P. b. b.
Posamezni izvod 1.30 Sll.r mesečna naročnina 5 šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
SLOVEnSKPt
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XV.
Celovec, petek, 29. julij 1960
Štev. 31 (950)
Javnost zahteva dejanja
proti nacističnim in velenemškim podvigom
Tudi v zadnjem času so se v Avstriji dogajale stvari, ki resno opominjajo vse demokratično prebivalstvo nase države, da nevarnost obujanja in širjenja nacistične in vele-nemške miselnosti še ni minila. Bolj kot številni članki v različnih listih, bolj kot protesti demokratičnih organizacij pa opozarjajo na obstoj te nevarnosti množeče se izjave vodilnih politikov vlade, ki precej odločno svarijo pred „duhovi preteklosti".
Iz teh izjav se namreč vidi, da so končno na merodajnih mestih spoznali resnost razvo-ja> pred katerim so vsa zadnja leta sramežljivo zapirali oči in se izgovarjali na „peščice vročekrvnih mladeničev“ ter „umirajoče sence preteklosti", češ da od teh maloštevilnih nepoboljšljivih elementov ne grozi nobena nevarnost. Šele gotova dejstva so spremenila mnenje tudi v ministrskih pisarnah, šele odmevi, ki jih je razvoj izzval v svetovni javnosti, so tudi na najvišjih mestih privedli do spoznanja, da gre za nič več in nič manj kot za ugled Avstrije.
Že protižidovski izpadi ob koncu preteklega in v začetku letošnjega leta so marsikoga na odgovornem položaju neprijetno prebudil: iz nevarne neaktivnosti. Še bolj pa so na. vrata in na vest pristojnih organov potrkali dogodki okoli srečanja tako imenovanih „nar-viških borcev“ pred enim mesecem v Celov-cu. Ne samo, da so na tem srečanju soudeleženci nacističnega napada na Norveško slavili zmagoslavne vojne pohode Hitlerja, marveč se je v to slavljenje zelo aktivno vključil tudi visok vojaški predstavnik druge avstrijske republike — poveljnik koroške brigade polkovnik Holzinger. Razumljivo je ta dogodek izzval silno ogorčenje zlasti na Norveškem, kjer so se pojavili odločni protesti proti temu, da se v nevtralni Avstriji prireja „nem-ško slavje zmage pri Narviku“. Toda s tem še ni bilo dovolj: komaj dva tedna pozneje je Graz doživel zvezni telovadni zlet tako imenovane Avstrijske telovadne zveze, ki ga je vse demokratično prebivalstvo Avstrije razumelo kot predrzno neonacistično in velenem-ško izzivanje- Splošno je namreč znano, da je sedanja Avstrijska telovadna zveza v resnici naslednica nekdanje Nemške telovadne Zveze, torej organizacije, ki je pred letom 1938 bila v pravem pomenu besede leglo nacionalsocializma in pomočnica tistih agresorjev, ki so izbrisali Avstrijo. Pa tudi v svojih dejanjih in še bolj v svojih publikacijah >,avstrijska" telovadna zveza nedvoumno dokazuje, čigavega duha otrok da je. namreč otrok izrazito nacistične in velenemške miselnosti.
Spričo teh dogodkov je široke plasti avstrijskega prebivalstva zajel val ogorčenja in protestov, na mizah pristojnih organov pa se kopičijo odločne zahteve po ustreznih dejanjih. Tla, dejanja so potrebna, kajti še tako gromovite besede tukaj ne pomagajo nič. Večletna toleranca napram rjavim sovražnikom in grobokopom avstrijske demokracije je v teh krogih razvila čut popolne varnosti in se da-nes ne ustrašijo niti pred najbolj predrznim izzivanjem. Nasprotno, svoje protidržavno delovanje le še stopnjujejo in povzročajo Avstriji nepopravljivo škodo na ugledu v svetovni javnosti.
Žato je res že skrajni čas, da čuvarji avstrijske demokracije in varnosti končno odgovo-ri)o z dejanji. V nasprotnem primeru se bo namreč nehote pojavila sumnja, da je razvoj v Avstriji šel že spet tako daleč, da se pristojni organi ne upajo več nastopiti s potrebno odločnostjo proti nevarnosti nacizma, kakor se v koroškem merilu očitno niso upali Zoperstaviti nemškim nacionalistom, ki so — kakor v prvi avstrijski republiki — spet vzeli v zakup reševanje narodnostnega problema. Kam pa vodi taka politika, je Avstrija na luštni koži spoznala leta 1938 in vidimo to tudi danes, ko hočejo na Koroškem s ponovnim plebiscitom dokazati „uspešno" in pokončno" rešitev koroškega vprašanja.
Afriški narodi nočejo več tujega gospostva
Dogodki v Kongu po razglasitvi neodvisnosti so ponovno pokazali, da afriški narodi nočejo več tujih gospodarjev. Dovolj dolgo so na lastni koži občutili, kaj se pravi delati za tuje dobičke, sami pa živeti v zaostalosti in pomanjkanju. Dejansko je primer Konga zgovorna priča kolonialne politike, je po hkrati tudi prepričljiv izraz odločnosti ljudstva, ki se hoče popolnoma otresti tujega gospostva.
Kakor je izjavil predsednik kongoške vlade Lumumba, so se neredi v Kongu začeli samo zaradi tega, ker so bile kongoške vojaške enote nezadovoljne z belgijskimi oficirji, v katerih so upravičeno gledale predstavnike starega izkoriščevalskega režima.
Za ta režim je značilno, da v nobeni obliki ni poskrbel za vzgojo domačih kadrov, marveč je na tihem računal, da bo mlada kongoška republika tudi v bodoče odvisna od belgijskih strokovnjakov. Se bolj značilno za belgijsko kolonialno politiko pa je dejstvo, da je več mesecev pred razglasitvijo neodvisnosti Konga pripravljala v pokrajini Katanga upor profi kongoški vladi in je s tem dejansko dosegla, da je de! pokrajinske vlade v Katangi izkoristil prve nerede ter skušal proglasiti samostojnost te pokrajine. Vendar se je pretežni del prebivalstva Katange izrekel proti odcepitvi in sc opozicijski poslanci naslovili na Lumum-bo poziv, naj izposluje umik belgijskih čet, katere so v zadnjih dneh zagrešile množič-
ne zločine in pokole nad domačim ljudstvom.
Šele odločnost kongoške vlade in posebno njenega predsednika Lumumbe, ki je zagrozil, da bo poklical na pomoč Sovjetsko zvezo, je privedla v Varnostnem svetu do sklepa, po katerem morajo vse belgijske čete zapustiti ozemlje Kongo. Na njihovo mesto je OZN poslala svoje vojaške oddelke, ki bodo po sklepu Varnostnega sve~ tc zasedle ves Kongo vključno Katange in belgijskih vojaških oporišč. S tem je Belgija doživela v Afriki hud poraz, ki je hkrati poraz splošne kolonialne politike ter zmaga afriških narodov, ki stremijo za svobodo in popolno samostojnostjo.
Podobni pojavi kot v Kongu pa so bili v zadnjem času zabeleženi tudi v drugih predelih Afrike, kjer se domačini prav tako hočejo otresti tujega jarma. Posebno v Južni Rodeziji je skoraj istočasno z neredi v Kongu prišlo do množičnih demonstracij proti nedemokratičnemu kolonialnemu režimu, na katere je britanska vojaška uprava odgovorila z oboroženo silo in je bilo večje število črncev ubitih. Vlada je aretirala skupino voditeljev demokratičnih strank, kar je med ljudstvom izzvalo še večje ogorčenje.
Na podlagi resnega položaja, ki ga je povzročila politika nasilja, je Velika Britanija začela pošiljati v ta del Afrike vojaška ojačenja, ker se boji upora ljudstva, ki zahteva svobodo.
Južnotirolsko vprašanje pred OZN
Avstrijska vlada je izročila vsem državam-članicam Združenih narodov posebno spomenico, v kateri objasnjuje svojo zahtevo po obravnavanju južnotirolskega vprašanja na letošnji Glavni skupščini OZN. V spomenici je obširno prikazan položaj nemške manjšine na Južnem Tirolskem ter dosedanji potek pogajanj med Avstrijo in Italijo. Zlasti opozarja Avstrija na nevarnost tujerodnega priseljevanja, vsled katerega se je narodnostno razmerje na Južnem Tirolskem že močno spremenilo. Od razprave v OZN pračakuje dosledno uveljavo samouprave v smislu resnične avtonomije za Južno Tirolsko.
Nova vlada v Italiji
Splošni odpor italijanskega ljudstva proti pojavom neofašizma, ki je prišel do izraza zlasti ob nameravanem kongresu neofašistične stranke, je rodil uspeh. Tambronijeva vlada, ki je živela le s podporo in milostjo neofašistov, je bila prisiljena odstopiti, v ponedeljek pa je novo vlado sestavil tajnik demokristjanske stranke Fanfani, ki si je v naprej zagotovil podporo liberalne, republikanske in socialdemokratske stranke.
V novi vladi se sicer ni dosti kaj spremenilo, saj je ostalo kar deset starih ministrov, vendar je glavni uspeh v tem, da Fanfani ne bo več navezan na podporo neofašistov. Ob prevzemu oblasti je novi ministrski predsednik obljubil, da bo vlada zajamčila svobodo in varnost, da bo izpolnjevala obveze, predvidene v ustavi in da bo poskrbela za dokončno odobritev ukrepov prejšnjih vlad. Posamezne stranke so njegove obljube vzele na znanje, pač pa so njihovi voditelji izjavili, da bodo svoje dokončno stališče do nove vlade določili in usmerjali šele po njenih dejanjih.
Ob obletnici padca fašizma v Italiji:
Spet fašistični ukrepi proti Slovencem
25. julij pomeni za Italijo zgodovinsko obletnico padca fašizma, ki so jo letos posebno slovesno proslavili na področju bivše cone A Tržaškega ozemlja. V Nabrežini, Miljah in Dolini so se občinski odbori sestali na slavnostnih sejah ter se spomnili odločilnih dogodkov pred 17 leti, hkrati pa počastili tudi spomin na žrtve protifašistične borbe. Na županstvih treh imenovanih občin so priredili sprejeme za bivše partizanske borce, partizanske vdove in vojne sirote ter politične preganjance. Predstavniki občinskih odborov so ob tej priložnosti obudili spomin no leta vojne, ko so se partizani z orožjem v roki borili proti fašizmu, glasbeni ansambli pa so igrali narodne in partizanske pesmi.
Na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta pa so po proslavi obletnice padca fašizma obravnavali med drugim tudi vse obsodbe vredno ravnanje poveljnika vojaškega okrožja, ki je v navodilih glede nabora zagrešil očitno diskriminacijo slovenskega jezika. V pismu, s katerim je izdal navodila za lepljenje lepakov za nabor, je navedeni poveljnik namreč prepovedal, da bi priložene slovenske lepake nalepili vzdolž državne ceste in s tem neposredno posegel v pravice civilne uprave, hkrati pa kršil določila o enakopravnosti slovenskega jezika, kot jo zagotavlja posebni statut londonskega sporazuma.
Ko je občinski svet razpravljal o tej zadevi, je eden izmed slovenskih odbornikov izrazil obžalovanje, ker mora načeti to važno in delikatno vprašanje prav na dan obletnice padca fašizma. Italijanski odbornik pa je izrazil svoje ogorčenje nad takim ravnanjem in ga ostro obsodil, češ da moti razumevanje in mirno sožitje med prebivalstvom obeh narodnosti. Na seji je bilo ugotovljeno, da je fašizem najprej prepovedal slovensko tiskano besedo, potem jezik in vse, kar je bilo slovenskega. „Toda ali ni to, kar danes počenjajo, za las podobno onemu, kar so počenjali v preteklosti!”
Po temeljiti razpravi je občinski svet soglasno izglasoval resolucijo, v kateri je protestiral proti diskriminacijskemu ravnanju vojaškega poveljnika ter zahteval, da pristojni činitelji podvzamejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev enakopravnosti obeh jezikov in obeh narodnosti.
Ameriški vohunski poleti pred Varnostnim svetom
dišču v Haagu. Kuznecov je odklonil tudi ta predlog, češ da bi to še bolj zapletlo vprašanje, medtem ko gre za to, da se obsodi ameriški napad. O tozadevnem predlogu ameriškega delegata je Kuznecov izjavil, da pomeni edinole poskus prikriti vohunsko delovanje agresivnih ameriških imperialistov.
Med razpravo o ameriškem predlogu so se nekatere delegacije izrekle za imenovanje nevtralne komisije, ker pa Varnostni svet ni prišel do pravega zaključka, je bila obravnava tega vprašanja odložena.
Čeprav zadeva torej še ni dokončno rešena, pa je že povsem jasno, da za Ameriko take razprave niso ravno prijetne. Ne glede na to, da zdaj mrzlično išče več ali manj dvomljive izgovore, so njeni vohunski poleti pač že preveč očitni in jih tudi s še tako dobro skonstruiranimi »argumenti" ne more več opravičiti. Nasprotno, prav v iskanju teh argumentov se namreč najbolj jasno zrcali njena slaba vest, kajti taktika »Primite tatu" danes ne vleče več. Mnogo bolj prepričljivo je dejstvo, da je Sovjetska zveza tekom dveh mesecev sestrelila že dve ameriški vohunski letali.
Komaj je Varnostni svet OZN zaključil razpravo o trenutnem položaju v Kongu, je ta mednarodni forum začel obravnavati vprašanje ameriških vohunskih poletov, pri čemer mu je za podlago služila sestrelitev ameriškega letala dne 1. julija.
Kakor je bilo pričakovati, se je v tej zvezi razvilo medsebojno očitanje med Ameriko in Sovjetsko zvezo, medtem ko o problemu samem Varnostni svet doslej ni prišel do konkretnega sklepa. Ameriška delegacija je zavrnila sovjetske obtožbe in s svoje strani obtožila Sovjetsko zvezo, da je letalo sestrelila nad mednarodnimi vodami, ko je bilo še 200 milj oddaljeno od sovjetskega ozemlja. V podkrepitev je predložila vrsto dokumentov, grafikonov in zemljevidov, o kaferih pa je sovjetski predstavnik izjavil, da so sicer dobro izdelani, vendar ponarejeni. Sovjetski delegat Kuznecov je v odgovoru poudaril, da ameriški predstavnik s cinizmom in hinavščino izkorišča žalost družinskih članov žrfev in ujetnikov.
V začetku tega tedna je ameriška delegacija predlagala, naj bi predložene dokumente proučila nevtralna komisija, nato pa bi zadevo predložili madnarodnemu so-
Mncn/c drugih:
V katerem delu Koroške žive Slovenci?
Vprašanje bi bilo primerno za prvo stopnjo radijskega izpraševalnega tekmovanja in vsak šolar, posebno še koroški, bi znal nanj odgovoriti. Že zdavnaj je vprašanje jasno tudi v znanosti, ki to ime zasluži, v politiki, v diplomaciji, v zgodovini narodnih gibanj in tudi v zgodovini protifašističnega boja med zadnjo vojno; da, celo v gospodarstvu je jasno: še komaj 17. julija 1957 je koroški deželni zbor zahteval posebno finančno pomoč za tisti del dežele, kjer žive Slovenci in pri tem soglasno ugotovil: „Dvojezični del Koroške, katerega meje se ujemajo približno z mejami nekdanje cone A, je po izvršitvi st. germain-ske pogodbe brez lastne krivde zaostal za drugimi predeli Avstrije v svojem gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju.“
Zdaj pa izvemo iz dela avstrijskega tiska, tistega dela, ki pri volitvah koroškim socialistom venomer očita, da se imajo za svoj vodilni položaj v deželi zahvaliti podpori slovenske manjšine, da je izdelan osnutek zakona za ugotavljanje te manjšine. Po teh časopisnih poročilih bi v tistih okrajih Koroške, kjer Slovenci že od nekdaj prebivajo, Šmohor, Be-Ijak-dežela, Celovec-dežela in Velikovec (le odkod so avtorji zakonskega načrta zanje izvedeli?), izvedli nekakšno tajno glasovanje, pri katerem bi prebivalstvo moralo odgovarjati na vprašanje, vredno preiskovalnega sodnika, „Ali priznate, da ste pripadnik slovenske manjšine? Da ali ne.“ Izid tega v svetovni zgodovini edinstvenega glasovanja naj bi odločal o tem, kje bi se še smele uporabljati določbe obeh že sprejetih manjšinskih zakonov o šolah in sodiščih in pa bodočega zakona o jeziku na uradih, o dvojezičnosti krajevnih imen itd. Iz časopisnih poročil ni znano, ali bi se izid glasovanja upošteval po občinah, ali po sodnih okrajih ali celo po političnih okrajih. Vsaka izmed teh možnosti bi imela drugačne posledice, kajti znano je, da koroška narodnostna večina nikoli, ne v preteklosti ne danes, ni priznala manjšini vsaj tiste minimalne ugodnosti, da bi namreč administrativno razdelitev dežele prilagodila etnični.
