PoSfrtTna pta?ang VqetovTnf Cena 1 Din Leto SS. (IX.), štev. 3 Maribor, sreda 4. Januarja 1928 » izhaja raz on nedelja in praznikov vaak dan o-b 16. uri Račun pri poefcram 6«rk. x*. v Ljohijani ib «..403 Volja mesečno, projoma« v upravi a« pa po« 10 Din, doetarijon »a dom pa 10 DJn S Teiefea: Stoedn. 440 Uprava 455 JUTRA« Uredništvo t-n uprava: Maribor, Alek-seo-drov« »H4a»t.li Oglati pa Upih OgUra gajema tadi ogtaani od*** .Jotra- v LjebJjaal, °~-Tmnr. wtkm «.4 VukiievK grozi z novimi volitvami BREZUSPEŠNI IN OBUPNI POIZK OTRANJEPOLITIČNI PANOMSKI DEMOKRATSKO KOALICIJO. — N USI VLADE, DA RAZBIJE KMEČKO- ŠKANDAL. ZAGREB, 4. januarja. Stjepan Radič je objavil v današnji izdaji svojega glasila »Narodni Val«, senzacionalen članek o spletkah nove vlade proti kmeČko-demokratski koaliciji, ki je vzbudil v vseh političnih krogih silno pozornost. O »memorandumu«, o katerem ve beograjsko časopisje toliko poročati in izvira baje iz vrst poslancev Radičeve stranke, ki baje niso zadovoljni z Radičevo politiko, pravi Radič v »Narodnem Valu«, da sicer res obstoja, vendar je bil načrt sestavljen v kabinetu ^ ministrskega predsednika Vukičeviča samega. Vukičevič je nam reč napravil poizkus, da bi razbil jedro opozicije. Zato se je lotil nekaterih poslancev Radičeve stranke, da jih pridobi za prestop k vladni koaliciji. Predvsem se je obrnil na poslanca dr. Luja Kežmana, ki mu je obljubil mesto državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu in celo prosvetno mi nistrstvo, ako se mu posreči, da bi odvrnil od Radiča vsaj 18 poslancev. Vukičevič je poslal v zvezi s tem dr. Kežinanu pismo, v katerem piše med drugim: »Uvideli boste, da sta Radič in Pri-bičevič pri kroni tako osovražena, da je čisto izključeno, da bi mogla priti pri katerikoli kombinaciji v poštev. Zahteve Hrvatov so v mnogem oziru Gibanje prodalakev tobaka RADI ZNIŽANJA PRODAJNEGA ODSTOTKA NAMERAVAJO IZVESTI PRODAJALCI DUHANA DVOVNEVNO PROTESTNO STAVKO V VSEJ DRŽAVI. Za lastniki kinomotografov, katerim se je ponesrečila njihova akcija za znižanje davka in državnih dajatev — prihajajo sedaj na vrsto prodajalci tobaka. Znano je, da so imeli prodajalci tobaka nedavno v Beogradu kongres, katerega so se udeležili zastopniki iz vseh pokrajin države. Kongres je sprejel posebno resolucijo z zahtevami prodajalcev tobaka, upravičene, vendar pa jim nočemo in ; ki je bila izročena pomočniku finanč- tudi ne moremo ugoditi, dokler bo vodil hrvatsko politiko Radič. Na drugi strani veste prav dobro, da ostrina tona, ki se ga poslužuje opozicija v javnem mnenju, že davno presega vse meje.-Vlada tega ne bo več dolgo tr- nega ministra. Do gibanja prodajalcev duhana je prišlo radi tega, ker je monopolska uprava sklenila, da jim s 1. januarjem 1928 zniža prodajni odstotek za vse tobačne izdelke in sploh mono- pela. Sedaj imamo še večino, s katero polsko blago. Dosedaj so namreč do- bomo spravili pod streho proračun, potem pa so nove volitve edini izhod. Pri teh volitvah bosta Radič in Pribi-čevič izginila s političnega pozorišča. Ako hočejo Hrvati pravočasno zaščititi svoj politični vpliv, potem morajo tudi pravočasno vstopiti v vlado, da bodo na ta način zastopani v bodoči volilni vladi. bivali prodajalci duhana 5%, odsedaj naprej pa samo 4% . Ukrep monopolne uprave je težko zadel posebno male prodajalce tobaka, ki se že tako težko preživljajo z izkupičkom. Zato zahtevajo, da se Pro!i brezpravnosti pracansliib pokrajin Jugoslavije KRITIKA VUKIČEVIČEVEGA NASILNEGA REŽIMA POSTAJA VEDNO OSTREJŠA IN VLADI SIj.NO NEPRIJETNA. jim odstotek ne . samo nc zniža, tem-1 blaga. več še poviša na S%. Merodajni faktorji so prvotno sicer obljubili malini prodajalcem, da bodo upoštevali njihove želje, namesto ugodne rešitve pa so dobili sedaj od monopolne uprave obvestilo, da znaša od 1. januarja dalje prodajni odstotek samo 4%. Odlok uprave je .izzval seveda zato v vrstah malih prodajalcev tobaka silno nezadovoljstvo. V kratkem se bo vršila seja, na kateri se bo razpravljajo o položaju in eventualni protestni stavki vseh malih prodajalcev duhana v državi. Stavka bi trajala dva dni in bi bilo ta čas ustavljeno vsako prodajanje tobaka. To naj bi bil prvi opomin za merodajne faktorje, da umaknejo svoj novi odlok. Ako pa uprava monopola ne hi ugodila zahtevam prodajalcev tobaka, potem bo sklican izredni kongres, ki bo razpravljal tudi o vprašanju popolne ustavitve prodaje tobačnih izdelkov in sploh vsega monopolskega BEOGRAD, 4. januarja. Današnja seja finančnega odbora se je pričela ob 10. dopoldne. Ker je bil notranji minister Vukičevič odsoten, je posl. Demetrovič zagrozil, da bo opozicija onemogočila sejo z obstrukcijo, ako ne pride minister osebno na sejo. Šele nato je prišel Vukičevič takoj v dvorano. Srbski zemljorad-nik posl. Š a v 1 i č je vehementno kritiziral notranjo politiko vlade in opozarjal, da je narod že popolnoma odvisen od samovolje žandarmerije. Vukičevič