150. Številka._Ljubljana, nedeljo 4. julija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. ^J**JBw d»n>>*v*"nl*1 ponedeljke in dneve po praznikih^ ter velja po pošti prejenian za avstro-operske dežele za celo leto 1H jrl., za pol leta 8 gl. ta eetrt leta 4 * d — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gkl., za četrt leta 3 K'd. 30 kr., za en mesec 1 Kld. 10 kr. Za pošiljanje na dom eo računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode učitelje na ljudskih šol .h in sa dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f,0 kr., po pošti prejeman za četrt Ura 3 *old. - Za oznanila su plačuje od cetinstopne petit-vrete 6 kr., če ee oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U re d n i št v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 „gledaliSka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (7. seja dno 2. julija.) Deželni glavar naznani razne došle peticije, katere se izroče raznim odsekom v poročanje. Dr. Vošnjak in petnajst slovenskih poslan-oev stavi interpelacijo na g. deželnega predsednika, zarad uvedenja slovenskega jezika v urade. (Interpelacijo smo priobčili uže v vče-rajšnem listu.) Deželni glavar izroči interpelacijo g. deželnemu predsedniku. Poslanec Potočnik stavi naslednji nujni nasvet: Izvoli naj se iz cele zbornice odsek devetih udov, kateri naj bi na podlagi državnega zakona od dne 25. maja 1880 presodil vprašanje o zidanji dolenjskih vicinalnih železnic kot zgradeb za silo in še v tem zasedanji stavil dotične predloge. Govornik meni, da, kar se tiče nujnosti, je menda dosti, ako se reče, da je predlog stavljen na korist Dolenjcem. Tudi je polovica zborovanja uže pretekla, tedaj je treba pri ogromnem drugem delu, da se takoj začne. Njega veličanstvo naš presvetli cesar, ki je tako hitro in zdatuo pomagal nesrečnim Dolenjcem bodi tudi nam poslancem V izpodbujevalen vzgled, da se ta stvar Čim preje izvrši. Pri glasovanji zbornica jednoglasno potrdi, da je ta predlog nujen. Poslanec Potočnik utemeljuje potem svoj predlog meritorično. Iteda in siromaštvo na Dolenjskem je uže zdaj silovito, a vse hujše bode, kadar pride zima. Kes se trudijo: sam Domača pisma. VIII. Milostiva gospa! Ako bi meni katera nenadležna, ali kakor pravijo v Ljubljani, inkom-petentna oblast kaj zapovedala, ali ako bi mi taka neuadležna oblast zabranila kaj, bi jaz precej rekuriral na višjo instancijo, to se ve, in potem, kadar bi višje rcšenje v rokah imel, bi ponosno razvil svojo neodvisno zastavo, ter bi nižjej nenadležnej oblasti brundal s taisto pred nosom okolo. Take le misli so me navdajale o binkošt-nih praznikih, tedaj ko je ljubljanski „Sokol" vodil svojo „Zorou po Ljubljani; in ko mi je uže žal prihajalo, ka nijsem tudi jaz sel v Ljubljano gledat našega triumfa, sem srečno zabredel v lepo društvo iz Kranjskega, katero je bilo prišlo na misrjon semkaj, ter se je bilo čisto nenadoma prikazalo na obzorji moje kompetencije. presvetli cesar, država, dežela, razne korporacije in posamezniki, da bi se nesrečnikom olajšala beda, vendar bode ves takšen trud imel premalo vspeha. Ako se hoče Dolenjcem zdatno pomagati, treba je napraviti dolenjsko železnico, katere uže 10 let vsi željno pričakujemo. Načrti za to železnico so uže vsi gotovi, in prav lahko bode promeniti normalni tir v ta-cega za vicinalne železnice. Novcev je v obilici, milijoni leže mrtvi, samo resne volje treba ter vztrajnega dela in šlo bode. Dr. Schaffer predlaga, naj se namesto 9 voli samo 5 udov v ta železniški odbor, kateri predlog se tudi