Vsako, še tako pametno stvar, je moč pripeljati do absurda in jo s tem spremeniti v njeno nasprotje. Avstrijska zakonodaja je z obema lani sprejetima manjšinskima zakonoma in s sedanjim načrtom za ugotavljanje manjšine na najboljši poti, da manjšinsko zaščito, ki jo nalaga sedmi člen državne pogodbe, pripelje do takšnega absurda. Državna pogodba določa, da mora manjšina uživati svoje posebne pravice v vseh upravnih enotah Koroške, kjer živi sama ali pa skupaj z državljani nemškega jezika. Te pravice mora dobiti brez vsakih posebnih pogojev kot so politični referendum, minimalni odstotek manjšine itd. Državna pogodba govori o slovenski manjšini na Koroškem kot o objektivno danem delu prebivalstva, ki ima lastnosti manjšine, to je svoj lastni jezik, stalno področje naseljenosti, domača slovenska krajevna imena poleg doslej uradnih nemških (odstavki 1., 2., 3. in 4. člena 7 državne pogodbe). Vse to je bilo sestavljalcem državne pogodbe samo po sebi umevno, kakor jim je bilo tudi znano področje naseljenosti slovenske manjšine:	britanskim predstavnikom iz
prve roke, saj je Koroška tedaj bila pod britansko okupacijsko upravo, vsi ostali pa so bili o obsegu dvojezičnega področja na Koroškem uradno obveščeni z memorandumom avstrijske vlade dne 29. januarja 1947 in še pozneje večkrat. Že sprejeta avstrijska zakonodaja, še bolj pa zasnovani zakon o ugotavljanju manjšine, pa izhaja nasprotno od ignoriranja vseh zgodovinskih, tudi najnovejših, jezikovnih, socioloških, etničnih, kulturnih in drugih danih in znanih dejstev, spreminja živi in zapleteno zraščeni, etnično dvojni družbeni organizem južnega dela Koroške v nekakšno „tabulo raso", kjer je zbrisano vse, kar je veljalo doslej, in na kateri naj odslej stoje samo številke nesmiselnega političnega referenduma.
Zakaj nesmiselnega? Ker ne služi niti splošnemu namenu, na katerega se sklicuje (zaščita manjšine), niti svojemu posebnemu namenu (ugotovitev manjšine). Prvi pogoj za zaščito je, da zaščite potrebnega priznamo. Zasnovani princip referenduma pa izhaja iz zanikanja objektivno danega in znanega obstoja manjšine. In drugič, metoda referenduma je za ugotovitev manjšine neuporabna, ker manjšine ne obravnava kot družbeni pojav, marveč kot politično stranko. „Samo z voljo posameznika ni mogoče določiti naroda", pravi moderni nemški teoretik nacionalnega vprašanja Giinter Decker, ki opozarja na objektivne danosti narodnostnih skupin (skupni jezik, zgodovina, zemljepisna skupnost itd.) in piše, da nastanek in obstoj takih skupnosti ne zavisita od slučajnih odločitev ali razpoloženj sicer nekvalificiranih skupin prebivalstva. Če to ne bi bilo res, potem bi bilo potrebno, da bi prebivalstvo vsake države vsako leto ali vsak dan glasovalo o tem, ali je še narod . ..
To velja za narode kot celote, še bolj pa seveda za manjšine, ki so izpostavljene vsa-

Razstava slovenskih grafikov in kiparjev v Beljaku
V	soboto, dne 23. julija je bila slovesno otvorjena poletna umetnostna razstava mesta Beljaka, ki je tokrat posvečena slovenskim grafikom in kiparjem.
V	imenu navzočega beljaškega župana Timmerer-ja je otvoril razstavo dr. Ro-gatsch, kulturni referent beljaškega mesta. Med častnimi gosti je pozdravil zastopnike Sveta za znanost in kulturo LRS, nadalje generalnega konzula FLRJ v Celovcu Borisa Trampuža, italijanskega konzula v Celovcu, beljaškega okrajnega glavarja, beljaškega župana ter direktorja.Moderne galerije v Ljubljani Zorana Kržišnika.
Dr. Rogatsch je povdaril v svojih uvodnih besedah pomen umetnosti kot neprecenljivega doprinosa k zbliževanju in razumevanju med narodi. Zahvalil se je merodajnim oblastem v Ljubljani, posebno ravnatelju Kržišniku za trud, ki je bil potreben, da je prišlo do te razstave.
Zoran Kržišnik je pozdravil v slovenščini navzoče goste ter nadaljeval v nemščini: „Z razstavo sodobne slovenske grafike in plastike se hočemo priključiti slavnemu jubileju, ki ga praznuje mesto Beljak. Istočasno prinašamo mestu tudi naše čestitke z vsem najlepšim, kar premoremo: duh naše slovenske umetnosti. Kajti jezik umetnosti razume vsak, umetnost izvira iz globin človeške biti ter se obrača na interese, ki so skupni vsem."
Po otvoritvi je Zoran Kržišnik vodil goste skozi razstavo in komentiral posamezna dela. Razstavljenih je 43 grafičnih del in 9 plastik. Za pregled sodobne slovenske grafike in kiparske umetnosti to število gotovo ni veliko, toda ravno ta stroga izbira iz bogatega zaklada daje razstavi pečat nadpovprečno visoke umetniške ravni. Slovensko sodobno grafiko in kiparstvo predstavljajo najpomembnejši grafiki in kiparji starejše, srednje in mlajše živeče umetniške generacije.
Razstava daje lepo in redko priložnost, videti dela naših najpomembnejših umetnikov v reprezentativni razstavi, ki jo je uredila z velikim znanjem in okusom Melita Stele-Možina.
Razstava je odprta od 23. julija do 7. avgusta v Paracelsovi dvorani mestne hiše v Beljaku ter jo priporočamo zlasti vsem ljubiteljem umetnosti.
Jutri v železarni na Jesenicah:
Desetletnica delavskega samoupravljanja
V železarni na Jesenicah bodo jutri praznovali pomembno obletnico — deset let delavskega samoupravljanja. Obhajali jo bodo v zavesti, da so v zadnjem desetletju dosegli lepe uspehe, ki bodo tudi v bodoče zagotovili uspešen razvoj tega pomembnega podjetja jugoslovanske industrije.
Železarna na Jesenicah je v zadnjih desetih letih potrojila obseg svoje proizvodnje ter je bruto-produkt povečala od 15,319 milijarde v letu 1950 na 30,664 milijarde
OECD — nova gospodarska organizacija
Po razpustitvi svoječasne organizacije za evropsko gospodarstvo (OEEC) je bila ustanovljena tako imenovana Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali kratko OECD, v kateri so poleg članic OEEC včlanjene tudi Združene države Amerike in Kanada. Toda že pri ustanovitvi novega združenja so se pojavila številna nesoglasja, zato računajo, da bo OECD začela poslovati šele prihodnje leto. Za zdaj je bila sprejeta le resolucija o ustanovitvi pripravljalnega odbora, ki bo proučil in predlagal potrebne ukrepe za delo nove organizacije.
dinarjev lani. Vrednost izvoza je pred desetimi leti znašala šele 166 milijonov, lani pa je železarna izvozila izdelkov za 2 milijardi dinarjev.
V teh letih se je močno dvignila tudi življenjska raven delavcev; medtem ko so povprečne plače znašale leta 1950 4161 dinarjev, so se do lani dvignile na 22.621 dinarjev. Poleg tega so posvečali veliko skrb strokovni izobrazbi delavstva in je od leta 1956 do konca minulega leta končalo različne tečaje in šole okoli 4500 delavcev.
Železarna tudi močno vpliva na splošni razvoj Jesenic, ki se vedno bolj spreminjajo v moderno mesto. O tem ne govorijo le moderno urejene stavbe postaje, osemletke in druge, marveč še prav posebno nova stanovanjska naselja, kjer se »stolpnice" smelo dvigajo pod nebo. V zadnjih letih je bilo zgrajenih 619 novih stanovanj, 474 pa jih je v gradnji. Železarna je v te namene prispevala 2,215 milijarde dinarjev.
Ob desetletnici delavskega samoupravljanja v jeseniški železarni lahko s ponosom ugotavljajo, da so geslo »Tovarne delavcem!" uresničili z lepim uspehom: vsak četrti delavec železarne je že sodeloval v delavskem svetu in tako soodločal v vseh vprašanjih, ki so življenjskega pomena ne samo za podjetje, marveč tudi za delavstvo.
SVETU
Moskva. — Dosedanji vrhovni poveljnik oboroženih sil varšavske zveze, sovjetski maršal Konjev, je od politično-po-svetovalnega komiteja držav članic te vzhodnoevropske organizacije zahteval iz zdravstvenih razlogov razrešnico. Na njegovo mesto je bil za vrhovnega poveljnika imenovan sovjetski maršal Grečko.
Havana. — Na področju pogorja Sier-ra Maestre je več tisoč Kubancev skozi dva dni slavilo sedmo obletnico kubanskega revolucionarnega gibanja .26. ju-lii". Ta dan velja na Kubi za največji praznik, ker je sedanji predsednik republike Fidel Castro 26. julija 1953 začel prvi večji oboroženi napad na vojsko in režim diktatorja Batiste. Letošnje svečanosti na področju, kjer so se sile Fidela Castra borile 25 mesecev, so bile nova manifestacija enotnosti okrog revolucionarne vlade.
London. — Zmagovalec najvišjega vrha na svetu, Edmund Hillary, pripravlja novo ekspedicijo na Himalajo. Njegova 18-članska odprava, v kateri so Britanci, Američani in Novozelandci, bo skušala brez uporabe kisika osvojiti 8500 metrov visoki vrh Makalu. Poleg tega bo zbirala biološke podatke ter sledila tudi snežnemu človeku, da bi ugotovila, ali resnično obstaja.
Kairo. — Minister za agrarno reformo Združene arabske republike Bogdadi je izjavil, da bodo med proslavo osme obletnice revolucije razdelili med deset tisoč družin 97.000 fedanov zemlje.
Salisbury. — V zvezi z dogodki v Kongu je prišlo do neredov tudi v Južni Rodeziji, kjer so se črnci prav tako dvignili proti belim kolonialnim gospodom. Policija je morala uporabiti solzilni plin, da je razgnala skupine Afričanov, ki so se zbirali za napad na mesto, v katero domače črnsko prebivalstvo nima dostopa. Potem ko jih je policija razgnala, so se Afričani razvrstili vzdolž ceste do vhoda v mesto in metali kamenje na avtomobile belcev.
Sofija. — Bolgarija je v prvem polletju letos izpolnila plan splošne industrijske proizvodnje s 102,2 %. Pri tem je lansko proizvodnjo prvega polletja presegla za 15 odstotkov.
Chikago. — V torek se je začel nacionalni konvent ameriške republikanske stranke, da izvoli svojega kandidata za novembrske predsedniške volitve. Že pred začetkom konventa je bila kandidatura zagotovljena sedanjemu podpredsedniku Nixcnu, ker se je njegov edini resni tekmec guverner Rockefeller odločil za kratkočasno premirje, da bi zborovanje potekalo v ozračju vsaj navidezne enotnosti. V resnici pa vladajo med republikanci močna nasprotja, ki se zrcalijo tudi v tem, da Rockefeller javno kritizira politiko sedanjega predsednika Eisenhowerja. dočim jo Nixon skuša zagovarjati.
Stockholm. — Švedski zunanji minister Oesten Unden je v nekem govoru poudaril, da medsebojno nezaupanje in strah nista podlagi za pogajanja o razorožitvi. Izrazil je mnenje, da pogajanja o splošnih razorožitvenih predlogih Sovjetske zveze, Amerike in Velike Britanije ne bodo privedla do uspeha, če se pri le-teh ne bodo ravnali po konkretnih smernicah. Švedski minister je izjavil, da nima smisla govoriti splošno o razorožitvi, marveč se je treba lotiti posameznih vprašanj tega problema.
Trst. — Po Furlaniji in Julijski Krajini so v teh dneh protifašistične proslave, katerih namen je poživitev protifašistične tradicije in boj proti uveljavljanju fašizma v Italiji. Na zborovanju v Ronkah so se izrekli proti postavitvi spomenika d' Annunziju (organizatorju avanturističnega pohoda) ter zahtevali postavitev spomenika žrtvam protifašistične vojne-
kovrstnim vplivom s strani vladajoče večine, katera prav zaradi še hujšega utesnjevanja manjšine tako radodarno priporoča in uzakonja „svobodno izjavo" kot način urejanja manjšinskih vprašanj. Kajti: kolikor strast-nejši je nacionalni boj, kolikor brezobzirnej-še in nasilnejše je nastopanje vladajočega naroda, kolikor bolj zastrašena in zmedena (n. pr. umetno ločevanje med pojmi „slovenski“ in „vindiš“), je podrejena manjšina, toliko bolj učinkovito je ugotavljanje „svobodne“ izjave kot metoda negativnega vplivanja na manjšino. Te ugotovitve nismo napisali mi, marveč je do nje prišel ugledni avstrijski specialist za narodnostno statistiko Wilbelm VZinkler v svoji znani knjigi.
Kako nedobronamerno in na škodo vsaki manjšini je uzakonjanje načela izjave kot absolutne in izključne osnove za urejanje manjšinskega položaja, je jasno vsakomur, ki je s temi vprašanji seznanjen. Saj je celo nekdaj tako močna in samozavestna, socialno in politično privilegirana narodnostna manjšina, kot so to bili sudetski Nemci, leta 1937 zahtevala, da se načelo izjave uzakoni samo s takšnimi pridržki: „Vsak ima pravico in dolžnost, da izjavi svojo pripadnost k narodu, katerega del je po rojstvu. Zavestno neresnične navedbe se kaznujejo z zaporom od šest mesecev do enega leta." Podobnih zgodovinskih primerov bi lahko navedli še več.
Nihče ne zanika načelne pravice katere koli države in tudi ne Avstrije, da statistično ugotavlja in registrira v upravne, znanstvene in druge namene vsakovrstne lastnosti svojega prebivalstva, tudi njegove etnične karakteristike. Po vsem svetu za to uporabljajo redna
ljudska štetja. Za ta štetja so po svetu tudi že v rabi metode, ki jih priporoča populacijska komisija OZN. Za zbiranje etničnih podatkov na manjšinskih področjih pa priporoča ta komisija ugotavljanje materinščine prebivalstva (Priporočila Populacijske komisije OZN, 1959). Metodo referenduma v ta namen je treba zavrniti, ne samo, ker je neadekvatna, marveč ker je v nasprotju s pozitivnimi meddržavnimi obveznostmi Avstrije glede zaščite slovenske manjšine na Koroškem. V načelu je treba pri izvajanju čl. 7 državne pogodbe sprejeti znano stališče haaškega mednarodnega sodišča, da bi pogodbene obveznosti o zaščiti manjšine ne dosegle svojega namena, „če ne bi vzeli kot dogovorjeno, da bodo pogodbeno zaščito uživale vse tiste osebe, ki de faeto pripadajo takšni manjšini". Praktično in smiselno rešitev je nedvomno pokazal priznani strokovnjak in predstavnik Avstrije v komisiji OZN za zaščito manjšin Felix Ermacora, k: je letos priporočil, da bi za teritorialno osnovo izvajanja manjšinskih zakonov veljalo področje dvojezičnih šol, uzakonjeno leta 1945. Če ne, bo slovenska manjšina neogibno prikrajšana, koroško prebivalstvo na sploh pa bo spet doživelo tisto, pred čemer je 11. novembra 1945 še svarilo koroško socialistično glasilo, namreč narodnostni boj v svoji najodvratnejši obliki", ko bodo „agitatorji hodili od hiše do hiše in navajali ljudi, da se odločijo za eno izmed obeh narodnosti..." Tega pa noben resnični prijatelj prebivalstva obeh jezikov na Koroškem ne more želeti.
Janko Pleterski
.Delo', 14. 1. 1960, Ljubljana

Zur Frage ta Ermittlung ta slowenischen Minderheit m Karnten
Die Frage musste an und tur sich befrem-den. Kann man ernstlich von der Ermittlung einer Minderheit bzw. Volksgruppe spre-chen, deren Siedlungsraum historisch gege-ben und bekannt ist und sie schon jahrhun-dertelang in existenzieller Verbundenheit mit dem deutschsprachigen Nachbar lebt?
Im vorigen Jahr wurden die beiden Min-derheitengesetze geschaften, nun aber hčilt man es tur notig, auf Grund eines beson-deren Bundesgesetzes den Bereich der Minderheit noch besonders abzugrenzen. Am Anfang wor man sich anscheinend noch nicht einig, auf vvelcher Grundlage die gs-setzliche Ermittlung erfolgen solite — nach objektiven oder nach subjektiven Kriterien. Nun hat man sich allerdings bereits einsei-tig auf das subjektive Kriterium festgelegt, indem man die Minderheitenrechte nur je-nen Angehorigen der Minderheit zuerken-nen will, die darauf ausdriicklich Anspruch erheben, oder noch enger: die sich uber-haupt zur Minderheit bekennen.
