The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
, ^JUJME XXII. — LETO XXII.	CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) MAY 8, 1939.	ŠTEVILKA (NUMBER) 106
Možnosti nemško-ruskega sporazuma, ki bi izpremenil evropski položaj
tozadevna ugibanja so še zelo meglena. — Možno Je» da hoče Rusija izmanevrirati Anglijo in Francijo na stališče, kakršnega si sama želi.
» BERLIN, 7. maja. — V tukajšnjih političnih krogih se je pričelo govoriti o možnosti končanja tradicionalne sovražnosti med Berlinom in Moskvo, kar bi ustvarilo, če se govorice uresničijo, popolnoma nov položaj v Evropi.
Vsa znamenja kažejo, da bo-'do v Nemčiji demokracije zavzele mesto komunizma^ ki je j bil doslej najbolj osovražen pri nacijski vladi.
Poročila javljajo, da so se že pričeli kazati znaki novega vetra, ki je pričel vleči, in da se ne napade več toliko boljševizma in Moskve, temveč, da bodo odslej ti napadi veljali Londonu in Parizu.
V nemških krogih se govori, da je Rusija pokazala dobro voljo za zbližanje med obema deželama, s tem, da je odstavila Litvinova z njegovega položaja komisarja zunanjih zadev.
Ali je vse skupaj samo manevriranje?
MOSKVA, 7. maja. — Poročila o boljših odnošajih, ki so na vidiku med Nemčijo in Rusijo, se tukaj ne potrjuje niti ne za-nikuje. Opazovalci sovjetske diplomacije ne izključujejo možnosti nacijskega manevra, da se potegne Rusijo od angleško-francoskega bloka, ko ni več na ( oblasti Litvinova, ki je bil naj- -gorečnejši zagovornik sodelovanja Rusije s Francijo in Angli- |
jo-	.
Istočasno pa ti opazovalci tu- , di ne izključuje možnosti, da u- £ tegne biti to manever Rusije, ki , hoče pridobiti Anglijo in Francijo za sporazum in odobritev svojega lastnega stališča, zato | ie v interesu Moskve, če pusti
J	]
Anglijo in Francijo v veri, da ji . ponuja Hitler ugodne pogoje. ;
pouk veronauka v nemčiji
BERLIN, 7. maja. — Berlin- ! ski katoliški škof, grof Konrad ; von Preysing, je izdal pastirsko pismo, ki je bilo danes prebrano v cerkvah, v katerem poziva katoliške starše, naj pošiljajo svoje otroke k veronauku, ki se vrši nekaj ur na teden in ki ; ga je organizirala cerkev. V pastirskem pismu škof tudi protestira proti zatrtju katoliških mladinskih organizacij.
lojalisti grade
francoske ceste
PARIZ, 7. maja. — Francoska vlada je poslala 5,000 španskih lojalistov v francoske Alpe kjer bodo gradili vojaške ceste.
mm DE-
hobilizacije
i Y ŠPANIJI
11 —*— Mobiliziranih je 210,000
II	ostali pa bodo odpu-
V
,r Ceni iz armade po "para-r J« zmage," ki jo pa odla-' !aJo iz dneva v dan.
Španija, 7. maja. i;i general Luis Valdes Cavanil-!>' ,'Pmočnik ministra vojne,
Je na^znanil> da bo dne
jI končana demobilizacija vo-f- f letnikov 1927 do 1929. it-i |Vobilizaciji je vštetih 210-
III	, ^ož, ki bodo odpuščeni izj •' ^c°ve armade, v kateri bo o-,, °se 150,000 mož. Nadaljno
. ^ilizacijo pričakujejo po zmage", o kateri pa še ,0 ? določeno, kdaj se bo vr-' ^Ussolirti je namreč oblju-0. j| "amberlainu, da bo odpokli- j H- | Sv°je vojaštvo iz Španije po j katero se zavlačuje I f| ^°gled, da ima Mussolini iz- j ^ . ^ zakaj ne odpoliče itali-n? k ga vojaštva. Zdaj, ko sta Hitler in Mussolini vo-1 j! Pakt, sploh ni govora, da, '.(S i^ssolini odpoklical iz Spas'' v v°jaštvo, dokler ni rešeno f ^anje Sredozemlja.
ZA AVTOMOBIL
^ JULLIDAYSBURG, Pa., 6. p	Robert Cummings,
^ 5 restavracije, je kupil da-v Second hand" avto, na kali je plačal kot prvo napla-V J2°0 v penijih — 20,000 po Penije mu je pomagal ta v trgovino neki prijatelj. fP Ia sta jih v posodi, ki drži ^alonov. Rekla sta, da sta 1 i i k oba dovolj nositi. Cum-ie zbiral penije 4 leta.
1 ^STERO UBITIH V 1 t INDIJI
i	Indija. 7. maja. —
ijjpdih v Gayi, 60 milj južno
IijJa mesta, je bilo v izgredih šest oseb, ranjenih pa
0 oseb.
j bvAJSET UBITIH V
t MEHIKI
g*lCO City, 7. maja. — V k med mehiškimi agrar-tetami v Anten-k' v državi Puebla, je bilo , mož ubitih, nad petde-• ganjenih.
KEGLJAVSKI TURNIR SNPJ
^o sobote in nedelje so se V Clevelandu kegljači in ^ acice, ki so jih poslala dru-na tretji narodni ^ avski turnir. Navzočih je \ stotine gostov iz bliž-| oddaljenih mest, in za |A ki so skupno znašale I ^' se je kosalo med seboj ■l Savskih skupin.
K.
W ezi s priredbo se je vršila j^to zvečer v S. N. Domu Clair Ave. velika plesna } V(1Ca' na kateri je bila sijaj-f	športno slavi je se
| S^3Učilo včeraj popoldne V^tom v spodnji dvorani, ! \\ So bili naznanjeni zma-Cl- Med moškimi teami ie
dobilo prvenstvo društvo "Badgers" iz Milwaukee, med ženskimi pa so dobile krono dekleta od angleško poslujočega društva v Waukeganu, 111. Kot najboljša kegljačica je dobila priznanje Tončka Žagar iz Cleve-landa, ki je igrala z "Naprednimi Slovenkami". Med glavnimi odborniki izven mesta, ki smo jih opazili med obiskovalci, so bili: glavni tajnik Fred A. Vider iz Chicaga, drugi podpredsednik Frank Bolka iz Milwaukee, in tretji distriktni podpredsednik John Klanšek iz La Salle, 111. Od uredniškega štaba "Prosvete", je bil na priredbi navzoč pomožni urednik Anton Garden.
ANGLIJA—"POSREDOVALKA"
LONDON, 8. maja. — Angleška vlada je pripravljena, posredovati med Poljsko in Nemčijo glede vprašanja mesta Gdanska. Tako je naznanil R. A. Butler, angleški padtajnik za zunanje zadeve.
(Ob tem poročilu se spominjamo londonskih vesti lanskega leta, ki so tudi javile, da je angleška vlada pripravljena posredovati med Nfemčijo in Češkoslovaško glede vprašanja sudet-ske pokrajine. Kako je Anglija takrat posredovala, je še vsem v živem spominu. — Op. uredništva).
RIM, 8. maja. — S sklenitvijo italijansko-nemške vojaške zveze se je Italija obvezala, podpirati Hitlerja v njegovem političnem in gospodarskem prodiranju na Balkan, Nemčija pa Italijo v njenih zahtevah v Sredozemlju.
Hrvatsko-srbska pogajanja na mrtvi točki
___j
Pereče vprašanje po vsej 1 priliki ne bo rešeno pred odhodom kneza Pavla v Rim.
ZAGREB 6. maja. — Pogajanja med premierjem Cvetkovi-čem in hrvatskim voditeljem dr. I Mačkom, ki so žg pred dnevi 6 dosegla mrtvo točko, so tam 2 obtičala in še zdaj tiče. Splošno r se pričakuje, da mrtvilo ne bo s rešeno pred odhodom kneza Pa- I sla v Rim, kamor bo odpotoval P sredi tega meseca.	'
Politični krogi pa niso še iz- * gubili upanja, da bo končno ven- s darle dosežen sporazum in zad- r nje vesti naznanjajo, da stališče Hrvatov ni nepremostljivo. To * se vidi zlasti iz dejstva, da je dr. s Maček sklical za jutri k posve- £ tovanju svoj koncil. Splošno se P sodi, da se bo še nekaj časa ob-, r ravnavalo o raznih predlogih in *
protipredlogih.
____ t
Smrtna kosa
\
Po dolgi in mučni bolezni je j preminil na svojem domu po- t znani Frank Krašovec, st., sta- r nujoč na 1055 Addison Rd. Tu- . kaj zapušča sina Franka ml., in . več sorodnikov. Rojen je bil v • vasi Jevše, pošta Št. Peter pri Novem mestu, kjer zapušča tri brate, Josepha, Louisa in Johna j in sestro Nežo ter več sorodni- ( kov. Tukaj je bil 47 let ter je bil . eden izmed prvih naseljencev. * Dolgo let je bil zaposlen v ^ Union Salt Co. Bil je član dru- . štva sv. Antona št. 138, CKO, < ter podporni član društva Lira. ' Pogreb se vrši v sredo ob 8:30 ] zjutraj iz pogrebnega zavoda ; Joe Zele in Sinovi na 6502 St. j Clair Ave ter v cerkev sv. Vida j in na Calvary pokopališče. Bo- , di mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je preminila Mrs. Mary Delly, 14804 West-ropp Ave. in sicer v Huron Rd. bolnišnici. Stara je bila 65 let. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v četrtek zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinov.
Seja direktorija
V torek, jutri, ob 8. zvečer se ■ vrši seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair i Ave. Vsi direktorji naj bodo gotovo navzoči. — Tajnik.