je popolnoma nesposoben minister. Sposoben je pač morda za načelnika kakega lovskega društva, nikakor pa ne za ministrskega predsednika ali notranjega ministra. Posl. Demetrovič je izvajal v svojem govoru, da se je ministrskemu predsedniku in njegovemu režimu posrečilo le to, da je omajal vero množic v vsako avtoriteto. Iz Jugoslavije so hoteli napraviti kolonijalno federacijo. Srbija naj bi bila jedro te države, vse druge province pa naj bi bile samo kolonije. Treba si je ogledati samo vlado, v kateri sedi 13 srbskih ministrov, dočim spada ostalih 5 iz novih provinc med najnesposobnej-še. Naravnost čuditi se je, kako morejo demokrati podpirati tak režim. Vukičevič direktno bagatelizira skupščino in doživljamo boljševizacijo od zgoraj navzdol. V novih provincah smo bili vedno navajeni upoštevati zakone, danes pa je vsakdo razočaran, ker zakonodajalci sami teptajo zakone. Policijski sistem Jugoslavije je brez primere. Kljub ustavi so ljudje stalno v nevarnosti, da jih policija morda opolnoči ne vrže iz postelje. V občinah, kjer radikali nimajo večine, notranje ministrstvo zabranjujc konstituiranje občinskih svetov. Državljanstvo more dobiti ie oni, ki je more plačati ali pa se posluži intervencije sina ministrskega predsedni- ka. (Posl. dr. Žerjav: Vložili bomo tozadevno še posebno interpelacijo in zahtevali skupščinsko preiskavo.) Končno je govoril še radikalni poslanec Siniša Račič, ki je skušal zagovarjati politiko vlade. (Ironični medklici opozicije). Seja je bila ob 12.30 prekinjena. Popoldne je priglašen kot prvi govornik posl. dr. Žerjav. Seje finančnega odbora bodo odgodene za štiri dni. Helge Linčberg — umrl Drevi bi imel koncertirati prvič v Mariboru baritonist svetovnega slovesa, finski rojak Ilelge Lindberg, o katerem smo pretekle tedne večkrat poročali opozarjajoč našo javnost in njegovo izredno umetniško silo. Mariborske izložbe so že izstavile fotografije simpatičnega pevca, postreščki so nosili velike reklamne lepake koncertnega biroja Glasbene Matice za današnji koncert Lindbergh — z eno besedo Mariborčani so komaj čakali prihoda nordijskega pevca, ki je živel zadnja leta na Dunaju, kjer se je tako visoko povzpel v svoji umetniški karijeri, da so bili njegovi koncerti vedno sijajno obiskani. Danes pa je dospel kakor strela z jasnega neba z Dunaja brzojav, da Helge Lindberga, ljubljenca dunajskih glasbenih krogov, ni več med živimi. Gripa mu je pretrgala na Dunaju nit življenja en dan pred napovedanim koncertom v Mariboru! Včeraj smo še javili, da je radi nenadne obolelosti Lindberga koncert preložen za nekaj dni, danes pa javljamo tragično vest, da težko pričakovanega koncerta ne bo... Helge Lindberg je bil v najlepši moški dobi: imel je komaj 40 let. Poleg svojih visokih umetniških sposobnostih v glasbi je bii Lindberg kot veren Finec tudi navdušen športnik, kar mu človek res mora pripisati ob prvem pogledu njegove fotografije. Znan je bil kot vztrajen rokoborec in boksar. Vsesplošno priznanje pa je seveda žel pokojni Lindberg kot koncertni pevec. V njegov lep glas je bilo polnoma v skladu z mednarodnimi občinstvo naravnost zaljubljeno. Na vsa-določili. Iz Italije odposlano orožje ni j kem sporedu koncerta je imel slavni ba-bilo namenjeno samo za Madžarsko, I ritonist vsaj eno, dve točki finskih na Katastrofa na morju BUKAREŠTA, 4. januarja. Med Ni-kolajevskim in Novorosijskim se je v viharju potopil ruski parnik »Otoj«. Katastrofa je zahtevala nad 200 človeških življenj in je bila vsaka pomoč izključena. TIHOTAPSTVO OROŽJA NA MADŽARSKO. BUDIMPEŠTA, 4. januarja. Madžarska vlada izjavlja povodom dogodka pri Monoštru, da je ravnala po- temveč predvsem za Poljsko. Madžarske oblasti so blago zaplenile in tudi že odredile preiskavo. Borza LJUBLJANA, 4. januarja. Devize: Berlin 1354, Curih 1094, Dunaj 801, London 276.80, Newyork 56.64, Praga 168, Milan 299.75. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 135, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Ruše 265—280 Kranjska industrijska družba 56, Šešir 125. rodnih pesmi, ki jih je prinesel Lindberg prvi v Srednjo Evropo in ž njimi dosegel krasne uspehe. Skoda, da nam je sedaj za vedno prikrajšan ta užitek! Bodi ohranjen časten spomin velikemu umetniku! POVODENJ V RUMUNIJI. BUKAREŠTA, 4. januarja. Donava ie dosegla danes nad tri metre nad 370, Stavbna normalo. Železniška o roga ie že pod vodo, Iz oblastoega tajništua SDS za mariborska oblast L Vse krajevne organizacije in vsi po« verjeniki SDS v mariborski oblasti se pozivajo, da posvetijo tekom meseca januarja, ko se v smislu zakona volilni ime« niki uradno popravljajo, temu vprašanja svojo polno pozornost. Predvsem naj na občinskih uradih zahtevajo, da se vpišejo v imenike oni, ki so bili pri zadnjih volitvah izpuščeni, dasi bi po zakonu že imeli volilno pravico. Dalje naj zahtevajo vpis vseh onih, ki so si od zadnjih volitev naprej pridobili volilno pravico, bodisi da so že šest mesecev nastanjeni v občini, bodisi, da so se naselili tam kot državni uradniki, zdravniki itd. Dalje naj tudi zahtevajo izbris vseh onih, ki so med tem časom bodisi umrli, bodisi se izselili, bodisi kako drugače na podlagi zakona izgubili volilno pravico. Tako si bodo organizacije in poverjeniki za reklamacijsko postopanje pri morebitnih prihodnjih volitvah prihranili precej truda. 