Aber diese Auslegung der Schutzbestim-mungen des Artikels 7 des Staatsvertrages bt willkiirlich und steht in offenkundigem Widerspruch mit der Absicht der Verfasser dieser Bestimmungen. Bei sinngemasser Deu-tung steht ausser Frage, dass die Sprache als massgebendstes Merkmal der Zugehorig-keit zur Minderheit zu gelten habe und die Schutzbestimmungen alles eher als eine Ein-schrankung bereits gevvahrter Rechte be-zvvecken konnen. Durch sinnwidrige Auslegung der Vertragsbestimmungen mochfe man jetzt aus einer bisher unbestriften sprachlichethnischen Gruppe eine rein ge-sinnungsmassige Minderheit ohne jedwede objektiven Merkmale konstruiran. Nun mochte man auch bei der gesefzlichen Fest-stellung des Minderheitengebietes am Be-konntnisprinzip testhalten, jedoch scheinen hier die Grenzen gezogen, deren Dber-schreiten den politisch-spekulativen Charak-
ter der osterreichischen Minderheitenpolitik vor aller Welt offenbaren musste.
Offenbor lebt man In dlesen Kreisen noch ganz in den Gedankengfingen der Vergan-genheit, wo man sich mit der Idee tragen konnte, Volksiumsangelegenheiten durch An-legung amtlicher Kataster auf Grund indivi-duellen Bekenntnisses losen zu konnen — unter volliger Verkennung des wahren Cha-fakters jeder ethnischen oder volkischen Gruppe, deren Leben immer ein boden- und kulfurverbundenes und integrales, nie aber cin einseifig nur ideellpolitisches ist. An-schauungen, dass die Zugehorigkeit zu einer Volksgruppe eine reine Gesinnungsangele-genheit sei und Menschen, die unter einem Dach wohnen und einer Familie angehoren, verschiedenen Volksgruppen angehoren kbnnten, dass iiber die Zugehorigkeit der
Po podatkih ljudskega štetja z dne 1. 6. 1951 pa je bilo od 276.136 prebivalcev zaposlenih v poljedelstvu in gozdarstvu 129.702 tor v industrijski obrti 74.702.
Poleg tega se prebivalstvo nekaterih hrvatskih vasi bavi še z vinogradništvom ter s sadjerejo in čebelarstvom.
Med lastniki obdelovalne zemlje obstoje velika nesorazmerja:	15.066 posestnikov,
katerih poseduje vsak manj kot 2 ha °t>delovalne zemlje, ima skupaj 13.654 ha *em!je; 22.730 posestnikov z manj kot 10 ha ima skupaj 116.738 ha; 205 veleposestnikov pa ima skupaj 190.332 ha obdelo-valne zemlje, od teh samo grof Esterhazy
80.000	ha.2S)
Te gospodarske razlike imajo svoj odsev v družbenem sestavu prebivalstva. Posledica tega je, da mala kmečka posestva v •zmeri od 1 do 5 ha, ne morejo preživljati družin s številnimi člani in je večina mlaj- **)
**) Aloii Wesiely:	Aus unserem jOngilen Bundesland.
Arbe)t«r-Kat«nder 1*51, sir. 180—1*2. — Die Ergebnlne »slerrelchlschen Volkszdhlung vom 22. Mdri 1*14, •“rgenlond. Wlen 1*35, Hell 11. — Ergebnlsse dei Voli«-‘dhlung vom 1. luni 1*51, Burgenland, Wlen 1*52, Heft 3.
Stimmzettel entscheiden konnte, mussen in der modernen Zeif grotesk anmuten. Aus-serdem verliert dabei sogar der Begriff der Heimat seinen Sinn.
Der Stimmzettel ist kein politisches Allheil-mittel.
Es gehort eine gevvaltige Portion politi-scher Naivitat hiezu, die Zugehorigkeit zur slowenischen Minderheit durch eine Abstim-mung — ob geheime oder nicht geheime, bleibt einerlei — zu ermitteln, vorausgesefzt, dass wir es hier nicht einfach mit einer po-litischen Fehlspekulation zu tun haben. Man halte sich vor Augen: Die slovvenische Minderheit wird hier als reine Gesinnungs-oder Willensgemeinschaft behandelt, etwa wie eine konfessionelle Gruppe, es wird ihr aber keine Gemeinschaft solchen Charakters gegenubergestellt. Der slovvenische Wahler konnte eigenflich nicht vvahlen, er solite sich zu einer Gemeinschaft ideeller Art bekennen oder sie ablehnen, ohne Klarheit dar-uber zu haben, zu welcher anderen Gemeinschaft er durch die Ablehnung zuge-zahlt wird. Er weiss nur, dass er durch die
Bejahung der Zugehorigkeit zu ihr sozusa-gen zu einem Ausnahmevvesen gestempelt wird, das sich aus der staatlichen Bevolke-rung als ein Fremdkorper heraushebt, auf den alle mit dem Finger als ein staatsfeind-liches Element hinweisen.
Dabei haben die Slowenen, wenn man sie als eine Bekenntnisgemeinschaft behandelt, das unbestreitbare Recht zu wissen, welche Bekenntnisgemeinschaft ihnen gegenuber steht. Die Fragestellung musste in diesem Sinn eine alternative sein. Bin ich kein Slo-wene, was bin ich dann? Es scheint, das Ausspielen demokratischer Spielregeln hat hier sein Ende. Wie solite die Alternative von Slowene lauten? Deutscher oder 'Oster-reicher?
ših za delo sposobnih ljudi v hrvatskih vaseh, posebno v južnem delu Gradiščanske, prisiljena iskati zaslužek s sezonskim delom v drugih predelih Avstrije, zlasti na Dunaju, Nižjem Avstrijskem in Štajerskem. Imamo hrvatske vasi, v katerih ni gospodarja, ki v mladih letih ne bi bil kot sezonski delavec zaposlen izven Gradiščanske.
Industrija na Gradiščanskem je še nerazvita in maloštevilni industrijski obrati zaposlujejo le majhen del razpoložljive delovne sile. Velika ovira za industrializacijo sc zelo slabe prometne zveze z zahodom in pomanjkanje cest ter železnic, ki bi povezovale zgornji in srednji del Gradiščanske s spodnjim. V hrvatskih vaseh je le večje število opekarn, mlinov, žag, tvornic špirita in apnenic ter ena sladkorna tovarna. Vsi industrijski obrati pa so v tujih rokah.
Hrvatsko prebivalstvo, posebno v južnem delu dežele, boleha na težkih gospodarskih prilikah in velikem številu izseljencev; nekoliko boljše je gospodarsko stanje hrvatskih vasi v severnem in srednjem delu Gradiščanske, ker imajo ugodne prodajne možnosti za poljedelske pridelke, povrtnino in sadje v Dunajskem Novem mestu ter naravnost na Dunaju. K njihovemu gospodarsko relativno dobremu stanju pa
Man wird es sich kaum leisten konnen, der Welt eine offenkundige Komodie zu bie-ten, bei der die Deufschnationalen das gros-se Wort fiihren wiirden, schon gar nicht, da man die Slowenen nicht zwingen kann, die Komodie mitzumachen.
Die slovvenische Minderheit lehnt jede Ermittlung der Zugehorigkeit zu ihr auf der Bekenntnisbasis als politische Farce ab.
Sie lehnt es ab, als eine reine Gesinnungs-oder VVillensgemeinschaft, symbolisch auf den Namen Slovvene gebunden, behandelt zu werden, weil damit ihr Wesen nicht er-fasst werden kann, ganz abgesehen von den ganz unmdglichen Folgerungen eines solchen Absfimmungsergebnisses.
Die slov/enische Minderheit besteht auf ihrem Charakter als einer ethnischen Minderheit oder Volksgruppe, d. h. als einer durch spezifisches Volkstum gekennzeichne-fen regionalen Bevolkerungsgruppe. Kein unvoreingenommener Mensch, vom volks-kundlichen Fachmann ganz abgesehen, kann und wird ihr diesen Charakter absprechen.
Niemand kann leugnen, dass die KSrntner S!owenen, oder wie man sie in deutscher Sprache je nach Geschmack zu nennen be-liebf, in Karnten erbeingesessen sind, dass sie ihr volkstiimliches Eigenleben fiihren, ihre reichen Traditionen, ihre Mundarten, ihre Volkslieder, ihren spezifischen Charakter be-sitzen, was alles sie objektiv vom anders-sprachigen Nachbar sichtbar abhebt. Als solcher, ais einer ethnischen oder volkischen Gruppe kann die Zugehorigkeit zu ihr nur durch objektive Merkmale, nicht durch in-dividuelle Willensausserung festgestellt wer-den.
Man wird schliesslich nicht umhin konnen, wenigstens die Volks- bzw. Muttersprache als objektives Scheidemerkmal zwischen
so v veliki meri pripomogle njihove zadružne organizacije. Že iz uradnih podatkov iz leta 1928 je razvidno, da so obstojale skoraj v vseh večjih hrvatskih vaseh potrošniške zadruge, katerim se je pridružilo še 66 gospodarskih zadrug in društev: 22 mlekarskih, 14 hranilnic in posojilnic, 6 vinogradniških, 6 sadjarskih, 16 delovnih zadrug ter 1 čebelarska zadruga.
Gradiščanski Hrvati so po večini mali kmetje in kmečki delavci, ki hodijo v poletni sezoni na delo izven dežele. To velja zlasti za južni del Gradiščanske, kjer so zato v posebno težkem socialnem položaju. Ker niso stalno zaposleni ter nimajo zagotovljenega delovnega mesta, tudi nimajo plačanega dopusta in niti podpore v slučaju brezposelnosti, saj večinoma ne morejo dokazati po zakonu predpisane zaposlitvene dobe, ki je pogoj za dosego teh socialnih ugodnosti. Isto velja tudi za bolniško zavarovanje in je zaradi tega mnogo teh ljudi v primeru bolezni brez zdravniške oskrbe tako zase kakor tudi za družinske člane.
Druga rakrana hrvatskega prebivalstva je močno izseljevanje Hrvatov v Ameriko, ki se je pričelo po prvi svetovni vojni in traja še danes, ter preseljevanje v druge predele Avstrije, posebno na Dunaj. Težke socialne razmere so tudi vzrok, da je število prebivalstva v hrvatskih vaseh tekom zadnjih desetletij stalno nazadovalo. Iz po-
dem Gebiet der slovvenischen Volksgruppe und ihrem Nachbar anzuerkennen. Ich sage: die Muttersprache, denn die deutsche Umgangssprache kommt als Scheidemerkmal nicht in Betracht, sie ist fiir die ethni-sche Charakteristik der Bevolkerung vvert-los, denn sie wird auch von den Slowenen in Beriihrung mit ihrem deutschsprachigen Nachbar als Verkehrssprache gebraucht. Nur die slovvenische Sprache in ihren Mundarten, also die slovvenische Familien- und Muttersprache kann als brauchbares objektives Merkmal slovvenischer Volksgruppen-zugehorigkeit anerkannt vverden.
Die Festsfellung des sprachlichen Charakters eines Gebietes ist aber Sache v/issen-schaftlich bevvahrfer Methoden und kann nur von qualifizierten neufralen Kommissio-nen durchgefiihrt vverden.
Die Behauptung wird kaum auf Wider-spruch stossen, dass jede Abstimmung, ge-vvollt oder ungevvollt, nationalpolitischen Charakter annehmen musste. Dafiir vvurden schon die Deufschnationalen im eigensten Interesse sorgen, denn jede quasi nationale Sonderung der Bevolkerung kame einzig ihrer Politik zugute. Wider ihren Willen vviir-de man die slovvenische Minderheit zu einer nationalpolitischen stempeln, wie einst stiin-den sich Slowenen und Deutsche als nationale Gegner gegenuber, langst begrabene Ideologien vvurden ihre Auferstehung feiem. Der uberzeugte Osterreicher kame da ganz ins Hintertreffen. Wer es ablehnte, sich als Slovvene zu deklarieren, vviirde zunachst als Deutscher angesehen werden, nicht soviel der Sprache als vielmehr der nationalen Gesinnung nach — nach der Gesinnung allein soli ja gefragt vverden.
Vom osterreichischen Standpunkt ware die Veranstalhing einer solchen Abstimmung ein geradezu unveranfwortliches Beginnen.
Vom Standpunkt einer konstruktiven osterreichischen Staatšpolitik solite man ervvar-ten, dass sie alles tun wird, um die Ent-svicklung einer sprachlichethnischen Minderheit zu einer polifischnationalen hintanzu-halten, zu einer Minderheit namlich, die ihren Nationalsfaat jenseits der Grenze sieht. Wer einer solchen Entwicklung Vor-schub leistet, iibt einfach Verrat an der osterreichischen Staatsidee.
Man kann nicht behaupfen, dass Oster-reich in der Behandlung der Minderheiten-frage weitsichtig gevvesen ware. Die Min-derheitengesetze bevveisen es. Die Minder-heifenpolitik ist heute geradezu zu einem Priifstein fiir die politische Reife der Staats-fuhrung geworden. An den Methoden der beabsichtigten Minderheitenermittlung in Karnten wird sich dies neuerdings erweisen.
L. M.
datkov uradnih ljudskih štetij je razvidno, da je število prebivalstva v hrvatskih vaseh v dobi od 1910 do 1951 padlo na primer v Ključarevcu od 129 na 92, v Poljancih od 141 na 117 in v Širokanih od 209 na 115 oseb.
Rešitev tega težkega socialnega problema bi bila edinole v izvedbi temeljite agrarne reforme, ki bi kmečkemu življu zagotovila zadosti zemlje za pridelovanje žita in krompirja; hkrati pa v pospešeni industrializaciji, ki bi zaposlila odvišno delovno silo in jo obvarovala pred izselitvijo.
Za Hrvate pa je ta težki socialni problem še drugega, življenjskega pomena, kajti preselitev hrvatskega življa v druge avstrijske dežele močno pospešuje tudi tok raznadovanja in je dokazano, da se iz domačega okolja iztrgani pripadniki hrvatske manjšine pod vplivi tujine potujčijo v drugi ali vsaj v tretji generaciji.
*
Od leta 1955 dalje pa je usoda gradiščanskih Hrvatov še tesneje povezana z usodo koroških Slovencev, kar se posebno zrcali v medsebojnih obiskih fer v prvi vrsti v skupnih prizadevanjih za dosego pravic
in enakopravnosti, kot so v členu 7 državne pogodbe zajamčene tako koroškim Slovencem kakor tudi gradiščanskim Hrvatom.
(Konec)
Im Zusammenhang mit den Pressebcrichten iiber die Fertigstellung eines Gesetz-entzvurfes zur Ermittlung der slotvenischen Minderheit in Karnten erhielt unsere Re-daktion zahlreiche Zuschriften — sowohl in slotvenischer als auch in deutscher sprache. Darin tverden die verschiedensten Memungen iiber diese Frage zum Ausdruck gebracht und ist es iiberaus interessant, wie man in den einzelneri Bevdlkerungsschich-ten das Minderheitenproblem im allgemeinen und die Frage einer Minderheitenfest-stellung im besonderen sieht.
Wie auch die Meinungen verschieden sein mogen, in einer Hinsicht stimmen alle iiberein: Eine Volksgruppe, die schon ein lahrtausend autochton in Karnten lebt und deren Siedlungsgebiet historisch bekannt ist, kann doch nicht erst gesucht -tverden, zu-mal sie noch vor 80 Jahren iiber 100.000 Mitglieder zdhlte. Oder man miisste vor der Welt bekennen. dass der Germanisierungspprozess im Laufe nur einer Generation mit „vollem Erfolg“ abgeschlossen wurde.
Wir konnen selbstverstiindlich nicht alle Zuschriften abdrucken und veroffentli-chen diesmal nur eine^ zvobei wir jedoch ausdriicklich feststellen, dass sich die darin vertretenen Meinungen nicht immer auch mit dem Standpunkt der Redaktion decken miissen.
Gradiščanski Hrvati
Naša počitniška skupina na letovanju ob Jadranu
Od letošnjih koroških slovenskih otrok na letovanju na Jadranu je manjši del nastanjen v Omišalju, večji del skupine pa v Savudriji. Iz Omišalja moremo poročati, da se imamo izvrstno ter smo prepričani, da se naši otroci odlično počutijo tudi v Savudriji. Naša skupina šteje 15 živahnih, po večini že precej razboritih otrok, učencev srednjih in glavnih sol, le trije so še malčki, ki obiskujejo osnovno šolo. Otroci so pod vodstvom in nadzorstvom dveh vodičev, eden je Korošec Foltej Hartman drugi pa zastopnik Zveze prijateljev otrok (ZPO) tov. Igor Gedrih, profesor na srednjetehnični šoli v Ljubljani.
