lovske koče do Polanca. Pogoji za udeležence: Na zimskem pohodu „Arihova peč“ lahko sodelujejo vsi. Udeleženci morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati označene poti. Pohodniki se morajo vrniti v cilj pri Polancu najkasneje do 15. ure. Udeleženci sodelujejo na lastno odgovornost. Prijave in štartnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 12. uro. Startnina znaša 50 šil. (350 SLT) za odrasle in 40 šil. (280 SLT) za otroke in mladince. Štartnina se plača ob prijavi. Pohodniki prejmejo na Startu kontrolni kartonček in značko. Nagrade: Vsak udeleženec pohoda prejme diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček. Kdor se zimskega pohoda „Arihova peč“ udeleži 5-krat, prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimi kontrolnimi kartončki. Zdravniška služba: Za zdravniško službo je poskrbljeno. Okrepčilo in zabava: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in prigrizek. Za zabavo bodo poskrbeli muzikantje iz Železne Kaple. Možnost nakupa: Zadruga-market Šentjakob bo tudi letos postavila stojnico, kjer lahko ugodno nakupite raznovrstno blago. Plačilo tudi v SLT - ugodna menjava. Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do starta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti „Arihova peč“. Parkirišča so na razpolago. Zimski pohod „Arihova peč“ bo ob vsakem vremenu! Slovenska športna zveza Slovensko planinsko društvo Slovensko prosvetno društvo „Rož“ Zarjine družabne igre V letu dvojnih olimpijskih iger smo v Železni Kapli izdelali športni načrt kar za vse leto in mu dali ime „Zarjine družabne igre“ ali „Rekreacijski deseteroboj“. Glavni smisel tega našega početja je seveda, da gojimo družabnost. Želimo pa tudi, da ne bi le pasivno sprejemali športa sede pred televizorjem, ampak da bi tudi sami kaj storili za rekreacijo. Da bi lahko sodelovali mladi in starejši, smo izbrali posebne discipline, ki jih lahko izpeljemo v domačem kraju. Seveda so enako dobrodošli člani in nečlani društva. Teh deset prireditev (katerih večino smo izvedli tudi že zadnja leta), si podrobno zamišljamo takole: 1. Sankanje smo v vsestransko zadovoljstvo izpeljali že januarja, - za igre se je pripravilo 64 udeležencev 2. Pohod na Arihovo kočo bo 1. marca. Že organiziramo skupno vožnjo v upanju, da nas bo veliko in da se nam bodo pridružili še novi 3. Izlet v Planico bo ob koncu marca. Kdor rad neposredno gleda smučarske skoke, se lahko že prijavi na Esso črpalki 4. Kegljanje bo aprila ali marca na domačem novem kegljišču 5. Kolesarski izlet v Korte bo 18. junija skupno z društvom Valentin Polanšek 6. Pohod na Peco bo 5. julija 7. Športni dan v avgustu 8. Mini golf - septembra, ker je zanj treba precej treninga 9. Dart - oktobra 10. Domači večer s kvizom -novembra ali decembra. Za vsako udeležbo bo prijavljeni prejel 20 točk (kdor bo sodeloval pri vseh prireditvah, torej 200 točk). Pri kegljanju, športnem dnevu, mini golfu, dartu in domačem večeru pa se prištejejo še dodatne točke za dosežen uspeh. Moškega, žensko in otroka, ki bodo zbrali največ točk, čaka ob koncu leta presenečenje. Upamo, da se bomo pogosto videvali, in vse Kapelčane vabimo k sodelovanju! Miha Traunik ŠAHOVSKA RUBRIKA Najboljši šahisti Avstrijska šahovska zveza je te dni razposlala novo rating-listo (t.i. Elo-listo) za šahiste v Avstriji in s tem tudi na Koroškem. Pri šahistih Slovenske športne zveze Celovec kot tudi pri SŠK „Obir“ iz Železne Kaple - obe ekipi tekmujeta v koroškem šahovskem prvenstvu - ni nobenih presenečenj, saj sta „legionarja“ Silvij Kovač (SŠZ) in Dušan Jokovič (SSK Obir) obranila prvo mesto. Najboljši koroški slovenski šahist je še naprej Fide-mojster dipl. inž. Hans Singer (ASK Celovec) pred mojstrskim kanidatom Jurijem Deisingerjem (Pošta-PSV/HSV Celovec). Objavljamo uradne lestvice najboljših šahistov SŠZ Celovec in SŠK „Obir“ Železna Kapla, najboljših Korošcev, „legionarjev“ ter mladinskih igralcev pri SSZ in pri SŠK „Obir“. V oklepaju je primerjava z zadnjo Elo-listo. Lestvica šahistov pri SŠZ: L Kovač Silvij............................ 