■ Uredniški in u pravniški prostori: »067 3. Uvvndale Ava. TVak da« rasen » in prasnikov. Office of Publication: !i.....ddida Aitfi"1 - * Telephont, Kockw«ll 4904 Sunday« snd Holidajs. |_GLASIL O SLOVENSKENARODNE PODPORNE JEDNOTE_ 'ZT2 « SZSTvIn. CHICAGO. ILL., ČETRTEK, 7. FEBRUARJA (FEB. 7). 1#35 Accaptanca for mailing at apecial rate of postage providad for in aaetion 1108, Act of Oct. S, 1*17, authortied on Jana 14, 1VM- STE V.—NUMHER 27 ETO-VEAR XXVIII. Subicrtption 10.00 Yaariy HAUPTMANNOV A PRIČA VIDELA FISHA NA CROBUU MOONEY PONOVNO PRED VRHOVNIM SODIŠČEM Flemiitftoii, N. J., 6. febr.— Benjamin Heier, 24-letni llterat, ki pa vodi majhen kabaret v New YorkU, Je včeraj pričal pred sodiščem, kako je v noči 2. aprila 1932 videl skočiti Izidorja Fiacha Čes obzidje pokopališča St. Raymond v Bronxu. V tej noči je dr. Condon izplačal Lindberghovo odkupnino miate-rioznemu "Johnu" zunaj obzidja tega pokopališča. Heier je dejal, da je bil moški, ki je akočil skoro tik pred njega na hodnik, zelo podoben Flachu. Kasneje pri navzkrižnem izpraševanju je pa priča spremenila avojo trditev in ni bila pozitivna, če je bil to Fisch ali ne. Heier je tudi priznal državnemu tožilcu, da je bil enkrat aretiran in kaznovan, ni pa hotel povedati, zakaj. Dalje je Philip Mosea. takaij-ski šofer, pričal, da je videl štiri moške, ki ao prišli s pokopališča, skočili ,v avto in izginili, ko se je v omenjeni noči peljal mimo pokopališča. Več drugih prič, med temi ženska Bertha Hoff, je ,povedalo, da ao prišle v dotiko s Fischem tiate dni in obnašal se je zelo £udno. Glavni zagovornik Reilly je včeraj izjavil, da ima še okrog 30 prič in upa, da bo z vsemi gotov v potek popoldne. Mnogo prič je izostalo zaradi slabega vremena In pa saradi zahrbtnih groženj. "Ml bomo dokazali, da je Izidor Fisch prejel odkupnino in kasneje se je skušal iznebiti denarja na vse načine," je dejal Rellly. "Fisch Je v zvezi z drugimi ugrabil Lindberghovega otroka, ne pa Hauptmann." Unija zahteva pro* eekueij* i'či*lerjev" VVashington. — Tekstilna u-nija zahteva od zveznega justič-nega tajnika takojšnjo prosekur cijo podjetnikov, ki ae ne zmenijo za odredbo tekstilnega delavskega odbora glede vrnitve dela po zadnji splošni stavki odstavljenim delavcem,. Predsednik unije R. F. MtiMa-hon je navedel več drutb in do-stavil: 'Te kompanije so od delavskega odbora dobile ukaz, da morajo vrniti delo delavcem, ki so ga izgubili radi unljskega članstva. To ae ni zgodilo. Mi zahtevamo, da Jih vlada proae|tutl-ra do skrajne meje zakona." Waahlngton.— (FP)—Moone.v-jev zagovornik John F. Finerty je ponovno prišel pred zvezno vrhovno sodišče s prošnjo, naj spremeni svoj ukrep in vzame |K)novno v pretres Mooneyjevo zadevo, češ, da je on že poskušal priti do pravice na državnih sodiščih v (Kaliforniji, toda zaman. --- Vrhovno sodišče je 21. janu-urja vrnilo Mooneyjev priziv, češ, da še ni izrabil vseh prilik na državnem sodišču, obenem je pa ošvrknilo callfornijskega generalnega pravdnika in tudi sodišča radi nepravilnega postopanja v tej zadevi. Mooneyjeva obramba se je očlvidno premislila glade nadaljnje procedure. Zadnji teden je izjavil Mooneyjev odvetnik v San Franciacu Leo Gallagher, da se bo ravnal po navodilu vrhovnega sodišča In šel zopet pred državno sodišče. Finerty je pa medtem prišel do zaključka, da Ima dovolj argumentov na svoji strani, da še enkrat poskusi pred zveznim vrhovnim aodiščem. Domače vesti Sovjetaka unija nima zaupanja v kapitali-atične države, a katerimi je obnovila odno- POLJSKA IN NEMČIJA Moakva, 0. febr.—Občutek I-zolacije še vedno domlnira mednarodno politiko sovjetske Rusije kakor tudi notranjo v precejšnjem obsegu. Tega občutka se ne more znebiti niti takrat, ko koketira s diplomati kapitalističnih držav. Nedavno naznanilo, da Je sovjetski! Rusija povečala svojo armado zu 400,000 mož, je aledi-lo verigi dogodkov, ki so vai kazali, du je prišla nova doba v sovjetskih mednarodnih odno-šajlh. Združene d rta ve so priznale sovjetsko vlado In pot je bila odprta za aklenitev polltlč-ne in milltariatične zveze a kapitalistično Francijo. Sovjetaka Rusija je vstopila v Ligo narodov In tako postala članica organizacije, katero Je pred leti o-malovaževala. Potem Je prišel vseunljski kongroa, ua katerem ao bile izrečene ostre besede proti Nemčiji, Japonski in Poljski. TI napadi ao bili dokaz, da še ni prišel čaa, da bi s« sovjetska vlada čutila svobodno ln posvetila vao svojo energijo delu za svetovni mir In Izboljšanju ekonomskega polo&aja svojega prebivalstva, ki čaku na to že toliko let. Istočasno, ko Je Sovjetaka u-nija jamovno iiaglasila avojo bojazen prod kapitalistično Intervencijo, so dogodki pokazali, du diplomatski plotovi, ki Jih je zgradila z velikim trudom, nima. jo trdne |HHllage in ogodbo z Nemčijo in Poljsko v soglasju a sugestijami, ki Jih uključuje pravkar sklenjeni londonski pakt. Vodja Ameriike delav-ake federacije je odprto povedal, da delav-atvo odklanja drob-tine PROTI WAGNER-LEWISOVEMU NAČRTU Waahington, D. C. — (FP) — Središče pozornosti se je znatno premaknilo v zadnjih dneh. Or-ganlcirano delavstvo je kontno spoznalo, da predsednik Roosevelt ni njegov prijatelj In vsled tega je pričelo pritiskati na člane kongresa i namenom, da doseže svoj cilj. Poraz svetovnega sodišča v senatu je bil viden znak revolte proti Rooseveltovl politiki, toda še večjega pomena je opoatetja med članf kongresa proti Rooae-veltovemu programu socialnega zavarovanja, ki se zrcali v Wag^ ner^Lewisovem zakonskem o-snutku. Groenova izjava, da bo organizirano delavstvo vodilo ostro opozicijo proti temu osnutku in zahtevalo revizijo, je presenetila Rooseveltovo administracijo. Ta je pričakovala, du ji bo Green podelil svoj blagoslov, agodllo pa se je nasprotno. On Je zahteval uključitev provizij, da morajo aamo delodajalci prispevati v brezposelnoatnl sklad in da hoče tudi višje podpore brezposelnim ln starim delavcem kakor Jih določa Wagner-I*wlsov načrt. Toda Groenova kritika je bila mila v primeri a kritikami nekaterih senatorjev in kongresnl-kov, ki tolmačijo rezultat zadnjih volitev povsem drugače kakor Rooseveltova