Na potovanju na kraj letovanja se je naša skupina ustavila v Ljubljani ter je tudi tam prenočila, ostala skupina pa je že isti dan odpotovala v Savudrijo. V Ljubljani so naše otroke prisrčno sprejeli. Žal, da je naše mlade turiste oviralo močno deževje, da si niso mogli ogledati dobršen del glavnega mesta Slovenije. Kljub temu nas je tov. Igor povedel po mestu ter nam pokazal in obrazložil marsikakšne znamenitosti Ljubljane, kar je kot dober poznavalec mesta in njegove zgodovine povedal v zanimivih izvajanjih. Ker je v naši skupini nekaj takih, ki zaradi pomanjkljivega pouka materinščine v naših šolah bolj slabo razumejo zborno slovenščino,
BLATO — GLOBASNICA
Minulo nedeljo so se pri Štefanu na Blatu pri Pliberku zbrali sorodniki in tudi mnogi drugi gostje, ker so praznovali ženito-vanjsko slavje mladega novoporočenega paro učitelja Lovra K u š e j a in Apolonije Hasse, po poklicu bolničarke v Wolfs~ bergu, doma pa iz Rude.
Ženin, mladi učitelj Kušej, je doma v znani narodnozavedni družini pevcev in prosvetašev pri Sriencu na Blatu, svoje učiteljsko in vzgojiteljsko delo pa opravlja na osnovni šoli v Globasnici. Nevesta Apolonija pa je bila kot bolničarka v službi v pomoč bližnjim in trpečim. Dva plemenita in koristna poklica, zato lahko upamo in smo prepričani, da se bosta novoporočen-ca najbolje izpopolnjevala na skupni življenjski poti ter razen prizadevanja za lastno dobro nesebično in zavestno koristila tudi skupnosti. Poročni obredi so bili v Šmihelu, kjer je v poročnem nagovoru tudi dekan Srienc naglasil pomembno vlogo učitelja kot vzgojitelja mladine.
Na ženitnini je bilo prisrčno in domače razpoloženje, mnogo so govorili, pri čemer je bila povedana tudi marsikakšna zabavna domislica, toda tudi pesmi so veliko doprinesle k prijetni družabnosti.
Mladima novoporočencema iskreno čestitamo!
je tem razlagal znamenitosti tudi v nemškem jeziku.
Otroci so se med tem že dodobra spoznali in spoprijateljili, postali so živahni in razigrani. Noč je bila precej nemima, predvsem bržkone zaradi tega, ker izletnikom ni dalo miru nestrpno pričakovanje nadaljnjih doživetij drugega dne.
Zutraj je bilo vedro vreme, ko smo vstopili v brzec v smeri proti Reki. V kraški pokrajini se je odprl izletnikom drugačen svet. Ni bilo več temnih gozdov z visokimi smrekami, vitkimi jelkami, bori in mogočnimi me-cesni. Videli smo le nižjo gozdno kulturo z nekaj bukvami in kostanji vmes. Za Ilirsko Bistrico smo že zagledali morje in to je bilo nepopisno doživetje za naše mlade, ko so prvič videli prostrano vodno gladino. Spontano, veselo vzklikanje: O morje, morje!, je kipelo vsem iz globočine.
V	pristaniškem mestu Reki smo imeli tri ure časa. Ogledali smo si nekatere zanimivosti pristanišča in bivšega Sušaka, ki je zdaj po zaslugi osvobodilne borbe z Istro vred del jugoslovanskega hrvatskega Primorja.
S parnikom Rošinj smo po pičli uri pristali v luki Omišalj. Za otroke je bila seve tudi vožnja z ladjo prezanimiva zadeva. V Omišalju so nas pričakali predstavniki tabornega sveta, ki so nas povedli kot goste v tabor ZPM, ki ima do 300 ležišč. Taborni svet sestavljajo razni funkcionarji, kakor vzgojitelji, upravitelj, ekonom, zdravnik in drugi. Naloge tabornega sveta so mnogostranske, urejuje in usmerja taborno življenje, skrbi za prehrano, zdravje, telesno kulturo in vzgojo. Red v taboru je strog ter se mu mora vsak tabornik brezpogojno podvreči.
V	jaboru je urejeno in preskrbljeno za najrazličnejša razvedrila in sproščenja, dolgčas ni nikomur. Razpolagajo s številnimi igrišči kakor z odbojko, košarko, peresno žogo, namiznimi tenisi in šahovskimi igrami. Skratka, vsakemu je ustreženo. Vrstijo se tudi različne prireditve, vsaka skupina, izmene so navadno vsakih 14 dni, jih prireja. Na dnevnem redu pa so tudi izleti v bližnjo okolico otoka Krka in na otoku samem. V to pestro in živahno vrvenje jugoslovanske mladine, ki jo predstavljajo po večini vajenci, vajenke, pomočniki in pomočnice ter med starejše vod-
stvo, je vključena tudi skupina koroških slovenskih otrok — letoviščarjev. Naša spremljevalca sta vključena v taborni svet, da sta stalno na tekočem, posebno glede zdravstvenih predpisov. V ostalem pa se gibljemo po svoji volji ter je razpolaganje s časom prepuščeno popolnoma lastnim ukrepom.
Naši mladi letoviščarji so prisostvovali vrsti lepih prireditev. Že na treh zaporednih prireditvah ob našem prihodu so pozdravili našo skupino, kjer je slovenščine premalo veščim otrokom mladi študent Franci Maček prevedel pozdravne besede v nemščino. Zelo zabavna je bila taborna tombola in tako bi lahko naštevali še in še, kar vse se tukaj lepega nudi naši mladini.
Naš spremljevalec iz Ljubljane tov. Igor, sam mlad in sposoben vzgojitelj, vodi mladino pri kopanju, jo skrbno čuva pred vsemi mogočimi nevarnostmi. Nekateri naši pa že kar dobro plavajo. Profesor jim kot dober poznavalec podmorskega sveta vedno razlaga kaj zanimivega. Zaradi vseh njegovih nesebičnih uslug ga imajo naši otroci tudi zelo radi.
Prehrana je dobra, zadostna in zdrava in tudi vreme še kar velja. Majhna trenja med otroci se kmalu izravnajo.
Poleg koristi za telesno zdravje se otrokom na letovanju tudi zelo širi duševno obzorje, spoznavajo kraje in ljudi, sklepajo poznanstva z mladino preko meja domačih vaisi, kar jim odpira širši pogled na svet in življenje ter jih vzgaja za boljše sožitje z vsemi ljudmi.
Lepi dnevi letovanja bodo kmalu minili, prekmalo, toda spet se bodo otroci polni bogatih spoznanj radi vrnili k svojcem na domove, kjer bodo vse bolj podrobno pripovedovali o svojih doživetjih na jugoslovanskem Jadranu.	p. H.
BOROVLJE
V nedeljo, 31. julija, bodo odkrili spominsko ploščo umrlemu koroškemu pisate^u Josefu Friedrichu Perkonigu na glavnem trgu v njegovem rojstnem kraju v Borovljah. Na predvečer bodo v gostilni Scholz brali iz njegovih literarnih del. Če bo v nedeljo neugodno vreme, bodo slavnost priredili v boroveljski kino-dvorani.
„Kekec“ na potovanju po Koroškem
Po svoji turneji na Koroškem je prispel ljubljenec mladine Kekec preteklo nedeljo tudi v Pliberk. Bolje povedano: mednarodno priznani film »Kekec" so po posredovanju Slovenske prosvetne zveze predvajali tudi pri nas, s čemer je bilo vsem gledalcem zelo in nadvse ustreženo. Lastnik kina v Pliberku, trgovec Franc Kraut, je bil tako
Cirkus Krone v Celovcu
Prva predstava največjega evropskega cirkusa Krone, premiera minuli torek zvečer v Celovcu, je znova pokazala, da cirkuška umetnost in ustvarjalnost še davno ni mrtva. Najrazličnejša, tudi zahtevna publika, je v zasedenem ogromnem šotoru, ki ima prostora za 5000 ljudi, z največjo napetostjo in navdušenjem sledila in spremljala bogati, pestri in na visoki kvalitetni ravni proizvedeni program ter ni štedila s spontanim in skoraj neukročenim aplavzom ter odobravanjem. Tudi te cirkuške predstave v Celovcu znova pričajo, da ljudje v umetnostnem in artističnem ustvarjanju vedno radi vidijo pred seboj živa bitja, ljudi in živali, česar nikdar ne more popolnoma nadomestiti televizija ali radio.
Oceno cirkuških predstav si lahko prihranimo, ker ocenila jih je dovolj glasno navdušena publika, ki je preživela tri ure dolgo v napetosti, sproščeni zabavi in v občudovanju zmogljivosti artistov in prikazov živali, kar more biti le sad napornega in vztrajnega treninga in dresure. Izrazi zado-
BISTRICA V ROŽU
Pretekli petek zvečer so na Bistrici v R. trčili skupaj dva motociklista in mopedist. Nesreča je bila huda, ker poškodovani so bili vsi trije. Najhujše poškodbe je odnesel mopedist, ki si je poškodoval hrbtenico in roko, precej hudo pa sta poškodovana tudi motociklista Oton in Franc Skok. Vse tri so morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico v Celovec.
voljsfva obiskovalcev po premieri so gotovo tudi najboljša reklama za številne obiske sledečih predstav, kajti vsak z veseljem pripoveduje v krogu svojih, kaj čudovitega in lepega nudi cirkus Krone.
Gotovo je, da je v zadnjih desetletjih več cirkuških podjetij umrlo, kakor na primer Busch, Sargani in drugi, vendar je vzrok v prvi vrsti v tem, ker se niso znašli v razvoju novega, modernega časa in hitrega tempa najrazličnejših sprememb. Življenjsko sposobnost in razvoj tudi za bodočnost pa je cirkus Krone demonstriral na neštetih gostovanjih po vsej Evropi, ker je skupno milijone navdušenih obiskovalcev dokumentiralo njegovo eksistenčno stvarnost. V veliki meri je to zasluga direktorice cirkusa Friede Krone — Sembach, hčere slavnega Karla Krone. Ravnateljica je uvedla in izvedla marsikaj, kar drugi niso razumeli, kajti dejansko je ustvarilct nov cirkuški tip v „ritmu časa", kar imenujejo „cirkus današnjega časa", njo samo pa nazivajo »cirkuška kraljica".
Cirkus Krone gostuje letos tretjič po voj-n; na Koroškem ter je prinesel v svojem programu ogromno novega. Spored se razvija na vidncr višji ravni, kakor pred leti v klasičnem cirkusu, vendar je ohranil iste svojstvenosti in mikavnosti za vse, ki so si ohranili smisel za vse lepo in neposredna doživetja.
Cirkus gostuje v Celovcu do nedelje 31. julija ter so predstave vsak dan ob 15. in 20. uri, nato pa bo razpel svoje šotore v Beljaku od 2. do 5. avgusta in v Spittalu od 7. do 10. avgusta.
prijazen, da je radevolje dal na razpolago svoj kino-prostor.
Gledalci, ki se jih je zbralo kar lepo število, so bili navdušeni in sicer brez izjeme vsi: starejši in mladi. Seve pa, da je dala mladina svojim vtisom in občutkom duška v prekipevajočem vzklikanju. Mladina je ta-korekoč sodoživljala prisrčna in napeta dogajanja, Kekec si je s svojimi smelimi podvigi osvojil simpatije vseh, prav tako so tudi zelo ugajali dobričina Kosobran, ljubka revica Mojca in prav posebno tudi Rožle in Tinka. Pa tudi hudobina Bedanec, ki ga niso imeli preveč radi, je bil zanimiv v svoji vlogi ter je najmlajšim posebno ugajalo, ko je mali Kekec hudega moža zgrabil za dolgo brado in se ga prav nič ni bal. Zelo so se zanimali tudi za psa, ki ga je podil po skalovju in ščipal, da se je možak kotalil po pečinah. Skratka: lepe in žive so bile vse posamezne scene, vsi filmski tipi ter čarobni in pravljični gorski svet.
Zares iskrene pohvale je bilo po predstavi slišati na pretek in mladi ljudje so doma neutegoma pripovedovali, kaj so vse lepega in nepozabnega videli v filmu.
Obvestilo staršem
zaradi odhoda druge skupine otrok na letovanje na Jadranu
Druga skupina otrok za letovanje v Savudriji odpotuje s Koroške v četrtek, dne 4. avgusta 1960. Otroci vstopajo v vlak v Celovcu, Beljaku in v Podrožčici.
Zbirališča otrok in čas zbiranja so določeni tako-le:
Celovec:
čakalnica II. razreda glavne postaje ob 11.15 uri — odhod vlaka ob 11.50 uri;
Beljak:
čakalnica II. razreda glavne postaje ob 12.30 uri — odhod vlaka ob 12.52 uri;
Podrožčica:
peron železniške postaje ob 13.15 uri — odhod vlaka ob 13.37 uri.
Na vsakem zbirališču čaka po en spremljevalec oz. spremljevalka. Starše prosimo, da svoje otroke na postajah osebno izročijo spremljevalcem skupine.
Starši, katerih otroci so bili sprejeti v drugo skupino, so te dni prejeli pismeno obvestilo.
Vse starše posebej opozarjamo, da takoj na postaji, kjer bodo otroci vstopali, kupijo vozni listek do Pod-rožčice-državna meja (Rosen-bach-Staatsgrenze).
Druga skupina se z letovanja vrne 25. avgusta t. I.
Povratek
prve skupine otrok z letovanja v Savudriji in v Omišalju
Otroci, ki se nahajajo v prvi skupini na počitniškem letovanju v Savudriji in v Omišalju na otoku Krk, se vrnejo
v torek dne 2. avgusta t. i.
V Podrožčico pridejo z vlakom iz Jesenic ob 15.57 uri. Otroke, ki so doma ob progi Podrožčica-Beljak in v Zilji, naj starši čakajo na železniški postaji v Podrožčici ali pa na železniški postaji v Beljaku ob 16.42 uri.
Otroci iz Spodnjega Roža, Gur in Podjune pridejo v Celovec ob 17.05 uri naravnost iz Podrožčice ali pa čez Beljak ob 18.00 uri. Starši naj otroke čakajo pri vlaku na železniški postaji Celovec ob 17.05 uri. Če jih s tem vlakom ne bo, naj čakajo do 18.00 ure.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Celovec, Gasometergasse 10.
ŠTEBEN PRI GLOBASNICI
V Štebnu pri Globasnici se je pred nekaj dnevi spet pripetila prometna nesreča, ki bi pri boljši previdnosti prav lahko izostala. Janez Šumnik iz Kazaz je s svojim motornim kolesom zadel v snopoveznik, ki ga je vlekel traktor. Motociklist se je pri zaletu hudo poškodoval, lahko poškodovana pa je bila tudi Marijana Radičnik, ki se je peljala na snopovezniku.
Stena jezuitske kasarne se je podrla
Nemalo so se prestrašili in bili vznemirjeni ljudje minuli ponedeljek dopoldne v Lidman-skyga»se in njeni okolici v Celovcu, ko se je z velikanskim truščem podrla stena stare jezuitske kasarne ter so ogromne količine kamenja in gramoza zasule del ulice. Prvi vtis je bil tak, kakor da bi nastal potres ali pa bombni napad; plaz stenskega materiala je dvignil tudi ogromen oblak prahu. Stara jezuitska kasarna je trhlo s kamenjem grajeno poslopje ter so eksperti že nakazali nevarnost, da bi se lahko zrušila že ob potreslja-jih težkih motornih vozil, kar bi lahko napravilo neprecenljivo škodo v okolici. Vendar so hoteli stavbo postaviti še pod spomeniško zaščito ter jo delno restavrirati. Končno pa je celovški mestni gradbeni urad le ukrenil, da se stavba podere. Zidovje so delavci tvrdke Nagele iz Krive Vrbe že dalje časa podirali ter so računali, da se bo zidovje, okoli 18 metrov visoko, posulo v notranjost zgradbe. Dejansko pa se je zgodilo v nasprotno smer.
Skoraj bi lahko govorili o čudežu, da na zelo frekventirani ulici ni prišlo do človeških žrtev, kakor je vedel poročati že istega popoldne tiskovni urad celovškega magistrata. To je bila zares izredna sreča v nesreči, toda ob navalu kamenja na ulico so bile zelo prizadete hiše na drugi strani ulice. Hudo de-molirana je bila trgovina oblačil Langer-bauer, še bolj pa kavarna Titz, pred katero se je sesula glavnina zidovja. Kamenje je izruvalo vratne in deloma okenske podboje ter jih vrglo v notranjost prostora, v lokalu pa so bili razbiti stoli in druga gostinska oprema. Samoumevno je, da je dogodek privabil nešteto radovednežev na lice mesta, med temi tudi veliko letoviščarjev.