2122(2112) 2. Hattenberger Arnold........... 1965 (2015) 3. Živkovič Gorazd............... 1892 (1888) 4. Gallob Alojz................ 1885 (1875) 5. Ferm Ivko................... 1793(1807) 6. dr. Amrusch Joži.............. 1788 (1782) 7. Rulitz Franci............... 1785 (1835) 8. Kolter Franc................ 1781 (1763) 9. Reichmann Rupert.............. 1737 (1698) 10.Rulitz Herbert................ 1727 (1711) 11. dr. Hanzi Gasser 1697 (1671), 12. mag. Mirko Laussegger 1677 (1659), 13. mag. Peter Waldhauser 1654 (1675), 14. Ivan Lukan 1620 (1648), 15. Gallob Boris 1559 (1463), 16. Robert Hedenik 1518 (1517), 17. Marko Gallob 1511 (1448) 18. Dunja Lukan 1465 (1508), 19. Aleksander Lukan 1453 (1431) 20. Antonia Einspieler 1436 (1436). Lestvica šahistov pri SŠK Obir: 1. Jokovič Dušan................ 2196 (2215) 2. Wolte Harald................. 1806 (1780) 3. Wolte Hans-Christian......... 1800 (1753) 4. Wolte Johann................. 1733 (1675) 5. Jammer Peter................. 1650 (1660) 6. Stossier Johann............ 1570 (1576) 7. Pasterk Mirko.............. 1550 (1584) 8. Hanschou Josef............... 1548 (1555) 9. Moser Wolfgang .............. 1530(1458) 10. Topar Manfred............... 1467 (1453) Hans Singer pred Jurijem Deisingerjem Fide-mojster dipl. inž. Hans Singer, ki igra pri celovškem klubu ASK/KSV je tudi po novi Elo-listi najboljši šahist med koroškimi Slovenci. Singerje v zadnjem polletju obdržal visok rating 2283 (2283), njemu najbolj približal pa se je mojstrksi kandidat Jurij Deisinger (Pošta-PSV/HSV Celovec), ki je sicer izgubil 36 točk, toda z ratingom 2161 je zanesljivo obdržal 2. mesto. Nadaljnja lestvica: 3. Franc Kunčič ( ESV/SCA Šentvid) 2088 (2098), 4. ravn. Pepi Gallob 2051 (2038), 5. mojstrski kandidat Joschi Gallob 2006 (2030). Jurij Deisinger (desno) še nadalje šteje med najboljše šahiste na Koroškem. Na novi Elo-listi je sicer izgubil nekaj točk, nedavna zmaga proti Guidu Kaspretu ter remi proti najmočnejšemu slovenskemu legionarju Mikaču pa sta dokazala, da večkratni koroški prvak slej ko prej šteje v koroški vrh. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT 1:3 - Dob v koroškem derbiju podlegel VBK Senzacije žal ni bilo, odbojkarji ŠK Dob so v koroškem derbiju podlegli celovškemu Hypo VBK z 1:3. Prvo srečanje med prvakom regionalne lige vzhod in vodečim v kvali-fikciji se je za Dobljane začelo dobro, saj so po odlični igri dobili prvi niz s 17:15, po glasni „pridigi“ trenerja Celov-čanov pa je bilo za igralce Doba konec vseh sanj o zmagi- Z izključitvijo' najboljšega igralca Bojana Mlakarja je sodnik odločilno oslabil ekipo Doba. sukaf. auutz Gostje so v nabito polni šentpavelski dvorani dobili ostale tri nize in tako odločili tekmo v svojo korist. K temu pa je prispeval tudi sodnik, ki je v drugem nizu pokazal redeči karton Martinu Micheuu in najboljšemu igralcu Doba Bojanu Mlakarju in tako močno oslabil ekipo trenerja Goloba. Poleg tega je celotni ekipi pokazal rumeni karton. Tekma je pokazala, da Dobljani niso kaj dosti slabši od Celovčanov, tako da imajo še vedno možnost za uspešno nadaljevanje v kvalifikaciji. Sekcijski vodja Lojze Opet-nik je zaradi tega še naprej optimističen: „Končal se je šele prvi del kvalifikacijskih tekem in še vedno imamo možnosti za vstop v zvezno ligo, čeprav so bolj majhne“. Že za soboto je napovedal zmago proti ekipi iz Gleisdor-fa, teden kasneje pa bo - prav tako na domačih tleh - tekma proti TU Innsbruck. „Če v obeh tekmah zmagamo, imamo šest točk in to ob malo sreče zadostuje za vstop v najvišjo avstrijsko odbojkarsko ligo“. 