NESVETA TROJICA
V prvomajski paradi v Philadelphia so delavci in ostali demonstrant je nosili tudi karikature znane trojice: Hitlerja, Cham-berlaina in Mussolinija, ki jih vidite na gornji sliki.
PREDSEDNIK JE POSEGEL V SPOR PREMOGARJEV
NEW YORK, 6. maja. — Re-
prezentantje United Mine Work-	či
ers of America organizacije in	j(
zastopniki lastnikov premogov-	o:
nikcv so danes sporočili pred-	ei
sedniku Rooseveltu, da bodo na-	1!
peli vse sile, da se doseže toli	n potreben sporazum.
Predsednik Roosevelt je interveniral danes zjutraj v tem	^ sporu, ki grozi popolnoma ohro-meti premogovno industrijo.	^
Zdaj je bilo prvikrat, da je	n
predsednik Roosevelt javno po-	^ segel v ta spor, dasi nekatera
poročila javljajo, da je bil že	s' prej v telefonski zvezi z razni-
mi zastopniki na konferenci.	.
Kot se zdi, sta obe skupini na	" konferenci sprejeli predsedni-
kovo brzojavko kot povelje, naj	1£ poravnata svoje nesporazume,
ker sicer se utegne zgoditi, da	n
jim predsednik napove ultimat,	z;
do katerega časa želi, da porav-	ti
najo svoje medsebojne zadeve,	v
NAČELNIK POLICIJE NA ČEŠKEM
PRAGA, 7. maja. — Kari Herman Frank, eden izmed vo- p diteljev sudetskih Nemcev, ki se v je preteklega leta zelo "odliko- ( val" v kampanji proti češkoslo- a vaški vladi, je bil imenovan za d policijskega šefa na Češkem. I- n stočasno je bil imenovan tudi za n poveljnika državne garde, s če- i-mer je prešla vsa policijska in žandarmerijska sila v tej nesrečni državi pod oblast človeka, katerega smatrajo Čehi za svojega največjega sovražnika. ^ ____ t
Licence za biciklje
i x
Kdor ima Kolo ali bicikelj, i j ma do 20 maja čas, da si nabavi , licenco. Kdor do tega dne ne bo r imel licence, ne bo smel s kolesom na cesto. Doslej se je izda- | lo v Clevelandu že 22,000' licenc za biciklje.
V bolnišnici
Ponovno se je podala v bolniš-	i
nico Mrs. F. Weis, 16420 Ar-	]
cade Ave. Nahaja se v Univer-	i
sity bolnišnici. Želimo ji skoraj-	r
šnjega okrevanja.	i
Kmalu potem, ko je bila pre- j ;itana predsednikova brzojavka, j je John L.' Lewis, predsednik' • arganizacije United Mine Work- « 2rs of America, poslal domov ] 150 članov unijeskega odbora, <
ne da bi navedel vzrok za to.	^
]
New York, 6. maja. — Da-
tiašnja preiskava je ugotovila,	,
la grozi nekaterim industrijskim	,
panogam popolni zastoj, ako se	]
ne doseže tekom prihodnjih de-	,
3etih dni sporazum. V nekajte-	,
rih tovarnah, zlasti v jeklarnah,	j 30 že zmanjšali produkcijo v prizadevanju, da prihranijo na tr-iem premogu, dočim so druge
industrije, ki so dosedaj uporab-	.
[jale trdi premog, nadomestile	3
istega z mehkim.	1
Nekatere clevelandske tovar- ! ne poročajo, da imajo komaj še za teden dni premoga, v mnogih tovarnah pa ga ne bo zadostovalo niti za en teden.
REKVIZICIJA PRIVATNIH AVTOV
LONDON, 7. maja. — "Daily Mail" poroča iz Berlina, da so v Nemčiji že začeli rekvirirati (zasegati) privatne in tovorne avtomobile. Lastnikom Mercedes avtov je bilo ukazano, da morajo imeti vedno pripravljene svoje avtomobile ter oskrbljene z gasolinom in oljem.
Vroč dan
Včeraj smo imeli v Clevelandu in v okraju jako vroč dan, ko je živo srebro v toplomeru kazalo 74 stopinj vročine. Normalna vročina zadnje dni julija in prve dni avgusta, ki so najbolj vroči dnevi v letu, je samo 72 stopinj. Ob štirih popoldne pa se je dvignilo živo srebro do 83 stopinj.
Seja
Nocoj, v ponedeljek, ob 8. u-ri se vrši seja tukajšnjega S. N. P. J. odbora za nakup farme v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vsi zastopniki naj bodo gotovo navzoči.
POLITIČNO-VOJAŠKA POGODBA MED NEMČIJO IN ITALIJO
Sklenitev tega pakta pomeni silen udarec "politiki pomirjenjaki jo vodi angleški premier Chamberlain.
MUSSOLINI JE VES ČAS SPRETNO VODIL CHAMBERLAINA ZA NOS
MILAN, Italija, 7. marca. —* Italija in Nemčija sta danes na- \ znanili, da bosta podpisali med- ! sebcjno politično in vojaško po- j godbo, namenjeno za ohranitev J miru.
To pomeni, da je osišče poslej tudi politično in vojaško zvezano ter da se bosta obe državi borili ramo ob rami v slučaju, da nastane vojna.
Podrobnosti pogodbe bodo izdelane približno v dveh tednih,! !nakar bo pogodba odobrena od! j strani obeh vlad ter podpisana.
V Genovo sta prispela danes; 'dva nemška rušilca, kar je da- : lo povod razglabljanju, če se bo i morda nemška mornarica, ki je prespela pred nekaj tedni "na manevre" v španske vode, pridružila italijanski mornarici.
Sklenitev sedanje pogodbe pomeni, da bodo dali Italijani Hitlerju svodobne roke v zadevi mesta Gdanska in Pomorza — (poljskega koridora), in če se zaplete Nemčija pri reševanju tega vprašanja v vojno, bo imela Italijo ob svoji strani.
I MILAN, Italija, 7. maja. —■ Angleški diplomatje so prepričani, da je moral dobiti premier Mussolini gotovo nagrado ali obljubo nagrade od Hitlerja, da je zvezal usodo Italije z usodo Nemčije. Iz dobro poučenih krogov se poroča, da se bodo zdaj uvedla prizadevanja, da se raztegne to pogodbo tudi na ostale podpisnice protikomunistične-ga, pakta, na Japonsko, Madžarsko in Špansko ter mogoče tudi na Jugoslavijo.
LONDON, 7. maja. — Sklenitev nemško - italijanskega vojaškega pakta pomeni zlasti silen udarec politiki premierja i Chamberlaina., ki je do zadnjega upal, da se mu bo posrečilo zabiti zagozdo med rimsko - berlinsko osišče. Mussolini je znal ves ta čas spretno voditi Chamberlaina za nos, ker mu je neprestano ustvarjal videz, da se Italija in Anglija še lahko pobotata. Fraza, da sta Nemčija in Italija sklenili ta pakt za "ohranitev miru," pomeni, da bo mir dotlej, dokler se bo obema deželama dovolilo neovirano ropanje tujih ozemelj.
Dalje pomeni sklenitev te pogodbe, da bo morala Nemčija formalno podpreti italijanske, zahteve v Sredozemlju.
Seja
Članicam društva St. Clair Grove, št. 98, W. C. se naznanja, da se vrši v ponedeljek (danes) 8. maja ob 6:30 zvečer seja v navadnih prostorih. Pridite, da slišite poročila, ki vam jih bodo podale delegatinje. Drugi mesec se pa vrši seja po navadi, to je prvi torek v mesecu. —- Tajnica.
Šivalni klub
Šivalni klub krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se zbere jutri, to je v torek večer, pri Mrs. A. Belle, 6026 St. Clair Ave. k šiva-. nju ob navadni uri.
Koncert "Adrije"
Včeraj je priredil pevski zbor
■	"Adrija" v Euclidu dobro uspe-
■	li koncert, o katerem bomo natančneje poročali jutri.
m--- ■"
| Angleško ljudstvo
i
! odobrava prisilno vojaško dolžnost
Glasovanje izkazuje, da se možje bolj strinjajo s konskripcijo k a kor pa
ženske.
j --
! NEW YORK, 7. maja. — The British Institute of Public Op-; pinion, ki je zvezan z enakim a-jmeriškim institutom, je priredil ! po vsej Angliji poizkusno glasovanje glede konskripcije ali prisilne vojaške dolžnosti, ki jo je uvedel Chamberlain, je stavil angleškemu ljudstvu sledeče vprašanje: "Ali odobravate konskripcijo, ali ste morda za to, da naj je tudi v bodočnosti na vsakem posamezniku ležeče, dali vstopi prostovoljno v armado, ako tako želi?" Odgovori izkazujejo, da se možje bolj zavzemajo za konskripcijo kakor pa ženske. Konskripcijo je odobrilo 63 odstotkov moških in 56 odstotkov žensk. Preti konskripci-ji pa je glasovalo 37 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk.
Po četvero oseb izmed sto je odgovorilo, da nimajo tozadevno nbenega lastnega stališča.
SKOK IZ VIŠINE
WASHINGTON, 6. maja. — National Aeronautical Association naznanja, da. je čikaški zamorec Willie Jones skočil s padalom iz letala, ko se je naha-ijalo slednje 24,468 čevljev visoko v zraku. To je skok iz najvišje višine, ki je bil doslej re-kordiran.
ARETIRANI DIJAK
Johnson City, Tenn. 7. maja. — Tukaj so zaprli 22-letnega Roberta Burgunderja, ki je obtožen, da je v Phoenixu, Ariz., umoril dvoje prodajalcev avtomobilov. Burgunder je dovršil študije v nekem kolegiju.