2. Tekom januarja in februarja morajo vse organizacije izvršiti svoje občne zbore. Prosimo, da se ravnajo glede sklicanja občnih zborov točno po navodilih, k! jih bo od nas prejela vsaka posamezna organizacija. 3. Tekom meseca marca se bodo po ivseh srezih izvršili sreski občni zbori, za katere bodo vse krajevne organizacije istotako dobile potrebna navodila. V vsakem srezu se bodo istočasno vršile enodnevne politične šole na sedežih srezov ter pozivamo že danes vse krajevne organizacije, da izberejo in določijo vse one mladeniče in može, katere bodo v te šole poslale. — Tajništvo SDS v Mariboru. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 4. januarja ob 20. uri »Živijo ta« tovi« ab. C. Premijera. Četrtek, 5. januarja ob 20. uri »Madame Butterflv« ab. A. Kuponi. Petek, 6. januarja ob 15. uri »Rokovnjači«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Logarjeva Krista«. Znižane cene, Kuponi- Novo odkrit mariborski »zverinjak** S SILO IZZVANO NADALJEVANJE LEKSIKONA »PURGARSKIH IMEN. POHLEVNA DIVJAČINA. — PIMF in PIJ MF IZVEN ZADREGE. — VREMENSKI IN KLIMATICNI POJAVI V IMENIH. Maribor, 3. I. 1928. Kakor sem slutil, tako se je zgodilo: Breneš kamen vrhu gore, pa ti se sko trlja niz brdo v dolino in vzame še druge seboj. Iz prve zamere pri Andreju Os(c)etu, kamor so po mojem odkritju prišli novi, od njega še nevidni gostje, se je izcimila druga, ki je dala povod članku v novoletni številki. 2e sem mislil, da imam mir, pa sem uvidel, da sem se temeljito zmotil. Nehote sem odkril v Mariboru jedin-stven »zverinjak«, ki je po svojem bistvu sicer pohleven, a ima slučajno nalogo, da kroti raznovrstno »divjačino«, ki pride v nasprotje z SHS-paragrafi. •• Tji »zverinjak« je bil preje v Trstu, a poveljeval mu je Kralj, katerega je mo ral oelo Cesar poslušati. Poveljstvo je Kralju ostalo tudi v Mariboru, kjer komandira nad Čukom, Jelenom, Košuto (že v »penzijonu«!) Vou-ko&m, Medvedom, Škrjancem, 'JŠ-fcuko, Zajcem in Povhom . . . Če pa pomislimo, da v tej pestri policijski družini kraljuje kraljeva ptica Orel, ki še menda ni nič žalega storil Škrjancu, Zajcu ali — Povhu, — potem nam v očigled neprestanih političnih razprtij postane kar črno pred očmi; kajti kaj takega je sicer neverjetno, četudi je gola, čista resnica v čast stanu, kateremu vsi ti eksemplari pripadajo... V to družino spada tudi Star(ec), ki je kljub svojemu imenu in starosti mladeniškega izgleda in mišljenja. Skratka: Vsi so »fejst« fantje in gorje onemu, ki bi se drznil to moje odkritje krivo tolmačiti. Interesantno pri vsem je, da spadajo malodane vsi tu opisani čudaki k naši mestni policiji. . Čudne litanije, čudovita skladnost, redka iznajdba, kajne?! če^ne bi bilo res, bi moral biti pripravljen. na grozen očitek, da — lažem. v Kakor že povedano, je ta »divjačina« zfelo' pohlevna in oni antiparagrafski divjačini v mariborski prašumi silno nevarna. Z ozirom na te jasno opisane okolščine sem mnenja, da sta tistale dva nedeljska Nimroda Pimf in Pumf, ki sta se zadnji čas po »Večerniku« tako neusmiljeno mrcvarila, izven vsake zadrege; kajti vsled mojega nosu, ki izvoha dobro div-.iacitto tudi tam, kjer je najboljši lovski pes ne bi našel ali izvohal, — je obema — tako Pitnfu, kakor Pumfu — prihranjeno naporno preluknjavanje fraka po lovskih revirjih... Na glavnem kolodvoru lahko najdeta vsak ugoden čas tako Zajca, kakor Povha (sezonska divjačina !), J e 1 e n a in druge »zverine« pa po mariborskih ulicah... Ker sem že pri živalih bi bil smrtni greh in morda celo povod za ponovno zamero, če bi nalašč pozabil na Ježa, ki drži strogo evidenco o oficirjih, kaplarih ter ostalih generalih in rekrutih v območju našega mesta.---------- Potem sem jo po daljšem študiju tudi »pogruntai«, zakaj je na Koroški cesti tako mrzlo, da te včasih za-zebe v naj-intimnejšo kost grešnega telesa. Po Koroški cesti namreč vlada Hlad, ki vsakogar, ki ne bi razumel cestnopolicijskih predpisov ali motil nočni mir pelje k Jugu na Slomškov trg, kjer se vsakemu grešniku razstaja zakrknjeno srce. Če pa je dotičnik posebno zamrznjen in tudi Jugov vpliv nič ne pomaga, ga Čuk, Jelen, Vouk ali Medved citirata v slavno-znano zavetišče pri »Grafu«... Vsemu temu poslovanju pa je neobhodno potreben rekvizit — že zadnjič omenjena Tfn-ta, ki skrbi za to, da na policiji nikdar »tinte« ne zmanjka. Kadar pojde v zaslužen »penzijon«, bo joj — in tega se notranje ministrstvo silno boji. — Izmed vetrov ne smem pozabiti, da piha v agrarnem uradu Sever, v katerega bližini pa se razstopi