the oldest and most popular
Slovenian"
newspaper in united STATES OF AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL
Geslo; Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških.
STEV. (No.) 132.
CHICAGO, ILL., SREDA, 11. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 11, 1928.
LETNIK XXXVII.
SENATOR ROBINSON, PODPREDSEDNIŠKI KANDIDAT DEMOKRATSKE STRANKE NA OBISKU PRI AL SMITHU. — SENATOR EDWARDS PODPIRA SMI-THA. — SCHMEDEMAN DEMOKRATSKI KANDI DAT ZA GUVERNERJA V WISCONSINU.
Albany, N. Y. — Gov. Alfred E. Smith dela s svojimi pristaši načrte za predsedniško kampanjo. Posvetoval f=e je s prijatelji, ki so bili na konvenciji v Houstonu. Te dni je bil pri Smith u senator Pitt-man iz Nevade, ki je zastopal mesto predsednika komiteja konvenčne platforme. Načrti kampanje guvernerja Smitha Še niso objavljeni. Znano je le toliko, da bo najhujše grmelo od vseh strani od časa Delavskega praznika pa ves čas t!o volitev.
V ponedeljek je obiskal Al Smitha demokratski podpredsedniški kandidat senator Robinson iz Arkansasa. Prinesel je guvernerju vest, da bo senator Reed iz Missouri v kratkem prišel na vzhod in se uvrstil med bojevnike za Smitha. Reed je obljubil, da bo z vso -vojo močjo podpiral Smitha v njegovi kampanji.
Senator Edwards, demokrat, i v svoji izjavi med drugim rekel, da je Smithova preteklost brezmadežna. Glede Smithove izjave o prohibiciji je rekel Edwards, da je moj-sterska poteza, ki je zaprla sapo marsikateremu nasprotniku newyorskega guvernerja.
Milwaukee, Wis. — "Temeljne spremembe osemnajstega amendmenta", je bil bojni krik župana Alberta G. Schme-deman-a iz Madisona, Wis.. U-bral je pravo struno, kajti na državni konvenciji so ga demokrati izvolili guvernerskim kandidatom in upa na zmago.
SVARILO SUHAŠKIM
UMOR V BOLGARIJI.
AGENTOM.
Prohibicijski komisar grozi p-gentom s strogo kaznijo, če se ne bodo ravnali po nared-bah. — Orožje je dovoljeno rabiti le v skrajni sili.
Voditelj Macedoncev ustreljen iz zasede. — Njegov spremljevalec tudi mrtev. — O napadalcu nobenega sledu.
Sofija, Bolgarija. — Nedavno se je veliko poročalo iz Bolgarije o potresni katastrofi, ki je deželi prizadjala veliko gorja. Političnih nemirov pa ni bilo že dolgo in med tem ko so se v Atenah in v Belgra-du borili s težavami notranjih nemirov, je bilo glavno mesto Bolgarije mirno. V soboto se pa je po mestu bliskoma razširila vest, da je bil umorjen Aleksander Protoguerov, stari član centralnega komiteja notranje macedonske revolucijo-narne organizacije. Ustreljen je bil iz zasede in je štiri ure po napadu umrl v bolnišnici. Član njegove telesne straže, ki je hodil z njim, je dobil strel v glavo in bil na mestu mrtev. O napadalcu ni nobenega sledu.
Protoguerov, vpoltojeni general bolgarske armade je bil rojen v Ochridu, Macedoni-ia. Star je bil 65 let. Deloval ie pri macedonskih aferah' več let in je bil istočasno s Todo-rom Aleksandrovom, ki je bil pred štiri leti umorjen, član centralnega komiteja macedonske revolucijonarne organizacije.
-o-
NESREČA Z GRANATO; 20 OTROK MRTVIH.
SOVJETSKA VOJAŠKA LETALA.


Iz Jugoslavije«
m

Ko je prišlo do spora med sovjetsko Rusijo in Vel. Britanijo, so v Moskvi odgovorili Cnamberlamu s tem, da so nabirali prostovoljne prispevke za ',rudečo zračno flotilo". Delavci v vseh krajih Rusije so k skladu prispevali. Zgradilo se je 17 letal, katera nam pokazu-
je slika m vehko množico ljudi, ki so aeroplane prišli gledati, ko so bili razstavljeni na letališču v bližini Moskve.
GRŠKA - REPUBLIKA ALI MONARHIJA?
Volitve na Grškem bodo pokazale, če je ljudstvo za republiko ,ali če hoče zopet kralja. — Kampanja za povra-tek kralja v teku.
Washington, D. C. — Več
oseb je prišlo ob življenje, ker so suhaški agenti rabili orožje, ne da bi jim bilo za to potreba. Glede na to je Dr. James M. Doran, prohibicijski komisar, izdal na proh. agente svarilo, da se bo proti vsakemu, ki se ne bo ravnal po pravilih in rabil orožje, ne da bi za to bila skrajna sila, to je v silobranu, strogo postopalo. — Robert L. Taylor, suhaški agent iz West Virginije je pred par tedni streljal na nek avtomobil, ne da bi se bil preje prepričal, če se je v vozilu nahajala prepovedana pijača ali ne. Dr. Doran je agenta za kazen odslovil od službe.
Dr. Doran zahteva, da se mora njegova naredba vpošte-vati. Le v slučaju, če bi bila kakšna nedolžna oseba zadeta od krogle med bojem s tihotapci ali drugimi krSitelji proh. postave, bi stalo zvezno sodišče ob strani proh. agentov.
-o--
Naročaju najaUftJU reaskl list v AmorSkf " kanski SloTiMet"
Dunaj, Avstrija. — Tz Ka-
tovice, Zgornja Šlezija je prišlo semkaj poročilo, da so se otroci igrali na polju, kjer so našli ročno granato, ki je ostala tam še izza svetovne vojne, ki je eksplodirala; 20 otrok je bilo na mestu ubitih.
-o-
SMRT AMERIŠKE BARONICE.
Pariz, Francija. — Baronica IleckscHer, stara 85 let, rojena Paddie Manuel iz New-arka, N. J. in njena prijateljica Mrs. Annie Sconcia, sta z avtomobilom zavozile preko 350 čevljev visokega prepada v bližini Apremont na Francoskem in bile na mestu mrtve; šofer, Sidney Rusinow je zadobil poškodbe težkega značaja, a upajo, da bo okreval.
LETALSKA NESREČA.
Pekin, 111. — Charles Robinson, pilot in njegov nečak Howard Robinson, sta šla na kratek polet z letalom. Iz vi-sočine 600 čevljev sta pa z letalom treščila na zemljo. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč, & letalca sta bila že mrtva. Priča tragediji je bila Mfos Wilma Miller iz Peorie, ki b! se bila imela naslednji dan poročit! s Howard Robinsonom. Smrt jima je prekrižala račune. . .
Atene, Grčija. — Volitve, ki se bodo v kratkem vršile v Grčiji, bodo velikega pomena, kajti pokazala se bo ljudska volja, če hoče še nadalje republiko, ali pa monarhijo ter pokliče iz pregnanstva kralja Jurija in kraljico Elizabeto.
Monarhisti na Grškem so že pričeli s kampanjo, katero vodi George Straits bivši svetovalec kralja Konstantina. Vlada, ki čuti nevarnost, ker monarhisti pridobivajo na moči, je izpustila iz ječe generala Pangalosa. ki je velik nasprotnik monarhistov in je največ pripomogel, da se je vrglo kralja Jurija s prestola in proglasilo republiko. Pozneje je enaka usoda zadela Pangalosa, bil je na smrt obsojen in je bil do zdaj v ječi. Pangalos ima še vedno mnogo pristašev.
MLADI TATOVI.
Chicago, 111. — Načelnik policije Grosch iz Schiller Park postaje je aretiral tri otroke— 9-12 in let starosti, katere je zasačil pri tatvini avtomobila, last Mac Madsena, 3000 Lowell ave. Deček, ki je vodil karo je bil še tako majhen, da je moral stoje voziti, radi tega je postal policist pozoren na otroke in jih ustavil.
AMERIKANKA UMORJENA V SIRIJI.
Lexington, Ky. —t Mrs. Hkallil Seliby, rojena Carrie Erd iz Lexingtona, je bila v Beirutu, Sirija, umorjena. Podrobnosti o umoru niso znane. Amerikanka je bila poprej v službi ameriškega konzulata v Beirutu. S Seliby-jem se je seznanila v Chattanoogi, Tenn., kjer je študiral.
STRELA UBILA DEČKA.
Gillespie, HI. — Robert Powers, star 7 let, se je igral z drugimi dečki ko je pričelo deževati in se je bfižala Huda ura. Robert je tekel proti "domu, med potjo je pa treSčilo v njega In Je bil na mestu mrtev. -o-
Širite amer. Slovenca i
KRIŽEM SVETA.
—	Philadelphia, Pa. — Neka korporacija namerava s pomočjo finančnikov vpeljati zračno službo med tukajšnjim mestom in Newyorkom. Polet v eno ali drugo mesto bi trajal le 80 minut.
—	Roosevelt Field, N. Y. — Kapitan Cesare Sabelli se pripravlja na polet iz Newyorka v Rim.
—	Milwaukee, Wis. — V žitnem skladišču tvrdke J. M. Riebs Jr. iz Milwaukee je izbruhnil ogenj, ki je povzročil pol milijona dolarjev škode.
—	Indianapolis, Ind. — Ne-veldo Moreano, mladenič, čigar preteklost je le malo znana, je bil v tukajšnjem mestu aretiran, ker je pred kratkim ukradel na letališču v Muncie aeroplan, s katerim se na je že pri dviganju ponesrečil, nakar je letalo popustil in pobegnil.
—	Ash vili e, N. C. — Ohra-njenje idealov in združenje južnih demokratov, to je česar potrebujemo, ne pa tretje stranke, tako se sliši iz vrst nekaterih nezadovoljnih demokratov. 18. julija bodo imeli konferenco, na kateri bodo imenovali suhaške kandidate za kongres.