Škodo bo morala poravnati gradbena tvrdka oziroma pristojna zavarovalnica. Lidman-skygasse so zaprli za vsak promet, dokler docela ne bodo pobrali zidovja stare jezuitske kasarne, ker nenehno obstoja nevarnost, da bi se zrušila tudi ostala stena.
Prva raketna pošta ?
Pisma in manjše poštne pošiljke namesto razstreliv v „glavah“ vodljivih izstrelkov
Ako se bo uresničilo to, kar je za sedaj šele velika zamisel italijanskega strokovnja-in direktorja raketne družbe inž. Glanca Partelie, potem bo Evropa prva med celi-narr*i, ki jo je ing. Partella že docela resno razvil in jo podprl s kopico predračunov, skic in idejnih osnutkov, je vzbudila tolikšno zanimanje med strokovnjaki, da sta se zanjo ogreli italijanska in zahodnonemška vlada, pa tudi francosko ministrstvo za pošt-n' promet, ki je že začelo razpravljati o finančni plati tega načrta.
Za kaj gre?
Ze pred vojno so se nekateri strokovnjaki ukvarjali z vprašanjem, kako bi bilo z raketami mogoče pospešiti poštni promet — Predvsem promet s pisemskimi in manjšimi Paketnimi pošiljkami — pa tudi po vojni so se poskusi v tej smeri nadaljevali, saj se je Pokazalo, da je sodobni poštni promet, pa čeprav skrbijo zanj hitra reakcijska letala, vendarle že kar prepočasen. Zadnje poskuse s poštnimi raketami so naredili lani v severni Nemčiji, ko so več raket s poštnina pošiljkami z uspehom izstrelili v 5 kilometrov oddaljeno mesto, mimo tega pa so Američani z ene svojih podmornic izstrelili raketo »Regulus", ki je imela v svoji notranjosti 3000 pisem. Raketa je po nekaj minutah res srečno pristala na 150 km oddaljenem letališču Mayport pri mestu Jak-sonville na Floridi.
Vsi ti uspehi torej kažejo, da zamisel o raketni pošti nikakor ni utopija, ampak dc J6 povsem uresničljiva stvar. Kajpak pa bi bilo treba lotiti organizirano in z zdru-2er\imi močmi več držav, saj hitra raketna Pasta za eno samo državo ne bi imela pravega smisla.
Kaj pravi ing. Partella
Po zamisli ing. Partelie bi najprej ustanovili redne raketne poštne linije med mesti Genova-Hamburg, Hamburg- Pariz in Pariz-Genova. Francoska prestolnica naj bi torej — v končni fazi načrta — postala 9lavno evropsko središče za raketni poštni Promet, od koder bi potem »potegnili" še nove raketne poštne linije: v Madrid, Rim, f-ondon, na Dunaj in v Stockholm. V Pa-rizu bi vzletela ali pristajala vsake tri minute po ena poštna raketa, v drugih mestih P° bi si rakete sledile v četrturnih preredkih.
Predračuni o stroških za takšen raketni Poštni promet kažejo, da poštnina za „ra-
ketna’ pisma ne bi bila bistveno višja od poštnine za letalski promet, toda pod pogojem, da bo za raketno pošto vsaj toliko »dela", da bo iz Pariza vsako uro vzletela najmanj po ena poštna raketa v vseh omenjenih smereh
In kakšne bi bile rakete
Ing. Partella je že izdelal konstrukcijske načrte za svoje poštne rakete, ki bi bile grajene nalašč v ta namen, meni pa, da bi bilo za to mogoče uporabljati tudi nekatere vodljive izstrelke, kakršne uporabljajo sedaj v vojaške namene. Rakete ing. Partelie naj bi letele s hitrostjo okoli Mach 2 (približno 2500 km/h) in v višini nekako
30.000	metrov. Vsaka takšna raketa bi bila dolga približno 4 metre in bi lahko prenesla vsakokrat po 750 pisem ali drugih pošiljk v skupni teži do 6 kg. Pogon poštnih raket bi bil dvojen: raketa bi vzletela s pomočjo majhne »pomožne" rakete na trdno gorivo, brž ko bi dosegla zadostno hitrost, pa bi v glavni raketi začel delovati reakcijski motor, ki bi se ob doletu na cilj ustavil. Poštna raketa bi se spustila na letališče s pomočjo padala, potem pa bi jo bilo mogoče spet napolniti z novim gorivom, nakar bi ponovno vzletela.
Seveda bi morale biti poštne rakte opremljene z zelo natančnimi napravami za usmerjanje poleta, tako da bi res priletele točno na cilj. Za današnjo dokaj razvito proizvodnjo teh naprav to pač ni več naloga, ki bi strokovnjakom povzročala prehude preglavice. Računajo pa tudi s tem, da bi bilo treba raketna letališča opremiti z občutljivimi radarskimi napravami, ki bi poštno raketo odkrile že med poletom in
^cmimiooAti, iz zvujn.ddj,
I N TEH N IKE
Znanstveni predstavniki neke tovarne, ki se ukvarja z izdelavo umetnih diamantov, so poskušali ustvariti umetne pogoje, ki morajo biti v središču Zemlje. Pri tem so prišli do zanimivih ugotovitev. Pri 8000 stopinjah Celzija in milijonih atmosfer pritiska, kolikor je gotovo v zemeljskem jedru, je železo trdna snov in se ne raztopi. Znano je, da se železo pri normalnem pritisku na površini Zemlje topi že pri 1528 stopinjah.
■ \ateri so najpogostejši vzroki smrti, zabeleženi v tehnično najrazvitejših državahi Kakšne bolezni v največji meri redčijo sodobno človeštvo, ki je v dirki s prirodo uspelo, da občutno podaljša povprečno dobo človeškega življenja!
Svetovna zdravstvena organizacija je poskušala dati na ta prav zanimiva vprašanja točen odgovor. Njeni strokovnjaki, proučavajoč poročila, so obredli globus in zbrali dragocene podatke. V 14 državah, ki so na isti kulturni in gospodarski ravni (Kanada, Amerika, Nemčija, Danska, Finska, Francija, Norveška, Holandija, V. Britanija, Škotska, Severna Irska, Švedska, Švica in Avstralija] povzročajo na primer največjo smrtnost bolezni srca, nato rak, poškodbe ožilja in nesrečni slučaji. Tako umre v Kanadi od bolezni srca letno na sto tisoč prebivalcev 290 bolnikov, v Ameriki
Od česa umirajo sodobni ljudje
340, v V. Britaniji 360, Švedski 300 in v Škotski 410. Od raka umre največ bolnikov v V. Britaniji in Škotski — po 200 ljudi letno na 100.000 prebivalcev, dalje v Danski in Nemčiji — po 190, Škotski in Franciji — po 180 in Ameriki — ISO.
Od nesrečnih slučajev, ki so vzrok smrti, umre letno na sto tisoč prebivalcev: v Ameriki in Danski — po 60, v Avstraliji, Kanadi, Franciji, Švici, Škotski, Nemčiji — po 50 oseb, dalje v Severni Irski in Holandiji — po 40. Najmanj smrti je zaradi nesrečnih slučajev v V. Britaniji — 30 ljudi na 100.000 prebivalcev.
Samomorov je največ na Danskem (35 ljudi na 100.000 prebivalcev), dalje na Švedskem in v Švici (po 30), v Nemčiji in na Finskem (po 25], a v V. Britaniji — 15 na 100.000 prebivalcev. Veliko smrti povzroča v Švici gripa, medtem ko zahteva tuberkuloza manj žrtev kot samomori in nesrečni slučaji, v Holandiji, Danski, Ameriki, V. Britaniji in Avstraliji pa je praktično sploh ni. Prav tako ni v teh najrazvitejših državah drugih nalezljivih bolezni, ki terjajo drugod velike žrtve (legar, davica, malarija in še nekatere].
ji morebiti popravile smer, ako bi naprave za usmerjanje vendarle ne delovale povsem v redu.
V svoji zamisli pa se ing. Partella ni ustavil samo v Evropi, ki ji sicer velja glavni del načrta; po njegovem naj bi se raketni poštni promet postopoma razširil tudi med celinami, za kar bi bilo treba večjih raket, ki bi letele okoli 100 kilometrov visoko in s hitrostjo blizu 19.000 kilometrov na uro. Pismo, ki bi ga kdo oddal v Evropi, bi torej že v slabih 3 urah prišlo v roke naslovljencu v Ameriki! To bi resnično pomenilo takšen napredek v hitrosti poštnega prometa, da bi brzojav potlej komaj še lahko tekmoval z raketno pisemsko pošto.
Da ne bi bilo treba ladjam pluti po okoli 350 kilometrov dolgi poti okoli Peloponeza, je korintski trinog Periander ukazal zgraditi tam, kjer je danes Korintski prekop, cesto, po kateri so vlačili ladje, ki bi morale pluti sicer okoli Peloponeza. Do zdaj so te ladje valili na drevesnih deblih, pa so pred nedavnim odkrili pri nekih gradbenih delih kamnite bloke z globoko zajedenimi kolesnicami. Ladje so torej vozili na kolesih — to pojasnjuje tudi slika na neki stari grški vazi, ki kaže boga Dioniza na ladji s kolesi, ki jo vlečejo voli.
To in ono o draguljih
■	Največji diamant, ki so ga kdajkoli našli, je tehtal neobdelan 3106 karatov, t. j. nekaj več kot pol kilograma! Našel ga je kapetan M. F. Wells 26. januarja 1905. leta v rudniku Premier v Pretoriji (Južna Afrika). Diamant je dobil ime „Cullinan“ po predsedniku družbe, ki je bila lastnik rudnika.
■	„Asriška zvezda I.“ je največji brušeni diamant na svetu in je del „Cullinana“. Ta diamant ima 530 karatov in je na njem izbrušenih 74 ploskvic, vdelan pa je v angleško vladarsko krono.
® Največji obarvani diamant na svetu je 44-karatni svetlomodri „Ho-pe“, ki so ga 1642. leta našli v rudnikih Killura.
■	Smaragd je zeleni beril. Doslej največjega so našli v rudnikih na Uralu in je imel neobdelan jajčasto obliko; dolg je bil 38, debel pa 25 centimetrov. Največji brušeni smaragd hranijo v Avstriji in tehta 2680 karatov.
■	Safir je korund modre barve. Doslej največjega — tehtal je 1988 karatov — so našli v nekem rudniku v Burmi.
■	„Zvezdi Indije” je največji brušeni safir na svetu. Našli so ga na Cey-lonu, sedaj pa ga hranijo v Nacionalnem zgodovinskem muzeju v New Yorku. Tehta 563 karatov.
Korenine
■ ■ ■ - —= Dobriča Čosič
Krčmar, ogrnjen z dolgim kožuhom in gologlav, mu
*Qspano zamrmra pozdrav. Djordje mu čemerno odzdravi, ukaže, naj vozarjem pogrejejo kotel žganja, naj se nalo-,Qjo, naj vsi poginejo! Sklonjen gre naglo skozi prazno 'n mlačno krčmo, zalito z rumenkasto svetlobo, s smradom P° žarkem loju in ugašenem ognjišču. Odleže mu, ko sto-P' v sobo, ki ga je vedno čakala segreta, bolje razsvef-fjena, s toplo vodo za kavo. Počasi si odpne suknjo in se 5Pusti na divan z modro blazino.
»Vemo, kaj!" se izmed priprtih duri zabelijo zobje v r*JŠi krčmarjeve glave.
»Ni treba, pusti me. Ko vozarji popijejo žganje, poduči! Čakaj. Ali te moram vsakokrat opominjati, da de-n®š preprogo na okno? Daj, preštej, kolikokrat sem prenočil tukaj!”
Krčmar brez besede zagrne okno in zapre duri za 5eb°j, previdno, tiho, kakor da gospodar spi.
Djordje vzdihne »jaz vem, kolikokrat," zarine si prste y ščetinasto brado in se zamisli. Od svojega šestnajstega 6ta se potika po poteh, daljnih mestih, krčmah, prereka za vsako petico, duša mu smrdi po svinjah. Skriva zla-e v nedrju, guli steničave in smrdljive divane po krčmah Palanke do Pešte in se boji. Ko bi le zmerom imel Vsaj tako toplo sobo. Spi po stajah s svinjami in hlapci,
podkupuje krčmarje, malopridneže, brodarje, carinarje, glavarje . .. Dobrika se hlapcem. Živim bolj črno od samostanskega psa! odskoči pest od mize. In tebe grejem na rebrih, izvleče mošnjo iz nedrja, usuje nekaj cekinov na mizo in se zagleda vanje. Že zdavnaj se je iz njega izgubilo veselje ob njihovem rumenem svetlikanju in tankem, čistem zvoku. Prsti se jih nič več ne bojijo. In oči nič več ne razpirajo vek. In po trgih in po krčmah ni on, mali, nič več sebi največji, najzajetnejši. Ne zaradi steklenih biserov pred prodajalno. Nekoč mu je bilo sladko in kri bi bil prelil za tak kupček rumenega bleska. Kdaj se je končal tisti nekoč? Ne ve, kje je imel mejo. Kaj mi boste? drhte šepeče v brke, onemogel pred njimi, ozkimi lahkimi, gorečimi. Gleda jih, nekoč se je do te krčme veselil njihove teže. Sladko so mu greli nedrje. Drobne in tople otroške pesti. Lahki in mehki otroški prsti. Oči, ki vse vidijo. Zategle pesmi v mesečini, ko je pot ravna, in gozdovi se iz daljave spuščajo v polje.
Od tod pa, ko je hiša blizu, medtem ko si ob kavi odpočiva v tej sobi, je vse sladkobni vonj Simkine lanene srajce, ki jo je zmerom oblačila čisto, ko ga je čakala, da se vrne s poti. Čvrste, velike in tople prsi. Moje, je zmerom pomislil. Zdaj se ne veseli ničesar več. Iz daljave se z muko prebija in kljuva — k ničemur, in čeljust mu zadrhti kakor pred jokom.
Iz krčme lega na duri vse glasnejši, razuzdanejši žga-njarski šumot yozarjev, in košat smeh mu zasiplje glavo, tolče po možganski opni; čeljust mu še močneje zaškle-peče od žalosti, v globinah prsi pa zakrvavi in zaječi nekaj majhnega, golega in živega, ker se smeje Tola, dninar, ki je odrastel v njegovi hiši, z njegovim kruhom si hrani otroke, njegov je denar, njegovo je žganje, da so veseli, toda veselili bi se, ko bi mu razbojniki razbili glavo. In ona, Simka, komaj čaka, da ga mrtvega potepta
dva metra v glinasto zemljo, da bi se potem vlačila s hlapci, gospodarila, živela kot knjeginja, zakaj tudi ona ga je vzela zavoljo cekinov: kakor hitro ga je uzrla, ga je gledala od zgoraj in mežikavo, stala sta ob samostanskem zidu, po katerem so lezli kuščarji, gozd pa je kipel od vpitja in igranja ... Oče ga je oženil z njo, lepotico, da bi se hvalil s snaho, saj se je dosti govorilo po vasi, medtem ko se on, Djordje, potika po svetu za zlatniki, pa tudi ta oče, ki bi dal še mojo kri tistemu gosposkemu nebratu, svojemu pametnemu, dobremu otroku, šolanemu, s katerim se hvali, vsakomur, kdor pride v hišo, pokaže sliko... ta nebrat, ki se me spomni samo, kadar hoče denarja od mene . .. sovražniki moji, komaj čakate, kdaj me bo Tola zmrznjenega raztovoril pred hišo, nikomur nisem potreben, niti vam ne! Pest udari po mošnji in rezki žvenk cekinov se izgubi v megli in bučanju ...
Pozneje se vpraša: Zakaj je moja roka mokra? Roka gnete brado in je vse bolj mokra. Mokra je tudi brada. Mokri so tudi cekini. Od česa ima slana usta? Zagatno mu je. Usta ima‘ odprta in iz njih, skozi brke, mu kakor iz majhnega meha zasoplo sika z okusom zarjavelega noža, zlata, svinjskega usnja. Velika petrolejka ugasne. Tema pobere zlatnike.
Iz Prerovega pot vijuga; izgubljena volnena nit, ki se odmotava ob bregu ene in druge Morave, utesnjena z ogradami, se vleče med polji in gozdiči, jeseni težka rosa, kavke in vrabci krasijo trnje in drevje, pot se previja skozi redke vasi in še redkejše gruče trgovin in krčem, pot traja več tednov do Zemuna, več mesecev do Pešte. Na volovski vpregi on, »droben fantič", ki neznanim z ničimer ni hotel pokazati, da je gospodar in trgovec, zmerom je spal s hlapci in z njimi jedel slan sir in žarko slanino, bal se je vseh žensk, posebno pa tistih po krčmah, zavoljo slovečega očeta je skrivol priimek pred vsemi.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Zakaj gojite kaktuse?