vsako, še tako zakrknjeno in zmrznjeno dekliško srce; tako zlat deček je Joško. — če pa mariborskim šiviljam in krojačem zmanjka sukanca, gredo v zavarovalnico »Feniks«, kjer imajo Cvirna I v zalogi. Tako je po inicijativi vestnih čitateljev »Večernika« odkrita še dosedaj neodkrita zakladnica velepomembnih imen ma- i riborskih »purgarjev«, a pisec teh vrstic 1 je do dna svoje grešne duše prepričan pa uredništvo tudi!), da se bodo našli še judje, lastniki velepomembnih slovenskih imen po skavtovskl terminologiji, ki nam bodo zamerili, da smo jih izpustili, otrpljenje je božja mast. — Sklep: Maribor je v pogledu zanimivosti in posebnosti res neizčrpljiv. Poln besnosti in humorja se smeji v Novo leto, katero bo ob zdravem smehu razpršilo čemernost iz lic Mariborčanov. — A. - ^Mariborski in dnevni drobiž Naročnikom „Ue£ernfka“ Današnji številki smo priložili položnice! Prosimo cenjene naročnike, da poravnajo naročnino vsaj za 3 mesece, ker nam s tem prihranijo mnogo dela in stroškov. Vsem, ki dosedaj še niso plačali naročnine za leto 1927, smo položnice izpolnili ter prosimo, da vplačajo predpisane zneske, v katerih je naročnina za januar všteta, vsaj do 15. januarja. Uprava »Večernika«. Slouenjebistriška kronika Protest proti občinskim volitvam so ».potegnili nazaj« in končno se je vendarle' vršila volitev župana. Bilo je to 23. decembra. Točno ob 4.30 popoldne si videl iz Jelenove gostilne korakati na magistrat skupino, ki je pozneje odločila usodo našega mesta. Ob določenem času so se sestali novoizvoljeni v magistratni posvetovalnici, kjer je najstarejši otvoril volitve z uvodnim-»Veni creator spiritus.« Previsoko so postavili jajček v gnezdece, iz katerega bi se moral izvoliti novi župan. De-, bata je pripomogla do temperature, ki jo zahteva jajček, da se razpoči in izleti iz njega novorojenec. In zgodilo se je. Zvolili so novega žu-Pfna, Zbor je staremu županu zapel svoj »Requiescat in pace«, obenem pa ubral himno »Živijo novi župan«. In to je dr. Schaubach, oblastni poslanec in odvet-. nik. Po volitvi je stari župan odmolil svoj , »Confiteor«, nakar je ves zbor zažvižgal svoj »Te deum laudamus«. Po županovi izvolitvi je bil izvoljen podžupanom g. Franjo Razboršek, indu-strijalec v našem me*tu. Nato so bili proglašeni svetnikom gg. Kos, SorČnik in Maly, vsi okoli pa za »blažene«. Različne funkcije s peruti in brez perut se razdale prihodnjič. Naš novi odbor, to je župan, podžupan, »vetniki in blaženi, je menda od obstoja mesta eden najbolj znamenitih, ker tehta celokupno 1415 kg. Po dimenziji teles prekaša vse dosedanje. Le eden je »čin-ki«, zato pa živahen kakor petelinček. Po velikosti merijo 1.58 do 1.85 m. Koliko tehta opozicija, še ni mogoče dognati. Novemu županu in odboru priporočam, da odredi posipanje hodnikov z razno žlobudro, kajti zelo neprijetno je, če meščan neprostovoljno položi svojo »garnituro« na obledenela tla naše Slov. Bistrice. # ^ Istega večera, ko se je vršila izvolitev župana v našem mestu, je bila tudi seja gasilskega društva, na kateri so podpisovali menico. To je v dnevih splošne stagnacije sicer težavno in je bila zato seja tudi jako burna, vendar pa je končala s popolnim uspehom. • Kljub hudi zimi se naši meščani in meščanke prav pridno vozijo k gledališkim predstavam v Maribor. Vse bi bilo prav, če bi potoma ne bilo klanca na Klopcah, na katerem je nedavno vsled naduhe spustil neki avto svojo dušo in ni bilo druge pomoči, kakor da so možakarji vpregli svoje sile v obnemogli avto in ga spravili na varno. Minljiva siava. Nekaj let po koncu svetovne vojne pride izletnik v grad, da si ogleda znamenitosti. Pridruži sc mu sluga, češ: »Vas bom spremljali«, a prejme odgovor: »Ni treba! Saj sem bj1 nekoč tu kralj? „ I Vprašanje defazmožnosti mariborskega občinskega sveta. Sinoči se je vršila v restavraciji Kosič širša seja srezkega odbora SDS za mesto Maribor, na kateri se je razpravljalo o situaciji, ki je nastala po rezuitatu občinskih volitev v Mariboru. Podano je bilo obširno poročilo o pogajanjih, ki so se vršila dosedaj o možnosti ustvaritve večinske formacije v novem občinskem svetu. Pokazalo se je, da je položaj še nejasen in nerazčiščen in je bilo • zato sklenjeno, da se nadaljna razprava in končno sklepanje odloži na prihodnji teden. Obenem je bilo vodstvo stranke pooblaščeno, da nadaljuje razgovore v dosedanji smeri. Novi predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani. S kraljevim ukazom je bil imenovan včeraj za naslednika dne 21. decembra umrlega dr. Janka Babnika za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dosedanji podpredsednik tega sodišča, g. dr. Anton Rogina. Temperatura v Mariboru. V noči od starega na novo leto je bila najnižja temperatura —5.5" C, naslednjo noč — 0.4° C, potem — 9.7° C, danes, ko je solnce najbližje zemlji, pa — 13° C. Interesantno je to, da je ob S. zjutraj temperatura skoraj enaka. Včeraj je bilo — 