sprejme. Tri volitvi, ki se je takoj zatem vršila, so bili izvoljeni gg.: Potočnik, Navratil, Dreo, Luckman in Hočevar. V upravni odsek voli se namesto g. Šav-nika poslanec Pfeifer. Poslanec Vesteneck poroča v imenu gospodarskega odseka o predlogu deželnega od bora zaradi postave za oddajanje neozdravnih bolnikov s kroničnimi boleznimi iz bolnice v hiralnico in predlaga, naj deželni zbor preide o tej postavi na dnevni red; deželnemu odboru pa naj se naroČi, da ima poizvedeti, kako se oskrbujo siromaki po deželi in da predloži drugo leto deželnemu zboru postavo, s katero se uravna oskrbovanje siromakov. Proti nasvetom gospodarskega odseka govori poslanec dr. Vošnjak. Ko je deželni odbor to postavo zaradi oddajanja neozdravnih bolnikov v hiralnico predložil, imel je razmere pred očmi, kakor se nahajajo v deželnej bolnici. L. 1877 je število bolnikov naraslo proti prejšnjemu letu za 90 bolnikov, a 1. 1879 uže za 350 bolnikov. Vodstvo bolnice zatorej opra- Dva sta bila mlada doktorja medicine, brata, oba pevca, en naš graščak z Dolenjskega (saj jih menda nij dosti več naših na Dolenjskem) in en profesor so bili gosti na mojem teritoriju, vsi dobri „kseliM, katerih pa nijsem jaz vodil okolo po mestu, ampak vsi štirje so pač bili zapeljali nekoliko naših starih fantov in tudi mene v društvo brez dozvole moje kompetentne oblasti, katera pri meni doma avtonomno vlada in zapoveduje v policajuih stvareh. Kako smo se razveseljevali po domače in popevali, kako veseli smo bili, vam ne bodem pripovedoval, saj vam nijsem dolžan vsega povedati, ker nemate prave kompetencije k temu, ampak ko sem domov prišel ob jednoj uri popoluuoči, sem pač moral precej odgovarjati svojej nadležnej „General komandi", in dosti dolgo je trajala razprava, preden sem zadobil absolucijo. Branil sem se dobro, to je res, najprej sem stavil prigovor nenadležnosti, ali kakor se pravi kompetencije oblasti, potem pa, ko to vičeno toži, da nij dovolj prostora in da često morajo bolniki na tleh ležati, kar je bilo lansko zimo vedno treba 30 bolnikom. Mej bolniki jih je mnogo neozdravnih, za katere pa mora dežela vendar v ljubljanskej bolnici po 75 kr., v druzih vnanjih bolnicah celo do 95 kr. na dan plačevati. Po zakonu smejo ne-ozdravni bolniki ostati v bolnici samo tri mesece v oskrbovanji, a potem jih mora občina, katerej pripadajo, vzeti v domače oskrbovanje. Ker je to le predolg obrok in stane deželni zaklad ogromno novcev, sklenil je deželni odbor ukaz vodstvu deželne bolnice, da se ima vselej uže po minolih G tednih naznanjati, ako je neozdravni bolnik v bolnici, da je potem mogoče preje naznaniti ga občini, h katerej spada, da ga ona vzame v svoje oskrbovanje. Ta ukaz je deželni odbor prijavil tuli vsem drugim deželnim odborom, kakor tudi hrvatskej in ogerskej vladi, s prošnjo, naj bi se i v tamošnjih bolnicah postopalo jednakim načinom. Od drugih krajev je deželni odbor dobil ponovljen odgovor, tako z Gorenje Avstrije, iz Češke itd., dočim sta se namestništvo dunajsko in štajerski deželni odbor izrazila, da ta ukaz sega v določbo ministersko, katere izpreminjati nema deželni odbor pravice. Vendar je deželni odbor tudi uvidel, da ne zadostuje, ako se skušajo odpravljati neozdravni bolniki samo iz bolnice, ako jo mogo zapustiti, nego da je treba, da se kolikor možno odstranijo neozdrav-niki iz bolnice, da se ogromni troški nekoliko znižajo in da se občinam polajša plačevanje. Treba je vedeti, da so troški za bolnico 1. 