20. PflVIaTni (rflnKO V drziivl SIlS- V Ljubljani, dne 15. maja 1920. Ddme isbaja vsak petek s Mo K M'—, n pol Ma KUS *® Jotrt leta K fr— Poeamesna Storilka 4/Orin. naroinina ▼ lnoacimtoo eomoMmo ni. •toiUjatv« naurodnBtooto llaMJaaa, ielnhmm ■boe Iter. «. O. MMs. Taleftm M.22&. vn. leto Rokopisi se ne vračajo. — I nserati ae zaraSnnavajo, milimeter vrstica in si-cer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vitu, pri celo-letnih objavah po 70 vin. za vsakokrat. Za rasne izjave itd. stane mm vrstica 60 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefraukira-ne piana sene sprejemajo. Hosana! Tako te le kHc*** v vseh mo- gočih variacijah iz vrst onih ljudi, ki bi delavski pokret najraje zadušili. Vsa klerikalna družba je vriskala veselja, da bo konec vsemu, kar jim je bilo delavskega na potu. Klerikalnemu »Slovencu* m »Večernemu listu* so glasno sekundirali liberalni žurnali »Slovenski Narod* in »Jugoslavija* »Večernemu listu* je bilo pač premalo krvi prelite, premalo pro-gonov in aretadj, kakor zbesneli robanti, laže, zavija, ovaja in denuncira ter hujska naprej. Trik klerikalne družbe iz katoliške tiskarne pa je bil tako okoren, neroden in očiten, da le vsak slepec moral uvideti, kam pes taco moli. Javno in na tihem intrigirajo, očitno hi zahrbtno ru-|ejo proti vsem delavskim ustanovam, zlasti neodvisnim strokovnim organizacijam. Te razbiti je cilj klerikalnih maher-jev. Odgovarjati ali ozirati se na to, kar danes bevska »Večerni list*, ne smatramo za potrebno, ker si vsak pošten človek napravi primerno sodbo sam. Pod našo častjo bi bilo, pečati se z izlivki od samega sovraštva 2e skisanih možgan. iV zadnjem času obeta družba zblaznelih dervišev iz ljubljanske katoliške tiskarne, da naskoči tudi neodvisne strokovne organizacije delavstva na Hrvaškem in v Slavoniji. Svobodno jim, mi zremo na početje klerikalnih agitatorjev popolnoma mirno in hladnokrvno, kajti zatrdno smo prepričani, da bodo naši hrvaški $o-drugi s to črno, zavratno kompanijo obračunali sami in v kolikor naše hrvaške tovariše poznamo, obračunali prav temeljito. Klerikalna družba iz katoliške tiskarne je hrvaški klerikalni zalegi obljubila pomoč. Bože mili, kakšna naj bo pomoč jetičnega umirajočemu? V Mariboru izhajata dva izrazita klerikalna lista »Slovenski gospodar* m »Straža*. Z* »napredek* klerikalne stvari v Sloveniji je značilno, da Je naklada »Straže* od 12000 izvodov padla na 2000, »Slovenski gospodar* pa od 36JXX) ®a 12.000 izvodov. O »Večernem listu* je znana javna tajnost, da gospoda že težko čaka na volitve, da bi ga potem ustavili. Takih backov je namreč zelo malo, ki bi za ta umazan listič plačali kako naročnino. Posledica tega je, da je krvavi »Večerni list* strahovito pasiven. Tudi taktika, katere se gospodje iz katoliške tiskarne sedaj poslužujejo, da bi ojačili svoje organizacije, se ne bo obnesla. Mi poznamo namen posameznih delodajalcev. Vzemimo na primer firmo Pollak. Bosanski Svak gg. Pollakov se na vse kriplje trudi, da bi ojačil postojanko katoliške tiskarne v tovarni. To nam dokazujejo odpusti zlasti delavk. Niti ena *«ued itak maloštevilnih delavk, koje so včlanjene v organizaciji katoliške tiskar- ne ni bila odpuščena. Nasprotno, po tovarni se je raznesel glas, da nobena izmed Sanic organizacije katoliške tiskarne ne bo odpuščena. Na tak način se torej dela v korist delavstva, razcepiti ga, da se njegova moč razblini, to je delo klerikalne družbe, katerega vrši pod enim klobukom s podjetniki. Znano nam je, da se je pri nekem podjetju, katero Imajo v rokah klerikalci, postavilo delavstvo pred alternativo — pristopiti k organizaciji iz katoliške tiskarne ali pa — iti! Ker ne morejo svojega razkrajalnega dela vršiti javno, se poslužijo jezuit iz ma in obratna Saj je »Večerni tist* sam izblebetal, da tiči moč delavcev v njihovih neodvisnih strokovnih organizacijah. Te organizacije razbiti je njih cilj, nekaj upajo potem v jeti na svoje limanice, v glavnem pa bi s tem dosegli svojo srčno željo, napraviti delavstvo napram podjetnikom brez moči No, pomiri naj gospoda v katoliški tiskarni svoje do ekstaze razgrete mc?