9° C, danes pa — 9.2° C. Radi velike množine snega bi bilo nevarno, Če bi naglo-ma nastopilo južno vreme. Pomanjkanje cigaret posebno »Vardark« se čuti že od novega leta. Nastalo je vsled tega, ker je prevzel glavno zalogo nov najemnik. Kakor sc nam poroča, se bodo že jutri dobile vse cigarete povsod kakor običajno. Ameriško odlikovanje naših mornarjev V navzočnosti vojnega ministra gene rala Hadžiča, komandanta mornarice admirala Priče in številnih drugih visokih dostojanstvenikov je včeraj na poslaništvu Zedinjenih držav slovesno izroči ameriški poslanik Priče v Beogradu odlikovanja našim mornarjem parnika »Iza-brana« iz Dubrovnika, ki so novembra lanskega leta rešili sedem mornarjev ameriške ladje »Robinson« sigurne smrti Kapetan »Izabrana«, Nikola Radoš, je dobil od predsednika Coolidgea zlato uro z verižico, dva oficirja mornariške prizmatične daljnoglede, ostali mornarji pa zlato kolajno. Nadaljevanje smučarskega tečaja. Smučarski tečaj SPD se bo pod vodstvom g. ing. Rimgaldiera nadaljeval v dneh 6., 7. in 8. t. m. Prijave sprejema fodja tečaja na Mariborski koci. Nova tarifa na železnicah. Začetkom letošnjega leta bi imela stopiti v veljavo nova železniška tarifa za potniški promet, ki znatno znižuje ccne posebno na brzih vlakih. Kakor pa se nam poroča, stopi ta tarifa v veljavo šele 1. marča ali pa morda še kasneje. Do tega časa pa se izvedejo še nove reforme v prometu. Iz trgovskega sveta. V trgovski register sta se vpisali iz mariborske oblasti naslednji tvrdki: Ernest Železnik, trgovina z vinom in sadjevcem v Drvanju in Attemsova lesna industrija v Slovenski Bistrici. Gasilno društvo z rešilnim oddelkom v Mariboru priredi v četrtek, dne 5. trn. ob 20. uri v Unionski dvorani dobrodelno prireditev s plesom, pri kateri bodo sodelovali člani narodnega gledališča gg. Rasberger in Harastovič ter gdč. Udovič kakor tudi gdč. Rut Schwab in Fri-scliev kvartet. Plesno godbo oskrbi Schonherrjeva kapela. Vstopnice po Din 25, 20 in 15 za mize in sedeže v trgovini Hofer. Prijava za odmero davka. Vsi privatni uslužbenci (med ka*r*» spadajo tudi kvalificirani trgovski in obw» uiški pomočniki) in samoupravni nameščenci in funkcijonarji se pozivljcjo, naj vlože zaradi odmere davka do dne 3l. januarja 19.-8 po pristojnem davčnem oblastvu takse prosto prijavo vseh svojih službenih prejemkov, ki jih bodo prejeli po vsej priliki v letu 1928 bodisi v denarju, bodisi v naturalijah. Davku zavezani so vsi prejemki iz službenega razmerja, kakor plače, mezde, draginjske, rodbinske in funkcijske doklade, honorarji, nagrade, odškodnine za čezurno delo, vrednost hrane in stanovanja itd., brez vsakršnega odbitka. Za prijavo naj uporabijo uslužbenci tiskovino, ki io dobe brezplačno pri davčnih cblastvih I. stopnje. Pravilnost prijave mora službodaja-lec potrditi s svojim podpisom. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla danes ponoči gospa Marija Grasselli, roj. Krisper, soproga prvega slovenskega župana v Ljubljani, g. Petra Grassellija in mati višjega državnega pravdnika g. dr. Mirka ter vlad. svet. dr. Leona Grassellija v Ljubljani. Pogreb se bo vršil v četrtek, ob 2. pop. iz hiše žalosti na ljubljansko pokopališče. Blag ji spomin, težko prizadetim pa naše iskreno sožalje! Svečina. Pred kratkim se je vršila v naši- šoli prav lepa božičnica. Otroci so deklami* rali in peli. Obdarovano je bilo 76 otrok s toplim perilom in z obleko. Da je naša božičnica tako zadovoljivo izpadla, se imamo zahvaliti Posojilnici v Mariboru, ki nam je poslala 1000 Din, Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki nam je podarila 500 Din in 50 koledarčkov, gosp. R. Smoniku, ki nam je dal kruha in gosp. trgovcu Arhu, ki sc pri naših šolskih prireditvah vedno izkaže. Vsem tem se naj. topleje zahvaljuje šolski upravitelj. Podporno društvo žel. deiavcev in uslul* beaicev v Mariboru. j naznanja vsem Članom upokojencem, da jso glasom občnega zbora samo oni člani oproščeni vplačevanja članarine, katerih mesečni prejemki znašajo manj kot Din 400, in dobijo do Din 4000.— posmrtnine. Potrdilo o mesečnih prejemkih se mora vodstvu društva predložiti v vpogled. Za dostavitev poštnih položnic (čekov) naj člani društvu pismeno javijo natančni naslov, ali iste osebno ob sobotah od 14. do 18. ure dvignejo v pisarni, Aleksandrova cesta št. 65 v Mariboru. Člani se naprošajo, da svojo dolžnost natančno izpolnjujejo. — Odbor. Kožni sejem v Ljubljani se prične dne 23. t. m. ob 8. zjutraj fn sicer na prostoru Ljubljanskega velesejma. lega dne dopoldne se bo kupovalo in prodajalo na drobno, zlasti pa bo Lovska zadruga oziroma »Divja koža« prevzemala od zamudnikov v komisijo kože vseh vrst. Sprejemanje kož pa se brezpogojno zaključi že opoldne. V tem času je tudi ogled posameznih partij kož, pripravljenih za dražbo. Popoldne ob 1 5. u r i pa se prične dražba kož v sortiranih partijah. Dne 24. t. m- bo obračun s kupci in se bodo oddajale kupcem ir.