administracija. Oni ao mnenja, da Je ljudstvo Jasno povedalo pri volitvah, da ni njihova glavna dolžnost podpirati vsega, kar pride iz Bele hiše, temveč da so bile volitve opozorilo, da je pozabljeni delavec v tovarni in na farmi še vedno paaabljen ln da Je okrajni čas, da se nekaj stori zanj. (Dalja ns k. strsal.) Angleška vlada svari nacij-sko Nemčijo Izrekla je grožnjo, da bo Nemčija izolirana, ako ae ne pridruži Ion-donakemu paktu - -o ■ * cvjpf O***** /Ti eu nnfaa 4dJL VOO0+ comfiMrrteL* tyč**€ir* Pittšburgh Coal zopet dela prof it Pittahurgh, — V zadnjih 12 letih je bilo lansko leto prvo, ko J«* Pittšburgh Coal Co., Mellon o-Vo podjetja, zopet pričela delati profil. Pred 12 lati j« IMtU-burgh <'ojil kompanija pričela boj proti rudarnki uniji, toda )i to ni prinonlo nobenega profita. Laimko leto, ko ae Je pobotala Z unijo m odkar je bil sprejet pravilnik, »o zoi»*t pričeli stokati profili v njeno blagajno. zatira in drži v miiehji a po močjo te vlade narodnih s!«*par jev". ovir, ki onemogoča-wijo "lektrarno v 1'otrebno je »edaj—ne čez dtajaet let. (NarUel Jerger ) PROSVETA ČETRTEK, 7. FEFRUAP^ PROSVETA THK RNIJCHTKNIIKNT GLASILO IM LASTNINA SUIVBWSBB NASOONB JKUNOTS HMtatMt ap S4r«W 4rU». <«»aa C*ica*a> »• BaaaSa MM M M*. M.M u. M Wf. SI »• «a *a*» tau; «• Cklaaeo I« OiMft I1U u ab M«. IIH u M IS«; » l.ri.MtUa mi. rataa: far tka Unttt* Stataa laaaapt Cbic*a*» I N prr raar, CWica«o aa4 Ciaaro |7.M pat r«ai. S a« par raar C«m atfaaar p* 4<«v»oru. BotofU Mpatn I« inatruMnik «laalM* aa aa imiat« Bohupiai lltararaa vaafciaa (*r»aa. pa> raati. *raaw. paaaN tU. t aa vmaja i*4tljat»lj«i la r alttlaja. «a h prilaMI pa*ialiw> ASvarMataa rataa aa aataa»at»t MaanAaripta a« «mmviI-catibM aM saaarilcitatf articin «111 aa« te raturnaS. OtWr maauarripCi aorti aa aMMi pur*. P"»»a. »U vili ka murna* ca a«t4r» otilf »ha*, aaraapaaud bjr •atf-«4*ra * U« dataaaoai poiakla rafalna PmmMi« ia pnt«^«a*M». k a »ta lin m ttaUVi. "Veličamtva" Glasovi iz naselbin Zanimive beležit iz raznih krajev Lajtallake aktivnosti U Salle, III. — Obveščam čl- tatelje Prosvete, da Norman Thomas ne pride v La Salle 11. februarja, kot sem poročal v prejšnjem dopisu, da pride. Prejeli smo obvestilo, da is gotovih vzrokov ne more priti na ta datum, pač pa. da pride enkrat v maju. Natančnejši datum bo tudi v tem listu dbjavljen. Ne vem, ali je pomota od moje strsni ali od tiskarskega Ikrsta, da gospodinjski klub S. N. D. priredi ksrtno in domačo zabavo. Priredil jo bo gospodar razbila 2 ladji, ena se je takoj "iiftmanom" je ptata povišana potopilo in z njo tudi % mož, II v majflah Sli na površ-ilruga ladja jt pa obstala na ska* jtt. Ka one, ki dstsjd na pomolih, Idvju in njena posadka 13 mdž kjer fcš premog haklada na la-(•akala 2 tfttf, ftrednoJ* Ji j g, *b plače povUane za 10( irdne delavci je jam čal jihTdoblir : am, pre_ na suho. Od takrat' "Žaakordne delavce ao osfale staje vrome lepo ln ni dosti itirk- ve rttezde, le za "mrtvo deio" bo za. 1 nekaj povišano. Najnižja mcsda nizator, Frank Matko in Loui« jGorenc, nadzornika. Organizatorji po naselbinah: Ix>ui* Go- O božiču sta se 2 policaja pe-' je bik prej $6.26, nov« bo $3.40, rehc za Bridgeport, Matt TuSeklljala s tako brzino, da sta ne- "šiftmanr so prej dobili najvsč za Power Poirtt, Frank Zavri-, kega starega moša ubila. Voz-' M.M, sedaj fta Leta 1931 nik za Piney Fork, John Merzel nik je pod obtožbo umora. O- so bile mezde vseh delavcev roža Povvhatan Peint in Jakob Mi- bravnava se ie ni vršila. jdueissne sa 10%. Letos sta obe Hevc sa Salem. %e zadnji 2 aH 3 leta je ob-\ uniji zahtevali tistih 10% na-Klub it. 11 JSK ima vse ureje- činstvo mesta New Waterford1 zaj. 'Enknd p* je ie od prsj, le no za "Popularlty Contest Dan-1 apeliralo na kanadsko vlado, da j kompanija enkrat obljubi 5%, ce", ki se bo vrAil v soboto večer dovoli denar za zgradnjo no- da tudi več ne da, ftrajkaj ali v društveni dvohani na Boydavll- vega poštnega poslopja, ali v*e 'pa vzemi. Dft* 7. februarja bo Sovražniki demokracije imajo tisočletne tradicije, Iz katerih črpajo svoje okostenele nazore. Kakor daleč nazaj segajo zgodovinski viri, vidimo "izvoljena ljudstva" in "izvoljene osebnosti", ki so po "milosti lxjgov" in kasneje "po milolti krščanskega boga" vladale masam. Razume se, da v takih razmerah je bila vsaka demokracija, kakršno danes pojmujemo, nemogoča. Izobrazba, kolikor je je sploh bilo in kakor je bila plitva, Je bila privilegij aristokrs-tov in drugih "izvoljencev"; preprosti ljudje (plsbejci, sužnji in tlačani) so smeli le bers-čiti in moliti (oboje je prvotno pomenilo eno in isto). V srednjem veku, ki Je bil "zlati vek krščan-ake civilizacije" (oprostite besedi civilizacija!) je veljalo načelo, da je papež vrhovni vlsdsr vsega sveta in vsi posvetni vlsdarji, ki hočejo biti "vladarji po milosti boijl" (drugi so bili prekleti), so morsli priti v Rim, da jih je papež kronal. Evropski svet je bil razdeljen v kaste: na vrhu je bila duhovščina, nato ple* miti, ie nitje vojaki, trgovci In obrtniki, na dnu pa tlačani in berači, ki niso imeli nobenih pravic. Is teh časov so ostali do danes nazivi "veličanstvo" za monarhe ln "gnada" za bankrotirane plemiče. Vsak monarh je ie danes "veličanstvo" (silno velik), pa naj bo osebno ie tako pokvečen in zabit. Navadni ljudje so bili "mrčes" In Hgolazen", ki mora samo ubogati in moliti. Vsako gibanje preprostega ljudstva (kmetakl upori v srednjem veku) je bilo "drhalsko vstajanje proti boljim postavsm" ln "Bog Je bil neizmerno vesel, kadar so plemlike armade pogasile vsak tak "upor mrčesa". Množice ob francoski revoluciji so bile takratnim burboncem ln aristokratom enostavno "drhal brez psmeti". Tudi amerlikt kolonisti, ki so se uprli Angliji, so bili po sodbi ameriiklh torijev (lojallstov), "neumna drhal, ki se drz-no postavlja j hi robu božjim In kraljevim postavam". Današnji "ducejl", "flrerji" ln drugI "vodje',' ki se rogsjo demokraciji In stopajo na čelo totalitarnih, stanovskih In krščansko-stanov-sklh držav, Imajo enako mnenj« o ljudskih ma-» sah, zlasti pa delavskih In kmetsklh masah. Oni so "vlijl, in Izvoljeni", ljudska maaa je pa