—	Urbana. O.—Fava Oiler, star 37 let, je ustrelil farmarja M. H. Keerana. Morilca je potem brat umorjenega zasačil na polju in ga ustrelil. Oiler ni bil pri zdravi pameti.
—	Mexico City, Mehika. — Ko se je ameriški poslanik za Mehiko te dni vrnil s počitnic v Mexico City, je takoj obiskal predsednika Callesa in se nad eno uro z njim razgovarjal. Predmet pogovora ni znan.
—	Sofija, Bulgarija. — Bul-garski kralj Boris, kateri že dolgo časa išče nevesto in je že bilo rečeno, da bo poročil italijansko princeso Giovanno, bo, če je verjeti poročilu, poročil francosko princeso, 25-letno hčerko vojvoda Guise-ja, Guise bi bil imel priti na francoski prestol.
PODROBNOSTI 0 NESREČI NA MORJU.
soproga latvm5kega predsednika mrtva.
Riga, Latvia. — Mme Sem-gals ,žc(na latvijskega predsednika, ki je že več let bolehala* je tukaj na svojem domu preminula.
Natančno število žrtev ne bo nikoli znano; rešili so se le štirje. — Nesreča se je pripetila v nevihti; parnik je zgubil krmilo.
Santiago, Chile. — Včeraj je že bilo na kratko poročano o nesreči na morju, ki se je pripetila v petek ponoči v bližini mesta Lebu, ki leži na južni chileanski obali. Mrtvih je o-krog 300. Natančnega števila ne vedo, ker so se potniki na raznih krajih vkrcali. Med žrtvami je večje število političnih oseb, ki so se vkrcale v Punta Arenas.
Rešile so se štiri osebe. Te pripovedujejo kako je parnik v grozni nevihti treščil ob skalovje ;tri ure so se potniki in moštvo borili za rešilne pasove in prostore v rešilnih čolnih. Tisti, ki so popadali v vodo, so se oprijemali vsakršnega predmeta. ki je slučajno plaval po razburkanem morju. Parnik je zgubil v nevihti krmilo in ko je kapitan uvidel ,da ni več nobene rešitve, se je ustrelil.
Več parnikov je hitelo na mesto nesreče, za katero so zaznali po radio signalih. Ko so prispeli tja, ni bilo več ničesar, kar bi bilo za rešiti. Morje je vse požrlo. Osemdeset trupel so pozneje našli na obrežju, v bližini Coronel. Med potniki je bilo tudi več žensk in otrok. Parnik je vozil kot tovor premog za chileanske bojne ladije v severnih vodah in nekateri potniki so bili delavci s svojimi družinami, namenjeni za delom v severni del Chile, kjer je polje nitrata. Potovali so na vladne stroške.
Tri ure zatem ko je parnik treščil ob skalovje, je izginil pod vodo in se preklal na dvoje.
VELIKA ŠKODA PO POŽARU V SUBOTICI. — TIHOTAPSTVO NA MEJI CVETE. — ISKRE UŽGALE SKLADIŠČE LESA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
SOPROG NAŠEL TRUPLO SVOJE ŽENE.
Chicago, 111. — Mra. Sarah O'Neill, 6915 Paxton avenue, ki je bila že dalje časa na bolniški postelji, je, ko ni bilo slučajno strežnice poleg, nezna-nokam ušla. Njen soprog je šel takoj k jezeru in pravo pogodil, kajti v bližini 61. ceste je naSel truplo svoje žene, ki je plavalo po vod! prav blizu kraja.	** , - •
Velik požar v Subotici.
V četrtek, 14. junija popoldne, je izbruhnil v Subotici v tovarni kavčuka velik požar. Tvornica je last tvrdke Bein-hut. Ogenj je izbruhnil v delavnici in se je zelo naglo razširil na vso zgradbo, v kateri je bilo poleg tovarne in n jenih skladišč še deset velikih trgovin. Kljub naporom ga?i!cev sc je ogenj vedno bolj širil, tako da je pričelo že primanjkovati vode in je postajal položaj od hipa do hipa bolj kritičen in nevaren za vso Pašičevo ulico. Zbrala se je velika množica, ki je hotela k požaru. Policija je le s težavo vzdrževala red in so ji morali priskočiti vojaki na pomoč. Ob 5. popoldne je nastala velika detonacija. Eksplodiral je sod z bencinom in je zaradi tega nastala velika panika. Hkrati je nastal tudi " eni bližnjih ulic velik požar in je zgorela velika hiša do b.l, ker ni bilo mogoče dobiti vode in gasilci sploh niso mogli stopiti v akcijo. Tovarna je med tem gorela dalje in skoro popolnoma pogorela. Žrtev požara je postalo skladišče, vse surovine in stroji. Električni tok je bil v tem dehr mesta ustavljen. Skoda^ ki jo trpi tovarna, znaša okrog dva milijona Din, pri drugi hiši pa okrog 200,000 Din. Vzrok požara niso mngli ugotoviti.
-o-
Z državne meje ob Dravi
pišejo: Tihotapstvo sladkorja in saharina se nikakor ne da zatreti. Avstrija ne pozna trošarine na sladkor, ki jo ima Jugoslavija 5 Din na kg. Zaradi tega stane kilogram sladkorja v Avstriji 7.20—8.50 Din, v Jugoslaviji pa ca. 16 Din. In vendar sladkor rabi vsako dete. Baš zaradi tega je to živilo jako mikaven tihotapski predmet. Razni delomržneži, ki jih za pošteno kmetsko delo ni pridobiti, so na delu. Svetek ali petek, noč ali dan, ob vsakem vremenu in vsaki uri so na potu. Pa tudi ženske, ki se na poziv "stoj!" ne ustavijo, temveč beže, jim gredo rade na pomoč. Dne 13. maja, ko je bilo pri cerkvi sv. Pankracija nad Remšnikom ^n.veno opravilo, so se štirje združeni tihotapci ob 15 — torej pri belem dnevu —čutili toliko varne, da so prinesli v Jugoslavijo skupno 90 kg sladkorja in več drugih drobnarij. Blago sta jim zaplenila nadpreglednik Fr. Svolj-šak in pripravnik Urbančič, vsi tihotapci pa so pobegnili na avstrijsko ozemlje in bodo izsledeni. Dne 10. junija ob 1.30 — torej sredi noči — pa sta zaplenila pri Sv. Ožboltu ob Dravi pripravnika Peter Snedec in Jurij Drobec iz oddelka Kapla dvema ženskama 4 kg saharina in 600 knjižic cigaretnega papirja. Ženski, ki sta bili iz oddaljenega zaledja in nepoznani, jsta bili aretirani in odvedeni v zapore. — Vsa čast tihim junakom finančne kontrole, ki tvegajo mnogokrat zdravje in življenje domovini, dasiravno
občutijo na lastni koži največ socialnega zla. Stanoianjska beda je na državni meji na višku. Ko pridejo po naporni službi domov, se ne morejo niti odpočiti, niti osušiti. Ponekod se grade sedaj mesto pre-potrebnih kasarn maie stražnice, ki pa bodo bolj podobne kakim kovačnieam. V 10. letu ujedinjenja žal nismo prišli dalje, dasiravno spravimo nad 2 milijardi letno carinskega dohodka. In še lepše uspehe bi dosezali, da se ublaži vsaj to najhujše zlo. Finančna kontrola mora nekje stanovati pri ljudeh, ki Jugoslavijo naravnost sovražijo. Za hrano mora skrbeti po svojih skupnih kuhinjah, v teh pa ima nameščene domačinke-Nemke, ki imajo tedaj dovelj prilike, da izdajajo tihotapcem, kje se straže približno gibljejo ali kdaj bodo v službi. Zaradi stanovanja drugih ne dobe. Od dosedanjih vlad smo culi samo obljube, kdaj bo bolje? Ali hočemo še nadalje trpeti, da bo en sam avstrijski trgovec v 5 mesecih prodal tihotapcem 1600 kg saharina?
Skrivnosten zločin v Barošu.
V luki Baroš so našli pri svetilniku veliko mlako krvi in nekaj kratkih kostanjevih človeških las. Okrvavljen je bil tudi del obale. Ker je šlo naj-brže za zločin in je bila žrtev vržena v morje, so takoj uvedli preiskavo. Na dno morja je bil spuščen potapljač, ki pa ni mogel kljub dolgemu iskanju ničesar najti. Zločinec je svojo žrtev (moža ali žensko) najbrže na obali zaklal in ji prerezal žilo, jo naložil na čoln ter jo neznano kje sredi morja utopil. Našli so na licu mesta tudi sledove čevljev, ki so bili fotografirani. Slučaj je preiskala tudi sodna komisija. — Preiskava je otežkočena, ker ni nikakih podatkov o zločinu, niti ni mogoče odkriti trupla. Kakor je sedaj ugotovljeno, ne manjka na Sušaku niti ena oseba in je bila žrtev tega zločina najbrže kaka tuja oseba.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vala denarna posiljatev bo t starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluŽite naše banka.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pobijali po teh-le cenah:
500 Din_____$ 9.35
1,000 Din___18,40
2,500 Din _ 45.75
5,000 Din____91.00
10,000 Din_____181.00
100 Lir ____________________$ 6.00 '
200 Lir________1L50
500 Lir____27.75
1000 Lir_______ 54.50 '
Pri večjih svotah poseben papnat Poitnlna je v teh cenah ie vračunana.
Zaradi nestalnosti can je namogoSi ▼naprej cene določevati. HerodajM so cana dneva, ko denar »iirtJnuMiiii Nakazila m izvršujejo po poW aS pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNS POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Plana In polfljke naslovita na|
zakrajSek a Cesaric,
455 W, 42nd ST* MEW you. m. »
' - - •	.	T
=55=5=
mm
¥
Sreda, 11. julija 1928.
AMBRIKANSKI SLOVENEC
Prri in ujitartjii iloveiuki lisi ▼ Ameriki. UnaaoTljm 1«U 1WL
Ishaj« ruk dan ruun nedelj, ponedeljkov in dnevor po pnumkih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naalov urcdniitva in oprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, III Telefon: CANAL 0098
Za celo leto Za pol leta
Naročnina:
_$5.0C , 2.5C
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_______$6.01
Za pol leta______3.0C
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1391.
Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year______
For half a year..........-
.$5.00 . 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____________$6.00
For half a year__________ 3.0C
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—>Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov oredniitvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
J. M. Trunk:
Plača v tovarnah je daleč prenizka.
Na prvi hip in na zunaj plača amerikanskega tovarniškega delavca ni tako slaba. Popustoma se primerja ta plača s plačo eiiakih delavcev v drugih državah, in ljudem, ki ne vpo-števajo vseh okoliščin, jemlje kar sapo. Morda je ravno v tem iskati enega izmed razlogov, da na stotisoče delavcev v evro-pejskih državah želi priti v Ameriko, da postanejo deležni "visokih" plač njih ameriških sovrstnikov. Ako se pa gre bolj na dno teh plač in se vzamejo poleg zunanjih številk, ki pogo-stoma prav malo pomenijo, vse okolščine, s katerimi mora računati amerikanski delavec, zadobi zadeva plač amerikanskega delavca čisto drugo lice. Ni treba niti omeniti razmer, pod katerimi mora pogostoma amerikanski delavec služiti svoj kruh, in ki so v mnogih slučajih naravnost krute. Take razmere so 11. i)r. vročina, mraz, zaduhlost, pomanjkanje varnostnih naprav, zaščita življenja, preskrb za starost, brezdelje, zaščita v slučaju ponesrečenja pri delu . . . Nekaj se je v novejših časih v tem oziru storilo, a polje je še široko in — zelo pusto. Treba bo še mnogo dela in naporov, preden se bodo razmere amerikanskega delavca v tem oziru zboljšale in prena-redile tako, da bi bilo njegovo stanje res zadovoljno in morda vredno kakega zavidanje od strani izven amerikanskega delavstva.
Ozrimo se na plače amerikanskega tovarniškega delavstva, kakor nam kaže te plače resna in neovrgljiva statistika.
Oddelek N.C.W.C. socialne akcije je izdal svoje poročilo in to kaže, da je delalo v amerikanskih tovarnah okoli devet milijonov oseb, od katerih pride na vsako osebo ženska ali dekle. Njih plače so nizke. Pogostoma nimajo dela, ali delajo le deloma, nekaj dni ali ur. Relativno zelo malo jih spada h kaki neodvisni uniji.
Povprečna plača za navadnega (unskilled) delavca je bila tedensko $24.08, kakor kaže zveza zaposlencev, National Industrial Conference Board. Giba se plača med $1-3.00 na teden za delavce v bombažnih mlinih na jugu, do $28.49 v gu-mijskih tovarnah. Povprečna plača vseh delavcev, ako se vzame "semi-skilled in skilled" delavce skupaj, znaša tedensko $81.33, ki se zopet giblje med $18.70 v južnih mlinih, do $40.00 in $45.00 pri tiskarjih. Navadno je plača okoli $30.00. Delavke zaslužijo tedensko $17.38. Najnižja plača je zopet na jugu in najvišja v tiskarnah. Dnevna plača pri "unskilled" moških je $4.00. Za "skilled in semi-skilled" moške je približno $5.25. Za delavke je -S2.38. Pri zadnji preiskavi je nekaj nad polovico delalo do osem ur, in skoraj četrtina nad devet ur ali več.
Pri tovarniških delavcih je izgled za delo zelo spremenljiv. Leta 1919 je bilo povprečno do devet milijonov delavcev v tovarnah. Dve leti pozneje jih je bilo dva milijona manj. V letu 1923 jih je delalo skoraj toliko, kakor 1. 1919, 1. 1925 pa jih je bilo samole osem milijonov, dočim je padlo število septembra 1927 zopet za četrtinko milijona.
V Zedinjenih državah je preveč tovarn. Leta 1923, ko je bilo približno toliko delavcev zaposlenih, kakor v zelo delavnem letu po vojni, so poročale tovarne na zvezni statistični urad, da izdelujejo samo 75 odstotkov tega, kar bi lahko proizvajale; mogle bi, toraj, izdelavati 25 odstotkov več. Leta 1921 so poročale tovarne, da bi zamogle do 75 odstotkov več proizvajati; obrtni inženerji pa soglašajo, da bi bile mogle proizvajati celo več. Več ko polovica teh delavcev dela v deset tisoč zavodih, kar pomeni eno dvajsetinko vseh amerikanskih tovarn, in teh deset tisoč tovarn producira do dve tretjini
vseh tovarniških proizvodov.
Delavske razmere v tovarnah so podobpe onim pri mehkem premogu, razen da so posamezni premogokopi v krajih, kjer ni drugega dela. Tovarne se koncentrirajo v rpesta, dp bi delavec dobil v kaki drugi tovarni delo ali kak zaslužek, ako bi ena ali druga tovarna zaprla. To pa ne velja o vseh tovarnah in ni vedno tako, da bi se dobilo delo v drugi tovarni, ako v eni ni dela ali se dela le deloma; tovarniški dejavpi po-gostoma nimajo dela ali delajo le nekaj dni na teden.
Tovarniška obrt je v Zedinjenih državah večinoma organizirana. Približno en in pol milijona tovarn je organiziranih v tovarniških kompanijah. Sorazmerno so tiskarne dobro organizirane po neodvisnih unijah. Tovarn, ki izdelujejo poljedelske potrebščine, avtomobile, tovarne za kemikalije, električne naprave, pohištvo, železo in jeklo, usnjarne, mesnice, tovarne za barve, papir in gumi . . ., so zelo slabo organizirane, ako so sploh v kaki organizaciji. Kompanijske unije so raztresene po vseh teh obrtih. Enako velja tudi za tovarne za čevlje in sploh za obuvalo, ki trpijo poleg tega še po konkurenčnih unijah. Tako je tudi pri tkalnicah.
Večinoma sicer ne manjka prilik za kak drug zaslužek, ako je kdo voljan delati, a delavec, ki je kje zaposlen, ne more na tak postranski zaslužek računati. Poboljšek za njega bo stranski zaslužek le tedaj, če mu s takim zaslužkom pomaga kak član iz družine, če se družina dobro razume. So pa tudi okolščine, ki stanje delavčevo lahko otežkočijo. Na morebitne bolezni, nesreče itd. niti ni treba opozoriti, ker to so izredne razmere. Delavske razmere se morajo presojati le pod normalnimi razmerami in po vidiku vseh navadnih okolščin. Ce se sedanje razmere amerikanskega tovarniškega delavca tako presojajo, je neizogibno za njega, da se z vsemi močmi in postavnimi sredstvi bori s svojimi sodelavci za povišanje plač, ker pri sedanjih plačah mu ni mogoče izhajati tako, kakor zahteva amerikanski standard, ki pa tudi navadno ne sega preko zadostnega kruha za življenje.

SMRTNA KOSA IN DRUGE
BARBERTONSKE VESTI.
Barberton, O.
Skozi tedne se je tudi pri nas nabralo več novic, neka; resnih in žalostnih, nekaj veseiih. Nekako mesec dni nazaj se je naenkrat zaslišal plat,zvona. Po mali naselbini se je takoj raznesla vest, da je bil poklican iz doline solza John Železni-kar. V. hiši žalosti je zaihtela žena in trije mali otročički; ši-rom fare so pa gruče pritajeno govorile, da se bo pogrešalo mirnega in priljubljenega moža. Zadet od mrtvouda trinajst mesecev nazaj, je več kot leto ,dni potrpežljivo prenašal muke bolniške postelje. Zadnji dan svojega življenja je vstai navidezno pokrepčan, a čez nekaj minuts se v slabosti zopet vlegel in padel v nezavest. — Dolga vrsta avtojev v mrtvaškem sprevodu in polna cerkvica žalujočih prijateljev in
ni več študent. Mr. Vincent Pri-sto je namreč dokončaPvseuči-liške študije na Sv. Ksaverija vseučilišču in bo, kakor hitro je obveščen o rezultatu državnih izpitov, začel prakso odvetnika. Ponosni smo nanj, ker je sin čislane naše družine Mr. in Mrs. Michael Pristo. Prvi iz naselbine je, ki je dovršil študije na univerzi. Zato pa, Vincy, sprejmi naše častitke in voščila za uspeh v izbranem poklicu. Povedal nam je, da bo član naše fare, da se nas ne sramuje, da se zna z nami po domače pomeniti, kar tudi ne smemo pozabiti. Častitke tudi staršem in družini. Dolga so bila leta, dosti je bilo žrtev; nazadnje je pa le lahko človek vesel, da ni bilo vse zastonj.
Ko govorim o študentih, ne smem pozabiti še nekaj, na kar smo v našem malem Barberto-nu lahko ponosni. Zdi se mi, da je ni naselbine, ki bi se lahko z
. „ .	, enakim slučajem ponašala.—
nance v ie pričala o vsestran- , , .	.
Pred tednom se je namreč poslovil od staršev in znancev
ski priljubljenosti enega naših najboljših mož-faranov. To gotovo mora biti v tolažbo žalujočim ostalim, vsem pa znak, da možatost in značajnost še žanjeta priznanje in spoštovanje. Naj v miru Gospodovem počiva!
Od vsepovsod se je zadnje tedne bralo o raznih graduan-tih. Iz razrednih in višjih, se-meniščnih in vseučiliških šol so jih po naselbinah naštevali. A bilo je o njih slišati le iz bolj velikih kolonij. Zato pa se čutim nekako ponosnega, da tudi v naših novicah lahko omenim dejstvo, da se je vrnil pretečeni teden en študent. Pravzaprav
Mirko Pavlič. sin Mr. in Mrs. Tomaž Pavlič, in se podal v Annapolis, Md., na mornarsko akademijo Združenih držav.