~ dražene kože. Kdor ima Kože divjih živali, naj jih takoj pošlje na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejm. Če mu ni *-**•»«« » Cite za praznike. Oto si je želel opremo za svojo šolsko sobo in to žeijo so mu tleh, v zraku, v neprestani nevarnosti za svoje zdravje, za zmago in čast. . 7.7. . *>vujc zuravje, za zmago in Cast. č n da so v i 51 lzp0 m,!\na ta !la- Konec boja je pri Belmontu siguren, bli-Sutn h Q “0p05lah kompletno skovit udarec z mečeni) ki v trenutku solsko sobo z mizami, stoli, tablami, stre gigantsko moč bika, ne da bi sc omarami, z v ehkansko zbirko učil in pocediia kapljica krvi. To je najpriljub-njig z naravoslovnimi preparati, po- Ijenejši in najslavnejši način ubijanja bi-poh o opremo fizikalnega in kemične- ka. Kajti {ina!e pri nespretnih in neod-ga laboratorija itd. Doca.i so se velik ločnih toreadorjih traja dolgo Časa, kar umski aparat s filmi, ki predstavljajo je za gledalce čestokrat mučno in z.o-niadzarske pokrajine. Spomnili so se prno. hki* <^ugih Citinili otrok tfcr poslali ve-j Bchnontov rival, gibčni in elegantni lek v i za'og0 slikarij, igrač in ob- Joselito, ki je nedavno postal žrtev bi-leK. Vseh darov je bilo za par vagonov. koborbe v Madridu, je bil popoln kon- , q Maa- SCi J° POi! J, -,c izoelano trast Bcimonta. Dočim je Belmonte maj-I fo rs cm: ht?Ske °?rotl}:iih da' ,ken, suh in mišičast in izgleda, da se , _ nosilo seveda madžarsko ljud- sploh ne more zanašati na svojo fizično ~ \ L v' ^klndar?V,aCl 30 moč, je bi! Joselito velik, krepak in poln . i-nliaC '-e' ri !- Za t'V°* ff^ldne moči. Boril se je izredno mirno in f 52, L P*.madzarskl monarhisti s svečanim dostojanstvom, tako da se Tt i cHb h J° S? ,aV° tarnfie p0 J'e zdelo, kakor bi bikoborba od njega svojih listih, da se mlademu kralju sla bo godi in da ilvia samo ene zakrpane hlačke. Usoda bihoborceu Najznamenitejša toreadorja poslednjih let sta bila brez dvoma Joselito in Belmonte. Belniontea je povodom neke bikoborbe v Barceloni težko ranil razjarjeni bik. Tekom borbe so bili gledalci neprestano v strašni napetosti, kajti ves Čas se je torero nahajal v navidezni življenski nevarnosti. Besni živali se je umikal sila spretno, čeprav je bil ves cas takorckoč med ostrimi rogovi upognjenega bikovega tilnika, ki je pretil, da se zdaj in zdaj dvigne ter nasadi in razpara dražilca. Borba z bikom je najjasnejši dokaz, koliko spretnosti, gibčnosti vaje in inteligence je treba, da se nadvlada surova živalska sila. Premoč inteligence in drugih prednosti šibkega človeka se zlasti ne terjala nikakega napora. Stal je običajno daleč od divjega bika, ter jo z nekako čarobno silo mahnil tja, kamor je hotel. Kdor je gledal njegov način bojevanja, je uverjen, da so bikoborbe povsem nenevarne. Vendar je slavni torero preminul na rogovih bika, ravno v času, ko je izgledalo, da mu sploh ne preti nobena nevarnost. Višek raztresenosti je pokazal nekoč francoski minister vojske Painleve. Na Opernem trgu v Parizu je srečal nekega znanca in sc ž njim pogovarjal. H koncu pa mu pravi: »Dragi prijatelj, mi li moreš povedati, ali sem prišel z Operne avenije ali z Bulvarjev?: — »Z Bulvarjev!« mu odgovori začudeni znanec. — »Hvala lepa! Potem takem sem že obedoval...« Mamica šestletnemu sinčku: Joško, greva v cerkev!« — Kaj pa se je tam zgodilo? »Pojdi, Občni državljanski zakonik je eden najvažnejših zakonov, ki urejuje že preko sto let skoro vsa civilnopravna razmerja na našem ozemlju. Lela 1853 je izšel prvi slovenski prevod, ki so ga oskrbeli sicer takratni naši najboljši pravniki-jezikoznanc-i Mažgon, Krajnc in Cigale, a je jezikovno in stilis^-no že davno zastarel in mnogo desetletij je knjižna redkost. Zato že izza poceiaa slovenskega uredovanja ne le slovenski pravniki, marveč vsa naša javnost zelo pogrešajo nov prevod. Cigale sam je leta 1888 pripravil nov prevod, pa ga je prehitela smrt. Dvajset let za njimi se je Fran Regally lotil novega prevoda, ki bi ustrezal razvoju našega jezika. Svetovna vojna in slednjič njegova smrt je preprečila njegov namen. Končno je dvornosodni svetnik Božidar Bezek, svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, izvršil težko nalogo novega prevoda, ki je izšel letos o Božiču v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Prevod podaja v lahko umljivi slovenščini, držeč se enotno v sedanji praksi že udomačenih pravniških izrazov. Vdelane so v besedilo seveda tudi tridetiie novele k O. D. Z., ki so izšle med svetovno vojno, vendar tako, da je razlika med noveliranim in prejšnjim besedilom (s pričrtavanjem) takoj vidna, navedeno pa je tudi staro besedilo. Po posameznih paragrafih so navedene kratko tudi nekatere starejše, še veljavne in novejše določbe že naše zakonodaje, ki so izpremenile dejanski občni državljanski zakonik. Obširno stvarno kazalo olajšava uporabo zakonika. Ker za dogleden čas še ni pričakovati izenačenja našega civilnega prava, zlasti ne v ce>em obsegu, bo ta izdaja gotovo za dolgo vrsto let prepotrebna za našo prakso pa tudi za mladi naš pravniški naraščaj iiaše univerze. Ne le slovenski pravnik, marveč tudi vsi naši župni, občinski in drugi uradi te izdaje ne bodo mogli pogrešati. Za rabo nemških izdaj in za navedbe besedila v nemščini naj ne bo več izgovora. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru. Cena v platno vezani knjigi Din 150. Kraljica Hefretete Pred 15. leti je neka nemška ekspedicija z dovoljenjem egiptovske vade v El Amarni iskala staro - egipčanske c-stanke. Vodja ekspedicije, berlinski milijonar Simon, se je pogodil z egiptovsko vlado, da bo od vsega, kar se bo našlo, polovica pripadala ekspediciji, polovica pa egiptovski vladi. Ekspedicija je imela srečo. Odkrila je atelje egipčanskega umetnika Thutmosisa, ki je deloval dobrih 1300 let pred Kr. kot dvorni kipar kralja Ainenofisa IV. našli so njegovo najboljše delo: doprsni kip kraljice Nefretete. Kip je visok 40 cm ter izdelan iz apnenca. Pri delitvi izkopanih starin je biJ ta kip pripoznan ekspediciji, ki ga je poklonila pozneje berlinskemu muzeju. Sedaj po 15. letih se je pa egiptovska vlada spomnila na kip ter diplomatičnim potom zahtevala, naj se vrne. Nemška vlada je odgovorila s prepisom zapisnika, ki je bil svojčas sestavljen med ekspedicijo in egiptovsko vlado, zraven pa izrazila svojo pripravljenost sprejeti egiptovskega odposlanca v svrho na-daljnih razgovorov. Ob tej priliki je vredno omeniti, da je bil staroegipčanski kralj Amenofis IV. velik revolucijonar svoje dobe. Njegovi predniki se namreč niso dali nikdar slikati ali vpodobiti s kipi, da ne bi ljudstvo videlo, da so vladarji enaki drugim zemljanom. Žele Amenofis IV. je dal napraviti svoj inso-progin kip proti vsem običajem in proti ugovorom visoke duhovščine, ki je narodu predstavljala vladarje kot neka nadnaravna bitja. Odločni kralj je vladal 25 let. Po njegovi smrti se je vse povrnilo zopet v stare običaje. Nazadnje je pa pesek puščave zagrnil krasote nekdanje kraljeve prestolice. Kako mestne občine počpi«. rajo šport Čestokrat je tudi naš občinski svet reševal razna športna vprašanja, v večini slučajev pa s prav malo smisla in razumevanja, dočim v inozemstvu razne občine stalno podpirajo športne institucije in žrtvujejo za šport velike vsote. Mnogo občin je uvidelo, kakega pomena za kraj so dobra moštva, katerih igra privlači občinstvo iz bližine in daljne okolice. Toda ne samo to, so še druge pomembnejše strani sportnin organizacij, ki bi morale biti občinam glavni razlog za podpiranje športa: Mar ni marsikatero dobro moštvo svojemu mestu pripomoglo do slave bolj, kot vsa mogoča propaganda, ki je zahtevala težkih žrtev. Pravilno razumevanje navedenega dejstva je dokazal občinski odbor v Stettinu, ki je samo v minulem ietu izdal za napravo športnih naprav 45.090 mark ali 360.000 dinarjev. Klubi, ki so bili v materijelni zadregi, so dvignili posojila, za katera jamči tudi mestna ob-' čina. Na ta način je občina prevzela jamstvo za 230.000 mark ali za 3 milijone dinarjev. Svojim klubom je mesto omogočilo najetje trenerja in darovalo več krasnih pokalov za najrazličnejša tekmovanja, ter oprostilo plačanja najemnine vse klube, ki imajo igrišča na ob-’ činSkem svetu. V nadaljevanju pravi poročilo, da uspeh podpor in žrtev ni bil samo v sanaciji klubov, temveč, da je bilo omogočeno prirejanje več športnih prireditev, od katerih je imelo mesto veliko moralnih in gmotnih koristi. Kaj pa pri nas? V celem proračunu mestne občine ni bilo doslej postavke, ki bi bila namenjena v športne svrhe. To. je tudi-glavni razlog, da klubi, ki se morajo še vedno boriti z žrtvami, ki jih je zahteval težak začetek in ustvarjanje iz rpč, le životarijo in nimajo možnosti, da bi se razmahnili kakor klubi v drugih krajih. Težkoatleti pozor! Pripravljalni odbor prvega maribor«*1 skega težkoatletskega kluba posluje do nadaljnega vsak četrtek od l!k do 20. v gostilni Horvat v Frankopanovi ulici 7,. Kdor še ni izpolnil pristopne izjave naj se oglasi prihodnji četrtek. S. K. Železničar. V četrtek, dne 5. t. m. ob 19. uri (7.) v »Mariborskem dvoru« važen članski, sestanek. Tajnik. Uspehi Hajduka na Maltri. Moštvo državnega prvaka Hajduka je po prvi zmagi v tretji tekmi izvojevalo na Malti še dve značilni zmagi. Malteški-prvak FCFlorian je moral kapitulirati pred Hajdukom v razmerju 5 : 1. Najboljši je bil napad, ki je predvedel vzorno igro najboljših proiesijonalnih moštev. Navdušenje publike nad igro slovanskih gostov je nepopisno. Hajduk je naslednjega dne v krasni igri porazil tudi Sant Georges v razmerju 5 : 0. Sant Georges je letošnji pokalni prvak in kljub dobri kvaliteti moštva ni mogel kljubovati nasprotniku, katerega je navdušeno bodrila 10.000 glava množica, Ugoden utis, ki ga je Hajduk zapu-til na gostovanju, je dal povod, da so malteški klubi pregovorili goste, da os ta-' nejo v gosteh do petka