1866 iznašali 83.000 gld., a v proračun za I. 1881 je stavljeno dvakrat toliko, namreč 1G5.D94 gl. nij pomagalo, a tudi nijsem imel višje instancije, do katere bi vložil pritožbo, sem se spustil v meritorno razpravljanje, in ko sem povedal, da so bili v društvu trije medicine doktorji, ter da so uže modri in pametni Rimljani imeli svoje dni rek, kateremu se pravi po latinski : „praesente medico nihil nocet", sem utolažil svojo kompetentno redarstveno oblast, in nebo se je zopet zjasnilo, sicer nij še tisto jutro čisto jasno postalo, toda grmelo in bliskalo pa tudi nij. Lep in ugoden položaj napram meni ima ljubljanski „Sokol"; če mu prva instancija kaj prepove, se precej pritoži in teče do druge, in tam najde pravico, ter nij se mu treba spuščati v meritum stvari, jaz pa ne poznam več instancij nad manoj, jedna je samo, prva in zadnja, in kar ta odloči, to stoji, to me veže, proti temu nemam prigovora niti rekurza, in ako bi ta moja instancija tako neusmiljena bila in bi rekla, da ne smem hoditi pozdravljat in spremljat misijonarjev, bi pač ne smel hoditi. To dobro imam vendar, ka prepoved Kam pride dežela, ako bodo troški za bolnico titko n m i .1 * .ili Da bi se to breme nekoliko olajšalo, sklenil je odbor, naj bi se neozdravni bolniki oddajali v hiralnico. Namesto 78 do !".". kr., se bodo v hiralnici za osobo plačevalo le po 40 kr., pozneje morebiti samo po 35 kr. na dan. Tudi človekoljubje je napotilo deželni odbor, da je predložil takšno postavo. V kakšnem žalostnem stanji so navadno ncozdrnvniki, kateri se izročajo v oskrbovanje občinam, kako žalostno premnognkrat. pogibajo vsega uMtiiljenja vredni ljudje! V dokaz svojim besrdnm navaja govornik pismo takšnega nesrečneža, kateri prosi deželni odbor za božjo voljo, naj ga pusti Še v bolnici, kajti, ako bode moral iti domov v Iško vas, so mu bode tamkaj gotovo mnogo slabše godilo, nego li vsakemu razbojniku. (tovornik pride potem na Vestenekovo motivacijo, zakaj naj se ovrže zakon. Odsek pravi, da zato, ker zakon nij popolen, nego je samo krparija („StUckvverk"), katera ne ureduje vscgii oskrbovanja siromakov. Zakon je kratek, to jo res, a vendar ureduje najvažnejši oddelek siromaškoga vprašanja, ako skrbi za neozdravne bolnike. Ut se hoče, da izgo-tovi deželni odbor v jednem letu zakon, s katerim so ureduje oskrbovanje siromakov, je to nemogoča stvar. Deželni zbor itak za vsako sesijo nakopiči deželnemu odboru po 50 do 100 resolucij, s katerimi ima deželni odbor mnogo dela, in za kar cesto pogreša uradnikov. Ako to zahteva deželni zbor, naj pomnoži uradnike, naj pridruži vsakemu referentu tudi po jednoga tajnika, potem bode uže laglje mogoče shajati, kajti remuneracijo, ki jo dobivajo de-deželni odborniki, tudi nij tolika, da bi vsak dan sedeli po 7 do 8 ur v pisarni. Izdelavuti pak morajo, kar se tiče konceptnih del, odborniki vse sami. Oe se hoče takšen zakon narediti, bodo treba poizvedavati po vseh občinah po deželi, in vsi odgovori bodo jedva prišli v jednem letu naznj, nij pa zatorej misliti, da bi se v tako kratkem času uže predložil zakon. Toda, če ho bodo naredil takšen zakon, je dvomljivo, jeli bode na korist občini; kajti zdaj pride berač in prosi: „dajte mi kaj", in zadovoljiti so mora s tem, kolikor se mu more dati, a potlej bodo zakon določeval, in rekel bode berač: „dajte mi oblačila (za poletje ali za zimo) tako jedila, tako stanovanje, ker to vso mi gre po zakonu". Lopo se bodo potem v takem slučaji zahvalile občine, ki bodo imele rediti ljudi, ki so vso svojo imovino zapravili, katerih često nij bilo skoro vse življenje niti v občini. Govornik zatorej