nesposobna. Cerkveni "velikaii" jim pa sekun-dirajo: "Js, ja, tako Je! Sam Bog nam je poslal. Muasolinijs, sam Bog nam je poslal Hitlerja, sam Bog nam Je dal (in brž vzel!) Dollfussa!" Ce bi "ducejl" in "flrerji" le hoteli priinati "svetega očeta" za vrhovno oblast, kako srečna bi bila rimska cerkev! Blažena doba bi se vrnila . . . Cerkev se je rszvlla v dobah absolu-.tizma in absolutizem je njena natura, zato ap tako dobro počuti v fašističnih diktaturah— imčutlla bi sv pa veliko bolje, če bi te diktature priznale njeno vrhovno oblast. Rekli smo te, da nasivi iz srednjega veka, kakor "veličanstvo, visokost, visokorodje, blagorodje" itd., ki so veljali za kronane in plemiške pustolovce, bandlte In ganffeže, Še llve; enako šive stari nazivi tudi sa cerkveno glavarje, na primer "pastir". Navadni ljudje niso bili le "mrčes" in "golazen", temveč tudi "čreda", ki Je bila izročena v varstvo "od Bog* posls nim pastirjem" . , , Ti nazori in nazivi nikakor ne »padajo v demokracijo. ker so Ji tuji, am«4ni in saničljivi Prava dvmokrarija ne priznava notienih "viš Jih" in "nižjih" slojev, nobenih "isvoljen«'v" sli "vladarjev po milosti tM*ji". niti "pastirjev človeike črede". Prava demitkracija zahAeta sa vae ljudi enake pravico |n enake dolžnosti. ftato |«a reakrtja — ki je po vojni dobila moč In razmah hai zaradi razkola in razprtij med delavci — sovraži demokracijo Nikdar je ni prlsnala in nikdar je ne prizna, ker ae |»rvdobro zaveda, da j» hai demokracija Induatrljnka in socialna demokracija, t tata sila. ki ji (reakciji) koplje grob Ta demokracija bo zmagala in objela \e* svet! Popolnoma legalno! Ako bi bil irak mono|Mil'z.ran ln tV bi ljudje ne mogli dihati brei dovoljenja in plače*S' r-. * *a ^ 11 11 ' ..,». .,• SgnSloRl * a t Mil v tx' h božjih" In Moveikih postav monopoli-..!(*!?;!?. 3.'. K*H§>...' * ko !«?gj*l;.ou mveilnp tn kon-stitaclonalno- kakor je mon«>|M>lirsnJr tsi. po' katrrth tmdtmn*tn monnfiotlrinje of-»*1ja. s katerim si ljudje pridelujejo ŠUel in Izdelujejo druge potrebščine —Oscar Ameringer. lu. Kot se sllšf, se bodo odzvali je bilo zaman. Pred enim ted- vsbttti na to noVostno prireditev nom p^ je vendar prišla od vla- celo iz Power Polnta in od dru- de vest, da bo poslala $44,000 __god. Prebitek bo iel ves za de- za novo pošto. Kakor hitro bo skfkiub 8.N.D. nalir*^nov roj-1 [av»ko to priredi- mogoče, se bo z gradnjo fcače- stni dan, 12. februarja zvečer. tev% morda boste oeletni nagra- u>. S tem bo še ostalim brezpo- Pričakuje se velika udeležba. I 4 4 _ , _ , , selnlm dana priložnost do ia- Po dolgi in mučni bolezni J J JftLTd^1' ^ffi €n° iS^t io umrl dobropoznani v naši našel- L ^n i^i ^SSf Tukajšnji premogovnik št. 12 bini in okolici rojak Hubert Du-| * ^Sn^M fir^iL1^ 'doW ^^ ^ ^ lar, star 61 let In doma iz Skr- ^ ^Jf 'JSL^S ^f^il" ^ 2 ln 1,01 ^ Janiča pri Novem mestu. Tukaj ?v»j kL nnH la ^St^T n0vi 0 ie,ezn1' zapušča soprogo, tri hčere in si-1 V tej provinci je Z* Tir°m na, ki živi v Chicagu. Član J« br UMWA uradnf ^ bil dveh druitev, št. 98 SNPJ in ^J^^V^/jS nima večine člftniltva M Mb?J' društva it. 3 JSKJ. Ob smrti je 46 J^™ bolan'. toda Do leta 1983 je bil v tej provin- pokojnika se >e pokazalo, da je 86 mu vra" Dularjeva družina ugledna v na- selbini ne samo med našim narodom, pač pa tudi med drugo-rodci. Pričali so obiski ob zadnjem slovesu pokojnega Hubert Joaeph Bnoy, 13. MaAkeradna veselica Coverdale, Ps.—Kltrt) JIZD je Dularja, ko je lrfal na mkvai^ na svoji redni seji dne 3. febru-kem odru. Družini moje bkrene arja sklenil, da priredi pustno sodalje! veselico In maškerado v soboto, Kako bomo proslavili delavski praznik Prvi maj 1 Kluba št. 3 (Oglesby) In št. 4 (La Salle) JSZ se pripravljata, da Čim lepše proslavimo ta dan. Načrt je impozanten. Take delavake slavnost! še ni bilo v tem mestu. Dne 6. maja pride v našo naselbino dramski odsek kluba št. 1 JSZ iz Chicaga, eden najboljših dramskih društev med Slovenci v A-merlkl. Uprizoril bo slovito socialno dramo "Rdeče roie". Z njim tudi pride pevski rf>or "Sava". odsek istega khiba. kl nastopi s par pesmami. Več podrobnosti o tem pozneje. Frank Martin Jak. (2). dne 2. marca, v domovih prostorih. Igrala bo domača godba, namreč Ludvikov orkester ic Ca-nonsburga, ki je priljubljen med ci tak zakon, da je vsaka kompanija morala pobirati aeee-ment od članov, od katerekoli unije, ki je bila priznana, linija je dala imena članov in dobila asesment. (In če bi bilo 10 unii?) Lansko leto pa so napravili zakon na sledeči način: Vsak delavec more v»ako leto glasovati, h kateri uniji hoče pripadati. Potem pa bo unija, ki dobi največ glasov, uradna in za tisto mora vsako kompanija mladimi ln starimi. Vabljeni so vsi tukajšnji in okoliški rojaki pobirati aeesment, za druge nI ter naselbine. Pripravljalni od- > treba. Glasuje se vsako leto. bor bo preskrbel vse potrebno, ^ 15. novembra lanskega da bo dovolj zabave, prigrizka in pijače. Na veselo svidenje 2. marca na maškeradni veselici! John Felc. Razne zanimive vesti Bridgeport, O. — Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ dne 27. jan. v Power Pointu je bila zelo uspešna. Mraz je pritiskal, da ni kazalo, da se bi človek prikazal is hiše. In vendar so prišli zastopniki na konferenco, celo &8 milj daljave! Konferenca je sprejela važne sklepe In zaključke. Osnoval ae je odbor, čigar naloga Je, da po-seča društvene saje ln skuša pridobiti društva sa sodelovanje pri Prosvetni matici, ki vrši med našim ljudstvom s svojimi knjigami zelo dobro in pod učno delo. V tem odboru so Mstt Tušok ln Kari Bogataj ia Power Polnt in okrošje ter Joeeph ftkof In Flo-rlan Plshek za Bridgei>ort in o-kolfco. Sprejete so bile tudi važne re-< solucije, na primer resolucija proti zatiranju našega življa na Primorskem ln proti fašističnim naskokom na naše ljudi. Dalje i Je bUo sklenjeno, da naši ia-. stopniki. ki so člani unij, gredo na njihove seje ter tam agitira-| Jo, da unijaki lokali delujejo za »prejetje 30-urnoga tednika ali tako svano Hlackovo predlogo. Važnost ae je polagala povečanju klubov in širjenju soc. tiska. Konfertii.a, v sporazumu z društvi Prosvetne matice, je vzela