Kdor ve, kakšni so pogoji za sprejem v to šolo za bodoče oficirje in admirale ameriške mornarice, bo znal ceniti to čast Pavličeve družine. Mirko si je pred par leti zaželel ta poklic. Poskušal je enkrat, pa so imeli drugi prednost. Toda vztrajal je. Od Boga mu dana nadarjenost je pripomogla, da je letos on dobil prednost na podlagi izvrstno dovršenih izpitov in skušenj in tako prema-
gal navidezne težkoče slovenskega imena in inozemskega rojstva. Tako je prav! Naprej, sinovi Slave! Kakor izgleda, bomo kmalu lahko zapisali ADMIRAL Mirko Pavlič, U.S. N., sin Slovencev faranov fare Presv, Srca, Barberton, Q. Baj-gali, pa se dajte še kje drugje tako postaviti! Mislim, da to je prvi naš dečko v ameriški ka-detni šoli. In to iz tistega, včasih tako pomilovanega Barber-tona. To je pa že vredno tristo milijonov medvedov ... Še ene domače nove maše nam je treba, pa se boste začeli od drugod semkaj naseljevati.
Še nekaj drugih študentov imajo tukajšnji Slovenci. Pa se nekako oddaljene držijo od slovenske fare, kakor da bojo bogve kakšno čast od tujcev dobivali v prihodnosti. Naj bo tukaj črno na belem zapisano, da edino lastni rod ti more dati simpatije in pomoč, kojih najbolj potrebuješ. Moja skušnja tavanja in delovanja po svetu je ta, da z malimi izjemami se počutiš domačega le med domačimi; irted drugimi, pa naj se ti še tako laskajo, dokler te potrebujejo in lahko izkoriščajo, pa si in ostaneš le tujec.
Tudi "ofeeti" je bilo nekaj zadnje čase. Eno soboto so bile menda poroke po vseh sosednih farah. In poročeni so bili skoro samo slovenskih družin sinovi in hčere. Ampak v naši cerkvici pa že dolgo ni bilo nobene poroke in tudi tisto soboto ne ... Bo menda treba kmalu bolj nobel cerkev postaviti za nekatere, ki pa nočejo k temu prav preveč pomagati . . .
Pa se res zna kmalu nekaj novega pokazati na farnem posestvu. Že vse tako nekako kaže. Dne 1. julija smo n. pr. imeli farni izlet in veselico na prostem. Moram se faranom zahvaliti za krasen odziv na vabilo. Toliko domačih ljudi še nisem videl na pikniku. Pa še vseeno ni bilo 76 družin zastopanih. Uspeh je bil zelo povo-ljen. Nad $400.00 bo preostanka za farno blagajno, za našo lastno šolo, ako Bog pripusti. Vsem udeležencem prav prisrčna hvala. Le še tako naprej! Dne 2. septembra pa ne sme nikogar manjkati. Takrat imamo zaključno prireditev letne sezone.
Mogoče si bo kdo mislil, da ne bo treba imeti nam šole. Toda le poslušajte malo, ko greste doli po Mulberry cesti. Pri Hjtijevih že sedaj vpije bodoči Čali ,da bi se rad nekaj naučil. Tam na Mt. Pleasant, kjer imajo nekateri naših bolj daleko-vidpih faranov svoje "vile", je tudi nekega dne prav fest za-vriskal dečko, kateremu imajo dati ime Anthony William. Nastanil se je pa pri Trentatovih. Res jih je malo premalo; pri tako mladih družinah, kakor jih imamo tu, bi jih moralo biti več. Ampak, za enkrat bo že, no. Hitijevim in Trentatovim pa častitke! Da bi vam le bili enkrat v čast in ponos!
Še nekaj! D.ohtar Seliškar in stari tovariši so mi tako lepo narisali kanadske ribice, da sem moral priti do zaključka, da res kar čakajo mojih trnkov
m vad. Za par tednov odhajam. Ce se mi res posreči kako veliko ujeti, se bom vas faranov spomnil in vam jo poslal. To se pravi — hm — ribice — seveda. Poskušal se bom tudi kaj oglasiti; mogoče celo v javnosti. Do takrat pa z Bogom vsem skupaj in pa na svidenje!
Rev. A. L. B.
-o-
HIMEN.
Chicago, 111.
V soboto, dne 14. julija, se bosta poročila Mr. Henry Schwab z Miss Genevieve Ben-čan. Ženin je sin znane in spoštovane Schwabove družine, nevesta pa tudi tukaj znane in spoštovane Benčanove rodbine. Poroka se bo vršila v cerkvi Marije Pomagaj v Lemontu, III. Poročil ju bo č. g. novomaš-nik Rev. Ed\v. Gabrenja. Mlademu paru naše najiskrenejše častitke in obilo božjega blagoslova.	L. M.
-o-
PRIPRAVE ZA KONVENCIJO J.S.K.J. NA ELY.
Ely, Minrt.
Cenjeni g. urednik A. S.:— Prosim, uvrstite te vrstice v kolone našega lista A. S. — Priprave za bodočo konvencijo J.S.K.J. so v polnem teku. Pričakuje se, da bo tiste dni dospelo v našo naselbino veliko število slovenskega občinstva iz raznih krajev, posebno pa od bližnjega "Wesaba Range". Naša dolžnost je, da bomo vse potrebno preskrbeli za sprejem gostov. Gostoljubnost je slovenska stara navada in ob prilikah, ko poseti kakšno naselbino gost, naš rojak, je vedno lepo sprejet in pogoščen. Tudi zdaj se nam bo nudila prilika, da se bomo izkazali napram gostom uljudno in gostoljubno.
Pri tej priliki bodo naši dragi gostje imeli izvanredno priliko, da si ogledajo delo naših mladih slikarjev v Washington School, soba št. 2. Gotovo bo vsak presenečen nad krasnim umotvornim delom. Slike so izdelane umetno. X asa nova in mlada umetnika sta Marija Ilu-bash, stanujoča na Ely. in Frank Antonič, ki biva zdaj \ Clevelandu, a bo dospel v Ely ob času konvencije. Oba sta izdelala izpit v slikarski stroki. Take študije stanejo ogromne vsote denarja, zato pa naša mlada umetnika pričakujeta, da jima bo ta težavni poklic postal obrestonosen. kakor pričakuje vsak drug obrtnik. U-metnikov v slikarski stroki naša mlada Slovenija v tej okolici še ni imela. Naša mlada u-metnika bosta iskreno hvaležna, če ju bodo posetili naši rojaki in rojakinje na dan 30. julija in naprej v obilnem številu. Naj si tudi kdo kupi od njiju kakšno sliko za spomin, da bosta imela še več poguma za nadaljnje delo.
Poročati moram tudi veselo novico, da sta se poročila pretečeni mesec Paul Bukovec in Anna Gnidica. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Antona. Ženin in nevesta sta rojena v Ely. Ženin je najstarejši sin rojaka Paul Bukovca in nevesta je četrta hčerka družine Johna in
Mary Gnidica. Mlademu paru obilo sreče!
Dne 22. julija bo na Ely sv. birma. Tudi letos bo veliko število birmancev. Pred kratkim je dospelo v našo naselbino pet redovnic, ki bodo podučevale našo mladino. Iste so se že pre-tečeno leto zelo vzljubile naši' mladini.	J. J. P.
-o-
DIPLOMAT, UMETNIK IN GOLJUF.
Pred berlinskim sodiščem se je zagovarjal te dni nečak bivšega državnega kancelarja Buelova, Joachim von Reichel, zaradi goljufije v pet in dvajsetih slučajih. Reichel ima za seboj malo običajno pustolovsko življenje. Ob začetku vojne je služil v nemškem poslaništvu v Carigradu, potem v Rimu in na Dunaju, kjer ga je sprejel sam cesar v avdijenci. Po vojni je zapustil armado in postal umetnostni zgodovinar, literarni zgodovinar, bančni ravnatelj, gojitelj dirkalnih konjev, komponist in režiser. Kot dramaturg je deloval med drugim v Miinchenu in na Dunaju, 1. 1923. je bil inten-dant opere v Duesseldorfu in Duisburgu, glasoviti umetniki so bili njegovi prijatelji. Toda vztrajnega dela ni bil sposoben, vsak čas je menjaval svoja mesta. Kadar mu je zmanjkalo denarja, je ponarejal čeke. Bil je opetovano obsojen, v Duesseldorfu, v Ženevi, v Curi-hu in Graubuendenu. Prišel je leta 1926. v Berlin, kjer je hotel spremeniti svoje zavoženo eksistenco. To se mu je zdelo najprimerneje na ta način, da bi vstopil v plemenitaški jahtni klub. Kupil si je — na kredo — motorko za 2500 mark, zdela se mu je premajhna, prodal jo je in kupil večjo — tudi na kredo. Ta mu spet ni ugajala in tako je prodajal in "kupoval", da se mu je nazadnje nabralo dolgov bas za dve leti ječe, na kateri so ga sedaj obsodili. Zanimivo je, da je Reichel uspeval kot komponist. Dve njegovi operi sta bili uprizorjeni celo na velikih ino--transkih odrih.
PROVIZIJE ZA OPERACIJE NA UČENCIH.
Pariški list "Ami clu Peu-ple", ki ga izdaja levičarski publicist Coty, je poročal te dni o škandaloznih praktikah v znani gimnaziji Michelet. Vodja tega zavoda je dal operirati na slepiču celo vrsto svojih pitomcev, čeprav so bili popolnoma zdravi, po nekem kirurgu, ki je bil njegov znanec. Od njegovih honorarjev pa si je dajal izplačevati mastne provizije. Prosvetno ministrstvo je odredilo preiskavo, ki je ugotovila, da so Cotyjeve trditve popolnoma osnovane!
-o-
HELENA ŠE ZMERAJ VLEČE Dunajski skladatelj Richard Strauss je prodaj svojo najnovejšo pereto "Egiptovska Helena" svojemu založniku A-dolfu Fuerstnerju za 50.000 dolarjev. To je največij honorar, ki se je kdaj plačal za kako gledališko skladbo ali i igro.
Stefan Lazar:
/
TITANA,
Roman.
—	Moj Bog! — je zajavkala teta Betsy.
—	Overton, kaj sem rekla?
