\ oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku V OHIO T v . * "sujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ^?QaX—LETO XXIX. Kratke vesti CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 24, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 81 Wt * poper Patentirana . SKegon, Mich. _ Ed-1 dobil patent itvori za poper in sol, ^ i kse ®"oto. Na vrhu ima tri ' * GG more natresti sa-^^*^0 popra ali mešano,, ^ z premikom regu- .\'sU K * -A VAM POVE, nova izdaja kabenga % . v, Wagnalls. V njem črko "J" novo Odg^ Pularna oseba. » *»CNo SEDLO PRIDE %ft, Neb. — W. B. izdelovalec sedel Po bodo v bodoč^ v De ^ /^Padu plastična usnja, kot do-2;a zajce in kro-^ iz plastike. Iz-Več 2:avzeniajo vsa-obseg in raznolič- delavska v MESTU ^^%CA gA W J® pričela konfe-[otg ''National Labor Of-^^teri priso-2a«f delegatov iz 14 " c;^ni so delavci in ' io 9q ^'^firence se bodo aprila. Mussolinijevo truplo ukradeno; osumijeni so noi): ' fašisti MILAN, 23. aprila—Danes je bilo izkopano in ugrabljeno truplo Benita Mussolini j a, ki je skoro leto dni počivalo v nezaznamovanem grobu. Kakor se poroča, sodi policija, da so truplo odnesli člani "nove" fašistične organizacije, sestoječe iz starih članov "Mussolinijevega akcijskega kadra," ki ima mnogo pristašev med dijaštvom. Ob praznem grobu je bil naj-*-: den list, na katerem so se ugra- liy P'^Pevki V Kova-''^nipanjski fond »OiJbo^ '^•'očili kampanj-' ?5o- w prispevke:: Mrs. Cyril y'ir. J. Clair Ave. Po [.^t, Ci„. Frank Mihcic, Sla^ A.ve.; Mr. in Mrs. , g"*, 6102 St. Clair Po $15: A U53 2." Phillip Hor- V-W ^^por, 7011 St. g '^. Edward J. Leon- bitelji trupla podpisali kot "demokratični fašisti." Na najdenem listu je bilo zapisano, da bodo Mussolinijevo truplo obdali z Vrtnicami, vrline ubitega fašističnega glavarja pa da bodo "močnejše od vonja vrtnic." Delavci so danes zjutraj opazili, da je bila zemlja na Mussolini jevem grobu, ki se je nahajal v delu pokopališča za ubite Nemce, razkopana. Kmalu nato so našli odprto krsto, v kateri so odkrili raztrgano spodnjo srajco, en preperel čevelj in del noge. Grob Mussolinijeve ljubice najden nedotaknjen Nedaleč proč se nahajajoči grob Mussolinijeve priležnice Klare Petacci, ki je bila ubita z njim vred, je bil najden nedotaknjen. Oblasti ugibajo, da ima ugrabitev Mussolinijevega trupla morda kako zvezo s pripravami za proslavo italijanskih partizanov, ki se ima vršiti 25. in 26. aprila za obletnico osvoboditve Milana in usmrčenja fašističnega glavarja in njegove ljubice. Krvava vstaja kaznjencev v milanski ječi MILAN, 23. aprila. — Danes je bilo po tridnevnih bojih med policijo in 3,000 jetniki v tukajšnji jetnišnici sklenjeno* premirje, da se bo moglo odstraniti trupla onih, ki so bili tekom krvavih izgredov ubiti. Upor kaznjencev, katerega vodi neki bandit z imenom Bar-bieri, je izbruhnil v nedeljo zvečer, in do sedaj so bile ubite tri osebe, 27 pa je bilo ranjenih. Snoči je prihitela iz Turina vojaška posadka 250 mož s tanki in ok4opnimi avtomobili, da je ojačila policijski kordon na obzidju jetnišnice. DRŽ. TAJNIK BYRNES ODLETEL V PARIZ WASHINGTON, 23. aprila. — Državni tajnik James F. Byrnes je danes opoldne z letalom odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil konference zunanjih ministrov "velike četvorice". Ta konferenca ima pripraviti tla za mirovne pogodbe z državami v centralni in vzhodni Evropi, ki so se borile na *strani osišča. Med temi je tudi pogodba z Italijo, ki ima določiti novo mejo z Jugoslavijo. Byrnes potuje z osebnim letalom predsednika Trumana. Govorice o povratku gen. De Gaulle-a PARIZ (O.N.A.)