za četrt strani oglas v Majskem ; glasu. To naj vsamejo na znanje društva, ki niso bila zastopana. Po konferenci se vršila zabava. kl so jo preskrbeli naši u« ljudni smlrugi In sodrutice. Ser-vlrall so dobre kranjake klobase Bogatajev ega izdelka Ker je konferenčna blagajna suha. mi ' nabrali za Proletarca $AJfc0, četudi nas je bilo malo. Prihodnja konferenca se bo vršila enkrat v juniju v Brtdgc-|M»rtu. Iskreno se Zahvaljujemo taent sodrugnm In sodrušlcam sa u* Ijudnesl in postrežbo. Ce bi bile vsi- naselbine tako zarodne ln naklonjene nsprednl sttari kot Je power|K)intika. bi bilo JSfc trikrat vefja kot jr, Prosveta In Peolataiec pa lil imela prav gotovo ie enkiat toliko naročnikov htiavskr raimere tarejo ludl njih, |,< sebn 1 pa ie lato, ker tam nI 11'kak ga dela in mora o htslili milje daleč fa de-lonv - f j » Konfrrem ni »slbor za tekoče , leto: Joseph Snojr, tajnik In or-ga nizator, Florian Pishek, orga- Novice Iz Kanade . New Waterford, C. B. — V mojem dopisu v Št. 10 Prosvete sem med drugim omenil, da se je lani tu stalno delalo, bilo pu resnici zaposlenih. leta Je bil prvi Uk plebiscit, Izpadlo je pa tako, da se je takoj videlo kam pes taco moli. Vseh zaposlenih v Novi Skotiji je bilo 11,864, oddanih gla«ov pa 13,106, 1921 glasov več ko je zaposlenih delavcev. Nova linija je dobila 6312 glasov ali 740 več ko polovico kot je v UMWA je Je tudi dosti ubitih v premogov- dobila večino. Kakor je bilo nikih. k o n s t a t i r a 11 o, so glaso- Tu je natančen seznam ubitih vali tudi oni. ki že v«Č let ne v letu 1934: ""fdelajo v majnah. dalje veliko Rov it. ti in 19, N. ' Wuter- ' ford ..........................................i Rov it. 1 B, Dominion______________6 ' Rov it. t, Glnen Bay...............,.f Rov it. 10, Rtaervt......................f Na pomolu .....i..........................a l Rov it. Š, Caladonia.................../ Skupaj ........................ tO i Mm t»U ,». -------...v. JI V rovih Št. 4 in 24, Calado-nla, ni niliče izgubil življenja. Kar se tiče zime v Novi Sco-tiji, dosedaj še nI bila dosti hU-da, snega prav malo, ali drugače je bilo vreme dovolj muhaato. V noči 11. jan. je začelo liti kot iz Škafa, da je voda zalila skoro vse kleti. Hiše v nižinah so bile do 10 čevljev pod vodo. V Llght and Power Co. je voda prišla do kotlov. Odnesla je vse male mostove, ftkoda je velika. Ko se je voda odtekla, si je "kraljica zima" čez 3 dni izmislila drugi trik. Začelo je sneiiti in nastal je blisard, tako da je bil ves promet za en dan (14. jan.) popolnoma ustavljen. Nobena maj na nI mogla obratovati, ker ni mogel nihče z domn. Tudi v tem alučaju je bilo dosti kompanijskih uradnikov, ki sploh nikdar unije ne plačajo, in zelo veliko takih, ki so že pred leti umrli in veliko tudi takih, ki so glasovali za novo unijo. Sram me je poročati, da so člani UMWA v Springhillu, N. S. (tam so ie mofcni)> sklenili, da zahtevalo od kom-panlje. da odslovi 12 aktivnih voditeljev od nove unije, če ne, dk" bo štrajk. Kompanija je odgovorila. da je ta zadeva nič ne briga, da zato ne bo odslovila nikogar, če spada pod to ali o-no unijo. Dne 34. jan. so s tem v zvezi res zaAt raj kali na 3 iah-tlh. Nova unija je nato takoj naznanila sledeče: "Ako zahtevate in itrajkate zato, da bi kompanija odslovila naše člane tam. bomo mi na majtiah, kjer imamo večino, ravno tako napravili." Tretji dan je bil zopet mir in vsi so šli delat. Dne 1. feb. je |>otekla stara jHigodba med delavci Dominion Coal Co. in UMVVA. Včeraj pa je bil prlobčen novi kontrakt. Ena sprememba je, da nova po- Vsem plebiscit ali |l*sOv*nje d tej pogodbi, če se sprejme ali ne. ffSHhan Drobeoch. Kam drvimo? We»t Allis, Wls. — Oni, ki zasledujejo vrtinec irpreminja- iočlh se dogodkov, vprašujejo, aih drvimo? kakšno bodočnost ima delavstvo? Kar se tiče bodočnosti delavstva, je pSč odvisno — kakšno bodočnost delavstvo hote. Ako hoče, da postane popolni sušenj, se bo to hitro zgodilo. Ako pa hoče, da bo popolni gospodar sveta, se bo tudi zgodilo, kajti delavstvo je odločujoči fakftor v obeh primerah. Čemu potem delavstvo ne odloči v prid sebi? Morda mu matijks visokošolske Izobrazbe? Kl fesi Delavstvu manjka najvišjega ideala, ki mu pravimo solidarnost. Delavec bo le tedaj zavladal svet, kadar bo pri-pozital, da je delavec in da p pada v delavski razred! Ogromna večina ameriškega delavstva je prizadeta po petletni depresiji. Ako bi vsak posameznik od te ogromne armade pomislil samo za trenutek, kako so mu v sladkih besedah obljubljali, da vsaki priden delavec Je le začasno delavec . . . Pod to hinavsko pretvezo so nas mamili, da smo nagromadill milijone za nekoga — a mi smo ostali berači. Sedaj nafti je jasno, da oni, ki nam pripovedujejo, da ni razredov, da imamo vsi enake pravice, so podli lažniki. Sedaj vidimo, da smo razred zaae, potisnjen v kup, kamor v resnici spadamo. Zato obljubu-jetno, da pomečemo stran vso lažnjivo in delavstvu škodljivo časopisje, Iti vse, kar bi nas skušalo zopet omotitl. Sedaj vidimo, da smo v ogromni premoči ; ker tudi mi verujemo v moč, bomo sedaj mi Imeli zadnjo besedo, kdo je upravičen do kruha. Tukajšnji socialistični klub priredi domačo zabavo v soboto 9. feb. v Labor dvorani. Iz zaključkov pripravljalnega odbora je razvidno, da bo sobotna zabava prekosila vse prejšnje prireditve. V Imenu kluba apeliram na vse, kateri imate količkaj delavske zavesti, da se udeleiite. Skušalo se bo zadovoljiti vsakega. Godba bo prvovrstna. Igrala bodo Martlnškova dekleta. Fr. Matkovicb. Izpolnitev trsi) obljub Finleyvllle, Pa—»Ne bi se o-glasll v Prosveti niti danea, a i-mam za to tri vzroke oziroma obljube, ki jih moram izpolniti. Prvi vzrok je ta, ker sem Janezu obljubil, da bom v letu 198T> napisal 12 dopisov za Prosveto, vsak mSsec enega. Drugi vzrok pa >s to, ker Je februar precej kratek mesec in IhiS samo 28 dni, zatb moram hiteti, da Izpolnim Obljubo že v prvi polovici meseea. Tretji vifok pa Je moja novoletna reeoluclja, kl me obvefcuje, da mojo nalogo izpolnim. Filozofi o stranki in diktaturi V Parizu se je vršilo, meseca oktobru , Amnin, Ma^^J,^ i^ztitstir^ Tg-ja^,^ vo. O tem zasedanju poroča v "Praiftr m Pfl" vseučiliški profesor dr. Fr. Weyr, in vaja teze najpomembnejšega referata k Je podal na zasedanju poročevalec Hans k? sen, o bistvu fašističnih in boljševističnih ^T tatur. _________fllk-, Tako pravi referent med drugim: Nova politična diktatura je otrok ali ud Čina demokracije in njenega parlamentark vladanja. To parlamentarno vladanje ims. T dvomno sVoje napake in slabosti. Demob tlčna oblika vladavine je bolj primerna za £ konodajne kakor za administrativne na! JJ Žave. Te zadnje naloge Se neizmerno pomS že, čim hoče država zapustiti principe na »v bodni konkurenci slonečega privatnega kapi£ lizma in uveljaviti princip državnega kapits lizma. Ce se hoče uresničiti se mora irprem* nftl demokratična država 3 svojimi različnimi političnimi strankami v diktatorako z pn0 Sa. mo stranko, ki načelno n-i dopuščt nebene dru' ge stranke poleg sebe. Državo je mogoče v tem primeru podrediti tej trti ril stranki kakor Je v boljševiški Rušiji, al! pa poirediti državo edini stranki, kakor je v italijanskem fašizmi in nemškem nacionalnem socializmu, kjer jt šef stranke (voditelj) obenem oficielrii šef vb de. Nadaljnja posledica moderne diktature je, fc postane oblika države — republika ali mon» hlja — postranskega vprašanja, ker je r« odvisno od organizacije vladajoče politih stranke, ki je vedno monarhisttčna. Dej* sko ima boljševistična in nenDška diktaturi republikansko, italijanska monarhistično f tu. do. • Prave ideologije modernih diktatur so jifc različne. Ideologija boljševizma je — vsaj 1» čeloma — demokratična, da, boljševizem hofe pravzaprav biti "prava" demokracija, ker hok s pomočjo prehodne demokracije enega edinep razreda odpraviti razredno razliko ter s tel uresničiti absolutno svobodo ljudi. FaAiteg pa je zavedno protidemokrstično gibanje, li se bori proti socializmu, in sicer pod devia nacionalizma. Ta tofej ne zahteva diktttanj enega razreda, marveč nasprotno repretetifc cijo celotnega zedinjenega naroda. Boljšerl. stična diktatura je proletarska, fašistična met Čanska, ki odgovarja aristokratlčnl In avtota-tični ideologiji. V boljševizmu tvorbindustrij.j ski proletarijat "elito", ki se smatra naprta kmečkemu proletarijatu In meščanstvu na& no pomembnejši in varnejši. Tej bolj*evif# ni "eliti" odgovarja nasprotno fašistična v« v "voditelja", ki se zdi po nadnaravnih darort poklicanega za vladahje. V nemškem fašim se ta vera pretirava do nekakega mestjanfr ma, ki veruje, da prinese "tretjo državo", I popolnoma odgovarja "bodočemu kraljestvi nekdanjega preroka. Boljševizem soglaša s fašizmom v tem, di sta oba ant i pacifistična in imperialistična, pn zaraditega, ker obsega njega program »ocial etično svetovno revolucijo, ta pa, zaradi te* dence po ekspanziji in nadvladi, ki se utemeljuje z idejo "izvoljenega ljudstva", kakor podobnem zmislu v bibliji. Ta nadvlada laits rase v nemškem fašizmu se pretirava do »kri* nostnega mita. Tako kakor fašistična ideol» gija zre na vse druge narodnosti kot man j viti ne, tako zre tudi boljševistična v vseh drufi socialnih sistemih — razen v svojem, to je ks-munrističnem — nekaj manjvrednega. Poudariti pa moramo, da ideja mednaroš ne organizacije ni nozdružljiva z diktatas boljševistične stranke — pod pogojem srrtfc Če bi šlo za asociacijo socialističnih držav; a sprotno bi pa bila intemaclonala fsšMirtl držsv zaradi njih m!selnosti» nadoblasti In is* perialističnih tendenc sama s seboj v nasprotji Stanovanjske reforme Kako ttkrbr na Anulešketn ta zdravjf Hririvljanov Kakor znano se angleška vlada ie dolgo sa bavi z načrtom, da bi se podrle vse hiše. t ko kot bivališče ljudi nemogoče ln da bi se» vse zgradilo dovoljno število zdravih, *ih domov. Ta stremljenja so dobila .pvoj izraz tudi v posebnem zakonskem naft* Prvič se je tu opredelil uradno pojem Dne 2B. januarja se je v rovu | llnpolnjenega stanovanja" z zahtevo, da na !ibraryju pon*srwPU rojak' Titu* J4ki, dan dmStva št. 90 SNPJ. Sedaj se nahaja v bolnišnici. £Himo mu hitrega okre-I vartja. V mitjem poročilu s dne j januarji bi se moralo glasiti, da , N' tih Vil ju jem za sladko potko Josipi Trček in mr*. Pavlini Renko, ostalim Sodelavkam pa žahvaljUjem zadruga dela. ki »o Jih vestno izvršile. | Janez me je oni dan opomnil, •da botfho Imeli plesno veaelico , dne tft feb. ns Hackettu v SND. pričetek ob 8. zvečer. Zs ples bo i igral dobro znani Moravčev or-srfter. to je Al Moravec ln nje- fovl mugikarti. Vabljeni ste vsi! n bo drva letošnja veselica pri hodo Irmti vsako ntanovanje dovolj prostora, fhoreta oba spola, Izvzemši zakonca in ojjj »od 10 letom živeti ločeno. V eni .""hi ttvdi maksimalno dve osebi, v dveh so»»a*®» v treh sobah pet, \ štirih -»obsh 7 in H-f tih in vit sobah pn dr«et oeeb. pri ^ Ijajo otroc |H>d 10. letom za pol o«*** Sah z msnj^o površino nego 50 pHi ne sme njhče živeti, minlmslni la osebo je 80 kv. |>ed!. za dve ™ pedi. Zakon zahteva od lokalnih oblasti ts»J •nji pani m 16 funtov letno, ' t-nte. da l#od<» najemnine n i«* vlaone subvencije 'i de * J »ti j»a no S / Ivinn« l>ije ruaki športniki drsijo ? poeebnem čolnu po samrznjeni površini jezera. /ene bo preskrbel okuaifcš ■#Tfw na* stinmanjsfco V*o f' drravm»st bo nad/J**il |»o«ebeii fetttrSl* bftli odi sir, lastniki abibih podrsjs, doli odikodnimi. če niso * marnost jo sami sakrlvlll slabili il^ pogojev« rs« Od|or nr^no ik pijačo, vi se pa pofu-riti1, da Voste 16 feb. vsi navfo-j čl, fgnUe in deklets. mo#je iti e. Ns svidenje* Frank IVmlakek. \JjJJ___ I >■!■■ 1 esti s Primorskega A SEui RADI PONEVERB NA Toftčič, 81 let; Franc Peric, 54 roki terorja v Brdih.- Pen; Cisti in invalidi oškodovani * precejšnje vaole - — Te ki bo postavil starobabilonsko agradbo še vse drugače v senco nego Eiffelov stolp, kl bo s svojimi 300 m tudi zelo poni i en ~vTruKana.~TV let; Terezija Medvešček, roj. Kravanja, 66 let; Katarina Fur-ian, 60 let; Stanko Smuč, 23 let; Terezija Fajn, roj. Mrak, 71 let; Jakob Golja, 83 let; Štefanija Podgornik, 37 let; Rok Lahar- ininektor izvršil v tamošnjem idu revizijo. Rezultat te re-iie ie bil. da »o poštarco spra- 'j j . -- 1_____ antia no Gorica, januarja 1*86. '' j nar, 88 let; Katarina Goljevšek, nenadoma ***** j ^ 9ošolf 76 m Jožef GoHci.ki jeza nas senza^o.