—	Falot! — je škripal z zobmi Overton.
—	Ne! — je protestiral Brinkley. — Kako morete kaj takega reči, g. Overton?
—	je kričal razdraženo. — To je titansko čudo vse uničujoče bistroumnosti. Jaz se klanjam Mutsuhito Dsainovi veličini.. . .
—	San Francisco gori! •— je stresel pest Overton. — Tako orožje rabi, proti kateremu ni obrambe . . . Ali ni falot, kdor v »lepi jezi gre nad mesto, ki se ne brani? Predmestje gori . . .*
—	In siedil mu bo San Francisco s svoji-
mi palačami! — je dvignil glas Brinkley.
—	Overton, kaj sem rekel? Ali veste, da se proti tej sili ne moremo braniti? Mutsuhito Dsain je gospodar sveta!
Alice je zakrila obraz, da bi ne videla strašnega ognja, ki se je srdito zajedal v vrste palač predmestja. Orjaški plamen je dri v višavo in zlatordeč greben je odel večerni mrak v morje svetlobe.
— In tu za njim pride na vrsto Amerika!
—	je razširil roke Brinkley v nekakem o-bupnem preroškem navdihnjenju. — Jaz si predstavljam Mutsuhito Dsainovo misel že v človeški grozoti in božanski lepoti. — Mutsuhito Dsain je iz električnega topa u-strelil na San Francisco in ako pošlje na Ameriko svetuničujoči vihar pozitivnih ionov, smo izgubljeni! S tako neizmerno močno strelo nas lahko udarij ki celo Ameriko razdvoji in jo lahko uniči z vso silo, vsemi stroji, vsem "bogastvom vred! Rumena pogibelj, pred katero se trese bela rasa. Svet je v tem trenutku prešel v Japončeve roke! Ali razumete, kaj pravim?

—	In vse to radi mene! — je zajokaja Alice. — Toliko življenj in imetja se pogubi . . . Oče, kaj naj naredim?
Brinkley je bled molčal.
—	Ničesar ne moremo storiti . . . potem potrt rekel. — Pred svetovno kata strofo stojimo . ; .
—	In jaz? ;— je zabliščalo Overtonovo oko. — Japonska tudi pogine! Drugo dejanje svetovne katastrofe bom jaz vodil . . . Hodite, Mr. Brinkley, da od bližA pogleda va predigro . . .
—	Jaz tudi grem! — se je oprijela Alice Overtona.
—	Pri meni* ostaneš! — je velela teta Betsy. — Ali slišiš zunaj grozno kričanje? Tam za ženske ni prostora.
Od predmestja se je slišalo javkanje. — Avti drvijo, sirene tulijo, glas zvona pretresa mrak . . . Brutfcley je poljubil. Itfer na čelo.
—	Ostani doma ! Pjrpdjpestjp-itak zapira vojaški kordon ia nikqg&f ne p,usjiijo čez. Midva morava pogledati kata^ofp in jo
preprečiti, kolikor se da . . . — mu je o-zelenel obraz. — Amerika je v nevarnosti!
In je hitel z Overtonom na ulico.
—	Mesto je v plamenih! — se je slišal divji krik.
Noč je razsvetlila skoraj dnevna svetloba .. . Trume ljudi so tekle proti predmestju, brizgalnice so ropotale po kame-nitih ulicah, javkanje, grozne novice, zmešnjava . . . Znanstvenika sta z avtom drvela proti požaru.
—	Kdo bi mislil — je mrmral Overton.
—	Jaz ... — je gledal Brinkley visoke plamene vrtince. — Poznam strašno bistroumnost ftfutsuhito Dsaina. Tresem se pred bližnjo bodočnostjo, Mr. Overton!
Avto je le počasi vozil v zmešnjavi. Ocl sto strani sto krikov. Na tisoč obrazih tisoč vprašanj udarja v strah velikanske množice; Pot je zopet zaprl policijski in vojaški kordon.
—	N^^j I — j p kazal policaj.
Nad javk$jočim mestnim delom je po-žar dvignil zlatordeč obraz. Demon! Ru-
meni japonski obraz . . . Žene in otroci cvi-lijo, ogenj prasketa, zrak tuli, stene se rušijo . . . voda šušti, toda rešitve ni . . . Zemlja bruha ognjene kroglje, tu eksplozija, tam eksplozija, tvorniški dimniki se rušijo in veteivsuče dim, na zlatordečem obrazu črne brke.
—	Pomoč! — se sliši obupen klic.
Ni pomoči in rešitve. Smrt hodi po ulicah, s seboj nosi plamenico, hiše ji do kolen segajo in z nevidnim plaščem ruši stene, ko dih podere grad iz kart . . . Odkod prihaj a ta strašni ogenj. Panika se je razlila po ulici in se stekla v preplašeno jecljanje.
—	Požig!
—	Črnci . . .
—	Strela ga je .povzročila . . .
—	Delo Kitapcev je! — je kričal nekdo srdito.
Overton se je v avtu dvignil.
—	Japonci I — je kričal divje. — Od japonske strani je prišel. Japonska! . . . Japonska! • . .
Sreda, 11. julija 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
«521
5><k>ooo<x><><>o<><k*oo<><><><>oo^
Zapadna Slovanska
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA:
upravni odbor: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik:'Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael p. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. j. f. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block,
Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Gruro, 4949 Washington St., Denver, Colo,
porotni odbor: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 e. 71st Str., Cleveland, o.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, iii.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
z. s. Z, se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglaBi pri tajniku najbližnjega društva z. s. z, Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
slovenci, pristopajte v zapad. slovansko zv£zo!
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtJOOO (KJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtW
Sirom Jugoslavije.
Samoumor mladega dijaka.
Dno 13. junija ob pol petih zjutraj sta posestnika iz Drawl j Fr. Peterca in A nt. Oven odkrila v bližnjem, kakih 500 korakov od glavne ceste odda-Ijenem kozolcu, last Marije Kavnih ar jeve iz Drave) j. neznanega obe,senca. Oven je takoj prerezal vrv, na kateri jr obešenec visel. Ko sta posestnika videla, tla je neznanec že mrtev in da ga ni mogoče rešiti, sta o dogodku obvestila stražnico v Spodnji Šiški. Xa lice mesta jo prišla policijska komisija pod vodstvom zdravnika dr. Avramoviča in revirnega nadzornika Močnika. Dr. Av-rumovič je ugotovil, da je smrV nastopila pri obcšcncu v času od o do 4 zjutraj. Obešenec je star na videz kakih 20 do 22 let, vitke postave in po videzu najbrže dijak. Oblečen je bil v rjavkasto obleko in črne hlače ter je imel že obrabljene čevlje in nov siv klobuk. Pri njem niso našli nobenih, dokumentov ;>li denarja razen svinčnika in radirke. Ker niso mogli ugotoviti identiteto samomorilca, so njegovo truplo fotografirali in daktiloskopirali ter nato prepeljali v mrtvašnico v Drav-Ijah. Pozneje so ugotovili, da je mladi samomorilec gimnazijski maturant Maks Eržen iz Kožno doline. Eržen je zadnje čase imel prenapete živce, kar se je pri njem še poslabšalo, ko se je pričel pripravljati za maturo. Ker je mladi dijak vedno huje trpel, ga jo oče odvedel k zdravniku. Ta mu je svetoval, naj preloži maturo na poznejši čas ter naj se nekaj časa zdravi. Oče je na to pristal. Maksa pa je ta zaključek zelo potrl. Vos obupan jo šel nato z oče-
tom pod Rožnik na sprehod. Tu je v gozdu izginil in čeprav ga je oče dolgo iskal in klical, se vendar ni več prikazal. Dijak je nato najbrže vso noč ta-val, dokler se ni v kozolcu v Dravljah končal. Maks Eržen le bil sin pismonoše na Viču. Rojen je bil 12. oktobra 1908. -o-
Krvava dražba v Bana tu.
V banatski občini Crepaja se je pripetil te dni pri javni dražbi krvav dogodek, ki je zahteval človeško življenje. — Kmet Kosta Atanackovič je bil zelo "zadolžen in bi moral izplačati večje denarne zneske. — Ker pa je imel doma bolno že no, za kar je imel velike izdatke, ni mogel pravočasno plačati dolgove in je prosil za od-ilog, ki mu pa ni bil dovoljen. !Njegova polja so prišla na ■dražbo. Ko je prišla sodna komisija in z njo edini dražitelj. i gostilničar Milan Topolovački. 'je Atanackovič vprašal: "Kdo bo tu kaj kupil?" Gostilničar se je takoj oglasil, toda že popolnoma obupani Atanackovič je potegnil revolver in ga z e-nim samim strelom zadel v glavo ter usmrtil. Atanackovič je nato vprasaL4e enkrat: "Je še kdo tu, ki hoče dražiti?" Seve-i.a se ni nihče več oglasil, nakar je oddal Atanackovič revolver orožnikom, ki so že prihiteli, in se pustil mirno odve-sti. Atanackovič je bil znai. kot miren mož in je zato slučaj * zbudil v okolici veliko pozornost.
-o-
Železnica Brežice-Rogatec-Ptuj.
Na Telovo, dne 7. junija, se je vršila pri Sv. Petru pod Rv. Gorami širša anketa glede
zgraditve žel. proge in zveze Brežice-Rogatec-Ptuj. Anketo je sklical okrajni zastop Brežice. Udeležilo se je tega sestanka okrog 80 zastopnikov prizadetih občin in okrajnih zastopov. Uradoma so bili zastopani okrajni glavarstvi Brežice in Šmarje, ljubljanski in mariborski oblastni odbor in železniško ravnateljstvo. Prisotni so bili tudi oblastna poslanca J. Tratnik in M. Kranjc i; narodni poslanec dr. Gosar. Vsf govorniki so enodušno poudarjali veliko važnost nameravane proge, ker bi se s tem c.osedaj mrtvo prirodno bogastvo na lesu in premogu začelo racijonalno eksploatirati, do. sedanje vinogradništvo in kmetijstvo sploh pa bi se dvignilo. Stvarno zelo utemeljen govor narodnega poslanca dr. Gosar-ja je napravil na vse zboroval-ce najboljši vtis. Dal je praktična navodila za delo pripravljalnega odbora in obljubil pomoč delegacije SLS v Belgra-du. Izvoljeni pripravljalni odbor je sklenil takoj z nabiranjem denarnih sredstev poskrbeti za solidno podlago predvsem za propagandno delo, kajti načrti za to progo so že izgotovljeni iz dobe pred vojno. Upati je, da se bo ta načrt v doglednem času uresničil.