-gane, vse golide, ki jih izlivajo na pošteni pokret naših strokovnih organizacij, ne bodo nič zalegle, umazali se bodo gospodje sami Na delo, tovariši, za naše strokovne organizacije, kajti početje vseh naših »prijateljčkov* nam dokazuje, da smo na pravi poti. Zatorej na (Mol_______________________ Spoštovani krščanski okoli »Večernega lista*! Neljubo mi je, se spuščati v kakršno-sibodi polemiko z družbo, ki sedi okoli »Večernega lista* ter trobi venomer v svoj kapitalistični rog. Rad bi Vam podal nekoliko čiste resnice, čeravno se pri Vas rada usmradi v raztrganih koših jn ne v Vašem demagoškem »Večernem listu*. Smem Vas vprašati, spoštovana družba, ali je mogoče, da ste v resnici tako napolnjeni krščanske socijalne domišljije, kakor se rotite pred celim svetom v Vašem listu. Mogoče bo res resnica, da ste zviti in lačni kakor lisica. AH sme sodjalist, pa naj bo naš ali Vaš, če ima ljubezen in dobra dejanja na razpolago do svojega bližnjega, poveličevati uspehe na svoje lastno ime, ati sme sod-j jalist hujskati delavstvo proti delavstvu, ter netiti prepir m sovraštvo in končno proslavljati in poveličevati svoje dejanje, ki je delo samo za agitacijo delavskega razkola, beležiti z velikimi debelimi črkami v svoj razupiti »Večerni list* kakor gospod Cvikelj? Lahko je Vam odgovarjati neresnico, fin Še lažje je pa nam odgovarjati v pravi m čisti resnici. Kot zaveden proletarec dobro duševno misleč, ; Vam smem odkrito odgovoriti, da je Jugoslovanska strokovna zveza samo za-i ščita klerikalnemu kapitalizmu, in da vara ) ubogo svoje delavstvo. Ali ai resnica? Da, da, lahko je Vam obljubljati in obljube ne izpolniti; lahko je Vam, delavstvo nahujskati in ga ne pomiriti. Lahko je Vam nemo . sedeti pri zavednem in dobro or-! ganiziranera delavstvu v boju za iz-! boljšanje socijalnega stališča, ter se kanati z izvojevanimi uspehi ki jih je izvedla : naša solidarna organizacija hi nje zaupni-štvo; samo lišpate se kakor Indijanec s ptičjim perjem v »Večernem mraku*. L uh-; kega dela se poslužujete z baharijo, a ^ težkem položaju prepuščati ubogo delav-n ; stvo samemu sebi. Lahko je Vam, nas na* zivljati s komunisti in raznimi drugimi tujimi imeni, zakaj, ker Vaš princip ni ved socijalen, temveč princip izkoriščanja* ubogih. Mi proletarci imamo prvo cioiž-j nost, da smo edini v ljubezni in delu ter gremo k cilju. Vi pa, cenjena krščanska družba v »Večernem mraku*, nikar ;.aj i>ozabite, da ste sejali nedolgo tega vihar, .zdaj ga pa'žanjete. Slišali boste glas de-j lavčev v puščavi, ki bo kričal mašče* a za Vaše grehe! Nikakor pa ne misiitc, da se mogoče razburjam nad vašo budalost-jo in Vašimi kozli, ki ja streljate v »Ve-j černein mraku*? Obžalujem samo, dai j ubogo ljudstvo še ponekod Vam veruje, ko m> vsa Vaša dejanja njemu sovražna* j R. V. Temelji delavskega gibanja. »Veda je moč*. To temeljno in m- ovrgljivo resnico se j« v velikih črkah, nekdaj lahko čitalo na vsakem delavskem zborovanju. Vsa nezavest delavstva vi preteklosti je obstojala v nevednosti. Moč temelji le v združenju. Sama surova i« topa moč res