končno predlaga, naj se deželnemu odboru r ar oči, da siromašne ne ozdravite bolnike oddaje hiralnici in da to oh času njih premeščenja naznanja dotičnim občinam, katere lebko prevzeme neozdravnike v svoje oskrbovanje, ali pa zanje plačuje. V posebnega o/ira vrednih slučajih se deželnemu odboru dovoljuje, da neozdravnike prevzame deželni zaklad; nadalje se deželnemu odboru naroča, da vprašanje, kako hi oskrbovati bilo siromake, presodi, in potem o njem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji. (Konec prih.) (.'miški deželni zbor. (Konec.) Iz poročil policijskega odseka posnemljemo: Modroslovcema na duuajskej univerzi Josipu Tuniju in Mihaelu Zavadlalu dovoli zbor vsneemu po HO gld. podpore za 1. 1880. Romanskoj občini se dovoli za oddelek Fratta 1847 gld. p red plače, da popravi jez na levem bregu potoka Verše. Ta znesek bode imela občina povrniti v petih jednakih letnih odplačilih pa brez obresti. Dijakom na kr. kmetijsko-gozdorejskej Soli v Križevci Josipu Gulinu, Andreju Ilartošu in JuŠtu Itelji odkaže zbor vsakemu 50 gld. podpore. Prošnja babice Jožefe K obal iz Komna za letno podporo se zavrne. Dovolo se podporo po ho gld. za 1. 1880 juristom Ivanu Šorliju iz Podmclca, Gustavu Gregorinu iz Sežane, Atefanu Madonu iz Hat, Ivanu Okretiču iz Kostanjevice in Alojziju Go-Ijevščku iz Kanala. — Prošnjo Dionizija Us-saja iz Gorico pa jo zbor zavrnil, ker prosivec še nij upisan na univerzi. Sprejemfti ponudbo voditelja deške šole tržiške, Josipa Diha, sklene zbor, da so ima za deželo kupiti njegov plastigrufični zemljevid goriške grofije za H00 gld. (Ta zemljevid je po spričhi strokovnjakov izvrstno delo; je bil tudi na pariškej svetovnej razstavi odlikovan z zlato svetinjo.) Deželnemu odboru je naročeno, naj da uliti maternico za pomuoženje zemljevida, ki se potem odda po primernej ceni našim ljudskim šolam; poskusi pa naj pridobiti mestni zastop tržaški, da tudi on nekoliko pripomore v založbo dotičnih stroškov. Dijaku na dunajskej šoli za umeteljnoat in obrtstvo, Antonu Mozetiču iz Solkana, dovoli se 80 gld. podpore. O prošnji kmeta Ivana Lasiča iz gornje Vertojbo za nekoliko pomoči, ker sta mu poginila dva volu, prestopi zbor na dnevni red. Dijakom na dunajskej visokej šoli za kmetijstvo in gozdorejo Konradu Hubbianu, Alojziju Oorgnolanu, obema iz Gorice, in Josipu Rustiji iz Skrilj, dovoli zbor vsacemu 80 gld. podpora, O prošnji jameljskih sosedov v devinskej županiji, naj bi zbor dovolil nekoliko podpore za cesto, katero žele delati od Jamelj skozi Pictra Uossa do Tržiča, prestopi so na dnevni red. — Prošnja Tomaža Mrevlje, učitelja pri sv. Križi, za dovoljenje penzijo, se zavrne. Končno se pol rdijo po dotičnih predlogih finančnega odseka računski sklepi za 1. 1H7H in 1H70 zaloga odveznih ostankov 1. 1H48, deželno gluhonemico, vverdonberških štipendijev, zemljiščno-odveznega /aloga, deželno - občinskega zaloga in račun o naloženem in tujem denarji. Narodna ravnopravnost na slovenskem Štajerskem. Iz Savinjske doline 1. julija. (Izv. dop.] Na interpelacijo slovenskih poslancev v (jradci je g. ces. namestnik, kakor poročajo n >-vine, precej odgovoril, da njemu jo v poslednjih 10. letih samo en slučaj znan, v katerem c. k. soduija na slovensk dopis nij slovenski odgovorila. Ne vemo sicer, iz katerih virov je g. cesarski namestnik zajemal svoja poročila, toda zdi se nam, da so mu v tem oziru nij javljala čista resnica. V dokaz, da nekatere c. k. sodnije na slovenskem štajerji na slovenske dopise princi pij al no nemški odgovarjajo, naj navedemo