NAGLA MOBILIZACIJA V AMERIKI
WASHINGTON, 7. maja. — Polkovnik J. H. Burns je izjavil, (da je voj. tajništvo izdelalo na-j črte, po katerih je mogoče v I slučaju vojne tekom treh mese-
icev mobilizirati milijon mož. --
NOVA POLJSKA PODMORNICA
VARŠAVA, 7. maja. — V
-	Gdynijo je priplula velika, mo-► derna poljska podmornica : "Sepp," ki je bila nedavno iz-i grajena v inozemstvu. Podmor-. niča je istega tipa kot pormor-
nica. "Orel", ki je bila meseca
-	februarja priključena poljski , bojni mornarici.
[ JUBILEJ PETROGRAJSKEGA VSEUČILIŠČA
PARIZ, 7. maja. — Iz Mo-r skve se naznanja, da so se tam
-	pričele velike proslave 120-letni-
-	ce obstoja petrograjskega vseučilišča.
STRAW 2
—^ ENAKOPRAVNOST —
8. maja, 10$
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST« :
S
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.	2
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-53X2
Issued Every Day Except Sundays and Holidays	j A
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50 1 <
ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 j
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexicl za celo leto.................$6.00 <
„u 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2 00 t
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 t
ia 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1-50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države: l ra celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; ^
Entered as Second Class Matter April 26th, Id 18 at the Post Office at Cleve- ]
land, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	| ^
___(
OBOROŽENE SILE Y SREDOZEMLJU ;
V	zadnjem času je sredozemski bazen, v katerem se i na več točkah križajo interesi glavnih velesil, ponovno c stopil v ospredje kot verjetno pozorišče bodočega vojnega obračunavanja. Zato je razumljivo, ako se vedno bolj množe primerjave oboroženih sil vseh sredozemskih držav, pri čemer se v zapadnem Sredozemlju upoštevajo predvsem Italija, Francija, Anglija in Španija z vsemi E njihovimi afriškimi postojankami vred, v vzhodnem Sre- > dozemlju pa razen Italije, Anglije in Francije ter njiho- ' vih postojank na afriški in azijski celini tudi še Grčija, j Turčija in Rusija. Primerjava oboroženih sil za ves sredo- ] zemski bazen je težja od primerjave za oba navedena } njegova glavna predela, ker je na lokalnem področju < lažje primerjati vse v poštev prihajajoče vojaške sile, i medtem ko je iz primerjave za ves sredozemski prostor ; treba že v naprej izključiti operiranje nekaterih oborože- ] nih sil, katerih akcija bi bila v splošnem konfliktu omeje- j na in zato v podrejenem odnosu do ostalih sil.	,
Število edinic, v kolikor prihajajo tu v poštev, ] je znano. Manj znani so točni podatki o ruski črnomorski ■ mornarici v kolikor prihaja tudi ta za primerjavo sil v s Sredozemlju v poštev. Po ne povsem zanesljivih podatkih ^ gre za eno oklopnico, 5 križark, 7 torpedovk, in 11 sta- : rejših ter 7 novih podmornic.
V	švicarskem listu "National-Žeitung" je neki L. S. poskusil naslednjo primerjavo pomorskih sil Italije in Španije na eni ter Anglije s Francijo in ostalimi morebitnimi zavezniki na drugi strani: bojnih ladij prvi tabor 2, j drugi 15; težkih križark 8, odnosno 12; lahkih križark 16, odnosno 9; tprpednih križark 0, odnosno 16-20, rušil-cev 84, odnosno 90 — 100; torpedovk 65, odnosno okoli 50; podmornic 94, odnosno 60—70; torpednih čolnov pa 45, odnosno 80—35; končno odpade na Italijo še ena matična ladja za letala, na Anglijo in Francijo pa skupaj j dve. Iz te primerjave sklepa navedeni avtor na veliko ; premoč zapadnih velesil v pogledu velikih bojnih ladij, j pri lahkih vojnih ladjah pa na premoč francoskih torped j nih križark. Točna primerjava sil je seveda tudi po tem i pregledu težka, ker se dajo ediriice angleškega in fran- j coskega brodovja, ki bi operiralo v Sredozemlju v primeru konflikta, le približno domnevati, nikakor pa ne z gotovostjo ugotoviti. Večje ali manjše angažiranje angle- j ških in francoskih ladij bi bilo odvisno od okoliščin, ki j so izven te teoretične primerjave. Navedli smo jo le v | približno orientacijo.
Še neprimerno bolje tvegano pa bi bilo, spuščati se j v primerjanje letalskih sil, ki bi si stale nasproti v pri- i meru sredozemskega konflikta. Zato se želimo tu omejiti samo še na primerjavo posameznih vrst oboroženih sil ki prihajajo v poštev v vzhodnem Sredozemlju. V dopolnilo primerjav o stanju suhozemnih vojsk v tem predelu Sredozemlja navajamo podatke, ki jih je v navedeni italijanski reviji objavil za posamezne označene države Giacomo Zanussi.
Zanussi ceni grško vojsko na 13 divizij, turško pa na 21 pehotnih divizij in- 3 divizije konjenice. Glede Rusije i sodi, da ima mogočno vojsko, "saj se govori o poldrugem J milijonu vojakov stalno pod orožjem, razdeljenih skupno . na 113 divizij (90 pehotnih in 23 konjeniških) z okoli j 4000 tanki." Za grško vojsko dodajamo še podatke, ki j jih je objavil "Voelkische Beobachter" dne 15. aprila i tega leta. Po tem viru šteje grška vojska v mirovnem stanju 85,000 vojakov, v vojnem stanju pa približno 600,000 mož. Vojska se deli na 2 armadni inšpekciji, 4 vrhovna' vojaška poveljstva z 12 pehotnimi divizijami in enim ( samostojnim pehotnim regimentom ter dvema konjeniški-; ma brigadama in 7 obmejnimi bataljoni.
Končno še nekaj besed o letalskih silah Grčije, Tur- 1 eije in Rusije. Že navedeni Zanussi ceni število grških 1 letal na nekaj nad 100 število turških na okoli 400, ruskih pa na okoli 5000.
Zelo nezanesljivi so podatki o suhozemni vojski Anglije in Francije, enako pa tudi Italije v vzhodnem Sredozemlju. Tu bi se z navajanjem raznih podatkov spustil v zelo dvomljiva ugibanja, ker se zlasti v zadnjem času! vrše živahna premikanja čet, o čemer ni mogoče voditi prave kontrole.
S tem seveda niti od daleč še niso izčrpani vsi pro- j blemi, ki se postavljajo za primer oboroženega spopadaj
/
v Sredozemlju. Razen gole primerjave oboroženih sil prihajajo za tak primer še posebno v poštev najrazličnejši strateški računi, ki jih v tem okviru ne moremo niti na-značiti. Naj služi za primer zapletenosti sredozemskega vojaškega problema citat iz Zanussijeve študije v reviji "Ilustrazione Italijana" v zvezi s presojo o vrednosti grške vojske: "Povsem naravno je, ako gleda Anglija s tolikšno pozornostjo in le s stežka prikritimi nameni na Grčijo za primer sredozemskega konflikta. Pri tem ne gre toliko za sodelovanje onih 13 pehotnih divizij, stotine letal, edine križarke in kakih 20 manjših ladij, ki jih Grčija ima in glede katerih učinkovitosti so dopuščeni dvomi, kolikor za oporo, ki bi jo mogle nuditi močni letalski in pomorski floti številne in često najboljše baze, ki so raztresene po vsem dolgem, razcepljenem in zahrbtnem grškem primorju, ki se skupno z dalmatinskim lahko označi kot tipično okolje zasede."
Skrivnosti živalskega sveta
» ■ —
Ptičje petje ni samo izraz ve- : selja, ki ga čuti ptiček, in tudi ni samo izraz zaljubljenosti in : snubitve. Ptič izraža s svojim petjem pred vsem to, da si je ne- : kaj priposvetoval. Spomladi se pri večini selivk samci/vračajo pred samicami na sever. Ko dospejo na cilj, so nekoliko dni nemi. Nenadno pa se oglasi s svojo "pesmico" in z njo sporoča vsem tovarišem, ki ga morejo slišati: "To je moje, vsiljivce bom zakonito zasledoval!" Ko dospe potem kakšnih deset dni pozneje samica, si prilasti samca z vso priposestvovano posestjo. Samci marsikaterih ptic sc do prihoda samic svoja gnezda na pol že dogradili.
Pred mnogimi leti je prof. von Frisch z monakovskega vseučilišča skušal razjasniti skrivnost, zakaj sledijo čebeli, ki je našla kakšen nov vir za hrano, | po kratkem času stotine čebel iz domačega panja. Zgradil je u-metne panje s steklenimi okni, čebele je pobarval s petimi različnimi barvami in jih razdelil po številkah. Sedaj jih je lahko j razlikoval.
Prva čebela, ki je odkrila med, i se je vrnila v panj in se osvobc-! dila svojega bremena. Potem je i začela plesati. Celo minuto se je i obračala na levo in na desno, ' potem je ponovila te svoje gibe na drugem mestu panja. Druge čebele so se zbrale okrog ple-i salke in pazno sledile vsaki nje-1 ni kretnji. Posebno spodbudo je i dajalo vsej proceduri dišavni | znak, ki ga je plesalka spuščala j iz neke žleze spodnjega telesa.
Ko je bilo plesa konec, so če-j bele posamez zapustile panj. Če-;bela plesalka jim ni bila samo ■ sporočila, kam naj poletijo, znano jim je bilo to, kakšna vrsta cvetlic tam nanje čaka. V nekoliko minutah so odkrile vse . čebele kraj s temi cvetlicami. Pri tem nikakor niso slediie kakšni voditeljici, vsaka izmed njih je pot do medu našla sama in samostojno.
Večina ljudi misli, da so me-. tulji nežna bitja s kratkim živ-| ljenjem in da morejo leteti le j preko razmeroma majhne povr-išine. V resnici živi kakšnih 290 vrst večinoma navadnih metuljev po nekoliko mesecev in pre-(letijo tisoče kilometrov. Ena izmed metuljih vrst Zedinjenih držav se seli jeseni v velikih tropih proti jugu.