lahko uniči, kar je strohnelega, a na mesto odstranjenega boljše vpostaviti njej ne bo mogoče. Organizacija in združenje daje moč; veda je paj potrebna, da se dosežena taoč modro por rabi To sta dve neogibnosti, katerih* naj nikoli ne pozabi. Kakor malo zadošča edino le pridobljena moč, ravno tako ne zadostuje tudi najvišja znanost sama. Kaj koristi posamezniku poznanje vzrokov socijalne bede in tudi sredstev za nje od*, stramtve, ako mu je nemogoče zbirati somišljenike v mogočnem krogu krog sebe. Ako bi bil Karl Marks spisal samo knjigo »Kapital* in ne dal obenem navodila za organizacijo, potem bi bOo njegovo živ-ljensko delo le polovično. Kako se pridobi socijalistična znanost? Socijaiizem se ne podučuje niti v ljudski šoli, niti na vseučilišču, ia na visoki Šoli se ga kvečjemu le teoretično motri. Kdor hoče biti resničen socijalist, ne sme biti samo z razumom. marveč tndi s srcem. V tem ležg Privlačna sila socijalizma. Mezdni delavec, politično brezpraven ter gospodarsko onemogel, čutfi se je navezanega na gibanj«, katero je naznanjalo dosego njegovega človeškega prava ta zadostujoče mezde. Le malo delavcev se je duševno poglobilo v. sodja&ttm. JStftea de- se' -Je z gospodarskim [bojem in se oklenila organizacij. Le pri [volitvah postavilo se je več delavcev kot |so jih obsegale organizacije za izvolitev socijalnodemokraških kandidatov, toda ne jkot prepričani socilalisti. marveč, ker so /videli v tej izvolitvi izpolnjetije njihovega [gospodarskega vprašanja. Kratkomalo Srečeno: socijalnodemokraški volilci so .hoteli imeti vse pravice kot socijalni demokrati. a obenem ne prevzeti potrebnih dolžnosti. Oni niso preiskavali z danimi možnostmi, da bi spoznali meje socijalno-demokraške moči, ampak oddali so svoj volilni list; poslanec pa naj potem skrbi, da se vsakega volilca zadovolji. Taki delavci smatrajo socijalizem kot vsako drugo politično stranko le s tem razločkom, da ta zastopa koristi delavstva. Samoob-sebi je umevno, da so bili takšni volilci raacčatani, ker je parlamentarna tribuna le majhen odstotek iz delavskega kroga socljajne demokracije. Te izkušnje zado-bile so tudi strokovne organizacije. Da strokovne organizacije zastopajo koristi mezdnega delavca, je tudi malomarnežem prav dobro znano, ter se v revščini in ?tiski na te obračajo. Pri teh iščejo svet in pojasnilo ter stavijo smelo zahtevo, da jim organizacija pomaga. Misli teh malo-marnežev so približno sledeče: Organizacija deluje neumorno in kar se bode pridobilo, bo v korist vsakemu delavcu in tako uživajo tudi malomarneži vse gospodarske uspehe. Kdor pa se je globokeje bavil z mislimi teh malomarnežev, je lahko ugotovil, da so le ti radikalnejši nego organizirani. Vendar se izogibljejo organizacije, ker si postransko upajo dobiti plačilo od podjetnika oziroma njegovega zastopnika, v čemur se dostikrat ne motijo. V svoji nevednosti ne spoznajo razmerja, da ostane vplivajoče delovanje organizacij majhno, dokler vodi gospodarski boj le majhen vlomek vsega delavstva. Strokovno organizacijsko delovanje ne sme biti omejeno samo na golo zanimanje, ampak tukaj je treba pojasnjevalnega dela. To delovanje naj ne preneha, dokler se le ena delavska oseba nahaja izven organizacije. Lahko se torej že iz tega razloga razvidi, da se mora v organizacijah popolniti znanost in moč. K temu pride še nadaljnja potreba. Ne zadostuje samo vpostavitev gospodarskih zahtev, marveč tudi spoznanje meje te moči. Organizacijsko zaupniška oseba, ki deluje z radikalnimi govori, medtem ko več obljublja kot se more izpolniti, bo žela le trenotni uspeh. Končno se pa uveljavi