-o-
Sedemdesetletnico je praznoval v Kranju g. Primož Žontar. Rodom iz Sv. Duha nad Škofjo Loko, se je udeležil leta 1878 bojnega pohode >1 ovenski h fantov v Bosno in Hercegovino. Po končani vojni je šel k orožništvu in služboval dolgo vrsto let kot obče priljubljen vodja orožniške postaje na Bledu in Bohinju. Stopiv-si v pokoj, se je naselil v Kranju ter se izključno posvetil oni panogi kmetijstva, ki ga je veselila že takrat, ko je kot mlad fantič "pri Matičkovem" kozolcu pri Sv. Duhu ugrebal roje. Ze od mladih let je jubilanta zanimalo čebelarenje in brez ljubih čebelic, "muh", kakor pravi v šali g. 2ontar, bi ne mogel živeti, Postal je vzoren čebelar, izreden čebelarski strokovnjak, kjer iščejo nasveta in pomoči bližnji in daljni čebelarji. Žontarjevo ime pa ne poznajo samo slovenski čebelarji. pač pa ga poznajo tudi nemški, skandinavski, španski, angleški, posebno pa ameriški čebelarji, ko jim ie dobavljal slovensko domačo sivo čebelno pasmo. Po vojni je radi razmer sicer omejil svoje čebeJnrstvo,
a kljub visoki starosti še ne miruje.
Se malo časa
Z motornim kolesom zadel ob kamen.
Nedavno je vozil Adolf Sesek, 161etni ključavničarski vajenec pri mojstru Kavčiču v Zg. Šiški, z motornim kolesom, zadel ob velik kamen in padel. Dobil je hude poškodbe na glavi in obrazu ter znatne notranje poškodbe. Dečka so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. Njegovo stanje je zelo opasno.
Smrtna nesreča.
Iz Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem poročajo: Tukajšnji podobar in pozlatar Feliks Janežič je peljal v soboto, 2. junija popoldne, izgotovljen prepleskan kip Žalostne Matere božje na Visoko. Med potjo blizu Velesovega je pridrčal mimo avto, katerega se je konj ustrašil in prevrnil Jane-žiča tako nesrečno, da mu je pretisnil voz drobovje in je po strašnih notranjih bolečinah, previden, na svojem domu u-mrl že drugo jutro. Rajni je bil v vsej tukajšnji in tudi daljni okolici znan kot vešč podobar. kar pričajo številna njegova dela v poljskih znamenjih pa tudi cerkvah; zlasti so se mu posrečila sveta razpela. Rod Janežičev — podobarjev — vrši ta poklic že blizu par stoletij. Feliks — bolj znan pod imenom "Felče" je bil dolgo vrsto let tudi vztrajen in marljiv cerkveni pevec. Mir in pokoj njegovi duši!
Brezobziren voznik.
V Ilirski ulici v Ljubljani je vozil zvečer neznan in očivid-no vinjen voznik. Voz je bil brez luči, kljub temu pa je voznik vozil v najbolj divjem diru. Z vozom se je zadel v motorno kolo, ki je stalo na cesti in je imelo prižgano luč ter ga podrl. Motorno kolo je znatno pokvarjeno in ima lastnik nad-monter Leopold Sever okoli 1000 Din škode.
Pomešalo je.
Nekdo se je dal pri slikarju slikati. Seveda je bila slika zelo draga, kajti slikar je bil umetnik prve vrste. Bogataš je mrmral radi cene, slikar pa mu je rekel, naj kar pusti sliko, ako noče plačati. "Potem bo pa vam ostala, kako jo boste pa prodali, ako je jaz ne vzamem?" — "Kakor hitro sliki dodam še rep, bo šla takoj v denar," je odvrnil umetnik, nakar je bogatin hitro plačal in odšel.
* * ♦
Napačno razumel.
Katehet je razlagal otrokom v šoli, kako morajo vedno biti pošteni in pravični v življenju in ako bodo tako živeli, bodo kdaj dosegli zlato krono. — "Da," se je oglasil neki učenec, "moj oče so vedno pravični in zato imajo zlato krono." — "Zlato krono imajo." se začudi katehet, "še nikoli nisem videl, da bi 'jo nosili." — "Ne na glavi, pač pa jo imajo na svoji denarnici utisnjeno." — "Moj oče imajo tudi zlato krono," se oglasi trgovčeva hčerka, "in sicer na zobu v listih."
Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!"
POZOR!
JO S. SNIDER
▼ iveri s
Hartford Undertaking Co,
1455-57 Gienarm St., Denver, Colo.
Keystone 2779	South 3296
•e priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
AKO STE SE PRESELIL!
ali če nc dobivate Glasila na pravi naslov, to vedno tukoj sporočite upravi "Amcr, Slovenca" in zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s teni prihranite upravništvu mnogo dela.
rabite TA kupon,
katerega izrežite in pošljite na upravo.
Sporočam Vam moj novi naslov, ki je:
Ime ....................................................................................................................
Naslov in mesto .......................................-..............................................._
Moj stari naslov pa je bil:
Ime ......................................................................................................—
Naslov in mesto* ....................................-------------------------------------------
Sem član(ica) društva štev.........................i--------------------------------------
Le še malo tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko, da se pridruži enemu od naišh skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih, ki jih ista nudijo.
SATURNIA NA 14. JULIJA: Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one. ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike druži, ne. Pripravlja se večja skupina rojakov za ta datum.
DETEKTIVE WORK, SECRET SERVICE, and the SCIENCE of CRIMINOLOGY se lahko učite pn naših ekspertih. Pouk je v angleščini. Za podrobnost vprašajte med 6 in 9:30 zvečer in ves dan v' nedeljo. The University of Practical Detective Scicncc and Criminology, vrata 10') — 800 North Clark St., Chicago, 111,	i
Nove patentirane harmonike
imajo 36 basov s kromatični "skali"', z njimi lahko igrate vse ravnotako kot na velike orgle ali piano.
Te nove harmonike ne pokvarijo melodije "pesmi", kot italijanske harmonike. na katere ne morete igrati nobenega komada tako kot je napisano. Torej če se zanimate za pravilno igranje, je to edina harmonika, ki igra pravilno, pa nobena druga ne.
Jaz tudi poditčujem na te harmonike in imam tudi učencev, ki so že sposobni za ta posel.
Cena tem harmonikam je od $290.00 naprej, harmonike si naročite, Piano ali Kromatična ,kovčeg in knjigo dam brezplačno.
PETER AHACICH
2250 So. Hamlin ave., Chicago, IB.
RAZPRODAJA KNJIG
• v
PARIS NA 16. JULIJA: Na tem znanem in priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši ta prostor dobi.
TUDI SE OBRNITE NA NAS:
a)	kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ga dobavljate iz kraja;
b)	kadar rabite pooblastilo, kupno po. godbo, izjave ali kako drugo notarsko listino;
c)	kadar želite dobiti kako osebo i z starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem.
Vse pošiljke na slovite na slovensko banko:
Zakrajšek & Češark
4SS West 42nd Street, New York, N. Y.
po zmzam ceni.
i
ft Skupina deve-tih knjig za
1.)	ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c
2.)	NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c
3.)	SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c
4.)	Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena.....r.........................SOc
5.)	PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1£28. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10
SKUPAJ....................$3.30
Ako naročite skopaj vseh navedenih devet knjig
naravnost iz nase knjigarne in pošljete denar naprej, jih pobite z* znižano ceno
SX.QO
Knjigarna Amerikanski Slovenec
l«49 WEST 22(mI STREET, CHICAGO, ILL.
Naročite knjige iz seznama
Naših knjig.
.75 .75
J2S
I.
POVESTI IN ROMANI.
Agitator. Roman. Janko Kerstnik .80 Barvaste črepinje. Zbirka več
kratkih povesti______________ .35
Bele noči.—Mali junak. Romana.
Dostojevski _____________________ .50
Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng ruskih polian, v dveh delih.
Vsak del po _______________________ .50
Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me-
Gangl --------------------------------- .05
Carski sel. Jules Verne. Povest z
rimee______________.65
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja______-____—
Črna smrt. Pr. Ks .Meško. Pretresljiva povest ______________
Čujtc nas. R. Vrabl. Kratke, zelo
podučne zgodbice _________________
Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi/ zgod. povest. Blage duše,
veseloigra ____________________ .70
Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v
treh dejanjih ______________________________ .40
Duh v Kentervillu. Angl. prav-
Dušica. Romar. Prvi del................$-75
Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve
povesti s podeželskega življenja .50 Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov___ .45
Furij. Burna novela iz mladeniče-
vega življenja ......................... .75
Glad. Knut Hamsuti. Roman........ 1.25
Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70
po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50
Golobovi. Novela s podeželskega
življenja ---------------------------------- 1.25
Gospodarica sveta. Avanturističen roman _______________________________ .60
Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ....................30
Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza.
Starogrška pravljica .................. .45
Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.....75
Ivan Cankar, Zbrani spisi 2. zv._ 2.50 Izdajavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Iz modernega sveta. F. S. Finžgar. Napet roman iz delav. življenja .............................................. 1-50 j
Kratke povesti -------------------------- .60
Izlet g. Broučka v XV. stoletje.
Svatopluk Ceh ---------------------- .50
Iz življenja za življenje. Kratke,
poučne povesti .................—.......20
Jagode. J. Stritar. Knjiga za od-
rastlo mladino -----------------------.....50
JaromiL Češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagovajč. H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Po /est tirolskega gorskega župnika ____________________________ .35
Juan Miseria. P. L. Goloma. Španska povest ..................................— «50
Junakinja iz Stajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero........ 1.50
Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman ............................ 1«00
Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ______________________________________ 100
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata.