Cfrchova samostojnost
Pri razvijanju, oblikovanju in usmerjanju otrokove samostojnosti v koristne namene, delamo v vzgoji napake. Niso redki primeri, da se starši in ponekod tudi poklicni vzgojitelji otrokove samostojnosti ustrašijo, ker jo pojmujejo kot odtujevanje njim in njihovim vplivom ter jo začno zavestno omejevati. Še večkrat pa jo z nepravilnimi vzgojnimi ukrepi nehote in nevede zavirajo ali pa usmerjajo v škodljivo smer.
Otrokove težnje po samostojnosti se v rahlejših oblikah začno ponavljati že zelo zgoraj, in sicer na različne načine. Svoj višek pa dosežejo v predpubertetnem in pubertet nem obdobju (približno od 12. do 16. leta), ko se združijo še z otrokovim močnim uveljavljanjem in občutkom odraslosti. Dotlej poslušen in ubogljiv otrok, ki je bil močno navezan na starše in družinsko okolje ter dojemljiv za vsak njihov vpliv, se začne naenkrat vidno osamosvajati, včasih že kar od-tujevati. Krog, v katerem se je gibal dotlej, mu postane pretesen za njegove telesne in duševne potrebe. Pri izbiranju družbe in zaposlitve, pri razpolaganju s prostim časom in uveljavljanju lastnih nazorov o ljudeh in življenju sploh, ne trpi več omejitve in neposrednega vsiljevanja. Sam želi na izlete, potovanja, počitnice, seveda s svojimi tovariši, kar povzroča staršem mnogo neutemeljenih skrbi. V vseh tel težnjah vidijo le odtujevanje lastnega otroka, kar v večini primerov nikakor ne drži.
Če prepustimo otrokovo samostojnost slučajnim in nekontroliranim vplivom okolja, je nevarno, da se bo razvila v napačno smer ali pa, da se sploh ne bo razvijala. Zdrav razvoj otrokove samostojnosti ima določene vzgojne zahteve. Ne smemo je prepustiti sami sebi in slučajnosti, nit: je ne smemo pretirano pospeševati ali pa zavirati. Predvsem je važno, da sc vzgojitelji zavedajo odgovornosti, ki jo imajo pri razvijanju otrokove samostojnosti. Ni najvažnejše to, da otrokova samostojnost v začetku še ni vselej takšna, kot bi želeli mi, da je še ne zna vedno usmeriti v zdrave namene. Starši morajo misliti na njegove slabosti, zaletavost in nepremišljenost, kar vse spremlja proces osamosvajanja. Osamosvajanje je priroden pojav, ki otroka ne odvrača od staršev, temveč ga z njimi na poseben način še bolj poveže, seveda, če z njim pravilno ravnajo.
Otroka je treba že od zgodnje mladosti navajati na samostojno delo, skrb za lastne stvari, opravljanje dolžnosti, zlasti šolskih (starši naj mu pri domačih nalogah pomagajo, ne smejo pa jih pisati namesto njega), na pravilno razporejanje prostega časa, iskanje zaposlitve itd. Njegovo delo in življenje moramo pametno nadzirati, in sicer v obliki pomoči in svetovanja, ki ne sme biti nikoli vsiljivo.
Vpliv staršev na otroka je najuspešnejši takrat, če se ga sploh ne zaveda. Čimbolj se moramo izogibati sile, kaznovanja in jo nadomestiti s potrpežljivimi večkratnimi enakopravnimi pogovori.
Čimbolj omogočimo otroku vežbanje samostojnosti in čimbolj pravilno jo usmerjamo, tem bolj ga bomo usposobili za samostojno življenje.
Nagnjenje človeka k pustolovščinam, eksotiki in nenavadnim rečem je odprlo pot tudi prvim kaktusom. Pripeljali so jih iz novo odkrite Amerike. Najprej so se razrastle v sredozemskih deželah razne opuncije in že marsikaterega poeta so navdahnile s svojimi nenavadnimi oblikami. Mestni fizik Adam Lonizer iz Frankfurta ob Maini pa je leta 1557 zapisal o njih tole: »Tuje rastline, k! so jih tako hitro prinesli k nam iz novega sveta, imenujemo indijanske fige (vulgo ficus indica) ... O korisfi in moči teh rastlin pa ni znano ničesar.’
Toda kmalu je kaktuse pograbila takratna srednjeveška, šele porajajoča se medicina in leta 1609 piše na primer Caster Du-rand: »Po dolgem razklane liste opuncije položimo tople na boleče mesto na prsih. Ta obloga zelo koristi pri zlomljenih rebrih,
Kaj bi kuhala
Marelični kolaž
2 rumenjaka, 9 dkg margarine, 4 žlice mleka, 8 dkg sladkorja, limonina lupinica, 25 dkg moke, za noževo konico pecilnega praSka; marelice.
Iz sestavin zgnetemo na hladnem testo. Dve tretjini testa razvaljamo v obliki pekača in ga položimo vanj. Obložimo ga s polovicami marelic, rez naj bo na testu. Iz zadnje tretjine testa naredimo dolg in enakomeren svaljk in ga položimo po marelicah oz. testu v obliki mreže. Sladice spečemo v srednji vroči pečici. Kot nadev vzamemo lahko drugo sadje ali pa marmelado.
Ribezove rezine
25 dkg moke, 15 dkg margarine, 2 rumenjaka, 8 dkg sladkorja, desetinka I vode, 2 beljaka, 7 dkg sladkorja.
Iz margarine, moke, rumenjakov, sladkorja in sesekljane limonine lupinice ugnetemo z mrzlimi rokami na deski testo, ki naj počiva na hladnem pol ure. Nato ga zvaljamo za nožev rob na debelo in spečemo v namazanem pekaču.
Medtem zavremo vodo s sladkorjem in prekuhamo v njej ribez. Ko začne pokati, ga poberemo s penovko na krožnik, sok pa še kuhamo tako dolgo, da kaplja, katero kanemo na krožnik, obdrži obliko (sok je želiral). Ohlajen žele denemo na pečeno testo, po vrhu potresemo ribez, nato pa enakomerno namažemo sneg, kateremu smo dodali sladkor. Pecevo postavimo še za nekaj minut v pečico, da rahlo porumeni.
Jabolčni cmoki
Četrt I mleka, 1 jajce, 50—60 dkg moke, 1 kg olupljenih jabolk; 5 dkg maščobe, 5 dkg drobtin, sladkor za posipanje.
Iz moke, mleka in jajca umešamo gladko testo in umešamo vanj pripravljena jabolka. Iz zmesi naredimo bolj drobne cmoke in jih skuhamo v slani vodi. Dobro odcejene zabelimo s prepraženimi drobtinami in jih potresemo s sladkorjem.
Drobni nasvet
• Če hočemo, da bi se naše stanovanje, potem ko odidemo na dopust, ne navzelo zoprnega duha zaradi pomanjkanja zračenja, pustimo v vseh sobah skodelico s sivkinim oljem ali terpentinom.
saj ublaži bolečine in naravna kosti.’ Ko je opisal še vse posebnosti, pravi: .... lahko jo prištevamo med čudežna dela nar-rave".
Ali ni danes še vedno tako? Kaktusi so nekaj, kar je nemogoče prezreti. Iz marsikaterega okna privabijo našo pozornost njihove nenavadne oblike in razkošno obarvani cvetovi.
Vsaka nestrpnost je odveč
Potrpežljivost velja predvsem za gojitelje kaktusov. Ta rastlina si jemlje čas in življenjska doba enega človeka je zanjo kot pihljaj. Toda poznamo vrste, ki že v drugem letu svoje rasti pokažejo prelepe cvetove. Napreden gojitelj se poslužuje cepičev. Počasno rastlino cepi na »podlogo', ki hitro raste in prenese na cepič to svojo lastnost. Naravno je torej mogoče prehiteti, saj rastejo kaktusi tako za deset- do dvajsetkrat hitreje.
Vsako leto cvet?
Predsodek, da kaktusi cvetijo le vsako tretje ali deseto leto, je zelo pogosten. Zakaj ne bi zaradi teh nenavadnih rastlin bilo tudi nekaj skrivnosti. Toda prijatelj kak-
tusov se temu smeje. Njegov bodeči in raznoliki nasad na oknu cvete namreč vsako leto.
Kaktusi cvetijo kot vsaka druga rastlino ali pa celo še bolj trdovratno. V peščenih puščavah morajo cveteti, da s semeni poskrbijo za ohranitev svoje vrste. In če bi ljubitelja kaktusov vprašali, zakaj goji te bodeče in nenavadne rastline in kaj mu tako ugaja na njih, vam bo odgovoril — cvet.
Pri negi kaktusov je treba vedeti, da pri nas ne uspevajo vse vrste enako. Vsaka vrsta ima namreč svoje zahteve, ki jih je treba upoštevati. To pa je za vse skoro nemogoče. Področja, kjer kaktusi rastejo v naravi, so zelo razsežna. Raztezajo se
11.000	kilometrov od juga proti severu... V Ameriki, od Kanade do Patagonije; od 53 stopinj severne do 52 stopinj južne širine. Ali pa od vročih obal Karibskega morja do meja večnega ledu bolivijskih Andov, kjer so splezali do višine 4700 m.
Botaniki poznajo približno 2000 vrst kaktusov in med njimi je mnogo takih, ki so zelo primerni za okras oken, razen tega uspevajo bolje kakor katerakoli druga sobna rastlina.
Surova hrana s sadjem
Vsaka gospodinja se bo v letošnjem poletju trudila, da bi sadje ki ga je nabavila, čimbolje izkoristila. Neugodno vreme in škoda, ki jo je povzročilo sadnim kulturam, nas sili k prav posebej premišljenim receptom; tukaj je nekaj nasvetov:
Jagodov jogurt: jagode, maline, kosmulje ali borovnice, kakor tudi ribe-zelj (pač po okusu) potlačite skozi sadno stiskalnico ali sito in pomešate — idealno bi bilo z mešalcem — s sladkorno sipo, dokler se ne peni in potem zmešate s prav tako prej zmešanim in ohlajenim jogurtom, potem pa takoj servirate kot debelo penasto kremo. — Podobna jed je:
Sadna hladetina:	pol litra penasto stepenega jogurta, četrt kilograma
precejene, s sladkorjem pomešane sadne sredice in šest listov zmehčane, iztisnjene in razpuščene želatine, stepemo kot kremo. Potem jo razdelimo po skodelicah, ki jih postavimo na hladno. Ko se strdi, posamezne porcije posipamo s sadjem, ki smo ga uporabili. Dobre mešanice: jagode in rabarbora,'jagode in kosmulje.
Ponarejena smetana z jagodami: za četrt litra sadne sredice skuhamo četrt litra mleka, v katerega damo polno žlico riževe ali pšenične moke, primešamo sneg dveh do treh beljakov, stepamo to gmoto s sladkorno sipo, dokler se ne shladi, damo vanjo sadno sredico, z vsem tem napolnimo kozarce ali skledice in jih postavimo na hladno.
Sadno mleko: v ohlajeno, surovo, z nekoliko sladkorja penasto stepemo mleko kapljamo med stepanjem sveže izcejen sadni sok, napolnimo s to penasto gmoto kozarce in jih takoj serviramo. Lahko uporabimo tudi sveže izcejen paradižnikov sok, moramo ga pa prej rahlo sladkati in začiniti s soljo in poprom.
Mleko s sadjem in alkoholom: približno 10 dkg jagod, malin, borovnic ali marelic precedimo in zmešamo z nekoliko sladkorja, dokler se ne peni. Pozneje to pomešamo z dvema kozarčkoma dobrega konjaka in četrt do tri osminke litra mrzlega, peneče stepenega mleka. Močno penasto sadno mleko zlijemo v kozarec (če je mogoče, na kakšno kacko ledu) in ga takoj serviramo.
hotel je, da bi se glas o njem širil samo z zlatniki, da bi bil vreden samo toliko, kolikor so težke njegove mošnje, pred ženo in pred očetom prav tako kakor pred svetom. Celo noč ni spal, ko je prvič del votlo kroglo na tehtnico, in dolgo in še vedno ne more pogledati v oči kmetu, kateremu je prvič goljufivo sfehtal prašiča. To je bil neki mršavi prašiček z belimi progami, miren, ni krulil, ni se branil, ko so ga zvezali z vrvjo in pripeli na kavelj tehtnice na kembelj; prašiček je samo režal vanj. Sovraži te progaste pisane svinje, in fantom je rekel, naj takih ne kupujejo, češ da se »slabo redijo". Ko je bil mlad, se mu je nekajkrat sanjalo o tej pisani, režeči glavi. Pozneje se je fant na poti ob težkem kruljenju svinj in škripanju voza spremenil v molčečnega in strogega gospodarja, ki se je dobro spominjal fanta, in v mesečini, pod oblaki in zvezdami, na dežju in vetru, pogosto in dolgo s posmehljivo žalostjo mislil nanj. Samo nikoli ni videl njegove podobe. Kaj pa zdaj? — je zazibal glavo. Tema je zavila vse poti in vsa potovanja v njem. Črni gozdovi letijo proti njemu v očeh se mu ugašajo in spet prižigajo redke in bolehave gostilniške svetilke, po njem se zibljejo brodovi, preobremenjeni in škripavi, vsi bregovi Morave in Donave so samo strah, upi so zdavnaj utonili v blato tolmunov, upi so se izgubili po lepljivih, neravnih in ovinkastih kolovozih ob neštetih odhodih in vrnitvah.
Ko se Djordje spet zavleče pod rogoznico, razpeto v lok na vozu, sneg zasiplje pijano vpitje vozarjev, Djar-dja pa začne stresati nov strah. 2e leta in leta nosi lo skrb od hiše in jo izgublja po potih, krčmah, trgih in trgovskih opravkih. Ko se vrača z darili, nosi domov v prsih tudi košček bridke žalosti, pa jo izližejo in izpijejo ženina silna ljubkovanja. To jesen in to zimo... Le kakšna nesreča me čaka? Leta in starost so prinesle to noč. Starost... še nekaj let, pa bo usahnila moč, ki podalj-
šuje življenje. Ko ni v petnajstih letih, tudi ne bo v teh nekaj preostalih. Ni to. Vsi me bodo preživeli. Ali mi lahko gre kupčija pod zlo? Izgubil bom vse, kar sem si pridobil doslej. Dobro, da ta prismoda Tola molči. Pijan je, pa dremlje. Naveličal se je gristi me v srce. Ačim me bo preživel. Simki so duri tesne. Slabo življenje imata. Potiplje po nedrju: zlatniki so se mu oglasili z zasoplim žvenkom. Vzame puško in si jo položi na kolena.
»Tola, puško imej pripravljeno! , . . Ali slišiš, kaj ti pravim! Nalokal si se žganja, pa spiš."
»Na moje otroke, najbolje je, če nimaš zlatnikov. Ce nimaš, pač nimašl’
»Nehaj nocoj!"
»Jaz . .. reven ko miš. Nihče mi nič ne more. Ne bog, ne mraz, ne žganje, ne hajduki, ne ti... Molčim. Staviva, da je sin."
Djordje mahoma ogluši za Tolovo pijano momljanje, ker se peljeta mimo hribčka, kakor v naglici nabodenega s kamnitnimi križi neenake višine; slutiti je tudi pest drena, kjer trohnijo kosti njegovim, globoko zakopane. Kakor da je zadišalo po lišajih na kamenju, potem po gnilih bučah. Tedaj je sedel na kupu zrelih buč, z materjo jih je razbijal za svinje, ona pa je držala polna prgišča sluzastih semen in rekla: »Moški si, bogat si, žen imaš, kolikor hočeš in kakršne hočeš. Vzela si bo fanta in živela kakor kneginja ..." Djordje izpusti puško in vozarji preplašeno zapojejo. Djordje misli naprej, kako je tedaj molčal in sedel na kupu buč, dokler niso počrnele od teme.
»Prišli smo vsil" reče Tolo, ko se voli sami ustavijo pred Katičevimi vhodnimi vrati, in skoči v sneg, ki ga je naletelo do srede golenic.
Djordje zleze z voza, obstane in se zagleda v gosti
drevored jesenov, potisnjen v temo. Kakor v sanjah posluša:
»Tola, tvoja žena je dobila dvojčka!"
»Ali je sin?”
»Oba sta sina!”
Tola steče po poti navzdol.
»Hej, ti, motovilež! Jutri pred zoro moraš biti tukaj!" s prijaznim in moškim glasom zakliče Simka, medtem ko zapelje vole na dvorišče.
Djordje daljši čas postaja sam na poti, ona je vedno vesela, izvleče iz žepa niz steklenih biserov in jih z gnusom vrže v sneg.