spoznanje, da se je več obljubljalo kot je izbojevati mogoče. Naslednja posledica je poparjenje enega dela članov, od drugega dela pa vedno pritiskanje ,na izpolnitev danih obljub. S takim ravnanjem se ovira organizatorično delovanje kakor tudi onemogoča izobrazba. Ne zadostuje samo dosežen političen in tudi ne strokovni uspeh; pridobljeno se mora tudi zavarovati. To dejstvo je dostikrat težavnejše nego priborenje uspeha. Delavskega gibanja izkušeni zaupniki razumejo to prav dobro, in ako je bilo delovanje strokovnih organizacij oso-bito namenjeno v zaključitev tarifne pogodbe, zgodilo se je to vsled spoznanja, da je obvarovanje pridobljenih uspehov ravno tako važno kot uspeh sam. Kaj koristi najlepši socijalno političen zakon, ako se ga vsted nemogoče praktične upeljave — razbije. Uvedenih je že nekaj socialnopolitičnih zakonov, ki so največje važnosti in vsebujejo napredke. Ali vsi ti zakoni ostanejo brezvrednosten papir, ako se ne bo skrbelo med delavskim gibanjem. gr-7rrrf . r-r-» ~ da se zakonite odredbe obdrži in v Korist delavcev uporabi. Le-to pa je mogoče, ako delavstvo veljavo teh zakonov umeva, odredbe pozna in izrabiti razume. Vsled tega se zahteva, da delavstvo obrne vse misli in um na zakone; posebno veliko zahtevajo takšni zakoni od zaupnika. Vsled pomanjkanja potrebne izobrazbe med članstvom, stavijo.se zaupnikom zahteve, katerih se ne more izpolniti. S tem, da se kričačem to razjasnjuje, zapravlja se čas, namesto da se plodonosno in praktično dela v korist vseh članov. Meje strokovne in politične moči niso ne-omajeno trdno določene, marveč vedne-mu premenjavanju podvržene. One se ne razširjajo po določenem pravilu, marveč lahko začasno obstanejo ter se morajo časih celo skrčiti. Nikoli pa ni opravljeno delo neplodno, ker pride dan, ko se bodo meje nenadoma s skokom razširile. Od podanih gospodarskih razmer dežele odvisna je politika in organizacijsko delovanje. Radi tega ni nikake splošno veljavne teorije, ki bi bila vsem deželam prilagodena. Politika, ki je že v starodavni teoriji hotela delavstvu pot pokazati, bo prišla do nepremagljivih ovir in podlegla. Vedno je torej umestno meje moči spoznati in si ne razbiti glavo ob nepremagljivih ovirah. Lahko si predočimo ogrski primer, radikalni kričači ne prina-našajo nikoli plodonosnega praktičnega dela, marveč tako ovirajo. Seveda bi bilo naravnost nespametno si taktiko odlašanja kot zveličavno m k cilju vodečo predstavljati. O pravem času mora se opustiti vse odlašanje, ako se kažejo uspešne možnosti. Teorija in praksa se mora uspešno popolniti. Iz strokovne organizacije. Organizacija stavbinskih delavcev. Seja odbornikov »Osrednjega društva" se bo vršila v nedeljo 16. t. m. ob 9. uri dopoldne v Šelenburgovi ulici štev. 6, II. nadstropje. Predmet: nove mezde. Ker Je važno, točna udeležba vseh odbornikov nujno potrebna. Pridite vsi! Lfubljaoska podružnica osrednjega društva stavbinskih delavcev prosi vse svoje člane naj oddajo svoje legitimacije v svrho kontrole najkasneje do konca tega meseca, in sicer1 ob sobotah od 5—7 zvečer in nedeljah od 8—1 pop. sodrugu Gabrovcu v Šelenburgovi ulici 6, II. nadstropje. Opozarjamo obenem vse zaupnike, da pobero vse legitimacije in opozorijo člane, da naj svoje legitimacije oddajo, posebno pa tiste, kateri so zaostali, da se vse take zaostale člane opozori, da legitimacije oddajo. Kdor pride vplačati prispevke, mora vsak z legitimacijo priti, brez te se ne pobira nobenega denarja; en red moramo napraviti in povedati moramo še enkrat, da se prispevke plačuje le pri podružnici in ne pri osrednjem društvu, in to