5.	zvezfik: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zobcr. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Ta-ter.bach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agi- I tatorja. — Telečja pečenka. — šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Zenitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovcnca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška.
10.	zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci.
delal, ko je krompir kradel. — Kapetanova hči. A. S. Puškin.
Ruska povest ---------------------------1-00
Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman --------------------- L00
Kmečki punt. Avg. Senoa. Povest
iz časov tlačanstva kmetov.......95
Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Ktiezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode _____________________i-oo
Kralj gora. Edm. About. Francoska povest ----------------------- 1.00
Kresalo duhov. P. A. Sheehan.
Roman iz irskega življenja-----1.00
KriStof Dimač. J. London. Povest iz burnega življenja iskalccv
zlata v Alaski ......-——------------ 1.50
Kriitofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Hraitar. — Golobček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan. tur-
.60 .50 1.20 .50
------- .75
1.25 .60 .90
1.25
.75
.45
.50
1.25 .45
.35
ški suženj. — Krščanska obitelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata.— Različni sestri.
KriStol Kolumb ali odkritje Amerik«. Zanimiv zgod. roman______
Krivec. Jos. Kostanj evec. Roman
iz podežejskega življenja ..........
Križev pot. Roman češkega duhovnika ..........................................
Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja _________
Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom ______ __________
Ljudska knjižnica, 1. in 2. zvezek. Znamenje štirih. A. C. Doyle. Za nimiva detektivska, povest.— Darovana. A. Dostal. Zgodov.
povest iz dobe slov. apost.........
Mali klatež. Mark Twain. Povest
iz resničnega življenja ...............
Mali lord. Povest iz angleškega
sveta z zelo napeto vsebino........
Mali svet naših očetov. A. Fc»-gazzaro. Roman iz Gornje Italije iz časov avstrijske vlade.... Malo življenje. Dr. Fr. Detela.
Vclezanim. pov. iz kmet. življ. Mati božja dobrega sveta. Povest
iz časov turških bojev ______________
Mimo ciljev. Milan Pugclj. Več
kratkih povesti ____________________________
Misterija. G. Le Rougc. Buren
avanturistični roman ..................
Mladi gozdar. Izviren roman ......
Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka ...............
Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja ______
Na krvavih poljanah. Iv. .Ma. Popis trpljenja in strahot slovenskih vojakov med svetovno
vojno...............................................
Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za
dečke od 11. rlo 14 .leta..............
Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov.... Narodnn biblioteka. 4. snopič. V gorskem zakotju. A. Koder. Zanimiva povest iz gorskega o-
kraja ................................................
11. snopič. Za kruhom. II. Sicn-kfewicz. Pretresljiva povest a-
mcriNk'h izseljencev ..................
Narodna biblioteka.
7.	snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ..........-
8.	in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turpenjev. Pi est iz ruskega življenja ............................
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesefe povesti .............
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ___________________________
21.	snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ........................
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce segajoč roman ...........................
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ............
36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest ___________________
39.	snopič: Solnce in senca. Jos. liedcnek. Gorenjska povest
40.	snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca _________________________
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .............................. ....
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj Povest slovenskega visokosolca ________________________________
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože
60.	snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji mlarlega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-ga življenja ________________________
Narodne pripovedke. 1. zvezek:
Dominiciis ____________________________
Narodne pripovedke. ..4. zvezek:
Dominicus ..................................
Narodne pripovedke in pravljice.
S. Sekolov ...............................
Nascljenci. Ameriška povest .......
Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti .....................................
Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ......................—
Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja......
Na valovih južnega morja. Pripovedka ........................... .........
Ne v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ..............................
Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič.
Povest ....................................—-
Nihilist. Iz ruskega življenja .......
Obiski. Izidor Cankar. Slike iz
značajev naših pisateljev ..........
Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice Ob tihih večerih. Ks. Meško,
Kratke črtice ............................-
Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj.
Zanim. pov. iz istrskega življ... Odiseja. Andrei Kragelj. Starogrška pravljica ________..................
Praktični sadjar. M. Humek. Nauki za sadjerejce.___________
Pravila za oliko. Okrajšano po
"Knjigi o lepem vedenju"_______
Pravoslovje. Dr. F. Grivec_
Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest.................
1.50 .30
.35
.25
.30
.30
...30
.45
.30
.30 .30
.45
.30
.75 .30 .30
.30
.30 .30
.30
.35
.40
.35 .35
1.00
.75
.40
.35
.85
.50 .40
1.25 .85
1.00
.50
.45
2.00
.75 AZ
_ .50
Naročilu je pride jati potrebno tvoto v postnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec '
T T	T2T ZTTS&r	—
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
_________ ____
______
Sreda, 11. julija 1928.
^jmnnmnaBB
Džungla
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
Že dolgo sem je bistro opazoval Trzana. Dobro se je še spominjal njegovih otožnih, žalostnih oči, polnih razočaranja, ko sta našla kočo prazno. Hudo ga je nekaj ranilo ti-stikrat. Zato mu je ušel v džunglo, najbrž v prvem navalu razočaranja.
In kako redkobeseden je bil ko mu je prebral Inino pismo! Pa njegov nenadni sklep: "V Ameriko pojdem!" — Cisto razumljivo! Saj Ine ni pozabila navesti svojega naslova v pismu, pa še čisto točni, in s posebno pripombo : "Povejte mu" — Trzanu — "da je Amerika moja domovina in v mestu Baltimore da stanujem —
O, Arnot je tudi vedel, da je dvakrat dve Štiri! D j al je vse te pojave vkup in si napravil lastno sodbo o obeh mladih človekih. Fn sodba je bila ta, da se je nekaj med njima spletlo —.
Vsaj toliko je vedel čisto natančno, da Tr-zanovo srce ni več svobodno.
Ko se je torej Trzan branil "šole" in silil v Ameriko, mu je gladko dejal:
"Prijatelj Trzan! Vem da te je gospodična Ine povabila v Ameriko na svoj dom. Razumem tvojo nepotrpežljivost.
Ampak — kaj pa naj počne ta visoko izobražena mlada dama s človekom, ki ne zna ne brati ne pisali ne računati, ki ne razume niti najnavadnejših reči, o katerih se že mali otroci v soli učijo —? !'*
Besede so zalegle. Trzan se je z vso vnemo lotil učenja.
Arnot mu je poskrbel dobre učitelje, na dom so ga hodili učit in naglo je napredoval. Pridno je tudi sam bral knjige, na večer pa sta šla z Arnotom v mesto, v družbo, v gledališče. v koncerte.
Vsak drug bi bil omagal pri tolikem delu, pa Trzan je bil svež, zdravih, nepokvarjenih živcev in povrh nadarjen in vedoželjen. Misel na ln<> končno tudi ni bila najslabša gonilna sila.
Trzan je torej imel vse. česar si je svojčas tako vroče želel. Užival je svet in njegovo kulturo v polnih požirkih.
Vkljub temu pa ni bil prav srečen.
Predvsem je bil utrujen, duševno in telesno. Presilil se je s "kulturo", prenasičen jo bil, h loncu mu že za nič več ni bilo. Včasi se mu je celo vsiljevala misel, ali je pač treba vsega tega njemu, brezpomembnemu človeku. ki nikdar ne bo v človečki družbi na taki stopnji, da bi mu vse to znanje koristilo.
Pa tudi nezadovoljen je bil.
Razočaranje se je oglašalo, spoznanje je prihajalo. Svet ni bil ves tak, kakor si ga je predstavljal tistikrat ko je o njem sanjaril pri knjigah v svoji samotni koči. Beli ljudje niso bili tako dobri in pošteni, kakor si jih je mislil—. Srečal je že take, ki so bili slabši ko Kršak ali Sabora ali Sita —. Da, če bi bili vsi kakor ;>ila Arnot ali pa oče Konstantin —:
Take misli so mu vzbujale v duši nemir, ki ga nikdar ni poznal v džungli.
Vleklo ga je nazaj v preprosto, svobodno življenje, v njegov pragozd —.
In če bi že ne šel nazaj k svojim živalim, — vsaj k očetu Konstantinu bi se vrnil. Edino pri njem je bil srečen, odkar živi med belimi ljudmi. In saj tudi oče Konštantin živi v džungli
ni
v*
Toda Tne —!
Trzan se je zamislil.
"Črez teden dni pojdem v Ameriko —!" je dejal sam pri sebi. "In potem —?"
Spet je umolknil, djal glavo v dlan in premišljeval.
"Bomo videli —!" si je končno sam odgovoril.
Vstal je in hotel oditi.
Pa znan glas ga je ustavil.
"Pozdravljen, prijatelj !"
Arnot je stopil na verando.
"Le kar sedi spet!" mu je klical. "Govoriti morava! — Natakar, whiskyja in sode!"
Trzanu se je obraz razjasnil. Vesel je pozdravil prijatelja.
"Novice imam za tebe", je živahno nadaljeval Arnot, "prijetne, neprijetne, nujne in važne."
"Res? Torej pa le kar odpri torbo in zač-
"Takoj! To ti moram še poprej povedati, da sem že pred tedni potihoma pisal v Baltimore v tvojih zadevah. In te dni sva se sešla z znancem, ki je pripotoval naravnost iz domovine Inine.
Zvedel sem marsikaj zanimivega. Poslušaj !
Prva novost! — Gospodična Ine ne živi več v Baltimori, preselila se je na materino farmo v Wisconsin«!. Moj poročevalec ni vedel natančno kraja, kje živijo sedaj Porterji, pa to se bo zvedelo v Baltimori.
Slaba jim bojda prede vsem skupaj. 2e prej niso živeli v sijajnih razmerah, s svojim potovanjem v Afriko pa se je stari čudak profesor Porter do vratu zakopal v dolgove.