tukaj, kar se je uže letos zgodilo, in to dolgo po tem, ko je g. minister Taaflo zagotavljal, da imajo v Avstriji vsi narodi enake pravice. Občinski odbor našega narodnega trga Bi a s lovce v goreli jej savinjskej dolini je bil namreč sklenil, da jo uradni jezik občinskega urada slovenski. Ta svoj sklep je naznanil tudi c. k. sod-niji na Vranskem, z dontavkom, naj c. k. soduija blagovoli na slovenske dopise občinskega urada odgovarjati slovenski, ter sploh občini slovenski dopisovati. C. k. Bodnija čisto slovenskega Vranskega okraja pak je z vedno prekasno pride, tedaj še le, kadar sem uže gotov se svojim poslom. Če se pa javim pred ekspedicijo in povem lepo po pravici, kam pojdem in kod bodem hodil, tedaj pač smem iti, ravno tako, kakor bodo smel hoditi „Sokol" odslej, če bo gospodu Lasrhanu povedal po pravici, kam misli iti, kaj bo jedel in pil; če pa tega ne bode povedal „Sokol" svojoj sicer nenadležnoj oblasti, ga bode precej šla policija iskat, boječa se, da bi se kje ne izgubil. Rod je potreben povsodi, in zatorej me je zelo veselilo, kosem čitnl v „Slov. Narodu", tam, kjer je bilo nekaj govoru o kacenjamei u, da se se tepli nijso v Ljubljani, in da nobed-negfl DijSO zaklali; tukaj so pač zaklali jednegu prana turopoljskoga pri „.lanezu" tisli večer, ko sem jiiz. bil svojo zastavo razvil neodvisno, stepli se pač nijso, ker nij bilo nikjer nnhed-nega takega človeka, ki hi bil kaj Zabavljal Tako se je na lepo razšlo v miru in strahu b.ižjeni na občo radost, spoznali smo 10jeden diu/.ega, in sklenili urno tako prijateljstvo, ka- tero bode trajalo na našo živo dni — mislim. — Ko bi jaz večkrat zahajal v tako vesela društvu, bi se marsikaj naučil, česar še no zm.rn, in imel bi Vam kaj pisati, tako mi pa zaies časih teško prihaja, če no najdem prave podloge za katero svoje pismo, in potem precej pravijo ljudje, da vaš speetabilis pogreša niislij, a nij mi všeč, če se govori kaj jednakoga 0 mojih domačih pismih, ker se bojim za svojo veljavo, katero sem si itak uže pridobil nekoliko. Veljavo imam nekaj, to vem, posebno sem priljubljen pri naših damah, ker jim znam lepih rečij pripovedovati, da so ne poliujša nobeden. Celo neka gospod i čina, neko dete, katero sem nekoč zibal pred 10 loti kali v Kranju, je te dni, prlšedla semkaj k svojemu Btrijeu, izjavila, da bi rada videla in speetabi-lisa poznala osobno, ali ko sem to zvedel, som se tnalo prestrašil, misleč po nemški: „sie wird was Bnuberea sehen" I Toda potem, ko sem jej bil predstavljen, sem opazil, da še res kaj veljam, ker me je omenjena gospodi- čiua zelo ljubeznjivo in prijazno sprejela, tako, da sem bil Čisto izneuadejan, ko me je hvalila, postavivši me precej visoko gori na lestvo naših literatov, ter rekla, da speetabilis pri njej ne pomeni baš malo. Veste, draga gospa, če so kaj takega primeri človeku, je potem takoj bolj ponosen, in jaz sedaj dosti več držim do sebe, nego sem držal doslej; užo s>«m objektiven nasmeh svoje nov«; lepe prijateljico meje ohrabril tako, da se bodom odslej šo menj bal zamero od katere si koli bodi strani, samo če bodem vedel, da se ne zamerim svojemu idealu, katerega sem našel tako srečno. Zdaj pa le recite, gospa, da nič no koristim sč svojimi pismi, iu — precej Vam dam slovo! Ako ne koristim, škode tudi ne delam nikomur, to Vam povem! Sicer št; ostajem, kakor sem bil do sedaj Vaš S p e c. t a h i 1 i s. ■■BBBBBBBBBBBBJBJBjBBIBBBJ dopisom od dno 23. febr. 1880 fft. 890 občin-skomu uradu naznanila, »la se ona za uradni jezik občine ne briga, dajo uradni jezik