ob sobotah od 5—7 zvečer in ob nedeljah od 8—1 pop. Opozarjamo posebno zaupnike, da člane ob veste. — Seja zaupnikov bo v soboto ob 5. uri zv., Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Prosi se točne udeležbe: — Načelnik. Mezdna gibanja. Osrednje društvo usnjarjev In sorodnih strok na slov. ozemlju naznanja, da so se dne 10. maja 1920 vršila mezdna pogajanja za usnjarsko stroko. Med zastopniki delavstva in zastopniki delodajalcev se je dosegel mirnim potom sporazum. Kolektivna pogodba se razglasi kakor hitro bo podpisana. Pogajanja so se vršila v Ejubfjanl Kot oftgovor na prizadevanje gotovih elementov iz klerikalnih vrst naj bo še intenzivnejše delo za našo stanovsko organizacijo. Ljubljana. Na zahtevo strokovne organizacije oblačilnih delavcev so kroJaSkl mojstri v Ljubljani povišali pomočnikom plačo za 30 odstotkov. Uvidevnost torej zmaguje. Šoštanj. Predložene zahteve delavstva v tukajšnji kemični tovarni so se rešile na sledeči način: V splošnem se delavstvu poviša plača z dnem 1. maja 1920 za 30 odstotkov. Na mesto zahtevanega nabavnega prispevka se delavstvu na povišano plačo prizna še 40 v. na uro. V tovarni se uredi kopelj. Glede plačila petih praznikov se še ni dosegel sporazum. Prvi skupni nastop naj bo delavstvu v bodrilo. Svojo strokovno organizacijo naj proglasi, izpopolni in utrdi. V Kostolcu stavkajo rudarji. Nihče izmed rudarjev v Sloveniji naj se pod nobenim pogojem ne da pod kakoršnokoli pretvezo zvabiti v Kostolac. Polzela. Dne 15. aprila 1920 so se vršila pogajanja za regulacijo plač delavstvu tvrdke Kurka in Wildi, tovarna umetnih strojil. Po tozadevnem dogovoru se je delavstvo razvrstilo v pet plačilnih skupin. V prvo skupino spadajo rokodelci s plačo po 5 K na uro. Kurjačem, katere se je uvrstilo'v drugi'plačilni razred je bila zvišana plača od 1.70 K na 3.80 K do 4 K za uro. Delavci na prostem (tretji razred) so prejeli povišek od 1.60 K na 2.50 K do 3 K. četrti razred — delavke — od 1.20 K na 2 K do 2.40 K. Končno se je učencem v petem razredu določila plača 1.80 K na uro. Povišane plače so se izplačale delavstvu od prvega aprila, torej za nazaj. Glede odpustov delavcev se Je sklenilo, da brez tehtnih vzrokov ne sme biti nihče odpuščen in to le v sporazumu z zaupniki. Mezdno gibanje se je izvršilo lepo in složno. Mezdna pogodba, sklenjena med tvrdko Josip in Berta Sonnenberg, tovarna kamenine in premogokop, v Libojah pri Celju, katero zastopata gg. Josip in Berta Sonnnenberg ter med delavci tvrdke, katero zastopajo: zaupnik rudarjev Jakob Korošec, zaupnik kamen, delavcev g .Bezenšek Anton in za strokovno komisijo sodr. Kolenc Gustav iz Celja. Dogovorno med obema strankama se , določi: 1. Dnevna plača ostane po sklepu obravnavanja z dne 29. februarja 1920. 2. Zivljenske potrebščine se zaveže tvrd. oddajati: Belo moko po 8 K, krušno ali koruzno po 4 K za 1 kg. In sicer dobi vsak delavec po 4 (štiri) kg vsake moke na 14 dni, svojci pa polovico navedenega kvantuma. K svojcem spadajo žen& in otroci do 14. leta. Slanine dobi vsak delavec en kg, svojci en četrt kg na 14 -ni. Cena 25 K (petindvajset kron). Soli oženjen 3 kg, samski 1 kg, cena 1 K (ena krona.) 