Mnoge teh metuljev zanese na morje in nekateri dospejo i pod vplivom ugodnih vetrov celo na Angleško.
Izvrsten letalec je tudi mali, rumeni metulj terias lisa, ki se je na Bermudih pogostoma pojavil v množicah. Priletel je iz 'Severne Amerike. Najbližja toč-|ka Zedinjenih držav je oddaljena cd Bermudov nad 600 milj.
Drug, zelo pogost metulj potuje spet v tropih vzdolž sever-|no afriške obale. Leti potem čez |. Sredozemsko morje, preko Ev-
rope in dospe približno v juniju na Angleško. Poedini teh metuljev dospejo celo do Islandije.
L. 1924 so v Kaliforniji opazovali oblak teh metuljev, ki je bil širok najmanj 40 milj in ki je potoval mimo tri dni s povprečno brzino 10 km na uro.
Metulji so tudi vse prej nego miroljubne živali, za kakršne jih običajno smatramo. Mnogi samci si prilastijo neko določeno površino, ki jo potem branijo pred vsemi vsiljivci. Dan za dnevom čepijo na kakšnem listu ali deblu, s katerega nenadno odletijo, da pregledajo svoje ozemlje.
Če si drzne neveden tujec v ta prostor, nastane kratka, toda živa borba. Ko metulj tujca premaga, prične svoje patru-ljiranje znova. Neredko se spravi celo na majhne ptice, ki so se neprevidno upale v njegovo o-zemlje.
reševanje notranjih problemov v jugoslaviji
Po vesteh iz Zagreba je bilo hrvaškb vprašanje koncem minulega tedna "končnoveljavno rešeno" z novo upravno razdelitvijo Jugoslavije, po kateri bo pod avtonomno Hrvaško pripadala poleg Dalmacije tudi Slovenija. Ostali dve samostojni upravni celoti bosta tvorili Bosna in pa Srbija. Osrednja vlada v Belgradu bo imela kontrolo nad zunanjo trgovino, obrambo in financo, vsaka izmed treh upravnih celot pa bo imela glasom tega načrta, na katerem sta se zedinila dr. Maček in pre-mijer Cvetkovič, svoj lastni kabinet z ministrstvom finance, prosvete, trgovine in socialnih zadev.
Iz gornjega bi bilo sklepati, da je pri novi razdelitvi oblasti v Jugoslavije igral vodilno vlogo verski motiv, kajti edinole na tej podlagi si je mogoče razlagati, zakaj se je prebivalce Hrvaške, Slovenije in Dalmacije, (ki so katoliške veroizpovedi, dalo v eno avtonomno enoto, Bosno, ki je versko najbolj mešana (katoliška, pravoslavna in mohamedanslca) v drugo, in Srbijo, kjer prevladuje pravoslavne, pa v tretjo. Ce bo ta uredba, ki je Slovence takorekoč dala Hrvatom, bolj ugodna so-! glas ju in sporazumnosti v .Jugoslaviji, bo pokazala bodočnost, pod pogojem seveda, da je pd-ročana "rešitev" avtentična in da se jo bo izvedlo. Poročilo namreč pravi, da vse "podrobnosti" novega načrta še niso izravnane in nadaljne revizije istega torej niso izključene.
Chicago. — Anton Mehlin, ki je živel na naslovu 3000 So. Kenneth, je zadnji teden po nesrečnem naključju utonil v reki Fox pri Algonkuinu. Njegovo truplo so potegnili iz vode zadnjo soboto. Star je bil 66 let in zapušča sina in tri hčere.
Doživljaji s kačami c
Sloviti angleški lovec na ve- ^ liko zverjad in potovalec, pol- * kovnik James F. Clarke, pripo- z veduje o nevarnih doživljajih, r ki jih je imel s tropskimi kača-
t
mi.
Pred leti je bil Clarke s šesti- * mi zamorskimi spremljevalci na ^ potovanju, ki ga je vodilo od Kilmandžara do vznožja Ujam- r deryjskega pogorja. Deževna do- c ba je bila minila, zrak je bil 1 vlažen in soparen, v njem je t mrgolelo na milijarde žuželk.
Na večer četrtega potovalne- T ga dne so zamorci čistili mesto, £ ki je bilo videti ugodno za tabo- r rišče, trave in nizkega grmov- * ia. Baš so hoteli okrog tabori- £ šča potegniti s tobačnim lugom A prepojeno vrv, ki odvrača kače, in Clarke je slonel ob svojem vozilu z enim samim gumastim kolesom, ki rabi kot premakljiv stol, ter nadzoroval delo, ko je ] pred njim vzrasla strašna stru- ] penjača. Dve tretjini njenega , telesa sta moleli v zrak, oči so , se ji bliskale, glava ji je bila na j obeh straneh napihnjena. V is- . tem trenutku je Clarke začul j krik enega izmed zamorcev in ( zagledal, kako je druga kača , švignila proti zamorčevi goli nogi, med tem ko se je ostala črna družba razbežala.
Vse to se je zgodilo v tre-lutku. Clarke se ni ganil. Pu-ike ni imel pri roki, samokresa isto tako ne, celo njegov bič iz kože povodnega konja je ležal, ia podnožju vozička in bilo bi brez pomena, če bi segel po :ijem. Rešiti se je mogel samo s trikom.
Ko sta si stala s kačo tako z j očmi v oči, je Clarke nenadno napravil skok ob stran, dva metra daleč. Kača je švignila naprej, pa so se ji zobje zapičili le v gumasti obroč kolesa. V istem trenutku je Clarke skočil nazaj, zagrabi; bič in s šiinim udarcem zlomil kači hrbtenico. Šele sedaj je lahko stekel k nekoliko metrov oddaljenemu zamorcu, ki se je zvijal v krčih na tleh. Kača, ki ga je bila pičila, je iz- j ginila. Clarke je hitro odprl po- j tovalno lekarno, razširil z no-! žem ugriz na zamorčevi nogi in položil v rano nekoliko kristalov hipermangana kot razkužilo. Potem je zavpil po zamorcih, ki so prilezli oklevaje drug za drugim iz svojih skrivališč. Njegovi napori, da bi pičenega zamorca rešil, pa so bili zaman, j Celo steklenica konjaka, ki mu ; jo je izlil v grlo, ni pomagala. Umrl je kakšno uro pozneje po ' strašnih bolečinah.	,
Trdoživ.ist kač je naravnost neverjetna. Nekega dne je Clarke opazoval skupino zamor- j cev, ki so blizu njegovega doma i približno dva in pol metra dol- • go kačo pri živem telesu devali' iz kože. Bilo je približno ob osmih zjutraj, ko so to grozotno delo končali. Potem so kačo vr- ■ gli na stepo. Zvijala se je v bo-. iečinan in sonce je žgalo njeno . j telo. Ko je Gorite zvečer slu-i čajno šel mimo, kakšnih dva-, ' najst ur pozneje, je še vedno ži-' : vela . . .
Med zamorci velja v ostalem,
■	nenapisan zakon, ki jim strogo1 j prepoveduje dotaknili se kakšne, na videz še tako mrtve kail če pred nočjo. Prepogosto se' i! namreč dogaja, da se na videz (
■	jmrtva plazilka, dolge ure po-; i j tem, ko je bila videti brez živ-J :' Ijenja, še enkrat dvigne in se i
| maščuje nad najbližnjim člove- j 'kom s smrtnim pikom.
New Duluth, Minn. — Tu je ! umrla rojakinja R. Zrnič, sta-' ra 50 let in doma iz Loke. — i j Manda Brkljačič iz Hibbinga je ; te dni srečno prestala težko o-j peracijo v St. Mary's Hospitalu v ~)uluthu.
DE ŠE NE VEŠ, ZDAJ IZVEŠ: i
da smatra "Washington Post" j Rooseveltovo poslanico za prvi I resni ultimat demokratske dr- j zave evropskim avtoritativnim 1 režimom;
da Grki demantirajo vesti, da bi se bilo trideset angleških letal izkrcalo na grškem ozemlju;
da je bil francoski prekomor-nik "Paris" ki je zgorel tik pred odhodom v Ameriko 225 m dolg in je imel 34.569 registrskih ton;
da se je v Ameriki smrtno po- ] nesrečil nečak presidenta Roo- j sevelta, Daniel Roosevelt. Dvignil se je z letalom v zrak in je , treščil z njim na zemljo. Ubili j so se tudi vsi njegovi spremlje- , valci.
IZGINOLI ZEMLJEVID KRIŠTOFA KOLUMBA
v
Iz palače vojvode d'Alba v Madridu je izginil dragocen dokument: Kolumbov zemljevid, velik 20 krat 30 cm. Karto je narisal lastnoročno Krištof Kolumb. Zemljevid je bil shranjen v kristalni stekleni posodi. Da pa ne bo pomot, je treba povedati, da ni zemljevid izginil med zadnjo državljansko vojno, temveč že 1. 1936, ko je v palači vojvode d'Alba izbruhnil ogenj. Mnogo drugih važnih listin, ki jih je imel vojvoda shranjene v zakladnici španske banke, se je popolnoma dobro ohranilo.
MLADA DEKLETA — AVTO-BANDITKE
Mlad avtomobilski vozač je v Reeuwijku pri Rotterdamu doživel presenetljivo zgodbo z [dvema dekletoma. Dekleta, izmed katerih je ena štela 17 let, druga 18, sta ga ustavila na deželni cesti in ga prosila, naj bi ju vzel s seboj do Rotterdama.
Med vožnjo sta nenadno planili po njem in sta ga hoteli o-repati. Mlad mož se je postavil krepko v bran, tako da sta morali zbežati. Njegovo uro pa sta Je vzeli s seboj. Policiji je u-| spelo, da je obe podjetni mla-jdenki prijela v trenutku, ko sta j na cesti namigovali nekemu drugemu avtomobilistu, naj ju vzame s seboj. Izkazalo se je, da sta navzlic svoji mladosti že stari znanki policije.