sodnije nemški, in da bode nemški o d g 0 v a r j a 1 a n a slovenske občinske dopise. Tako se je tudi zgodilo. Iu ko občinski urad n.i n e m š k dopis c. k. sodnije nij hotel odgovarjati, skli cevaje se na to, da jo g. župan le slovenščine zmožen, in da je sploh ljudski jezik v občini slovenski, je e. k. sodnija na Vranskem v dopisu od dne 28. aprila t. I. št. 1419, zopet odločno izrekla, da bode občinskemu uradu nem-ški dopisovala, dokler ne dohode višjega povelja drugače ravnati. Tako je dakle z ravnopravnost jo Slovencev na slovenskem štajerskem ! Našo poslance v (iradci pa opozorujemo na ta slučaj, ki jasno spričuje, da blagi nameni vlado pri nižjih c. k. organih do/daj žalibože še nijso našli prijazne podpore, slučaj, ki tudi jasno osvetljuje trdenje g. ces. namestnika v (Sradci, da c. k. uradi na slovenske uloge — „slovenski odgovarjajo". Zdramimo se! |I7.v. (lop. I Naši. sloveni.skvj jozvlcb oti. boga dobre si.t.vorjeni. bysti.. Isaija mu. L. Isti bil je na nekih duhovniških skupščinah labodske vladikovine stavljen zahtev, da se primerno besedam £ 10. državnih osnovnih zakonov: „država priznaje, ka so vsi deželni jeziki v šoli, uradu in javnem življenji enakopravni," počne pri Župnih uradih v slovenščini uradovati, kar so je mestoma tudi vršilo. Vsled te narodne prikazni popitulo je prečnstuo kn. vi. redništvo c.Jkr. namestnika za Štajersko o slovenskem uradovanji, isti e. k \ popečitelja za bogočastjo in nauk, in poslednji e. kr. ministra za notranje poslove g. Lasscrju, in oba sta protizakonito in prek zakona svojevoljno določila: k a pač nij uzroka odstopiti od dosedanje navade uradovanja, to je, ka se ne smo slovenski uradovati. Kar nij bilo zabranjeno za 1 lohemvarta, .lirečka iu llabietinka, prepovedal jo Lasser, — Lasser je pokojnik in pokojno njegovega kopita ini-nisterstvo, a nastopilo piavično Taullcjevo, vsem avstrijskim narodom enake pravice ODO" čavši. Časi prihajajo Slovanom vodrejši, torej kaže, potrebno in dolžnost je, da so letos oglasit vso duhovniške skupščino za ono, kar so navedenega leta storile samo nekatero, vso naj vlože prošnje na visoko c. kr. ministerstvo za bogočastjo in nauk po pročastucm kn. vi. rodništvu, da se odstrani protizakonita iu krivična Lasser jeva naredba od dud 22, februarja 18?2. 1., in da visoka e. k r. vlada v soglasji z u s t a V 0 naročito izreče, da se sme uradovati, r e c. i m o, po če u I i s I. j a n u a r-jem 1881. 1., na Slovenskem v župnih uradih slovenski. — Razlogi: V prestolnem govoru dne* 28. dec. isti račilo jo Njegovo Veličanstvo prosvitli cesar izreči, ka bode vladi prva skrb . . . „vse avstrljlke narode na narod ne j podlagi v jedinost spraviti", In 9- oktobra 1870 1.: ..Avstrija bode zavetje pravicam vseh »lezel iu narodov" ; glava in jedro sedanjega e. kr. luiuiMn stva grof Taaffo račil se je izraziti v državnem zboru, ka sedanja vlada ne pusti ni Slovanov ni Nemcev na steno pritiskati; brv/, te narodne podloge bi mi Slovenci kakti v zraku viseli, in v kratkem bi nas kakor paočino veter unesel, da ne hi nilo ni duha ni sluha več o nas; ako se za Nemce piid župne matice nemški, za Magjare magjarski . . ., kaj ovira, ka se za Slovence ne bi pisale slovenski V Slovenec prinaša krvni in peno/ni davek M žrtvenik avstrijskej državi, kakor drugh narodnost ij sodržavljani uživajoči v poluej meti vse ustavne pravice; naše duhovništvo uči božanske nauke v vseh razdelili do neznatne iznimke v naščiui, zmožno je slovenščine v besedi in pistnu;tudi CrkVonl jezik nij nemški nego latinski; popravljač