|ti6 ?0 ^ Unart ^^ ^ Ins. ker s: kajAngel Torkar 3 ^^ i Na Dcbrovem je poat- .» „ *---Pismo Primorca iz Rusije Pred kratktm Je prispelo v ^ ^ . Juljjsko Krajino pismo naslov- v luknjo, na njeno mesto pa jjeno na uredništvo nekega slo-prišla druga. Obdolžena je venskega časopisa, ki ie od 1929 leverb, ki Jih je vrilla že eno ne iehaja več Vsebina pisma je ■ Ona je svojo službo izko- sledeča: čala in je ubogim kmetom i "Dober dan, tovariš redaktor na nakazila za invalidno po-; nft$ega slovenskega . . . Uljudno jnino in pošiljatve iseeljencev vwl o^osim, da bi vi napisali v Amerike splačevala le deloma naj slovenski list pozdrav iz Zlasti j® etrigia' ™ ----- ^— sploh nič. ^ ima iz Amerike, v katerih so Ue pošiljali domov denar. Vr-je to delo pod pretvezo, da eduje razna protidržavna janja. • . '' (malu je prišlo oblastem na , da poštna upraviteljiea ze-neredno izplačuje pokojnine da so bili vsi oškodovani aa >to enega meseca. Vrtlla Je to o, da je vsak mesec bolj od-ala z izplačilom in končno da-podpisati dve sprejemnici ratu, a izplačala samo enktat-vsoto. Gre tu za več tisoča-itd. Pri tem si je ona misli-da »e ljudje ne bodo upali pri-iti proti njej vsled velikega orja, ki je vladal v Brdih. Ko »o bili prizadeti obveščeni od alidskih društev, da so njiho-vHote bile točno nakazane, so eli nadlegovati poštarco. Ta lajprej zanikala nakazilo. Priti niso odnehali in so se pri-ili dalje. Ker je postala zade-preveč javna, je poklicala j enega zdaj drugega v urad se izgovarjala, da je bila po-»ta in da bodo sev k tem napravam je stro-irepovedan. Zaposleni so sami iiani, deloma vojaštvo, delo-pa civilisti. barbarskem jeziku ae poje v juhljani, ne pa v italijanski Sežani "t, januarja 1935.—Nedavno Izkopali v Sežani odlično slo-l«ko ženo. Ker ni pevskega ištva, se je zbralo nekaj pev-in so ob odprtem grobu za-"Blsgor mu . . ker pred » žalosti niso tega storili iz bu pr«*d črnimi. Nekaj dni m je prišel v sežansko ka-n° politični komisar, kjer je »jfio 'l' bil dvojico omenjenih ♦•v in jima zabrusil: "V bar-kem jeziku sv j»oje lahko v 'Osni. ne pa v Sežani, ki je i a 11 k k h . enkrat se drznite 1» ega. pa boste šli vel v 1 Brte/imo to v ist brez po-< komentarja, saj je več-, ( 1 'no, ^a *o re ravno v Se-, k)" vgneadllo najvrč našli As fantje, ki Ii * <,\ensko jiesem. Mrtvi govore * u od 17. do 30. oktobra i 13 ljudi, med I i reitalljanska Marija < otič, roj. Gre-• let; Ana Oomirek. 1! 1 »» l>f brila, K "i I-1'; A 1 i' Vi.vki zid preko gora, rek, dolin in se nekje priključuje ob drugi prometni žili drugemu podobnemu neskončnemu poslopju. Njegova ploaka streha pa je ena sama promenada za pešce e sončnimi in plavalnimi kooališči, vrtovi, gredami cvetic. Na tej promenadi pozabiš, da stopaš nad prometno eo-sto, po kateri besni tempo motoriziranega velemesta. Oddih v atratonferi In sedmo čudo: nedeljaki oddih v stratosferi, majhen izlet nekoliko ur t letalom čea Atlantik ali Pacifik, k sosedom preko morja. Ogromno letalo je opremljeno a vsem udobjem, kakšnega današnjega potniškega pre-komornika, polet nad oblaki, 18 ali 20 ali več kilometrov nad zemljo gre v vednl jasnlni ln v večnem brezvetrju vae varneje nego v večno oblačnih in viharnih plasteh troposfere. Potniki v zrakotesno zaprtem salonu ali v svojih kšbinah niti ne oparijo, dva blazni letalo v redkem stra-tosfernem ozračju z brzino 1000 ln več kilometrov na uro . .. Za odpravo industrijske policije Ityrrisburg, Pa. — V penn-sylvajiski legislaturi so bili predloženi trije predlogi za odpravo "kozakov" ali industrijske policija. Predloge je izdelal pittsburghškl aodnik Musman-no, bivši poslanec, ki se že več let bori proti privatni policiji. Bazirani so na priporočilih posebne Pinchotove komisije. Ce bodo sprejeti, družbe ne bodo več smele imeti' privatnih policajev ne najemati deputijev. Za red v stavkah naj bi skrbela državna policija, kjef redna lokalna policija ne bi zadostovala. r»nH rH (400 mož. a natrpana J« kratke govore v filmu, radiu in * predlagal, naj vlada financira zavarovanje It splošna-ga davka, predvsem pa ls tvlša-n j a davka na velike dohodke In dedščins ter nadproflte korpo-racij. Ta lllackov amendment je v direktnem nasprotju z Izrecno željo predsednika Roosevelta, kl Inslstlrs, da se tega tavarova-nja ns financira ii splošnih davkov. Ta dodatek Je pa v soglasju s principom Lundeeno-vega osnutka, ki tudi določa, naj bogatini plačujejo zs socl-alho zavarovanje. Zbornica ubila preiskavo proti Steklarska drub ba se premislila Pittaburgh. — Dokler štiri tisoč delavcev v Ford Cltyju in Creightonu, Pa., ni odšlo na stavko, ni Pittaburgh Plata4iw*s kompsnija kazala nobena volje za |N>gaJanju z novo Federacijo steklarskih delavcev. V to Je privolila šele s iahruhom stavke. Unija zahteva nvlšanje za tfO centov na uro In "chock-off'\ 8 družbo se Je skušala pogajati skozi dva meseca. Ker pa nI prišla nikamor, Je uklicala stavko. Delavci ao se organizirali v novi uniji lansko leto. Klerki se organizirajo Ca mas, VVash. — Nad 40 tr-govskih isaijetlj v tej okolici Je priznalo Ifrajevno unijo trgovskih lilerkov, kl Je včlanjena v Itetall Herks Intl. Protectlve Assn I,. Chappell, tajnik krajevne unije, poroča, da bodo val klerki v tukajšnjih trgovaklh podjetjih v kratkem organlaira-nK Kampanja za organialranje Ali at« že naročili Prosta-j to »H Mladinski Haž svojemu pohtnemm tajniku ^Iinffij,, aH sorodniku tjklerkov, kl Jo je otvorlla medna Wa*hfngton, ti V. ~ Nftjaa (ftomortA^T To Jr eHflvtl dlf i risi na unija pred dobrim letom, ~ ' . . , U „ liuittiamu'0 tellke u*|iehe. Ha m o iraine vrtdnoafl. Ul ga *• 1 ^^ (r#h mtMe(h J|t mnl denar lnM«i» ix»šl|rt/ , hl|vHlt nm\ ^^ krajevnih tt-w*o,bem e ilaeiailsr < nI j v ilrtavi VVitahlngton. Mika kaže potni**, ki ee se rešiti, ke ee >« pam* M«hswk potopil p« koiUijl s lov^nl* kongresna zbornica Je 5. t. m zavrgls predlog za prelsksvo o< pritožbi, da Je postni tajnik Far-|ey pri d rt al zase ln nekatere' svoje prijatelje majhno Število nepeifnrlmnlh poštnih tnamk HrMJe nsrodrdh parkov, Prttef-' ba Jr prlšln od zbiralcev znamk.' kl pravijo, ds Je Farley s tem pučetjčm monopolirul Jn umetno-ustvari! vtaoko vrednost doti*-nih znsmk; _ Tudi znamenje io*o Ne* VorV ~ Predrta^1'aJt« i si Ibrelfoselnegs ra*važe\ak ai prem'ga, ki pride HaJ pa zdsj' k ret#fni pontsjl p<» svojih sto, fiintm premoga t otroštdkn vo Mčkem — reflf ntms denar)s. dšj b! na|« I v» *n4*rže tudi po dru $ik atestito. NA ROTITE HI NOVO RNJIOO The Native 's Return a plaši l^alt Ads*«u 1« tlb g« M' K A110 v a»*l*ik<»ti Jsiik«. T« keMao toliko SwMie prt aas k»l rt«* s prlšln« vred rs P»a»tple ims. \l«»eev OM*r ali v retevini deaa/ » ItrfpeTt^ ritem pHffiU, Hitlf Avt . * H».s'f««. III Siiobti Ma >»aito« ' 1'rnavetn. 