TEKAČICE PO PREPROGAH
Ena izmed največjih tvrdk za. uvažanje preprog v San Fran-ciscu je izumila nov poklic. Na-1 jela je več mladih deklet, ki obstoji njih delo v tem, da tekajo J ves dan bose po njeni številnih orientalskih preprogah. Prave preproge dobijo poseben moten j lesk s tem, da gredo po njih i neprestano bose noge. Preproge, ki jih daje družba obdelovati na 'ta način, so se publiki tako priljubile, da so tudi druge tvrdke za prodajo preprog najele tekačice po preprogah.
CISTE KOVINE
Mnoge izmed kovin skušajo dobiti kemiki v najčistejši obli-;ki, tako da so nekatere dosegle že neverjetno stopnjo čistosti. ,Tako so pridobili svinec, ki ni-1 ma primešane niti tisočinke drugih snovi. Pri tem so opazovali nekaj posebnega: čim čistejša je namreč kovina, tem lažje se , kvari. Zdi se, kakor da so baš ; primesi potrebne, da obvarujejo kovino zunanjih vplivov.
Nasprotno so do skrajnosti o-jčiščen cink dodali jeklu in žele-!zu ter so opazili, da sta postala 1 s to primeso na poseben način i odporna zoper takšne vplive. Seveda je treba prijemati takšne stvari le s pincetami in iz-| umiti so morali prozorne ovoje, iki dovoljujejo spoznati vsebino, j pa jo varujejo zoper zunanje | vplive.
I ŠKRAT 1
^^^^^^^ r
—	Obsojeni ste na 20 let
ke ječe. Ali imate še kakšno L.
ijo?"	. k
—	Samo eno prošnjo bi " gospod sodnik. Prosil bi vas' J^ bi sporočili moji ženi, da " k ne pridem na kosilo.	I J
■ <«j kW
Gospodinja služkinji: & ../R] ste pa pravkar govorili v veZI L "Z bratom."	|p
"Tako? Kako mu je pa i^h "Tega mi pa še ni povedi k
"Le kaj bo iz tega! ity sem dejal svoji ženi:
"Klara, na. srajci mi maI1] ki gumb!"	_ 'M
"To se nič ne vidi. Saj ^ 1»; telovnik čez!"
"Na telovniku tudi ni 0 Rj ba."	, U
"Saj oblečeš jopič na vri1' Jli, "Jopič pa dveh gumb°v ri ma!"	jft
Klara se začudi: "Križ By| kaj boš šel brez suknje ^' W
—	., sf
Le ena stvar je še hujsa fa ženski spomin — in to 3e p moška pozabljivost.
—	š
Znani ruski vojsk^' J
Wrangel je leta 1S48 dobil Ui! velje, da zasede Berlin in J napravi red. Berlinčani s° Jj zagrozili, da bodo ubili i1^0 i, ženo. Wrangel je kljub tej £ A nji zavzel Berlin in takoj VN| šal po svoji ženi. Njegova- A je ostala zdrava. Ko je A za to zvedel je ironično " "Sem takoj vedel, da se & | ke ljudi ne morem zanesti' |
— #4
"Natakar, vi ste ncsr^JJ človek! Naročil sem porcij0 ^ J ! dega piščanca in steklenic0 J rega vina, pa ste naročilo za J njal!"
—^-r „J\
MONTER V VISOKI NAP* STI
eH
Na- kabelskem stolpu ^I trarne v Schwazu na Tirds J | se je zgodila velika Monter Raimund LintnerJ6 J ral na stolpu nekaj popravJ d Pred delom je izključil t0^'j vseh prostih vodih. Po j, nem delu jih je spet.v |>>l nakar je izrečno opozoril « ^ ca, ki mu je pomagal. Kma^ < tem je Lintner znova stop1 stolp! Pri tem je prišel v j s tokom 5000 voltov, ki % po rokah in prsih strašne ^j. ter ga vrgel sest metrov v £ no. Razbil si je lobanjo 111 ležal mrtev.
Porterville, Cal. — V tu^ šnji ubožniei je umrl Jako*3 v čevar, star 51 let in roj^ Nestcpli v.asi pri Semiču v., | krajini. Bolezen, na kat®^ dolgo hiral, si je nakopal v ^ •nikih v Montani. Bil je ^ j 1 scljencc in v Ameriki ne ^ šča sorodnikov.
T' maja, 1939.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 9
Rekordi iz strahu pred smrtjo
fed nekoliko desetletji bi'pr Ltrali rekorde, ki jih dosega- ve pri današnjih športnih tek- lje 'anjih, za nemogoče. Tekmo- še neprestano prekašajo prej- za 1 prvenstva in ni dvoma, da sij
0	tudi pri naslednjih olim- ja kih igrah postavili v senco vz "sikateri rekord, ki se nam
danes morda neprekosljiv. va je uspeh neprestanega sport- sk a razvoja ljudstev. Toda ra- ce: Vežbanja je še nekaj, kar u- sti sablja človeka za čudovita je sna dejanja in rekorde, ki zr; inčujejo celo zmage olimpij-• To je smrtni strah.	ga
Jdeči primeri, ki jih je zabe- ne ' zavod za telesno vzgojo a- M< 'iškega Harvardovega vseu- ta; 5ča, nam pokažejo, kaj more je riti v borbi za življenje člo- na
>	ki je v normalnem življe- pr vse kaj drugega kakor spor- gl: mojster.	hu '°Sebno poučni primeri so se lic ;ajali med svetovno vojno, hc t0 je neki avstrijski pešec po pa !tlu Moser med neko bitko ob ni
napravil 1.65 m visok skok, že s'cer s polno opremo, s pu-
1	v roki. Pri nekem napadu Sovražne postojanke se je
lsel pred žično oviro, ko je yc neposredne bližine strojnica Ja, :ela sipati smrt. Vojak je ve- žg ! da ga more rešiti le skok ^ larek za žično oviro in s pol- dc °Premo je tvegal ta skok, yg je bilo videti, da mu pod di ^nim pogojem ne more uspe- m ^Pda brez vsakega zaleta ' je ta skok uspel ter mu re-2ivljenje. Njegovim tovari-^ to rekordno dejanje ni u-^o je polk pozneje prišel na ^r v zaledje, so Moserja po-p naj skok ponovi. A na-lc vsem naporom je dosegel, 1:0 celo brez opreme, le 1.23 Smrtni strah pa ga je Usposobil za 42 cm višji
ok	11
• • • bi
zap.", dni fronti se je zgo-	pi
j' ^a so neko ameriško patru-	O;
' Presenetili Nemci. Med tem	t£
jSo ti tri može ujeli, je sku-	p:
Jetrti, narednik Boker, po-	di
^ti. Skočil je v bližnjo re-	le
>ltl je ušel sovražnemu ognju	čž
j,ta način, da je plaval pod	P(
JJ/0, kolikor dolgo je šlo. Po-	ni
,lje so ugotovili, da je Boker,	h:
j^kakor ni bil dober plavač,	ti
^aval 85 m dolgo progo pod	pi
ne da bi zajel zrak, ne-	h
} ^ar je videti naravnost ne-	št
Joče. To je tem bolj čudno,	zl
tuJe Boker na ta način nor-	si
>	preplaval komaj 25 m.	ri manj čudovit ni bil re-	P
tj nekega francoskega ladij- h jj?* potnika Epinarda. Mož, s' if. §tel že nad 40 let in ki ni v (j "'koli dober plavač, je padel j ti loškem zabavnem potovanju P jlt edozemlju čez krov v mor- & Lne da bi kdo to opazil. Z v t}0 obupa se je držal nič s L j nego 12 ur nad vodo, do- ^ to Sa ni rešila neka ribiška P |r Nihče ni hotel verjeti, da v kpo dolgo plaval, on sam ni c C verjel, ko je pogledal uro. 1 W tem dogodkom ni bil Epi-L v vodi nikoli vztrajal več
v 10 minut. JL ki ameriški farmer je naj ^ Pred gozdnim požarom in rk mi škornji na nogah v e-k^ minutah opravil 3200 m. j FIT0 pred svojim odhodom Kbfinsko olimpijado je čla-h^ngieške hockeyske skupi-H ^rnice Haynesova rešila ne-\\ ^°vlak strašne katastrofe ^ačin, da jc v noči in vi-Pretekla 4 km dolgo pro-j ||r tračnicah v 20 minutah.; \°st0 Newton je šla ustavit j hi^k, ko je opazila, da se jc | te v bližini njene hiše podrl, j pjj^' ki ga v normalnih po-I't.^oben človek ne more po-re.1, je pred časom rešil ame-h ^ vojnega mornarja Maso-^ vodil z dinamitom na-r(otj dvorni avto od postaje Mornariškemu skladišču. Jfe^egiednem ovinku je za-J^j čez cesto nenadno brzo-^og, ki ga je bil po vsej
jriliki podrl vihar. Mason je /edel takoj, da ni njegovo živ-jenje vredno niti centa, če se ie v istem trenutku ne reši. Za :aviranje je bilo prepozno, stre-iljaj pri trčenju z ležečim brzojavnim drogom pa je moral povzročiti eksplozijo dinamita. šifrah je vojaku dal nepričakovanih sil. S svojega sedeža je skočil 5 m in 16 cm daleč čez :esto v obcestni jarek in je pristal v njem baš v trenutku, ko e voz zadel v drog in zletel v :rak.