Vse bi bilo dobro, da so prinesli domov zaklad. ki ga je šel iskal Porter in ga res tudi našel. Pa oropali so ga, kakor si sam videl. Sedaj pa ni denarja, dolgove delajo in upnik, neki bankir Ganler iz New Yorka, velik bogataš, jih hudo pritiska. — Kaj praviš na to?"
"Zaklad potrebujejo, ki sva ga dvignila!"
"Seveda! Pa še kmalu! Toda o tem h koncu!
Druga novost —! Cecil Clayton — se še spominjaš tistega bledoličnega, bolehavega fantiča, ki se je venomer muzal krog Ine? — Da? Dobro! — torej ta fant se zdaj da klicati za lorda Greystoke, prevzel je posestvo in naslov tvojega očeta, češ John Clayton je že davno umrl in potomcev ni nobenih.
Oropal te je tvoje dedščine —! Kaj na na to praviš?"
"Nič!" je dejal Trzan hladno in malomarno. "Kako naj dokažem, da je bil John Clayton moj oče —? Saj še sam tega ne verjamem !"
"Kaj pa! Seveda! — Sicer pa bom že jaz poskrbel za dokaze!
Pa vidim da te moje novice nič ne premaknejo —. Poskusimo torej z močnejšimi topovi!
Gospodična Ine ima snubce in sicer za enkrat samo dva. Eden je tisti bankir Canler, ki postaja, da mimogrede omenim, zelo nasilen, ker je upnik. Drugi snubec pa je tvoj prijazni znanec in sorodnik, gospod Cecil . Clayton Iaži-lord Greystoke —.
,* * *
Precejena kava.
"Kava ima danes nekak zoprn okus," je prijela 2ižova gospa svojo kuharico. "Ali je nisi precedila?"
"Cedilo se mi je nekam izgubilo, zato sem rabila nogavico," je Micika odkrito pri-priznala.	* .
"Jezus ,ali si ob pamot!"
"Nič hudega, gospa, saj sem vzela staro ponošeno."
Zavrnjen vsiljivec.
K gospodični, ki se je peljala na tramvaju, je prisedel mlad gospod ter se ji je začel
prilizovati.
"Vi ste najlepša med najlepšimi, kar sem jih videl v življenju!" jo je povzdignil.
"Žal, da vam ne morem vrniti poklona, ker sem videla že mnogo lepših gospodov", ga je
hladno zavrnila.
* * *
Zato pa.
"Odkar se poznava, še nisem čula od tebe nobene besede o kakšni pametni stvari."
"Seveda, saj. sva govorila vedno le o tebi."
Širite amer. slovencai
■
u
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
PISANO POLJE
ioooooooooooo ^ j j^j Trunk oooooooooooo
Columbia ^-Records
Made the Ncmt Way ~ 4Eiectric&iiy
Viva-tonal Recording - The Records without Scratch
Naznanilo!
Da ustrežemo mnogim našim odjemalcem, kateri so povpraševali po COLUMBIA ploščah, smo sprejeli v prodajo tudi plošče te firme. S tem naznanjamo vsem, ki jih žele dobiti, da jih od danes naprej lahko dobe pri nas.
NEKATERE IZMED NAJNOVEJŠIH SLOVENSKIH COLUMBIA PLOŠČ.
25082—Bod' moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel
bariton..................75c
25066—Še kikelco prodala bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika .......
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet.
........75 c
......................75c
25074—Sokolska koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske pesmi
V slovo, ženski duet in klavii
.75c
25076—En	let' in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c
25077—Dolenjska	polka
Štajerski Landler, godba ........\...............................,75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeriš
Slovenski poskočni šoliš, godba ................................75c
25081—Nemški	valček
Černiška polka, godba ..............................................75c
25083—Čez Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
75c
25084—Nočni	čuvaj Pevec na note ......................................................
25085—Cingel	congel
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
Za vse druge plošče nam pišite po cenik.
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške.
Pri naročilih od več kakor 6 plošč damo za vsakih 5 plošč 100 igel brezplačno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
i&ip^.i ffH ffrf ££41
Nekaj opazk k Molekovi evoluciji.
(Dalje.)
G. Molek načne vprašanje: "Odkod prva celica?" Pravi: " 'Prva stauica' je navadno tisti 'najostrejši nož', s katerim (v nasprotnem taboru) nas (materialiste, agnociste, ateiste) zakoljejo — če bi se pustili." Ni treba prav nobenega klanja. Ako imajo materia list i, ateisti . . . resnico na svoji strani, jih nihče ne more zaklati, če bi kdo še tako sukal kako krvavo sekiro, ker resnica je nepremagljiva. Ce pa njih nazori niso resnični, so že zaklani, ker jih zakolje, milo rečeno. njih zmota, njih napačno naziranje. Kdo in koliko je takih. ki kako napačno naziranje, toraj neresnico, sprejmejo, je irevelantno. ker zmota, krivo naziranje nikoli ne postane resnica, naj jo smatra za resnico tudi ves svet. Rabi se lahko v neko potrdilo, pred vsem pri istiniti resnici, a kak dokaz nikoli ni. Resnica ne od-visi od naziranj ljudi, temveč ima svojo moč sama v sebi.
Ko g. Molek načne vprašanje o prvi celici, opozarja najprej na "še eno dejstvo": Težko jt> zapopasti novi nazor. Težko jo pripraviti tudi nadar-ienega človeka, da orientira .svoje mišljenje na popolnoma novi pofllagi. Nova misel gre s težko muko v glavo. Saj ni Čudno. Stari nazor, ki spremlja človeka že toliko tisoč generacij, se je že tako zagrizel v kri in meso. da je postal kri in meso."
Pripoznam težkoče. Ptolo-mejski svetovni sistem se je tako ukoreninil, in dolgo je trajalo. težkih naporov je bilo treba, preden se je pomota izkoreninila, zmagal resnični, heliocentrični sistem. Ampak če je kako naziranje pravilno, sloni na resnici, se ga lahko tlači, kakor se je tlačil heliocentrični sistem, izkoreniniti, izruvati ga pa ni mogoče, ker ie pač resnica. Narobe pa tudi kak napačen sistem, krivo naziranje lahko pridobi mnogo privržencev, zmagu je, se širi, a zmagal pa nikoli ne bo, ker neresnica. zmota ne more zmagati.
"Orientirati mišljenje na popolnoma novi podlagi," pravi g. Molek. Dobro. Ako je ta
podlaga resnična, bodo težave, a bo orientacija prišla, če pa "nova podlaga" ni resnična, pa je vsak napor zaman.
"Prva celica." Vsaj zame to nikakor ni najvažnejše vprašanje, ker je že pred prvo celico cela vrsta drugih zagonetk. in veliko bolj važnih točk. To 'je eno. G. Molek zastavlja to vprašanje precej okorno, kliče zlodeja . . ., da prikaže nekako neupravičenost takega vprašanja. Tako ne gre. Ce je kak nasprotnik okoren, je pač okoren, a ta okornost se ne sme vzeti za nekak dokaz, da vprašanje ni upravičeno. Priprost človek ne more znanstveno pravilno popraševati, a vprašanje je lahko popolnoma pravilno.
Drugo je, kako g. Molek to vprašanje rešuje. Napaka se ne popravi z napako. Ce je kako popraševanje za prvo celico nepravilno, je enako nepravilno. kako se hoče g. Molek tega vprašanja iznebiti.
Za celico gre, naj je potem prva ali naj jih je kar milijon, kakor bi slo za popke ali popek, ribe, ali ribo, žito ali žita. "Faktično ni bilo nikjer prve slanice . . ampak odkod kar milijon? Pripoznam, da so težkoče. "Vsi ti pojavi so že globoko doli v ultramikroskopič-nem svetu, kjer se je biološko raziskavanje moralo ustaviti vsled pomanjkanja pripomočkov. čakajoč na boljše mikroskope, ki odprejo nova čudesa v globini misterija živnosti . . Pameten človek bo pričakoval, da se bo tudi s hrupom evolucije malo počakalo vsaj, ko so še misterija v globini. Ampak glasno se trdi, da je vse—fakt.
(Dalje prih.) -o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
POZOR!"
Izdelujem najboljša zdravila na svetu! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi Rosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam t par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahcic Fluid proti revmatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači
V IN IZ
JUGOSLAVIJE
l>rr>kr. ( he>-h<»urR(» in Bremena
na največem in najhitrejšem nemškim parnikom
COLUMBUS
ali « kakšnim drugim paro-brodom omenjene črte.
Samo 7 dni preko morja.
Tzvrstne kabine trrtjetra riitie-
s»mo sob«1. TIKFTI ZA STM IV TJA I* O ZNIŽANI » KNI Zn informacij- \|>rašajtp ka-lerikolitra lokulnpvii at-enla i.li 130 N. I,a Salle Si.. Chirac. III.
NORTH GERMAN
LLOYD,
NAROČNIKOM V MINNESOTA
naznanjamo, da jih pride prihodnje dni obiskat naš potovalni zastopnik. Mr. John Kra-marič. Pobiral bo naročnino, obenem pa bo imel v razprodaji raznovrstne knjige in gramofonske plošče. Vsem rojakom se najtopleje priporočamo v naklonjenost in jih prosimo, da mu gredo pri nje-
lekarni, katero'držite pri hiši. Pišite govern opravilu prijazno na takoj po brezplačni cenik, katerega r^o. bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha.
JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St.. Cleveland, Ohio
Upravniatvo A. S.
Feenataint
• Olajševalno ; sredstvo, ki ga lahko žveči kakor žvečilni
gum.
OKUS PO METI.
^ ▼ drog erijah
prevoz - drva - koln
Rojakom ae priporočamo ca naroČila m premog — drra In prevažanje pohištva ob Caan selitve.
Pokličite Talefon: Rooaarah 1221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 at Plača, Chicago. QL
Vsaki iu in minuto
dobita naa na telefon. FRANE K. PALACZ, pogrebnih. LOUIS J. ZKFRAN, pomočnik
1916 W. 22nd Stmt Phone: Can«] 1267, StanormnjakJ Rockwell 4832 in 8740.