1. Bilčovski občinski namiznoteniški turnir V Bilčovsu so v nedeljo priredili prvi namiznoteniški turnir, na katerem so lahko sodelovali vsi občani z izjemo tistih igralcev, ki nastopajo v prvenstvu. Organizator je bil NTK Bilčovs, ki drugo leto tekmuje v prvenstvu. Sodelovalo je 40 občanov in občank, za največje presenečenje pa je poskrbel Mihi Hornböck, ki je zmagal pri mladincih in tudi v splošnem razredu. Županja Stefi Quantschnig (sama v ženskem razredu 5.) in sekcijski vodja Andrej Mohar ter vodja prve ekipe NTK Bilčovs mag. Michael Hornböck so zmagovalcem razdelili pokale in dodali, da naj tak turnir služi tudi prido- ŠAHOVSKA RUBRIKA Gallob, Lukan v Beljaku Šahiasta Slovenske športne zveze (SŠZ) Alojz Gallob in Ivan Lukan dokaj uspešno igrata v odprtem šahovskem prvenstvu mesta Beljak. Gallob ima po petem kolu 2,5 točke (dve zmagi, en remi, dva poraza), Lukan pa je kar štirikrat remiziral in enkrat izgubil, tako da ima dve točki. Po petih kolih vodijo Miil-lneritsch, Reichmann, mag. Bürger in Josef Steiner. Na sporedu je sedem kol, igra pa se po švicarskem sistemu. bivanju novih aktualnih članov kluba. Vrstni red: Mladinci: 1. Mihi Hornböck, 2. Günter Mlečnik, 3. Mitja Einspieler; Ženske: L Rosi Stelzl, 2. Ani Blatnik, 3. Gusti Gasser, 4. Rezi Gasser; Moški: 1. Mihi Hornböck, 2. Franc Gasser, 3. Herbert Schaunig, 4. Jernej Einspieler; Prominenca: L Franc Gasser, 2. Hans Kruschitz, 3. Robert Hedenik. Wrolich tudi v smučarskem teku! Peter Wrolich, slovenski športnik leta 1991, ni le odličen kolesar, marveč tudi smučarski tekač. Pretekli teden je na koroškem šolskem prvenstvu pre-prečljivo osvojil naslov prvaka. Iskrene čestitke! L _____________________________________i_________ Marcu Girardelliju je v superveleslalomu končno uspelo osvojiti svojo prvo kolajno. Kolajn kot še nikoli! Zimske olimpijske igre v francoskem Albertvillu so za Avstrijo doslej najbolj uspešne. Pet dni pred zaključkom so njene športnice in športniki zdaleč presegli dosedanji rekord osvojenih kolajn iz Innsbrucka 1964 (12) in se bližajo maeičnemu številu 20! Piše Ivan Lukan Med dobitniki kolajn je tudi koroški skakalec Heinz Kuttin, ki je v nedeljo v skokih na 120-metrski skakalnici osvojil bron. Tretji najuspešnejši Slovenec na teh olimpijskih igrah pa je prav tako smučarski skakalec, svetovni prvak iz leta 1990 na veliki skakalnici Franci Petek, ki se je uvrstil na 8. mesto. Ekipno je Slovenija v smučarskih skokih osvojila 6. mesto, Nataša Bokal pa je v kombinaciji alpskega smučanja zasedla 7. mesto. Avstrijci pa bi lahko imeli Švica je v alpskem smučanju doslej ostala skoraj praznik rok: se Franz Heinzer (levo) in Daniel Mahrer pogovarjata o morebitni sabotaži s strani Avstrijcev? Zrcalo kolajn za Avstrijo! ZLATO Patrick Ortlieb (smuk, moški) Ernst Vettori (90-m skakalnica) Doris Neuner (sankanje, enosed) Petra Kronberger (alpska kombinacija) SREBRO Martin Höllwarth (90-m skakalnica) Markus Prock (sankanje, enosed) Angelika Neuner (sankanje, enosed) Anita Wächter (alpska kombinacija) Avstrija (skoki - ekipno) Martin Höllwarth (120-m skakalnica) BRON Günther Mader (smuk, moški) Emesi Hunyady (hitrostno drsanje, 3000 m) Markus Schmidt (sankanje, enosed) Klaus Sulzenbacher (nordijska kombinacija) Veronika Wallinger (smuk, ženske) Heinz Kuttin (120-m skakalnica)________ najmanj dve kolajni več, eno zlato in eno bronasto, v alpski kombinaciji za moške je Hubert Strolz štiri vrata pred ciljem v snegu „pokopal“ že nasmihajoče zlato, v tekmovanju bobov dvosedov pa je avstrijska ekipa zgrešila bron za štiri stotinke. Avstrijsko zlato pa je kar dvakrat preprečil komaj 16-letni Toni Nieminem, ki je z neverjetnimi skoki zmagal na 120-metrski skakalnici tako pri posameznikih kot tudi v ekipnem tekmovanju. 16. zimske olimpijske igre pa so tudi igre presenečenj, saj so v alpskem smučanju tako pri moških kot pri ženskah osvojili zlato tekmovalci oz. tekmovalke, ki letos še niso zmagali: Ortlieb, Aamodt, Lee-Gartner itd. Medtem ko so se avstrijske tekmovalke in tekmovalci znašli v pravi plohi kolajn, v Sloveniji še upajo na prvo. Največ možnosti imajo prav smučarke, ki so v zadnjih tekmovanjih v slalomu za svetovni pokal dosegle visoke uvrstitve. Želimo jim veliko uspeha in sreče, saj jim poleg mednarodnega priznanja in članstva v MOK manjka le še kolajna! Smola Sabine Ginther: na treningu za smuk se je hudo poškodovala, tako da so se igre končale brez nastopa.