Omenimo naj tudi rekord, ki ja je v smrtnem strahu dosegel leki kaznjenec v Filadelfiji.— Aoi je bil v svojo celico vtiho-apil žigice in tobak. Cigareto si e prižgal tako nerodno, da je iastal požar, ki se je po malem )rostoru širil z bliskovito naglico. V svojem smrtnem stra-iu je tedaj upognil železne pa-ice v ograji vrat in se rešil na lodnik še preden so prihiteli jazniki. Pri poznejših poskusih li zmogla istega dela niti zdru-iena moč treh krepkih mož.
Da postavljajo v ostalem tudi šivali v smrtnem strahu neverjetne rekorde, nam kaže dejstvo, da je neki konj, ki je v De-awareu bežal pred gozdnim požarom, brez jezdeca pretekel v 1 minuti in 20 sekundah 2 km iolgo razdaljo. S to brzino bi v /saki deželi zmagal na vsakih iirkah daleč pred vsemi drugi-ni konji.
IZ STARE DOMOVINE
Praznoverje
Hišo so zažgali, da bi pregnali "vampirja." V vasi Trdevcih blizu Kosovske Mitrovice je pred tedni umrl kmet Istreb Osmanovič. Zapustil je dva brata, ženo in sinka, ki živijo skupaj v rodbinski zadrugi. Nekaj dni po pogrebu pa se je v ma-i lem naselju po trdnem prepričanju praznovernih prebivalcev pojavil vampir, ki se je vsako noč znesel nad Osmanovičevo hišo, pozneje pa je jel napadati tudi sosede. Prve vesti o vam-1 pirju so raznesli po vasi in okolici prebivalci Osmanovičeve hiše, ki so tudi opisali, kako se zli duh pojavlja. Zvečer, ko se stemni, se sliši v hiši in na dvorišču kakor hrum močne burje, potem pa se trese zidovje in v hiši nobena stvar ne ostane na svojem mestu. Od Osmanoviče-vih so se kmalu navzeli strahu tudi sosedje in vsi so v svojem praznoverju na enak način občutili vampirjevo divjanje. Stari vražarji so Osmanovičevim in sosedom svetovali, naj odkop-Ijejo Istreba, ki se je očividno povampiril, in naj ga po stari vraži zabodejo v glogovim kol-cem. Mrliča so odkopali ter ugotovili, da leži v grobu ravno ta-
ko, kakor so ga bili pokopali. To je bil dokaz, da se on sam ni povampiril. Grob so spet lepo zasuli, a ker zli duh ni miroval, so Osmanovičevo hišo izpraznili in zažgali. Zdaj je pred "vampirjem" mir, a reveži so brez strehe.
Požari gospodarijo
V Kranju je nedavno nastal j
j požar v Grebenškovi trgovini z
' barvami in laki. Požarnim
hrambam iz mesta in okolice se i _ __
je posrečilo požar omejiti, vendar znaša po ognju povzročena škoda nad 100,000 dinarjev. V Selnici ob Muri je ogenj uničil domačijo posestnice Ane Hodlo-ve. Na Zgornji Hudinji pri Celju je pogorela stanovanjska hiša posestnika Franca šloserja; ogenj so povzročili neprevidni otroci. Na Hajdini pri Ptuju sta I pogoreli hiši in gospodarska po-Islopja posestnikov Janeza Ar-itenjaka in Stanka Zupaniča, so-jsedi Mariji Kacovi pa je požar j uničil gospodarsko poslopje.
Društveni
KOLEDAR
MAY	9
12.	maja, petek. — Mladinski zbor "Kanarčki" priredi ribjo večerjo in domačo zabavo z 9 plesom v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
13.	maja, sobota — Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ ples v av- 1 ditoriju SND na St. Clair Ave.
14.	maja, nedelja, — Zbor Slovan koncert v Društvenem do- 2 mu na Recher Ave.
18. junija, nedelja. — Piknik priredi Klub Collinwood in Euclid Shoe Rebuilders na 2
Glačevi farmi.
20. maja, sobota — Častna straža SDZ, ples v avditoriju S. 3 N. Doma na St. Clair Av°.
28. maja, needlja. — ..Koncert mladinskega zbora "Kraljič- 3 ki" v S. N. Domu v Maple Heights.
JUNE
3.	in 4. junija — lOletnica Ljub-11 Ijane; formalna otvoritev no-j vega doma v Euclid; volitev župana in Miss Ljubljane. Pri-' redijo Klub Društev, Direkto-! 2 rij doma s Klubom Ljubljana j na čelu.
4.	junija. — Piknik priredi "Ja-dran" na Močilnikovi farmi |2
4. junija, nedelja. — Piknik pri-; redi Slov. Ženska Zveza št. 53 pri Zornu na Bradley Rd.
4. junija, nedelja. — Piknik dr. SJ Ilirska Vila št. 173, JSKJ naj Stuškovi farmi.
11. junija, nedelja. — Piknik dr.! Združeni Bratje št. 26, SSPZ na Stuškovi farmi.	\ 1
18. junija. — Piknik priredi dr. j "Na Jutrovem", št. 477 SNPJj pri Zornu, Bradiey Rd.
25. junija — Piknik Zarje in kluba, št. 27 JSZ na Močilni- !;
karjevi farmi.
25. junija, nedelja — Piknik dr.
sv. Antena na Stuškovi farmi.	i JULY
2. julija, nedelja. — Piknik Gospodinjskega Kluba na Jutrovem pri Zornu na Bradley Road.	I'
2. julija, needlja. — Zbor "Slo-j van" priredi piknik na Moča- j nikarjevi farmi.	i!
9. julija, nedelja. — Slovenska Zadružna Zveza bo imela veliki letni piknik na Močilnikar jevi farmi.
am^mtaemmmnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamjmmmmaamBrnmm^
'. julija, nedelja — Moška Zveza št. 3 piknik na Stuškovi farmi.	,
. julija, nedelja — Piknik priredi Mladinski pevski zbor "Kanarski" na Cernetovih prostorih naGlinburn Rd.
6.	julija, nedeja — Zbor "Sloga" priredi piknik na Stuškovi farmi.
!3. julija. — Piknik . priredi , Brooklynski Slovenci, št. 48, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Rd. :3. julija, nedelja — Piknik priredi Slovenska šola SND na Močilnikarjevi farmi. >0. julija nedelja — Piknik Soc. Kluba Delavec, št. 28, JSZ^pri J. Zornu na Bradley Rd. 10. julija, nedelja Piknik samostojnega zbora "Zarja" na Močilnikarjevi farmi.
AUGUST L3. avgusta, nedelja. — Piknik dr. "Danica", št. 34, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Road,
17. avgusta, nedelja. — Piknik Workmen's Sick and Benefit na Stuškovi farmi. SEPTEMBER !. septembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega, Proslava 40 letnice jflics v S. N. Domu na St. Clair Ave. ). septembra, sobota. — Plesna veselica, Lucky Stars, SDZ, v avditoriju Slovenskega Narodnega doma, na St. Clair Avenue. 16. septembra, sobota. — Ples društva "Comrades", št. 566, SNPJ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 23. septembra, sobota. — Ples društva Martha Washington, št. 38, SDZ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave. 30. septembra, sobota. — Ples dr. Spartans, št. 198, SSPZ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
OCXOBEE
7.	oktobra, sobota -— Ples društva Marije Magdalene v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
8.	oktobra, nedelja, — Koncert, in ples Skupnih Mladinskih pevskih zborov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
SPOMIN NA STARO DOMOVINO
Naši Kraji
ZBIRKA 87 SLIK
iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x71/-> inčev
Ta krasna zbirka, vas
stane samo
S L'ADA V VSAKI.
SLOVENSKI DOM
Največja zaEoga slovenskih knjig v Ameriki!
V knjigarni "GlasJujNTaroda" lahko flj
dobite vsakovrstno slovenske knjige
. 'j
naših priznanih pisateljev: Cankarja.
"i
Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetove, Milčinskega, itd. :" i V zalogi iii^moj prevode del svetovnoznanih mojstrov;] Gospodarske, gospodinjske in poučne
knjige ... Igre, pesmi, zemljevide.^
Ljubitelji lepe knjige naj pišejo P« cenik knjig, ki jih imamo v zalogi
»GIj\S NARODA« (Dep. k ) 216 W !M!i Street \eu York
n.______——---—---—-------a
?. oktobra, nedelja, — Koncert | Združenih mladinskih pev- g skih zborov v SND na St. j Clair Ave.
4.	oktobra, sobota. — Ples dr. Slov. Sokolice št. 442, SNPJ v S. N. D. na St. Clair Ave.
15. oktobra, nedelja — Koncert in ples Industrialne Rad. Organizacije v SND na. St .Clair Avenue.	1
15. oktobra, nedelja. —- Cleve- I landska federacija SNPJ pro- I slavlja 35 letnico SNPJ v o- j beh dvoranah SDD na Waterloo Rd. Popoldan program.
JI. oktobra, sobota. — Dr. Lun-der-Adamič, št. 20, SSPZ obhaja 30 letnico s programom
/ SND na St. Clair Ave.
52. oktobra, nedelja — Koncert in ples zbora "Sloga" v SND, j na St. Clair Ave.
56.	oktobra, četrtek. — Ples dr. | Clairwoods, št. 40, SDZ v S. i N. D. na St. Clair Ave.
57.	oktobra, petek. — Ples dr. "Carniola Tent", ša. 1288, The Macabees v SND na St. Clair Avenue.
58.	oktobra, sobota. — Ples dr. Clevelandski Slovenci, št. lb, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
J9. oktobra, nedelja. — Prosla- . va 25-letnice dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.	oktobra, nedelja — Koncertna proslava 25-letnice I društva "Zvon" v SND na E. 1 80th St.
30.	oktobra, torek — Outdoors-men Club, ples v SND, na St. ^ Clair Ave.
NOVEMBER
i. novembra, sobota. — Ples ' White Motor Local 32 v SND, ; St. qiair Ave.	1
5.	novembra, nedelja. — Kon- . cert Blaue Donau, v S. N. D., ' na St. Clair Ave.