3. Tvrdka preskrbi za vsakega delavca en par čevljev s 50 odstotnim odbitkom od lastne nakupne cene. 4. Stanovanjsko vprašanje ostane kakor je bilo doslej. Liboje, dne 5. maja 1920. t prečitano in podpisano, za tovarne kamenine in premogokop: Berta Sonnenberg s. r„ J. Sonnenberg s. r. Za zaupništvo: Jakob Korošec, rudar s r., Anton Bezenšek, kamenik s. r. Za strokovno tajništvo: Gustav Kolenc s. r. fisgrir. ' felJSmca pri Lešah smo prinesli dopis, v katerem je ožigosano postopanje rudniškega paznika s. Šteharnika. Ker nismo dosedaj priobčili dopisa, katerega nam je s. Šteharnik poslal v svojo opravičbo in to raditega, ker smo ^hoteli, da se zadeva po zanesljivih zaupnikih na licu mesta preišče, priobčujemo jdanes namesto dopisa s. Šteharnika sledečo konstatacija Dotični zaupnik nam poroča: Po mojih informacijah je trditev glede stelje neresnična. S. Šteharnik odstopi ,od tožbe, vendar pa želi, da se stvar y »Delavcu*** prekliče. Obenem obžaluje s. Šteharnik izraze, katerih se je bil po-služfl napram delavcem. Nadpaznika na Holmcu sploh ni nobenega, sicer pa je delavstvo s s. Šteharnikom in z obratovod-jem zadovoljno. Končno vlada splošna želja, da bi se v doglednem času vršil na Holmcu shod rudarjev’. Mi radevolje priobčujemo ta popravek in veseli nas, da je s tem zadeva rešena. Reberca. Obvestilo, da se ima na L mafnika delati in zaslužek tega dneva odračunati v sklad za žrtve z dne 24. aprila 1920, smo, žal, prejeli prepozno. ,Dan 1. maja smo torej praznovali. No in ker nismo mogli odračunati zaslužek tega dneva, bomo vseeno storili, kar je v naših močeh. Tu v tužnem Korotanu ni delavstvo še tako zavedno kot bi to bilo želeti. 2al, da mnogi še ne pojmujejo pravilno delavska vprašanja. Imamo v tovarni za celulozo tudi Še takih tovarišev, kfžal smatrajo za prvo svojo dolžnost takoj vse sporočiti ravnateljstvu, kakor hitro so kaj slišali. To je pač bolezen posameznikov. Seveda se motijo, če mislijo, da se bodo na ta način prikupili, kajti vsak podjetnik se dobro zaveda, da on, ki izdala svoje tovariše, pri prvi priliki izda tudi njega. Pa dosti za enkrat, morda Pride čas. ko vam bomo lahko poročali kal veselejšega. Domail pregled. ° Prejetih zneskih za t *?!?» str°kovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, za ostale po žrtvah z dne 24. aprik 1920: Blaž Hribar v Tržiču odračunal K 376.— jože Udovč, Ljubljana, odračunal za E. I. zaslužek 1. maja K 8(k— m Gramofon k 6.—, Mozetič Al., Ljubljana, odračunal za v tovarni Pollak nabranih K 679.—, kovinarji tovarne 2ab-Sji Ljubljana, K 1771.—., Ivan Korošrn Vič—OUnce, odračunal sledeče zneske za Boltežar Fran 20 K, Korošin Ivan 20 K, Pirnat Ivan 20 K, Jakob Rihar 5 K, Ivan Starin 30 K, Pavlin Rudo« 20 K, Anton Mohar 22 K, Marija Škerl 4 K, Neimenovan SO K, Anton Škerl 20 K, Nande Škerl 20 K, Stermensky 20 K, Kodela 30 K. Tonči Roner 12 K, Ang. Selan 6 K, Merez 20 K, Potoje 10 K, Vinko Zorec 4 K, Belič Ang. ? K.Oregor Vrhovnik 5 K, Ivan Doplihar 100 K, Loboda 10 K, T. 10 K, I. Z. 50 K, Neimenovan 10 K, Neimenovan 10 K, Avbelj 10 K. Mole, Ljubljana, 10 K, G. H. Jn L. H. 40 K, stavbinski delavci Ljublja-H okolice so Novaku Franc odračunali K 400:60. stavbinski delavci opekarne v v Gameljnah po Tacar Ignacu • S :7’40, Ramovž Matevž, Ljubljana, 20 K, v cj cestne aprovizacije v Ljubljani Stivi ,Vas]e & dn,K* Ljubljana, 20 K. Albin m, Kb®rger odračunal v Logatcu nabra-K 1553.40. podružnica oblačilnih vTrnVc^v’ Ljubljana, 970 K. kovinarji to-JnSf Samasa. Ljubljana. 2850 K, Novak sek- iunal posamezno nabrani zne- št q1 , “0S,P Moretti. Jesenice-Fužine 1 % odračuna! 