2Š&7 H. Plstte takoj. Oas št. lol prtih in ae ustavil v neki cvetličarni; tam aem kupil šo-l>ek rož in belih lilij za svojo lamčenko. V "Zvezdi" sem stopil v avto ln se odpeljal na llaussmannov bulvar do banke, kjer sem imel oni sestanek . , . in potem ., ." Mladi mož je obmolknil. "In potem T' vpraša Cave. _ "P«»tem se ne spomnim ničemer več." odgovori zltegano. "Vrzel. I*ratnina NaAel sem »e. zbudil, da Uko rečem, nekje v predmestju, na robu gotda... Zjutraj jt bilo — davi. J'red kakšno uro. Ham *rm bil in mirno »em stopal ob-drevesih. Zdajci em se pa nenadoma o-svestil ssmega aebe. Nisem vedel, kje sem. Zdelo ae mi je. ali bolje, iz smrti same. Nika-kega spomina, nikake opore o Um. kaj sem utegnil ta čas početi. Našel sem v svojih žepih ključe, revolver, denarnico in denar, toda očitno aem ga moral nefeaj izdati, ker mi ga je manjkalo. Mimo je privozil tramvaj. Na njem je bil napis Boulogne. Bebasto sem strmel vanj. Trajalo je nekaj minut, preden aem ae zavedel svojega poloUja. In mahoma me je objel brezumen strah, nepojmljiva groza, ki me še zdaj tišči za vrat. Spomnli sem ae vašega imena, povprašal sem pri bližnjem lekarnarju za vaš naalov in skočil v prvi avU, odločen, da za vsako ceno govorim z vami. &e toliko nisem uUgnil, da bi ae poprej vrnil domov in preoblekel. Tako aem prišel k vam. zakaj vedeti hočem, kaj ae je t menoj zgodilo In kaj naj storim . . . Vedeti hočem, sli nisem zblaznel, vedeti, kakšna usoda me čaka . . . Strah me je, sami vidite . . . Hlipal je. njegov obrat Je bil mrliško bled In zobje so mu šklepeUli. Profesor gs je pozorno gledsl. "Nu. niksr še ne obupujte!" gs skuša potolažiti« "Ali se vam je to prvič pripetilo? . . . Doelej nt (»omnlte Ukšnega napada r . "Nt, vaaj tako reanega ne . . Ko aem bil še otrok. se mi je že da prihsjsm i drugega aveU, kdaj kaj manjšega pripetilo, in "Kaj je bilo vašemu očetu r Mladi mož zardL "Bil je v kolonijah. Tam ze je preveč zgaral, saj razumete .. . Izčrpan kakor je bil, ni imel na razpolago drugega kakor alkohol,' da se je vzdržal po-koncu ... Nekoč je pa padel .,. Saj razumete?" "Da," pritrdi Cave.' "Toda vrniva se k vam. Vaš primer je zelo čuden in nevsakdanji... Toda pred vsem si morate biti aami na člatem. Ni treba, da bi vas bilo strah . . . Pri vas gre za nekakšno mesečnost v budnem sUnju. Ko bolnika kriza mine, se nič več ne spomni, kaj je počel; dostikrat njegova soseščina niti ne opazi česa podobnega . . . Toda ne bojte se, to se da ozdraviti , . ." "Pa moja poroka?" krikne nesrečnež. "Ali se bom lahko drugi teden poročil?" "Za to imamo še časa," odgovori izogibajoče se profesor. Zdaj gre za to, da proučimo vašo stvar: skušajte obuditi spomin. Saj ste razumen človek. Prizadevajte si malo: rekli ste, da ste v "Zvezdi" najeli avto... in potem?" ' Zapovedovalno mu pogleda v oči, kakor bi ga hotel prisiliti, da se spomni. "Ničesar ne vem! In ne morem se spomniti! Le to še vem, da sem aedel v avtu in si prižgal cigareto, nato pa zagnal vžigalico na cesto. Se to vem, da me je ožgala v prst... in potem, brez prehoda, predmestna ulica, jutrnje solnce in tramvaj z napisom Boulogne ... Ne razumem! . . ." In nenadoma skrije avoj obraz v dlani in krčevito zaihti. "Kaj pa imaU tu?" vpraša Cave ln prime mladega moAa za desno laket.* "Ali »te ranjeni?" Pogledal je arajčni rokav i«i videl, da je ves rdeč. Roko je I mel vso opraskano, ena rana na njej je bila v obliki loka, kakor od ugriza; toda vae te praske niso mogle dati toliko krvi. "Odložite površnik," za pove Cave. SraJčno opraja je bilo vse zmečkano in natrgano; tu pa tam ao se videle na nJem majhne rdeče kaplje, te poeušene. Omadeževani ovratnik je kaaal razločne podolgovate sledove in u-mazane okrogle odtise kakor od drobnih okrvavljenih prstov. Tudi na vratu je Imel rdeče ma-roge, podobne praskam na rokah. Mladi mož plane pokoncu. Za žene se k zrcalu, potem se pa obrne, opotekajoč se in z obrazom bledim ko zid. "Kaj Je to?" zamrmra a tesnobnim glaaom. "ftele zdaj sem to opazil. Kaj naj to bo?" "Kje ste ae našli davi? V Boulognu ?" vpraša profesor. Čeprav je ohranil hladno kri In je bil vajen pretresljivih dogodkov, je vendarle prebledel. "Da," odgovori oni. Strese se In vpraša: "Ali ... aH Je bilo tam . . . kaj posebnega?" "Da," odgovori gluho Cave. Neko dekle. Današnji Jutrnjlkl o tem obširno poročajo. Prvi mah nisem na to prišel, zdaj mi je pa nehote udarilo v oči. Našli so jo v goščavi, na bregu ribnika. nago, strašno razmesarjeno . . . Branila se je, pod nohti Je bila še vaa krvava, v rokah je Imela izpuljene lase, šop pla-vih las. Sklonite se. Da. tole bo," zategne ln pokaže na glavi mla-degs plavolaaega moža majhno okrvavljeno goloto. "Pa vendar ne mislite ... ne mislite, da sem jaa! Nemogoče, kaj vam ne pride na um! Nemogoče!" "Poglejmo popis morilca," reče Cave. "Dva dečka sU vas videla. ko ste vlekli deklico za seboj." Mlsdi mož pograbi časnik. Cet eno minuto dvigne obraz. Bil Je * pečen od groze. "Saj to Je blaano! Blazno!" tshrope. "NI mogoče, ds bi bil Jat ... Jat*.. . Sicer pa." zdajci tatuli in obraz mu zaiari, "saj so že včersj zjutraj ubili deklt — včeraj zjutraj sem bil pa še v svoji delavnici, ves bister in tdrav! Ne. to nisem jat, to ne morem biti jat!" * \ "Včeraj ? Kaleri dan?" vprs-U Cave . "Včeraj, v. torek, kajpada. Snočl v torek me je napadlo, saj »em rekel , . ." najlepši in najbolj srečen zanj, .se je odpravil z Dunaja v domovino. Četrtek, 7. febett^ omahnil