5. novembra nedelja — Koncert , mladinskega pevskega zbora , "Kanarčki" v Slovenski de- • lavski dvorani na Prince Ave.
11. novembra, sobota — Plesno veselico priredi dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Domu-na Holmes Ave.
11.	novembra, sobota. — Ples društva "Slovenec" št. 1, SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
12.	novembra, nedelja. — Opera Samostojnega pevskega zbora "Zarja" v S. N. D. na St. Clair Ave.
19. novembra sobota. — Ples Royal Hi Hats v SND, na St. Clair Ave.
19. novembra, nedelja. — Ples dr. Sv. Ane, št. 4, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
30.	novembra. (Zahvalni dan), Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND.
DECEMBER
3. decembra nedelja — Koncert Slovana v Društvenem Domu na Recher Ave.
31.	decembra. — Silvestrovska zabava pevskega zbora "Slovan" v Društvenem Domu, na Recher Ave.
i——in««*i i ivwvi m i ig
Ravnokar je izšla ...
velepomembna knjiga
"THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY"
spisal Dragotin Lončar	0
prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu ^
I rojena mladina, cla se mladina seznani z zgodovino Slovencev.
>
-•--
O
Knjiga je vezana	J
stane $1	C
.—•—
Dobi se v uradu Enakopravnosti,
6231 St. Clair Avenue	O
D
H	l0B0gS=30E30C=0
f^«^'!
Get acquainted with this new wonder	I M
metal that cooks better, permanently	— m ?
retains its gleaming lustre, won't stain,	^^W^f T
C rust or darken, cleans easier, lasts longer	/ X A
L and safeguards health. Try it in your	\ ^ • \ * 2
f own kitchen—ft's the best demonstra-	y
^ tion you can make of the economy and	^
►	value of this beautifm cooking ware.	SEE iT TODAY AT 2
►	SUPERIOR HOME SUPPLY 1
►	6401-03 SUPERIOR AVENUE.	1
EXTRA
' ^V Remember—when you take a Smith Brothers / tagfe. 1	Cough Drop you get Vitamin A-extra!
Smith Bros- ^ugh Drops are the M JM jBgtfjgg onty drops containing VITAMIN A W&MJL*'
l^^tej^j^jAj, This is the vitamin that raises the resistance ^ftfl&ajSfio^ of the muccjus membranes of the nose
and throat to cold infections.	IfisSpIffir MARK
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI''
i	SEZNANITE JAVNOST <
I	Z VAŠO TRGOVINO |p§| <
I	POTOM... W j
I	'Enakopravnosti9 |
NOVICA...
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom---
JOHN RENKO 955 East 76th Street
JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street	KEnmore 4680W
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott 0653
iBSmglffil
ENAKOPRAVNOST
8. maja, 1939.
vrči plemenitega malvazijca, katere so menihi in njihovi gostje tako naglo praznili, da so jih strežaji komaj in komaj sproti polnili. Samo pater Celestin ni zaužil nobene kaplje; bil je bled in upal in obveze na glavi so mu dajale toliko strašnejše podobo, ker je v njegovih očeh žarel oni ogenj, ki se je sicer pojavil samo takrat, kadar' je videl trepetajoča človeška telesa in gorko, rdečo človeško kri.
Počasi je priplaval mesec na obnebje in razlil svojo bledo svetlobo na samostan. Tudi v refektorij je posvetil, kjer so bili mize skupaj postavili in razgrajali in razsajali, kakor voj-ščaki na dvorišču. Na enem koncu sta poveljnik in pater Gregorij igrala na kocke, na drugem koncu je pater Teodo-rik, ki je bil od zaužitega vina že ves rdeč, poskusil splezati na mizo, tu je eden prepeval, tam je drugi tolkel ob mizo in kričal kakor obseden, pobočnik pa je objemal tolstega patra Avguština in se tako bridko jokal, kakor da mu je en dan pomrlo vse sorodstvo.
Pater Teodorik je bil z veliko težavo splezal na mizo in še to le z okorno pomočjo nekaterih drugih menihov. Široko se je postavil med vrče in gibaje se zdaj naprej, zdaj nazaj, tako da so ga morali vedno loviti in ga podpirati, je začel pridigovati.
—	Sapientia — aedificavit šibi — domum — je jecljal s težkim jezikom pater Teodorik — ex —- cidit columnas — sep-tem. Bratje! — Modrost si je zgradila dom — to je — naš samostan — in — izklesala sedem — stebrov. Eden teh stebrov sem :— jaz — in — kadar sem pijan — sem — moder.
—	Vrzite ga doli, je zakričal pater Gregorij, jaz ne morem igrati, če slišin^ take neslanosti.
Pater Teodorik se je s silno težavo obrnil proti patru Gregorju:
—	- Kaj — ti boš mene — doli metal? Ti — ki še — človek nisi? Ti — si — hudičev — pisar — hudobni duh — male-ficus et veneficus —
—	Pusti Gregorja in pridiguj naprej!
—	Mislite? Pater Teodorik se je zopet obrnil k svoji družbi. No, če — hočete — naj pa — bo. Bratje! Evangelist sv. Luka pravi: kjer je mrhovina, tam se zbirajo orli. Vi — hrabri — voj-ščaki — Vi ste ti orli — mi — pa smo mrhe.
Nastalo je huronsko vpitje. Menihi in njih gostje so kar tulili in se ruvali in zadevali ob mize, da so se tresle. In ker ni nihče pazil na patra Teodorika, je ta izgubil ravnovesje in padel na mizo kakor je bil dolg in širok ter se z mizo vred zvrnil na tla, v mlako plemenitega malvazijca in med črepinje razbitih vrčev. --
Ko se je pobočnik nehal sme-
jati, se je zopet obrnil k najnovejšemu svojemu prijatelju in začel iznova jokati.
—	Avguštin, ljubi pater Avguštin — jaz sem nesrečen. Oj, tako nesrečen, še izgubljeni sin ni bil tako nesrečen. Storil sem obljubo, da pojdem na Sv. Vi-šarje, pa svoje obljube nisem izpolnil. Kaj bo na sodni dan z manoj? Oj, kako sem nesrečen.
Pater Avguštin je mladeniču ves ginjen brisal solze s svojim umazanim rokavom.
—	Nič ne jokaj! Nikar ne jokaj, če ne bom jaz tudi jokal. Oh, storil si velik greh zoper sv. Duha. Pa vidiš, saj sem jaz tvoj prijatelj! Bom pa jaz zato molil, da ti Mati božja to od odpusti.
—	Če pa ne bo odpustila? O j, kako sem nesrečen!
—	Pokoriti se moraš! Poklekni in spij za pokoro ta vrč vina na en požirek.
In pijani pobočnik je pokleknil in pil in pil iz vrča dokler ni omamljen padel na tla. Pater Avguštin pa se je zgrudil nanj —
—■ "Pctipaj, potapaj, pod oknom počakaj, zavriskaj, zapoj, da bom ved'la da s'moj," je med tem z glasom, ki bi delal čast vsakemu volku, pel pater Gregorij in žvenketal z denarjem, ki ga je bil priigral.
—	Tace, tace! —
—	Bibe fratercule, bibe pro poena!
In bakanal je trajal dalje; dokler ni večina pivcev obležala na tleh v topli mesečini čudovite poletne noči.
Lov na cigane je trajal več tednov, ne samo v vrhniškem okolišu, nego skoro po vsi Notranjski. Siier so ujeli tu in tam kakega posameznega cigana in ga obesili na najbližje drevo, ali veliki četi kralja Davida niso mogli priti na sled. Poveljnik se je pač trudil na vso moč, tembolj, ker mu je bil pater Celestin obljubil bogato plačilo, če ujame Erazma pl. Obričana, ali njegov trud je bil brez uspeha. In vendar je bilo brez dvoma, da se cigani niso umaknili v druge kraje, da so se morali skrivati po Notranjskem in o-krog Vrhnike, kajti med kmet-skimi ljudmi je šla od koo^ do koče, od ust do ust povest o
tem, kar sta doživela hči kralja Davida in Erazem pl. Obričan v samostanski ječi. Od kod naj bi bili ljudje to izvedeli, če ne od prizadetih samih ali od njihovih pajdašev?
Ko je pater Celestin izvedel za te govorice, je začel med podložnimi kmeti še hujše divjati kot kdaj poprej. Imel je proste roke, kajti prijor Ahacij se sploh ni nič streznil. Skoro ga ni bilo dneva, da niso stražarji in hlapci prignali nekaj kmetov ali kmetic v samostan in jih na dvorišču izbičali, češ, da so obrekovali samostan in žalili njegove prebivalce. Dostikrat je bil pesek na dvorišču ves poškropljen s krvjo, okrog katere so se podili (gosti roji velikih črnih mušic.
Pa tudi kmete, ki niso bili samostanu podložni, je pater Celestin preganjal, kolikor je mogel in dostikrat je najel vojšča-ke in jih napodil, da so v divjem diru jezdili čez njive in poljane in da so konjska kopita po-mandrala sadove kmetskega dela.
Toda vzlic tej strahovladi niso utihnile govorice o početju menihov z Ester, z ujetimi cigani in z Erazmom. Ljudska domišljija je te dogodke pobarvala in jih opremila s strahotnimi detajli. Stare, že davno za-celjene rane na narodovem životu so se začele odpirati, stoletne krivice so začele narod z novo močjo skeleti, v vseh srcih je vrelo in v narodovi duši so nastajali močni dvomi o resničnosti cerkvenih naukov. Tisoč in tisoč pesti se je, čeprav še skrivaj in v onemogli jezi, dvigalo proti samostanu in prelita kri je vpila do neba po maščevanju.