954 K. Anton Fabjan, __________8, znesek 70 K, 'Osrednje 3ru* štvo lesnih delavcev, Ljublj. odračunalo znesek 2407 K in naslednje zneske, za katere je prispevalo delavstvo tovarne V. Bratuž & drug v Gameljnah in sicer: Bukovec Franc 27 K, Franc Rožič 10 K, Lovrenc Robar 10 K, Jožef Kernič 10 K, Storič Jožef 10 K, Willer Franc 10 K, Kosmač Janez 10 K. Milavec Jožef 20 K, Je-ler Matija 5 K, Berčič Janez 4 K, Sever Frančiška 10 K, Bučar Urša 3 K, Sever Veronika 10 K, Kosmač Urša 10 K, Kosmač Alojzija 10 K, Jeras Frančiška 10 K, Božič Marija 10 K, Smole Ana 10 K, Kosmač Agata 5 K, Tomšič Frančiška 5 K, Seršen Pavla 3 K, Sivalič Katarina 3 K, Minka Novak 10 K, Vališ Kati 5 K, Cecilija Sušni 5 K, Kosmač Marija 5 K, Kern Marija 5 K, Ivanka Šone 8 K, Franc Leskovec, Vrhnika 52, odračunal znesek 318 K, kovin, trd-ke Samasa odračunali 2850 K, nabralo se je 80 K likofa pri barantanju piskrov na jahrmarš’č dan v Malem Triglavu Spod. Šiška ter so to svoto veseli mešetarji blagohotno poklonili svojcem ubogih padlih žrtev, kar jim najlep’š Buahonej Krošnjar. Skupno K 13.755:40. Vzor discipline. Pokrajinska strokovna komisija za Slovenijo je povodom dbojstva na Zaloški cesti dne 24. maja 1920 pozvala vse zavedno delavstvo, naj odračuna zaslužek enega dneva v sklad za ostale po žrtvah. Prvi, ki so se temu pozivu v polni meri odzvali so bili kovinarji tovarne Samasa. Delavstvo te tovarne in zvonarne je točno odračunalo svoj celodnevni zaslužek v znesku 2850 kron. Živeli tovariši! To se pravi disciplina! — I. T. Shodi so sicer prepovedani, ampak to velja najbrže le za strokovne organizacije, združene v pokrajinski strokovni komisiji za Slovenijo, ker drugače bi ne bilo mogoče, da sklicujejo ljudje iz katoliške tiskarne shod služkinj na praznik dne 12. maja. Menimo pa, da se mora meriti pravica vsem po enakem merilu. Kar je enemu drago, mora drugemu biti milo. Protekcija je korupcija. Pričakujemo torej z vso gotovostjo, da deželna vlada famozno prepoved shodov ukine ali pa tolerira tudi naše shode. To imamo pravico zahtevati. Pogled v Pollakovo tovarno v Ljubljani. Pollakova tovarna v Ljubljani je veljala sicer za humano podjetje do zadnjega Časa. Kar smo ji očitali, je bilo glavno to, da so bile plače v tej tovarni vedno nižje kakor drugod. Plače so še danes najnižje moške, zlasti pa ženske, kar nikakor ni umestno zlasti, če pomislimo, da je bila ta industrija med vojno silno dobičkanosna in je tudi še danes, v kolikor so surovine na razpolago. Danes pa so postale razmere iz drugega vzroka kričeče. Priženil se je neki pravdni doktor ki je postal družabnik in ravnatelj za notranje posle tovarne. Uvedel je strog birokratizem in neizprosna odpornost mu je glavna čednost napram vsem željam delavstva. Prej je delavstvo doseglo marsikatero malenkost, v novem režimu Je pa vsaka beseda zaman. Mož je bil častnik pri vojaškem sodišču, zato pravi, da pozna vse paragrafe in preganja delavstvo. Mož je namreč pozabil, da je delavstvo °jne ^ec- da ie demokratična doba današnjega časa in socijalni položaj delavni.« 7aŠ?eJši kakor stari srednjeveški pragraf. Glavno ost Je naperil proti strokovni organizaciji delavstva, ki je edina zaščitmca. Po zadnji generalni stavki je začel kar na debelo odpuščati delavstvo brez vzroka, dasi bi moral pošteno moralo delavstva upoštevati. Pravi teror je to. Med drugim bodi še omenjeno, da od- pušča! v prvi vrsti 'delavke In Mavce, ki so navezani na tovarniško delo, ki se z delom res žive, ker bivajo v mestu. To je velika krivica, ki jo povzroča človek, ki nima nikakega socijalnega čuta, marveč hoče ustreči le svoji osebi kot bivši oficir. Več poštenosti in pravičnosti smemo zahtevati tudi od tega gospoda. Z Zaloškimi žrtvami ni padla organizacija, še manj pa vse delavstvo. Ogorčenje, ki ga vzbujate s svojim postopanjem v javnosti, je precejšnje in tudi splošno sumničenje o „tat-! vinah“, ld ga prinaša »Večerni list“ se ne tiče delavstva, ampak Ie krivcev, katere mi le v toliko zagovarjamo, da so slabo plačani. »Večerni list“, v