sedanjej nemščini bil ji« M r. rt i ti Luter, kateri je v svojej zmotanosti črnilnik R* vragom vrgel; rimski papež Ivan VIII, je ravno pred tisočoj leti slovanski jezik staroslovonšeino pohvalil in ukazal, „»la se istim jezikom Jezusa Krista. I loga našega, slava in di lo propovodajo. Niti je to pravej veri ali nauku protivno ali meso istim jezikom pevnt.i, ali sveli evangelij ali sv. pismo novega in starega zaveta dobro poslovanjem) iu razloženo čitati, ali vse druge BaiOSlOVnO službe pevati: ker, kateri je stvo-ril tri glavne jezike, judovski namreč, grški iu latinski, on isti je stvoril vse druge na hvalo in slavo svojo." Če je torej v toliki »lavnosli na-ščiua bila razvita in olikana, ko jo je sv. oča za vse bogočastno in crkvene službe spoznal opravičeno in prikladno, kaj bi bilo »Ines na poti, da se no bi v nji pisalo župne malho in Uredno listine? našim najbližnjim sosedom, hrvatskim svečenikom, ukazano je Otipi80m kr. vlade od dud 11. novembra 1877: „ u t m a t r i C U1 a e p a -rochiales a L Januari i 1H78 juxta Ime dum pruescripta formularia lingua croa-tiea ducantur, et oxfraefus »pioipio inatri-culares eadem lingua e.vpediautur; eo taiuen observato, nt Clerus Citrutus obligatus maueat, illis privatis personis et puhlicis juiisdict.ioni-bus, qune id praetenderint, versionein quoqU0 lat ina m subrectondi" (da se župno matice od »Ine 1. januarja 1878 po došle propisanih obrazcih vodo v hrvatske m jeziku , iu tmli matični izpisi v istem jeziku sestavljajo; itak s tem, da dušno pastirstvo ostaja obvezano, onim zasebnikom in javnim oblastim, katere zahtevajo, tudi latinski pievnd piistn-viti). Kar je onkraj meje ukazano, ne bi suudo biti nam prepovedano, vsaj smo oboji verni podložniki Kratica Josipa, kateri jo pri večih prilikah račil obetati omike pravie»i vsem avstrijskim nanulom; naš slovenski pravopis je točnejši nego li nemški; tedaj nij so treba bati zmot, vtve jasnosti pač nadejati. Ti razlogi iskreno priporočajo vodjoujo župnih matic v slovenskem jeziku; napnlino torej vse žile, da se to uresniči. Vigilautibus jura. Politični ra%gle oddali svojo zadevo sodni jam. da jih naj bi te branile. Sod-ski predsednik v Li tlu je izjavil, da je kom-peienteii soditi v tej zadevi, prefekt tamošnji pa j«1 protestiral zoper t<». Komisiju francoskega senata je zavrgla \ l,i 11 tu i predlogo o amnestiji. V aiiit leMlioj spodniej zbornici je predlagal (iladstone, naj se odpravi prisega poslancev, a naj jim boile dovoljeno navadno obljubo storiti. Zbornica ju sprejida ta predlog s A'M'i glasovi zoper 'J74 glasov. Vsled tega sklepa je prišel Itradlaugh v zbornico iu storil obljubo; Domače stvari. — (Klub narodnih poslancev) jo odposlal ministru 1'ražaku, kateri je bil, kakor Ktin> nedavno poročali, imenovan tajnim svetnikom, naslednji telegrami Klub slovenskih' deželnih in državnih poslancev kranjskih se UBOJA vašoj oksceltmci čestitati o najvišjem odlikovanji, ter pristavljati prošnjo, da izvoli vaša cksccleiica tudi še na dalje blagovoljno podpirati pri ve avstrijske unpore slovenskega naroda za povzdigo narodnega izobraženjr. Dr. J. Illeivveis, »lelrlncgu glavarju namentiiik. — (Iz včerajšnje sejo deželnega z bo ra kranjskega), o kateri'j nam nij bilo možno v denašnjem listu priobčiti vsega poročila, navajamo za donos na kratko, da seje sklenilo dovoliti šolskej občini šmartinskej pri Litiji brezobrestno posojilo 1500 gl. in podpirati prošnjo nu'stne občino višnjcgorsko glede premeščanja e. kr. uradov iz Zalič.ine v Višnjo g»>ro. — (Dobrodelni bazar) je