Tudi na Vrhniki so dogodki v samostanu provzročili veliko nejevolje. Zlasti je bil ogorčen ženski svet. Vrhničanje so bili
sicer katoličani, a ne toliko iz; i ' i ^prepričanja, kakor iz mlačnosti
, v verskih zadevah sploh. Držali so se rimske cerkve tako, kakor se dober sin drži naukov in nazorov svoje matere, o katerih nikdar ne premišljuje, če so pravi in če so zdravi. Sedaj je pa nastala razburjenost in nevolja proti samostanu vplivala tudi na staro zvestobo do rimske cerkve in ljudje so začeli čedalje bolj uvidevati, da utegneta gospa Regina in Anton Magajna vendar le prav imeti s svojim neizprosnim sovraštvom proti rimskim papistom. Anton Magajna je to razpoloženje spretno izkoriščal in delal previdno, a vztrajno propagando za protes-tantizem, za pravo vero Kristusovo. Z gospo Regino se ni nik-
dar sešel in ni nikdar govoril' Videl jo je večkrat, a se ji 111 približal, kakor bi vedel, da o»a tega ne želi. Ali naj se je obrni' kamorkoli, povsod je zapaz>'> kako mu je gospa Regina Prl" pravila in ugladila pot in mn°' gokrat mu je bilo pri srcu, ^' kor da hodita nevidna vse®" svetu roko v roki v srečnejs° bodočnost.
Tako je začelo tleti in go^1 na vseh koncih in krajih okrož Bistre. Tu se je videl šele dietam so se začeli pojavljati ® plameni upora proti samostan" in odpada od rimske vere, P0" vsod je pa bilo moreče sopar"0, kakor pred velikansko neviW0' ki poruši in polomi vse, kar de na svojem potu.
(Dalje prihodnjič)
Išče sobo
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
'C3S3E
Ženska išče opremljeno sobo. Prostor mora biti med St. Clair in Superior od 55th do 79th St.
Za naslov se poizve v uradu tega lista.
L DOLGAN
15617 Waterloo Rd.
Pri nas dobite travno seme, vrtne orodji, stroje za kositi travo, vodne ceve (water hose), umetna gnojila, kakor tudi barve in varniše, po izvanrednih nizkih cenah, ki veljajo za en teden. Poslu-žite se te' prilike in kupite prvovrstno blago po znižanih cenah. KEnmore 1299.
KDO POTUJE TO LETO V STARI KRAJ?
Razne vesti in novice ki jih čitamo v časopisih nam en dan poročajo, da bode vojna, drugi dan, da je «e bo. Radi takih negotovih sporočil se je onim, ki imsijo namen to leto obiskati staro domovino, zelo težkb odločiti za potovanje, že je potreba nekaj "korajže" za tako odločitev.
Ker pa sploh ni vzrokov za vojno in ker se vedno deluje na to, da se obdrži mir v Evropi, pač menda ni potrebno, da bi strah pred evropsko vojno zadržal katerega od potovanja v stari kraj. Vsi oni, ki imajo dovolj "korajže", da potujejo v stari kraj, so vabljeni, da se pridružijo izletu, ki se vrši na največjem in najhitrejšem parniku francoske linije
NORMANDIE
na 14. junija. Potnike tega izleta bode spremljal in vodil od Clevelanda do Ljubljane AUGUST KOl> LANDER, ki ima že 20 letne izkušnje v odpremlje-nju potnikov, on bode gledal za udobnost svoji*1' potnikov.
Drugi izlet pa se vrši dne 6. julija na parniku ILE DE FRANCE in potnike tega izleta bo KOLLAN-DER pričakal v Havre in jih spremljal od tam preko Pariza v Ljubljano. Znano je, da Kollander najbolje skrbi za svoje potnike in radi tega se njegove tvrdke tudi rojaki najraje poslužujejo. Za 14' junija je že sedaj priglašenih' okrog 15 potnikov. Priglasite se še vi!
Ker je čas kratek, je potrebno, da se čim prej pri* javite pri:
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Avenue -- v Slov. Narodnem Domu
Cleveland, Ohio.
i

Knjige:-
Da preženemo dolgčas se največkrat za* tečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi:
LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET
Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi* po 10c vsako- Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
Poslužite se te izredne prilike in pišite po ki/jige dokler sr še v zalogi.


...... j
- I.....''iS
i *	i	®
i I	Lično delo	11
• 1	ji
tj |	Za društvene prireditve, družabne sestan-	8	S
| •	ke, poroke in enake slučaje, naročite tisko-	Ji	|
g 1	vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno	2	[fj
I jž	lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje,	g	g
s s	_ f	g	Bi
! i	Enakopravnost	j	i
H i	1	m	a
8 S	6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312	S	I
ifi sn	2	m
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
IIIIHIIIIIIII"!
(1) TA KUPON	I
g
z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo | osebo do treh malih krožnikov za sadje. Zame- | njate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih | naročil ne sprejemamo po pošti.
|
IME----------------T—-------------
Naslov----------------------------------- g
I
Mesto ----------------------------------- ž?
WFRAN 1
Ne da bi čakala kakega vprašanja, sta moža začela pripovedovati, da Ester in ostali v samostanu zaprti cigani še niso izpuščeni. Samostanci so jih pripeljali iz samostana in stoje zdaj z njimi tam, kjer zavije cesta v Rakitno. Eden stražarjev je imel sabo belo zastavo v rokah. Vsled tega sta se mu za stražo postavljena cigana približala in ga od daleč vprašala, kdaj izpuste Ester in jetnike. Stražar je odgovoril, da šele tedaj, ko izpuste cigani svoje jetnike; prijor je ukazal jetnike zemenjati ali pa Ester in njene ljudi pripeljati zopet v samostan.
Kralj David ni bil tega sporočila prav nič vesel, a moral se je vdati. Ukazal je torej, naj se odpravijo jetniki na mesto, kjer so čakali samostanski stražarji in naj se tam zamenjajo za samostanske jetnike. Njegovo povelje je bilo hitro izvršeno in kmalu je dolga karavana krenila iz gozda nizdolu. Obenem so ostali cigani začeli podirati svoje šotore in vse pripravljati za odhod.
Izmenjava jetnikov se je hitro izvršila in samostanski stražarji so odnesli pete kar najhitreje, boječ se, da jih napadejo cigani celo pri belem dnevu. Pater Celestin je bil tako oslabel, da so ga morali nesti.
In samostanski stražarji so prav storili, da so bežali, kajti kmalu po svojem odhodu so culi strašno kričanje, počilo je nekaj samokresov in cela tolpa se je vdrla za stražarji, ki so zdaj tekli kar so mogli. Pater Celestin je bil edini, ki je slutil, kaj je pravi vzrok tej ljutosti ciganske tolpe, da je Ester povedala, kaj je morala prebiti v samostanu, in boječ se, da se mu kralj David strašno maščuje, je podžgal stražarje, naj pospeše svoje korake.
Cigani so sledili stražarjem skoro do samostana in se šele ustavili, ko so spoznali, da jih več ne doidejo. A z mesta se niso maknili. Samostanci so vrata za seboj zaprli in čez zidovje pazili, kaj da store cigani. Ves samostan je bil pokonci, vse se je oborožilo in se pripravljalo na boj, pričakuje, da napadejo cigani samostan.
Toda cigani se niso premaknili, nego le kričali in grozili s pestmi. Naenkrat se je prikazal med njimi kralj David. Bil je razoglav in ves spehan od hitre
oje. Veterc se je igral z njegovimi dolgimi belimi lasmi in z njegovo sivo dolgo brado in strašno ga je bilo videti, ko je dvigal roko proti nebu in prisegal, da se maščuje, da se grozovito maščuje vsemu samostanu.
Za samostanskim zidovjem stoječi menihi in hlapci niso razumeli nobene besede te grozne prisege, ali uganili so, kaj jim je pričakovati in dasi je bil samostan krepko utrjen in izdatno zastražen, jih je vendar prešinil strah, in tudi ko so cigani že davno odšli, jih je morila skrb, da se ciganov ne ubranijo.
— Samo nekaj ur naj nam cigani časa dajo, je menil eden stražarjev, potem se ni ničesar več bati. Prijor Ahacij je bil davi poslal patra Antona do deželnega glavarja v Ljubljano, naj pošlje vojakov, da se ciganska zalega zatre. Prijor misli, da pridejo vojaki še danes.
In res se je kmalu potem ču-lo iz daljave ponosno trobenje in je z Vrhnike prijezdilo petdeset vojščakov.
Prvemu oddelku vojščakov je sledil še tisti dan drugi oddelek, tako da je bilo na samostanskem dvorišču zbranih nad sto konjenikov. Poveljnik je imel od deželnega glavarja naročilo, da mora za vsako ceno narediti ciganski nadlogi konec. V ta namen je bil tudi pooblaščen, da pokliče vse grajščake vrhniškega okoliša in iz soseščine na pomoč in nameraval je s to vojsko zajeti cigane in jih vse uničiti.
Menihi, ki so se zdaj čutili popolnoma varne, so vojščake sprejeli z najevčjo gostoljubnostjo. Patra Celestina je pogled na vojsko kar poživil in začel je v svojem srcu kovati načrte, kako porabi vojsko za to, da uniči na mah vse nasprotnike samostana. Iz pogovora s poveljnikom je sicer izprevidel, da se po glavarjevem ukazu zaradi vere ne sme proti nikomur postopati, ali upal je, da zdaj vsaj podložne kmete ustrahuje.
V samostanu je zavladalo živahno življenje. Na dvorišču so vojščaki užgali več ognjev in po večerji ležali prepevajoč in popivajoč okrog njih ali pa se raz-J posajeno podili po širnem pro-j štoru, se za šalo metali in sploh uganjali vsakovrstne burke. V j refektoriju pa so sedeli menihi s poveljnikom in njegovimi pod-poveljniki pri razkošni večerji, kateri je sledil pravi bakanal. Na mizah so stali velikanski
FR. REMEC	10
KRALJ MATJAŽ
ZGODOVINSKA POVEST