katerega poročate to, ima pa namen oblatiti delavstvo sploh. Kako krivično se postopa, so dokazale tudi sodnijske obravnave. Ugled, ki ’ ga je imela tovarna, pada. Gospodje šefi naj kaj ukrenejo, da ta zlobnost preneha, ki jo stresa neveščak. Zahvala. Podpisana se naflskreneje zahvaljujem vsem, ki so mojega soproga spremili k zadnjemu počitku. Posebno se še zahvaljujem pevskemu zboru ter godbenemu odseku »Svobode**. Hvala vam sodrugi. — Alojzija Pavlin, vdova po prem. nadzorniku državne železnice. Nemški kapitalisti podpiralo militarizem. Nemški kapitalisti so sklenili, da bodo navzlic odloku entente. da Nemčija ne sme imeti več nego 100.000 mož vojaštva. sami s svojimi sredstvi vzdrževali takozvano volno policijo, kar bi ne bilo nič drugega, nego armada pod policijsko krinko. Obvestila. Reberca. Nepodpisanih dopisov ne moremo upoštevati, tem manj pa, da bi jih priobčevali, ker vendar moramo vedeti s kom imamo opraviti. Kdor ne zaupa nam, ne more zahtevati, da mu zaupamo mi. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ublaŽujejo bolfečine in utrjujejo telo masaže s Fe”- —m 1 pravim Elza fluidomi 6 dvojnatih' ali 2 špecijalni steklenici 36 K. ; >' Potrebovati M odvajajoče. žeMec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se Fellerjevih’ pravih Elza-krogljic, 6 škatliic 18 K. Omot in poštnina posebej, a’ najceneje. Eugen V. Fetfer, Stubfca Elza trg St 334, Hrvatslea. F Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna* v ljubljeni. h • j) leki in o£ti J” ,J?rav,jam K 10-} proti uSem pri perutnini K 10*— prašek proti k « ■,% ’ m*„zHo Pro« “Sem pri !r r. £ ““‘L0 n uiH pri K 6-- in 10-—; «nktnra proti mrčesu na sadju in na ze enjadi (uničevalec rastlin) in mravlja« K 10 — ; mazilo proti garjam K 10-— Pošilja po povzetju zavod za eksport M. Jflnker, Zagreb 6., Petrinjska ni. 3. Razpis službe. Pri podpisanem društvu Je oddati jnesto \ • • • •! Okrajna bilhlSka blagajna' 9------1 v Ljubljani. |--------1 Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne l re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob aedeljah in prašnikih ss='.r",7 Je blag ijna zaprta. . FVosflci morajo biti izučeni mizarji, yeč časa organizirani, ter v društvenih poslih dobro izvefbanL Službo Je nastopiti 1. Junija t. L Solidni prosilci« ki imajo tudi govorniški dar ter so v računanju in pisavi dobro podkovani, naj vpošljejo •Istnoročno pisane prošnje do 20. maja it i. na „Načelstvo Osrednjega društva lesi i'j delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju** ▼ Ljubljani. Selenbur-gova oHca 6, IL nadatr. V Ljubljani, 1 maja 1920. Zorč Viktor, t fi. predsednik. mmmmmmmmmmmmmmSm Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje k* aM ft. Koteiin Pitir splošno zdravljenje sžl-Val Turjaški trg it 4. vokr. boL blag. Ul Iran Zajtt /10—‘/ill TajiU b| «.i splošno zdravljenje 2-8 rtuGBautailL Bf. Tlitu BnAvir ‘,.11-^12 BBsjmi.12. splošao zdravljenje 1—2 TajilU b| 1.1. It. mi Kraiiber S—8 TajriUbi k L splošno adiavljenje 1-4 NMiaSiti mar Motel« obdržati svoje lepolol Hotel« H««tl kafc«r barZu« mehko koSo! Nočeta SOlntelh p«Bi moio* U«v ta ogr««v! Uporabljajte Fellerjevo pave Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Ob-iadovani bodete! Z« vi dani! 1 lonček 9 K. No. QI not-aejfc vrste 12 K. K temu ffcUei}evo najfinejle lilljno-*' mlečno milo 16 K. s tdnm lasal Falierjeva prava Elza Tannochina pomada xa mat tu doseia bajne latel Zaprefi prhaj, prerano osivenjel Zatesni pleiol 1 lonček 9 K, No. IB IS K. K temo moča* tetovo milo za umivanja glava SK. Šampon 1IC Mazilo zatoka 2 K 80». s to* K. s s Mulil« V