dones odprt od 0. ure dopolnilno do 2. popoludue v tukajšn.jeg.i starega strelišča poslopji. Vstopnina 10 kr. Cisti dohodek je o. v ■. I ii 1» Ij i« ii i n it poljauNkem ummI]iu Št. 49. (297—2) Natančneje pri dvornika v rafineriji za sladkor. V Ljubljani, dno 30. junija 1880. Stanovanje na KarInv«k«*J cenil n*. IO h I sobami, 2 kuhi njuno*, bteveSJ in pripravo, s pWlbo vrta, je k sv. Mi-1 it'I i za oddati. (20s— 2; Rusko-turške vojne gledališče 86 vidi vsak dan na cesarja Josipa trgu. Natančneje izveščajo oglasi na uličnih vogalih. (308-1) 90FK Na vrtu kazinske restavnicijc bode v nedelo In i>oii«*«l«»l j<;lc koncert tržaške mestne godbe. N m t < i j ii 111i;i .'10 kr. Pri tej priliki ai usojam priporočati in naznanjati Hlav. občinstvu, da točim <5re« ulico izvrstno vino in pravo ]»lzeimko pivo po znižanej ceni. ,31 16) Udani gnstilnar. t-iolfl. H. platnena obleka. I lister-sako, nijav ali črn. \ [j Cslolcl. 7. i platnena oprava. I C-o I d. 5. I platnena spalna suknja. 1 C»ol."5. komaj za samo četrti del tega, kar je delo stalo, dakle skoraj zaston|, in sioer: 6 kom. vrlo dobrih namizni b noiev, z ročnikom od britanija-srebra, s pravo angleškimi srcbrno-jeklo-iiimi ostrinami; 6 „ jako finih villc9 britanlja-srebro, iz jednega kosa; 6 „ teških sile ma jedi od britanija-srebra; 12 „ sile sa kavo od britanija-srebra, najboljše kvaliteti ; 1 masivni zajemalec sa mleko od britanija-srobra; 1 teški ujcuialec u Jntio od britanija-srebra; 6 kom. puiluoiutkov od britanija-srebra; 6 „ podstavkov, fino cizelirani; 2 krasna liMiniziia ttvečnika od britanija-srebra; 1 koftek za kruli« masivni, od britanija-srebra. i H kom. Vseh teh 47 reči j je izdelano iz najfinejšega britanijarsrebra, 4 I ki jo na celem svotu jedina kovina, katera ostane večno bela in se od pravega srebra tudi po 80 letnem rab ljenji no more razločiti, za kar se garantuje. S H ' o.te a 1-. ^ i= t- a ca a S, "* m u e »ja » 1» S 0 S M > S " > M jo 2 ™ 9 5 «11 od brit. sreb. prejo gl. 3 - - 3. -, zdaj gl. —/0 n n 0 1 n n n n *•«>, , i n » W* 1 n n „ 2.— in „ preje gl 4 —, zdaj gl rt n —.60, „ „ i n a.ro, * „ . 3 5U in - —,f)0 1.50 1.60 1.20 1.20 8,— 1 — —.30 — 76 4.fj0 Itazen tega se še dobi: 18 britanija srebrnih noier, vilie in ilie po 6 komadov, vseli 18 komadov samo gl 8 75. 6 takih žlic ko kavo . 1 za)rniiile«' za Julio 1 „ „ mleko 6 taN 6 |»odu<»žuikov 1 Hlatlkoruik 1 par Hvečuikov 1 n večji 1 svunirk 1 kozarček zu Jajea 1 H«»lujak iu poprnfak 1 kiiraiilldel j za j cM ti in olje 1 orodje za žvoplciike za na mizo, težko, od briianija srebra, preje gl. 3.-, zdaj gl. -.96. Priprava za kavo in čaj a gl. 2.—, 2 60, 3.—, 4.—; kleiče za sladkor ;i kr. 35, f;0, 80, gl 1—j 8 adkormki a gl. 2.—, 2.B0, 4.—; Bipalniki za Bladkor a kr. 35, 40, 75, ',<(.), |, —; karalindelj za jesih in olje a gl 2.—, 4.— ; škailjice za surovo maslo a kr. 75, Bi. gl. 1.70, 2.80, 3.25, 4.—; in še mnogo diuzoga blu^a. V dokaz, da moje naznanilo zavežem se b tem javno, da, skd blago ne bi bilo po volji, je * zameni brez ugovoru 1111/uj. Omenjam tudi mnogo meni priposlanih zahvalnih pisem, katera Bi bodeni do/,voljeval polagoma objavljati. — Kdor boče tedaj dobiti dobro iu solidno bl»gn a ne oUbo za bvnj dt*nar, naj se obrne samo na jedini kr;ij za ntročltve za vse ces. kr. avjtro-ogcrike provinci e pod naslovom: General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Pabriken A. FSAIgS, Wien, RothenthurmstrasBe 9, gegenuber dem erzblsohofliohen Palais. (302—1) Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". 9077 78