. . . Simka se umakne v senco za njegovim hrbtom, nasloni se na nečke in se zagleda v vršek kučme, s katere se taja sneg. Ne pomni, da bi se bil kdaj tak vrnil s poti. Niti dober večer ji ni voščil. Niti v oči mu ni videla. Najbrž je izgubil pri svinjah. Tudi prej se je kdaj primerilo, da je izgubil, trgovanje je to in Nemci so spretni. Hotela mu je nekaj reči, da bi ga potolažila, pa se je zadržala, ko ga je gledala tako nepremičnega in nemega. In kako bi se mu tudi upala kaj reči; žena govori samo, kadar j° mož vpraša in kadar sta v postelji. Roke so ji pobešeno, nalahko udarile ob črno desko.
Komaj je dočakala, da se je vrnil. Tri tedne je zdoma, pa si ga je silno zaželela. Nocoj, ko je okopano oblačila čisto srajco, se je zalotila v pozabljenem smehu. Nekoč mu je pri oblačenju srajce, samo v mislih, pravilo »moj škorec". Nocoj se je spomnila tega pozabljenega in nikoli izgovorjenega dobrikanja, z užitkom in s ponosom je gledala svoji veliki dojki, ki sta bežali druga ° druge in napenjali srajco.
(Nadaljevanje sledi)
TONE ZAGORC :

Več kot petnajst let je od tega, ko sta se ktrago in Janez brezskrbno podila okrog vaških kozolcev in plezala po drevju urno kot dve mali veverici v gozdovih okoli Dobja. Partizane sta srečavala skoraj vsak dan in na tihem sta tudi sama želela postati partizana, da bi lahko nosila preko ramen brzostrelko ah vsaj pištolo za pasom. Oba, Janez in Orali0! sta bila pogumna fanta, čeprav je bilo Prvemu šele enajst, a drugemu komaj devet Nikdar ju ni nič zaustavilo, če sta dobila ukaz da morata prenesti to ali ono stvar za Partizane iz Dobja v kakšno oddaljeno vas, ah celo na Planino, kjer je bilo vedno dovolj Nemcev, ki so hajkali po Kozjanskem, streljali ljudi in požigali domove poštenim slovenskim kmetom. Vsako povelje sta izvršila Zadovoljivo. Ljudje so ju občudovali in ni bilo stvari, ki jima ne bi bila zaupana. Bila sta v marsikaterem pogledu spretnejša od odraslih, in kdo od Nemcev bi si kdaj mislil, da tiči v Dragovih ali Janezovih žepih kai Posebno važnega, kar bi utegnilo koristiti Nemcem. Zato sta brezskrbno hodila mimo nemških straž in še ponorčevala sta se kdaj Pa kdaj iz nemških vojakov.
Nekega dne, ko je nemška patrulja zastra-' žila vse poti pred vhodom v vas, ko so ese-sovci premetali vso Dobje, da bi našli kakš-nega partizana, sta Drago in Janez po naključju našla v Romihovem svinjaku še nekaj starih buč, že na pol gnilih, a držale so Se še skupaj. Izbrala sta največjo. Prerezala sta jo na polovico, jo očistila znotraj in si vsak svojo polovico poveznila na glavo. Na-sla sta še dve krušni metli, ju navezala na Tr.v'co in obesila preko ramen. S „puško in . ado“ opravljen je Drago pomignil Janezu ln pokazal na nemškega vojaka, ne daleč od njiju.
, „Veš kaj, pojdiva korakoma mimo njega 'n mu zapojva tisto: ,Regiment po cesti gre*."
,,Saj res!‘“ je bil takoj pri volji Janez. „Pa se pozdravila ga bova po švabsko.“
Komaj sta se domenila, že sta z visoko dvignjeno roko korakala mimo esesovca, Ufug za drugim, vsak s pol buče na glavi in kfušno metlo na ramenih. Pesem ,Regiment po f*sti gre' pa je odmevala po vsej vasi in v “nznji hosti so jo, prežeč na Švabe, slišali tudi partizani.
Nemec ni razumel, kaj naj pomenijo norije obeh dečkov, toda beseda ,regiment* se Uiu je zdela sumljiva. Skočil je proti obema •antoma in prestrašeno vprašal:
,»Wo ist das Regiment? Sind Banditen viel-e‘cht ins Dorf gekommen?“
),Ich und Drago. . . ein grosses Regiment. Aufpassen!"
Vojak je skočil za dečkoma, da bi ju premlatil, a sta jo urno ucvrla za hišami. Zaman bl ju iskal, sicer pa svojega stražarskega me-sta ni smel zapustiti. To sta dečka dobro vedela.
Ko sta prišla domov, je bilo pri Romiho-V|h polno vojakov v hiši. Neki poročnik, ki sta ga Drago in Janez že dobro poznala, saj je večkrat ob nedeljah sprehajal z dvema "ekletoma po Dobju, je hotel prisiliti Ro-huhovo mater, da bi povedala, kje so parti-^°i. Ker Romihova ni hotela ničesar izdati, se Nemci naveličali zasliševati.
v pokradli so nekaj kokoši in se spet odpe-,a" proti Planini.
.»Samo enkrat naj še pride ta zelenec s ti "tla dvema fračama v Dobje, mu jo bom , e Zagodel!" se je nagajivo smejal Janez. „Saj 0 kmalu nedelja."
”Ce pa tako misliš," je čez nekaj časa dejal raf?°> „bova začela čisto po partizansko. Si-,er Pa .. . partizani nimajo pravih imen. Se ^Pomniš zadnjič, ko so Blaževega Petra pri as klicali za Jordana?"
»Seveda se," se je takoj navdušil Janez. a) če bi si še midva poiskala drugo ime? 11 boš Blisk, jaz pa... Kaj bi bil jaz?"
»Veš kaj? Koki!"
»Kaj? "Koki? Tako je ime mojemu petelinu. ,° Pa že ne! Koki ne bom!" se je brani!
Janez.
»Kar brez skrbi bodi, Janez," je modroval bna“°’ ”Sa^ ^emc‘ ne P°znai° tvojega pete-
Končno pa se Janez in Drago le sporazumela glede imen, in šele zdaj se jima je zdelo, da sta res prava partizana.
Bilo je 1. maja 1943. leta. Sonce je že vse dopoldne ogrevalo kozjanske hribe in nekam čudno tiho je bilo vse naokrog. Ljudje so delali po njivah, Romihovi pa so v bližnji hosti grabili steljo. Tudi Janez je moral pomagati.
Ko se je ura bližala poldnevu, so se Romihovi začeli odpravljati domov na kosilo. Tedaj pa se izza debele bukve za njimi oglasi debel glas:
„Zdravo, mamca! Ste kaj pridni?"
Romihova mati se je presenečeno obrnila in nekam začudeno rekla:
„Kaj, ti si, Jordan? Pa pri belem dnevu? Se ne bojiš, da te ne bi dobili Nemci?"
„Danes jih ne bo," je Jordan brezskrbno zamahnil z roko. „Prvi maj praznujejo, pa se jim ne ljubi glave nastavljati kroglam."
„Saj res, že dopoldne bi bili prišli, če bi mislili. Si kaj lačen? Kar z nami pojdi! Saj ne bo drugega kot zelje in žganci, a dobro zabeljeni. Le pojdi, no!"
Hitro in skoraj neopazno so se zmuznili
„Naj bo, samo hitro!" je dejal Jordan.
V nekaj minutah sta bila pripravljena. Neopazno sta se izmuznila iz hiše in nato mimo dreves do najbližjega gozda.
„Jordan," je šepetaje dejal Janez, „če me boste kdaj klicali po imenu, mi recite Koki, ne Janez!"
,,Dobro, le brž naprej!"
Z brzostrelko v roki je Jordan skakal od drevesa do drevesa. Janez ga je komaj dohiteval. Ko sta bila že često blizu njih, sta se za trenutek ustavila.
„Ti, Koki, mu boš odvzel orožje. Razumeš?"
Deček je samo pokimal z glavo. Zdelo se je, da nekaj skriva v sebi. Kar na smeh mu je šlo, ko je videl le še nekaj metrov pred seboj na travi tik ob gozdu ležati elegantno oblečenega poročnika s svojima ljubicama. Srce pa mu je udarjalo kot kladivo po nakovalu. Obrnil se je k Jordanu, toda tisti trenutek je Jordan z naperjeno brzostrelko že skočil proti poročniku in zakričal:
„Hande hoch!"
Kot od kapi zadet je Nemec dvignil roke
J H. ROS L ER:
Priznanje
Sprehajala sta se, sonce se je prebijalo skozi drevje in metalo drhteče sence po zemlji. Slišati je bilo slavčka, razen tega pa sta bila zaljubljena ...
Prišla sta do klopi.
— Sediva! — je rekla ona.
Sedla sta. Dolgo nista spregovorila besedice. To je bil idealen kraj za razmišljanje. Njeni prstj so se dotaknili njegovih rok. Kaj vse pomene takšen nežen dotik!
On je vzdihnil.
Njeno srce je pričelo močneje biti. Ali ji bo tu sredi narave priznal svojo ljubezen! Ali bo končno premagal svojo sramežljivost in ji bo rekel kakšno nežno besedol
Nad njegovimi očmi se je nabrala guba, nato še ena. Le zakaj je vedno tako resen! Nasmehnila se je. Opazila je, da se nekaj premika v njem, nekaj, kaj mu ne dovoljuje, da bi mu srce utonilo v valovih sramežljivosti. Zdaj, ko sta sama, bi ji pač lahko razkril svoja čustva!
Njeni prsti so krepkeje stisnili njegovo roko.
Tedaj se je on zdrznil.
— Oh. — je spregovoril, — meni je tako čudno. Nekakšen nenavaden občutek... Sploh ga ne morem opisati...
— Kakšen občutek je to! — ga je skušala opogumiti.
— Nekako čudno je. To je ... To je gotovo... zdi se mi...
Oba sta bila vznemirjena.
— Kaj se ti zdi! — je šepnila in usta so ji ostala odprta v strastnem pričakovanju.
— Zdi se mi... — Tu je zastal in globoko vzdihnil. — Zdi se mi, da prej, ko sva bila v gostilni, ne bi smel na sadje piti pivo.
med drevjem do Romihove hiše, ki je stala čisto na robu vasi.
Južina je bila doma že pripravljena. Tudi z jabolčnikom so postregli Jordanu. Toda še preden so sc najedli, je Romihova mati zagledala skozi okno tistega Nemca in tisti dve dekleti iz Planine, ki sta ga vsako nedeljo spremljali in se ga oklepali okrog pasu ter ga objemali. Janezu je nekaj veselega zalesketalo v očeh. Obrnil se je proti Jordanu, kot da mu hoče nekaj reči. A Jordan je že vstal izza mize.
„Nikar, Jordan!" ga je svarila Romihova mati. „Kdo ve, če jih ni kaj več blizu?"
„Kar brez skrbi bodite, samo razorožil ga bom, tistima dvema smrkljama bom pa malo strahu pognal v pete."
„Smem zraven?" je proseče dejal Janez. „Jaz mu bom pobral orožje!"
„Ne vem, bolje je, da ostaneš doma. Nemec bi si utegnil zapomniti tvoj obraz."
„Se bom pa s sajami namazal," je silil Janez.
in od strahu kar obsedel na travi, dekleti pa sta jo s krikom in vikom ubrali navzdol po hribu.
„Koki, odvzemi mu pištolo!" je Jordan zapovedal Janezu.
Deček je urno skočil Nemcu za hrbet, mu odvzel pištolo, nato pa zakričal:
. .»Hosen ausziehen!"
Nemec je res mislil, da partizani vsakogar slečejo do golega, zato se ni nič obotavljal. Kot bi trenil, se je slekel do golega in se proseče zazrl v malega Janeza, s sajami namazanega po obrazu, ki je ponosno držal v roki poročnikovo pištolo.
„Kaj bova z njim?" je deček vprašal Jordana.
„Kar naj jo ubere za onima dvema," se je nasmehnil Jordan in z roko proti Nemcu: „Verschwinden Sie!"
Kot žival je poročnik zdirjal po travniku v smeri proti Planini. Janez pa je poln veselja gledal, kako Nemec beži, ves ničeven, in je z maščevalnim glasom dejal porogljivo:
D* O* M* I* S* L* I* C* E
Od mladih ljudi pričakujemo, da bi delali kot odrasli in da bi se hkrati pustili od nas voditi kot otroci.
*
Svet se boji časa, čas pa se boji samo piramid (arabski pregovor].
*
Krepostna ženska vas navdahne, sposobna ženska vas zanima, lepa pritegne, osvoji pa vas le uvidevna ženska.
*
Šele kadar vidimo po cestah razlito kri, razumemo, zakaj imenujemo ceste tudi arterije.
*
Kadar se človek razveseli ob misli, da je še mlad in opazi, da se dobro počuti, pomeni to že starost.
*
Pisati se pravi govoriti, ne da bi te kdo prekinil.
*
Vse, česar se stalno poslužujemo, se obrablja, predvsem prijateljstvo.
*
Skrivnost, ki jo človek najteže obdrži zase, je dobro mnenje, ki ga ima o sebi.
„To bodo Švabi na Planini veseli, ko bodo videli njegovo golo zadnjico!"
Jordan je potrepljal malega Janeza po rami in mu dejal:
,,Dobro sva opravila. Bi rad imel to pištolo?"
Janez je prikimal in ljubosumno stisnil pištolo v žep. Nato sta se Jordan in Janez po partizansko pozdravila in odšla vsak svojo pot.
__ AN EK D O TE
______________________________.________________________________v____________________________±
•	Neki Parižan, ki se je rad hvalil s prijateljstvom literatov, je imel razen tega tudi navado, da jih je po dveh srečanjih že tikal. Nekega dne je srečal Dumasa in vzhičeno zaklical: »Dober dan, moj ljubi prijatelj! Kako ti kaj gre!”
»Hvala, dobro, moj ljubi prijatelj,” je odvrnil Dumas, »kako se pa pravzaprav pišeš!”
*	Ko se je poročila hči direktorja Co-medie Francaise, je bila gneča v cerkvi tolikšna, da se ni bilo mogoče preriniti od vrat naprej. Dumas si je pomagal s komolci, toda vse zaman.
»Če bo tako ostalo,” je menil naposled, »bom prišel ravno še na krst”.
•	Prijatelj je šel z Dumasom čez Elizejske poljane in strmel, kako naglo rastejo mlada drevesca.
»Seveda," je rekel Dumas, »saj naposled nimajo drugega početi."
*	Neki sodni izterjevalec je umrl v slini bedi in zato so njegovi sosedi zbirali prispevke, da bi ga vsaj pošteno pokopali. Aleksander Dumas, ki so ga tudi zaprosili za 25 frankov, Je rekel: »Tu imate 300 frankov In pokopljite takoj ducat sodnih Izterjevalcev.”
*
Slavni angleški dramatik Bernard Shaw je dejal, da razlikujemo pet vrst laži: navadno laž, vremensko poročilo, statistiko, diplomatsko noto in uradno poročilo.
*
Angleškega filozofa in matematika Bert-randa Russela je prosila neka dama, da bi ji razložil razliko med pojmom časa in večnosti. »Draga gospa,’ je odgovoril filozof, »tudi če bi imel čas, da bi vam to pojasnil, bi trajalo celo večnost, preden bi vi to razumeli.'

N at i o na le Min d er h e it e n
nicht Hindernis, sondern Brucke zvvischen derrVolkern
Der Fuhrer der in Kroatien lebenden Volks-deutschen, Altgayer, gab spater in aller Offentlichkeit prahlend zu, dass es noch vor dem nazistischen Angriff auf Jugoslavvien gelungen sei, etwa tausend junge Manner nach Deutschland zu bringen, wo sie in die Wehrmacht, zum teil in die Waffen-SS und sogar in die SS-Leibstandarte .Adolf Hitler' eingezogen vvurden.
Als es dann im Jahre 1941 zum An-I griff auf Jugoslawien kam, konnte prak-I tisch die ganze deutsche Minderheit ais I Fiinfte Kolonne bezeichnet werden. Sie I benahm sich auch als solche wahrend W des ganzen Krieges.
Der deutschen Besafzungsmacht war es gelungen, innerhalb dieser Volksgruppe die allgemeine Mobilmachung durchzufuhren und von den Eingezogenen besondere Ein-heiten — wie beispielsweise die .Prinz Eugen’-Division — aufzustellen.
Ali dies konnte nicht anders enden, als es geendet hat. Der grosste Teil der deutschen nationalen Minderheit folgte dem Be-fehl Hitlers und verliess mit den sich zu-riickziehenden deutschen Besatzungstrup-pen das Land.