ter Uko neseno del na tračnico, da mu JeknL.. je odrezalo obe nogi, ^ 2 i votlim glasom mladi mož. "Torej že od torka . . ." "Da," zamrmra Cave, "da, teto je bilo: nepričakovan napad, zguba zavesti, nenadna sadistična kriza, utešitev in nato štiri in dvajseturno spanje, naj->rže v goščavi, kjer ga ni nihče-opazil ... in potem, iznenada, prebujenje . . v Ne," se obrne k obiskovalcu, 'Jne, gospod, za to niete odgovorni, zanesite se ..." "Da, da," zajeclja mladi mož n obrne k njemu svoj prsteni obraz, posUran za deset let. "Prosim vas, ne zamerite," doda nato, "druge poti ne vidim." Počasi vzdigne desnico k sencem. Pok se razlegne in na smrt zadet se zgrudi pred profesorjem na tla. (2d). Usoda V bližini mojega rojstnega kraja, v Otaležu, mali vaalsi, ležeči nad cesto, vodečo na Tolminsko, je pasel krave Anton £ajc, ki se ga je ko je bil sUr dvanajst let, lotila silna želja po knjigah. Kar iznenada mu je prišlo. Na šibki podlagi, ki sU mu jo bila dala župnik in učiUlj, je začel graditi svoje znanje. Vse, kar mu je prišlo pisanega ali tiskanega v roko, je ob nedeljskih popoldneh proučil s pomočjo učitelja, ki se je zanimal zanj. V sUrosti petnajstih let je z župnikovim priporočilom v žepu odšel preko Rovt, sv. Treh kraljev, Podlipe in Vrhnike v Ljubljano, kjer so ga vzeli v Mšrjanišče. Od prve do pete šole je bil najboljši učenec, ko je imel stopiti v šesto šolo, so ga pa potr dili in je tri dolga lete drago-narje služil. Kot zrel mož se je vrnil v gimnazijo in po treh letih napravil maturo. Nato je služil dve leti deloma za hlapca, deloma za pisarja, da si je prihranil nekaj goldinarjev in odšel na Dunaj študirat jezikoslovje. V Ljubljani se je v proatem času precej priučil angleščini, francoščini in italijanščini, dočim je češko, poljsko in rusko govoril kot da bi bil že vse svoje življenje v Pragi, Varšavi al Petrogradu. Na Dunaju mu je šla težka za hrano in sUnovanje, no, pa boja za vsakdanji kruh je bil vajen, aaj ga je bojeval od svojega sedmega leta, ko sU mu u-mrla oče in mati ter ga je občina prevzela in je moral pasti krave, da se je enkrat na dan soka, krompirja in zelja najedel. Bil je najbolj reven med revnimi, toda ponosen, da bi raje lakote umrl kot pa prosil ali sprejel ponudeno podporo. Par ur na dan je žagal drva, za kar mu je dal prodajalec stanovanje v kleti. V zgodnjih jutranjih urah je snažil Čevlje v hotelu, ob večerih in nedeljah je pa gonil vrtiljake v Pratru. Bogati ljudje ga niso hoteli, da bi jim poučeval otroke, ker je bil prerevno oblečen, in v boljšo družbo ni mogel iz istegs vzroka. Tako ao potekla štiri leU v atradsnju, bedi, trpljenju in u-čenju. Učenje mu je delalo najmanj preglavic, ker je imel čudovit dar za študij, ki se mu jt posve- tn. Učil se je arabščine, perzij-ščtne. sanskriU in raznih ind-skih jezikov. Profesorji so se čudili njegovemu doumevanju in napredku. Z odliko je napravil doktorat in ves učenjaški svet presenetil s temeljito razpravo o orientalskih jezikih. Neka znanstvena usUnova mu je dala tisoč goldinarjev nagrade. In tedaj se jt Anton Zaje, doktor filotofijt in bivši kravji pastir iz . OUleU, v tridesetih letih svojega življenja prvič spodobno oblekel (n se po petnajstih letih prvič do sita najedel. Petnajst let se jt boril s kruto usodo in sijajno zmagal. Zvečer tistega dne, ki je bil njem trenotku, ko se je vlak že pomikal. Zavihtel se je na stopnico, Par ur pozneje je v umrl. Idrijian v Slo v. t* —F«Wrated Pietum. General L. A. Guerre, poveljnik državne milice v Loui.siik, in člani njegovega štaba, ki jih je pozval senator tang v akciji proti svojim sovražnikom. NŠROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 10. redne konvencija sa lahko naroči aa list PronreU ia j* šteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov it eno družine k eni aaročaisl Id Proaveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane 96.00 aa eno letno ml nino. Ker pa člani ie plačajo pri aaeamentu $1.20 sa tednik, ss ]ia to|S šteje k naročnini. Torej aedaj nI viroka, reči, da Je liat predrte » Aa 8. N. P. J. List Preaveta Ja vaša laatnina ia gotevo Ja v vaaki drniisi m* ki bi rad člUl liat vsak daa. Cena liatu Proaveta Ja: Za Zdral. države ia Kaaado $6.00 1 tednik ia................ 4.80 t tednika la...............$.60 $ tednike ia............... 2.40 4 tednika in............... 1.20 6 tednikov in.............. nič Za Cietro in Ckicaio J*.....IU 1 tednik ia................U 2 tednika la...............U $ tednike in...............U 4 tednika in...............II 5 tednikov In.............. Ll Za Evropo je..............$0.00 Ispolnite apodnji kupon, priložita potrebno vaoto denarja tli Order v piana in al naročite Proaveto, liat, ki Ja vaša laatnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov pranaha biti član SNI ali ča sa preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, ll moral tisti Član it dotične družina, ki je tako skupno naročena ns do Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obanem doplačati doli vsoto listu ProsveU. Ako taga na štora, tedaj mora upravniitvo i datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 26S7 So. Laamdale Ave., Chieafo, lil. Priloženo pošiljam naročnino ta list Protveto vsoto $............- 1) Ime.........................................Cl. druitva it......... Naalov ............................................................* Ustavile tednik in ga pripiiite k moji naročnini od sledečih flsss? i drožine: ž) .............................................čl. društva it........- ») ............................................ČL druitva it........- 4) ............................................čl. druitva it.......- $) ............................................ČL druitva it..... Mesto ................................Država ................... Nov naročnik.........................Rtar naročnik............... AGITIRAJTE ZA "PROSVETO 1»' TISKARNA S.N.P.J 8PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dja Tiska vabila za veselice ln shode, vizitnice, _ knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvstttt slovaškem, čeikem, nemškem, angleškem Jeziku in