in da odigrajo poslednjo tekmo z reprezentanco Malte. Splitčanom je torej uspelo po dveh neodločnih tekmah izvojevati tri pomembne in visoke zmage ter dvigniti skupno razmerje na 19 : 6 v svojo korist. Na praznik jih čaka težavna naloga, kateri pa bodo po dosedanjih izgledih tudi dorasli, čeprav malteško reprezentanco sestavljajo prvovrstni igralci. Spremembe v vodilnih klubih« Jugoslavija (Bgd) je izgubila slavueg# halfa S. Popoviča, pridobila pa je v vrste svojega članstva Beciča, prvovrstnega igralca, srednjega napadalca Sanda. Con-cordiji je pristopil reprezentativni srednji krilec Premrl, ki je doslej nastopal za Viktorijo. Za kateri klub se bo odločil Popovič, še ni znano. Sfran X MarUinrstrt V F C F P V ? V T,i?rs. V Mariboru, 'dne 'A. I. 192S. Hans Dominik: Oblast treh Viskont Robarts je ponovil svojo ponudbo. »Stavim deset funtov, da bo prvo amerikansko letalo ob četrt na enajst tukaj«. Mr. Pykett je sprejel stavo in ponudil protistavo. »Sto funtov, da do četrt na enajst ne pristane nobeno amerikansko letalo. Petnajst funtov, da ne bo nobenega do poldne«. V možganih lorda Maitlanda se je podila misel za mislijo. Mr. Pykett je bil član avstralskega parlamenta. Moral je točno poznati vse nitke, ki se pletejo med Ameriko in Avstralijo. Gotovo je imel svoje vzroke, če je stavil na izostanek Amerikancev. Toda lord Maitland je tudi sprejemal vsake četrt ure brezžične brzojavke iz Amerike in opazil je, kako je postalo hujskajoče pisanje amerikan-skega časopisja v jutranjih urah zmernejše in pomirljivejše. AH hoče Cyrus Stonard uspavati Anglijo, da bi jo potem toliko bolj nepričakovano napadel? Ali pa se je morda Cyrus Stonard premislil in odložil odločitev? Ni mogel dati jasnega odgovora na ti dve vprašanji. Njegova pozornost se je sedaj obrnila k drugi stvari. Točka, ki se je zadnje sekunde prikazala na obzorju, se je hitro večala. Iz neskončne višine je pričela padati, postajala z vsako sekundo večja in večja, dokler ni široko in masivno legla na modre valove Solenta. Tam se je sedaj lahko zibala na igrajočih se valovih zračna ladja in hrešče so se pogreznila v globino sidra in jo pritrdila na morsko dno. Plapolaje se je vspel na krovu amerikanski zvezdnati prapor in v nekaj sekundah je zaplapolal ves krov v barvah različnih signalnih zastavic. Cheer-klici iz množice so pozdravili prvo transatlantsko zračno ladjo, kateri sta v nekaj minutah sledili še dve drugi. — Mr. Pykett je mirno izpolnil ček, glaseč se na stoinpetdeset funtov in ga izročil viskontu Robartsu. Medtem, ko je to storil, si je stavljal ista vprašanja, kakor preje lord Maitland. Zakaj pušča Cyrus Stonard še vedno potniška letala preko? Ali se je morda v zadnjem tre-notku premislil in boj odložil? Vse ozračje je bilo nabito s politiko. Ko je pogovor nekoliko zastal, se je razločno slišalo Dianine besede: »Kako naj bi se Amerika in Anglija medsebojno pobijali? Saj to zabranjuie skupen jezik. To je najmočnejša vez, ki spojuje ljudi«. Viskontinja Robarts je pritrjevalno pokimala. »Ne morem razumeti, kako bi se mogli englishspeakers med seboj tolči.« Dame niso verjele na možnost vojne. Seveda so pa tudi zelo malo vedele o politiki in državniški praksi Cyrusa Sto-narda. Zunaj se je pričelo tekmovanje med letalci potapljači. Iz velike višine so se spuščala potapljaška letala v morje, prebila s ploskom vodno gladino, potegnila za seboj še kratek sled razpenjene vode in že so izginila. Kot podmorniki so nadaljevali svojo vožnjo. Po pogojih tekme so morala ta letala napraviti precejšnjo pot pod vodo, nato dvigniti v globini petdesetih metrov zasidrano bojo in v predpisanem času in na določenem kraju zopet vzleteti iz vode. Okoli amerikanskih letal so brzeli carinski čolni. Postopanje je trajalo le malo časa, ker so prekomorska letala sama izpostavila motorne čolne. Posamezni došleci so se podali na suho, da se snidejo s prijatelji in znanci. Pot letalcev-potapljačev je bila dolga. Vsled tega se je vrinilo v program tekmovanje z brezmotornimi letali. Po pompoznem prizoru s potapljalskimi letali je prišla sedaj idila. Z najvišjih pečin obrežja so odjadrali posamezni letalci. Kot metulji so se z napihnjenimi nosilnimi ploskvami igrali v zraku. Včasih so skoro nepremično obviseli v zraku, da naenkrat kakor albatrozi razpno svoja krila in sc v velikih lokih poženejo kvišku. Viskont Robarts je iskal nove žrtve, s katero bi lahko stavil o izidu tekme brezmotornili letal. Ostali gostje lorda Maitlanda so z ostrimi daljnogledi sledili letalcem, ki so s spretnim manevriranjem dosegali vedno večjo višino. Na stopnjicah, ki so vodila na krov Maitlandove zračne jahte, so se v tem trenotku zaslišali koraki. Novi gostje so — 11— MaMogfaaf kithiOjavpoar*-riovaln* m aocijalna namen« •bfiinatva: vaaka basada 30 »ajmanjU znaeek Din 5' z Mali oglasi Žanltrc. dcpi«cr*n|a in ogla. al trgovskega ali rtklanmaga tna&aja: vaaka beaada 50 p, aajmanjii rncaek 0