Die Gotscheer sind ein Fali fur sich. Sie wurden zunachst auf Grund eines zvvischen Hitler und Mussolini getroffenen Abkom-mens aus der italienischen in die deufsche Besatzungszone Slovveniens uberfuhrt und langs der damaligen Demarkationslinie an-gesiedelt. Nun liess dieser Umstand allein die Absicht Hitlers deutlich erkennen, Sud-steiermark bis zu dieser Linie zu germani-sieren. Die in dieser Zone ansassigen Slo-wenen vvurden von den Nazis in die deutschen Lager gesteckt. Einige Jahre spater, das heisst schon 1945, schlossen sich die Gotscheer dem Ruckzug der deutschen Be-satzungstruppen an. Es sei noch hinzuge-fugt, dass ein Teil der im sogenannten Selb-standigen Staat Kroatien lebenden schvva-bischen Minderheit noch im Laufe des Krieges nach Polen umgesiedelf vvorden ist.
So hat die in Jugoslavvien lebende I deutsche Volksgruppe sich selbst aufge I lost. Sie hat ihr Schicksal mit demjenigen I Hitler-Deutschlands verbunden, so dass J in letzter Konsequenz auch sie ein Opfer I der Tragodie ist, die dem deutschen | Volke zuteil wurde.
Nach Einstellung der Feindseligkeiten wa-ren schatzungsvveise etwa 70.000 Schvvaben auf dem Sfaafsterritorium Jugoslavviens ge-blieben. Bei der Volkszahlung 1953 gab es wie schon ervvahnt noch 60.000, aber die Rucksiediung ging auch nach der Volkszahlung vveiter. In den letzten paar Jahren liess jedoch der Rucksiedlungsrhyfmus in-teressantervveise standig nach, so dass die Rucksiediung jefzt prakfisch zum Stillsfand gekommen ist.
Die nur zu verstandliche Animositat dieser Minderheit gegenuber nahm nach dem Kriege rasch ab und schon im Jahre 1947 konnfe in Novi Sad (Neusatz) ein deutscher Kulturverein ins Leben gerufen vverden. Er hiess .Klub deutscher Schaffender" und vvirkte bis zum Jahre 1955. In diesen Jahren vvurde auch ein deufsches Wochenblaft, .Der Schaffende’ genannt, veroffentlicht. Im Jahre 1949 fing man an, auch deutsche Ab-teilungen an den Volksschulen zu bilden. Die Zahl der Kinder in diesen Abteilungen stieg standig bis zum Schuljahre 1952/53. Es gab damals 28 Klassen auf 22 Schulen mit 735 Schulern. Mit der neuen Aussied-lungsvvelle fiel diese Zahl vviederum und die lefzten 5 Klassen mit 111 Kindern arbei-teten im Schuljahre 1954/55.
Es ist kaum notig zu befonen, dass heute die noch zuruckgebliebenen Schwaben-Min-derheitsongehorigen, von denen es unge-fahr noch 30.000 gibt, alle Rechte genies-sen, die jedem jugoslavvischen Staatsbur-ger gevvahrleistet sind. Als ich vor kurzem die Stadt Subotica besuchte — das Vervval-tungszentrum eines jener Bezirke, in denen die deutsche Minderheit vor dem Kriege stark vertrefen war — fand ich beispiels-vveise an der dortigen Technischen Mittel-schule 12 Schvvaben als regular ^ingeschrio-ene Schuler vor. Daruber hirttflii konnfe
ich im Bezirksvervvaltungsamt feststellen, dass die Abteilung .Forstvvirtschaft’ von einer Frau, und zvvar von einer Schvvabin geleitet vvird.
Ich vveiss, dass es Leute gibt, die ver-schiedene mit dieser Volksgruppe zusam-menhangende Ereignisse anders darzustel-len pflegen, als sie sich in Wirklichkeit zu-getragen haben. Doch es handelt sich hier meistens um solche Menschen, die alles, was Jugoslavvien betrifft, in falschem Licht darstellen mochten.
Doch kein Mtirchen iiber die im und nach dem Kriege in Jugoslavvien vor sich gegangene Entvvicklung vermag die hi-storische Wahrheit zu verheimlichen, dass die im letzten Kriege geborene Vclks-befreiungsbevvegung und auch der von dieser Bewegung geschaffene neue Staat niemals auf das chauvinistische Geleise abgevvichen sind.
Was die in Jugoslavvien lebende deutsche Volksgruppe betrifft, so hat unsere Fuhrung immer wieder versucht, dem dort herrschen-den Geist des Hitlerismus entgegenzuvvir-ken und zumindest einen Teil dieser Volksgruppe fur den weltweiten, gegen den gross-deutschen Imperialismus gefijhrten Kampf zu gevvinnen. Leider ervviesen sich alle diese Bemuhungen als wenig erfolgreich. So konnte erst in der zvveiten Halfte 1943 eine nur 40 Mann starke deutsche Partisanen-kompagnie gebildet vverden. Wenn auch klein, so hatte diese Einheit doch eine sym-bolische Bedeutung. Sie ist auch heute noch der schlagende Beweis dafur, dass unsere Bevvegung keine der vorhandenen Volks-gruppen vernichten, sondern vielmehr alle ethnischen Elemente Jugoslavviens in einem grossen, gerechten Krieg vereinigen vvollfe.
In diesem Zusammenhang soli auch die Tatsache eivvahnt vverden, dass es uns kurz vor Kriegsende gelungen vvar, eine vveitere, aus osterreichischen Kriegsgefangenen zu-sammengesetzte deutschsprechende Einheif aufzustellen.
Der internationalisfische Geist, von dem unser Befreiungskampf durchdrungen vvar, hat die ubrigen Volksgruppen dazu bevvo-gen, mit uns zusammenzuarbeifen und aus ihrer Mitte auch grossere Partisaneneinhei-ten zu bilden.
Der wahrend des Krieges in dieser und manch einer anderen Form zum Aus-druck gekommene internationalistischc Geist spiegelt sich auch in der Nach-kriegszeit in einer volligen Gleichbe-rechtigung unserer Minderheifen mit der jugoslawischen Mehrheitsbevolkerung wider.
Bevor ich jedoch zur Schilderung der heu-tigen konkreten Minderheitenlage in Jugoslavvien ubergehe, mochte ich feststellen, dass die Gleichberechtigung unserer Min-derheiten heute eine Gleichberechtigung fur alle bedeutet, dass es also bei uns keine bevorzugten und keine bevormundeten Volksgruppen mehr gibt. Im Vorkriegs-Jugo-slawien lagen die Dinge jedoch anders. Die Behandlung der Minderheifen vvurde damals durch die politischen Beziehungen zu ein-zelnen Landern sovvie durch die Starke dieser Lander besfimmt. So nahm die deufsche Volksgruppe eine bevorzugte Sfellung ein. Alle Minderheifen, die eigene Schulen be-sassen, waren verpflichtet, ihre Kinder vor dem regularen Schulbesuch eine Vorbe-reitungsklasse besuchen zu lassen, wo diese die notwendigen Kenntnisse in der ser-bokroatischen Sprache ervverben sollten. Von dieser Verpflichfung vvurde aber die deutsche Volksgruppe im Jahre 1930 befreit. In den Volksschulen gab es nahezu 40.000 deutsche und nur 20.000 ungarische Kinder, obgleich die ungarische Minderheit zahlen-massig nicht vveit hinter der deutschen zu-ruckstand. Die deutsche Volksgruppe hafte mehr als 700 Volks- und rund 145 Mitlel-schullehrer, vvahrend die ungarische nur uber 350 Volks- und 50 Mittelschullehrer verfugfe. Fur die ihrer Zahl nach unbedeutende Grup-pe von 20.000 russischen Emigranfen vvurde aus politischen Rucksichfen ein russisches Gymnasium ins Leben gerufen.
(Fortsetzung in der nachsten Nummer)
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: —
5.55	Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobola, 30. julij:
I.	program: 5.50 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate —
15.30	Za filateliste — 15.30 Koroške mestne slike: Beljak
—	16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Za delovno ženo —
18.55	Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.40 Odmev časa — 20.15 Salzburške slavnostne igre: ,Cosi fan tutte", komična opera Mozarta.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Ti in žival — 11.00 Ljudska glasba — 12.03 Za avtomobliste — 14.15 Glasba na pihala
—	20.00 Dobro zabavo — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet.
Nedelja, 31. julij:
I.	program: 6.50 Domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranja melodija — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate —
16.30	Skozi svet, skozi čas — 17.05 Za ples — 18.00 Otroški oder — 19.00 Šport — 20.10 Bregenške slavnostne igre: Straussova opereta .Dunajska kri’.
II.	program: 6.10 Vesele melodije — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.05 Dobrodošli v Avstriji — 10.25 Od dežele do dežele — 13.15 Za avtomobiliste — 18.00 Znane melodije v nedeljo popoldne
—	18.30 Mladinska oddaja — 19.10 Popevke — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 20.45 Bomba in reaktor, človek v dobi atoma — 21.45 Šport — 22.10 Pogled v svet.
Ponedeljek, 1. avgust:
I.	program: 7.00 Pestro pomešano — 8.00 Operni koncert — 14.45 Posebej za Vas — 15.30 Knjižni kotiček
—	15.45 Operetne melodije — 18.30 Mladinska oddaja
—	18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 21.30 Dobra ura
—	32.10 Pogled v svet — 22.25 Teden pri Združenih narodih.
II.	program: 6.05 Premislite prosimo sami — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Mladina naj potuje — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe
—	12.03 Za avtomobiliste — 11.30 Za prijatelja opere —
14.35 Mednarodna radijska univerza —	16.00 Otroška
ura — 16.30 Glasba za mlade zaljubljene ljudi — 17.10 Kulturne vesti — 20.00 Salzburške slavnostne igre.
Torek, 2. avgust:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Hišni koledar — 8.45 Bikoborba v Ariesu — 14.30 Mladinski referat — 17.55 Teden dni deželne politike — 18.55 Šport
—	19.30 Odmev časa — 20.15 Radijska igra — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.05 Preden odidete — 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Oddaja Rdečega križa — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.04 Za avtomobiliste — 14.35 Brezkončna cesta — 16.00 2enska oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Esperanto — 17.50 UNESCO — 21.10 Vsaka stvar ima dve strani — 21 55 Šport.
Sreda, 3. avgust:
I.	program: 6.25 Pestro pomešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Za prijatelja popevk — 15.30 Atmosfera naših planetov — 16.30 Koncertna ura — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.25 Mozartova opera .Don Giovanni’.
II.	program: 6.05 Premislite prosimo sami — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.20 Mladina naj potuje 11.00
Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste —
13.30	Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti -• 19.15 Za prijatelja planin — 19.30 Srečanje v Rio —
20.30	Zapoj eno pesem z nami — 22.10 Pogled v svel.
četrtek, 4. avgust:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v tujini — 13.10 Mladina igra — 15.30 Koroški avtorji — 15.45 Moderni pouk tujih jezikov —- 17.10 V dobrem razpoloženju — 17.55 Kulturne vesti — 18.15 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev —
18.30	Mladina in poklic — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.05 Preden odidete — 6.10 Z glasbo v dan — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Glasba Josepha Haydna — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Pomembni orkestri — 16.00 2enska oddaja — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Za ples — 19.25 .Dama škrat", komedija Calderona de la Barce v priredbi Huga von Hofmannsthala.
Petek, 5. avgust:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Orke sfralni koncert — 8.45 Pozdravljeni — 15.30 Kulturno ogledalo — 16.00 Glasba Nica Dostala — 17.10 Dunajske atrakcije — 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.55 Šport
—	19.30 Odmev časa — 20.15 Salzburške slavnostne igr*
—	22.10 Pogled v svet.
II. program: 6.05 Mladi glas — 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.00 Dobrodošli v Avstriji —• 9.20 Mladina naj potuje: Gradiščanska vabi
—	11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 * Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Želimo dobro zabavo — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja
—	20.00 .Vrata poletja', komedija — 21.55 Šport — 22.15 Swing-Party.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 31. 7.: 17.00 Za mladino: .Svet mladine* —
17.30	Ravnanje z živalmi — 18.00 Za družino: Pogled v deželo —- 20.05 .Dr. Knock ali zmagoslavje medicine’# komedija.
Ponedeljek, 1. 8.: 19.30 Inšpektor Garrett — 20.20 Aktualni šport — 20.30 .Kakor tat ponoči", veseloigra.
Torek, 2. 8.: 19.30 Union Pacific — 20.30 .Bagdadski brivec", komična opera, prenos iz Bregenza.
Sreda, 3. 8.: 17.00 Za otroke — 18.00 Za družino: Pri cvetličnem zdravniku —	19.30 Pomočniki človeštva —
20.20 .Veliki in mali mož".
Četrtek, 4. 8.: 19.30 Šport — 20.20 .Dama v črni obleki”, televizijska igra.
Petek, J. 8.: 19.30 Za kuhinjo — 20.20 .Yvettini milijoni", družabna satira.
Sobota, 6. 8.: 19.30 Kaj je novega — 20.20 .Car in tesar", komična opera.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00, 15 00, 17.00, 22.00.
Sobota, 30. julij:
5.00	Dobro juiro — 8.05 Ritmi Latinske Amerike — 8 20 Pionirski tednik — 8.55 Partizanske pesmi — 10.10 Od tu in tam — 11.30 Družina in dom — 11.40 Sovjetska zabavna glasba — 12.00 češke narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Slovenske narodne — 13.50 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 16.00 Na platnu smo videli — 17.10 Parada plošč — 18.20 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 20.00 Narodne in domače viže — 20.25 Revija jugoslovanskih pevcev.
Nedelja, 31. julij:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.15 Koncert pihalnih godb — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.03 Otroške pesmi — 10.00 Se pomnite, tovariši — 12.00 Voščila —
13.30	Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.15 Voščila — 15.30 Mozaik melodij — 17.00 Šport in glasbo
—	21.10 Ob stoletnici Gustava Mahlerja — 22.15 Ples cb radijskem sprejemniku.
Ponedeljek, 1. avgust:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Tako so plesali nekoč — ?.0D Od tu in tam — 10.10 S sprejemnikom na dopust — 11.00 Iz Dvorakove .Rusalke’ —- 12.00 Kvintet Niko Štritof — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Z narodno pesmijo v Belo Krajino — 13.55 Glasbene razglednice — 15.40 Hrvatske zborovske skladbe — 16.00 Spet nekaj dni na Češkem
—	16.40 Parada plošč — 17.10 Šoferjem na pot — 18.00 Operne melodije — 18.40 Kulturni globus — 20.30 Bruk-kner: Osma simfonija.
Torek, 2. avgust:
5.00 Dobro jutro — 8.30 Europa-express — 10.10 Igramo vam v zabavo — 10.40 Kanadske pesmi — 11.00 Por potovanje z melodijami — 11.30 Oddaja za otroke — 12.00 Pozdrav iz Dalmacije — 12.15 Kmetijski nasve*i — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Solisti mariborske in ljubljanske opere — 14.10 Iz folklornih zo-piskov — 14.35 Voščila — 15.40 Zabavni orkester radio Beograd — 16.00 Iz domače književnosti — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.50 Človek in zdravje
—	20.00 črnski sekstet iz Amerike — 20.30 Radijska igro.
Sreda, 3. avgust:
5.00 Dobro jutro — 8.05 Zbor Kluba koroških Slovencev — 8.35 Glasba z Elizejskih poljan — 11.30 Renato Tebaldi in Mario del Monaco — 12.00 Trio Slavka Avse-
nika — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Otroci pozdravljajo — 14.35 Izbrali smo za vas — 16.00 Novost n° knjižni polici: Ugrabljena strd (Perkonig) — 16.20 KoO' cert po željah — 17.20 Parada plošč — 18.00 Kultu»n° kronika — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Operne o»'je
—	22.15 Plesna glasba z vsega sveta.
četrtek, 4. avgust:
5.00 Dobro jutro — 9.00 Iz filmov in glasbenih revij 9.40 Slovenske narodne — 10.10 Od melodije do melodije — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.15 Kmetijski n°' sveti — 13.50 Vedri zvoki — 14.35 Voščila — 16.00 ,x svetovne književnosti — 16.20 Kopalcem v zabavo
18.00	Iz Wagnerjevih oper — 18.30 Šport in športniki
—	20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 Literarni večer; Veseli večer z Boccacciom.
Petek, 5. avgust:
5.00 Dobro jutro — 8.05 Ruske uverture — 8.35 S JPr® jemnikom na dopust — 10.40 Francoske in italijanske pevke — 11.00 Veseli planšarji — 12.00 Otroške p**"1 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Domači napevi i*P° zelenega Pohorja — 14.35 Arije iz Mozartovih oper
16.00	Humoreska tedna — 16.20 Parada plošč '
Havajski napevi — 18.15 Kar po domače — 20.15	^
donski zunanje-politični pregled — 20.30 Balet skozi letja — 21.15 O morju in pomorščakih.
In k filmu .Kekec* tudi knjigo
Kekec nad samotnim brezdnom
ki je ena najlepših mladinskih knjig slovenskega mladinskega pisatelja Josipa Vandota. Starši, razveselile svojega otroka z lepim darilom in naročite knjigo .Kekec’ v knjigarni Naša knjiga, Celovec, Wulfengasse 16!