—V ozadju francoskega političnega življenja raste vsak dan senca generala de Gaullea. Na borzi se že širijo govopce, da utegne bivši predsednik kandidirati kot poslanec progresivne katoliške stranke. . 7 Iž zanesljivih virov je dobila O.N.A. vest, da skuša de Gaulle vplivati na to stranko, ki je bila PRIREDBA V KOPALIŠČU Jutri večer ob 7:45 uri se bo v St. Clair Recreation Center (kopališču) vršila zanimiva, priredba, ko bo skupina od YWCA demonstrirala različne načine kopanja. Obenem se bo razdelilo certifikate onim, ki so se v zadnjem času poslužili btez-plačnega, pouka ..v kopanju; Vstopnina k jutrišnji priredbi je prosta. Nov načelnik kopališča < je Mr. D. L. Ludwin. St, Cafe, St. Clair Ave. I, ^513 St. Clair Gk- James Kotnik, ^ Cla"^ ' Mr. Perich, Kp'v ' Mr. in Mrs. , ^^08 St. Clair '^3 A Charles Le- ^aon Rd. 72 sf' Pierman, Ron' Walter Klo-St. Clair Ave.; ,4e . Jr., 6710 St. 5 Peter Kekic, } llljjJ! ; Louis Roz-^arcnik, 866 E. 1$1 A Friend $3, seje % 8^1 da se redna Coiih-^, Norwood Com- \ "^Uhpii i > 25 bo vršila ker v •Pe " niso še \ Y preureditev na-' da je tre- ^ažno zadevo, se 'Obrnejo na Mr. Joe Rdeči križ Slovenije Mr. Louis Dular, večletni knjižničar v Slovenski, narodni čitalnici na St. Clair ju in poznani kulturni delavec, je prejel od svojega nečaka Rafaela Šabca iz Ljubljane lepo in informativno knjigo "Slovenski zbornik 1945," katero je izdala Državna založba Slovenije. Knjiga je zelo obsežna, ima 769 strani ter ima veliko število slik iz osvobodilne borbe. Poleg tega je prejel tudi izrezke iz slovenskih časopisov, ki so izhajali v Ljubljani za časa italijanske okupacije. v knjigi je tudi članek, kateri bruarja 1945 pa do 5. maja 1945 pripoveduje, kako je bil v letu' je bilo poslano skoro tisoč zabo-1944 ustanovljen Rdeči križ Slo- j jev, vreč in bal oblek, obutve, veni je. Glasi se. j hrane, mila, trije šivalni stroji "Ustanovni občni zbor RKS s šivalnimi potrebščinami, sani-je bil 18. junija 1944 na osvo- tetnega materijala in najrazlič-bojenem ozemlju v Beli Krajini, nejšega drugega blaga. Darovali Sklicatelji so bili: dr. Drago bo izseljenci v Ameriki in Ka-Marušič, bivši ban, minister in i nadski Rdeči križ senator; Jaka Avšič, general-lajtnant in namestnik komandanta Glavnega štaba NOV in POS; Vida Tomšičeva, članica SNOS-a in Glavnega odbora SPZZ in prodekan Andrej lic, župnik v Podzemlju." "V prvi Glavni odbor RKS so bili izvoljeni: predsednik dr. Naša pomoč je prišla v domo vino. To še ni vse. Sedaj smo na delu za zgradbo otroške bolnice v Sloveniji. V Clevelandu ob tem času vodijo organizirano kampanjo vse tri podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta, člani in članice teh podružnic bodo obiskali naše lju- Novi grobovi JOHN GORNIK ST. Včeraj je po 14-mesečni težki bolezni umrl na svojemu domu John Gtornik, st., p. d. Vrtnikov, star 76 let, stanujoč na 1331 Giddings Rd. Doma je bil iz vasi Sodražica, odkoder je prišel v Ameriko 1892 leta. Sedem let je živel v Brooklynu, N. Y., nakar se je preselil v Cleveland. Zadnjih 23 let je živel v pokoju, preje pa je delal v znani solarni. Bil je član društva sv; Vida št. 25 KSKJ in društva sv. Antona C. K. of O. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Cimperman, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, in 10 otrok: John mL, Andrew, Joseph^ Anthony, Frank, Edward, William, Mrs. Frances Vidmar, Mrs. Pauline Zenzel in Marie, tri vnuke in dva pravnii-ka, nečaka Frank Pucel in Frank Kosmerl ter nečakinjo Mrs. Angela Cimperman na zapadni strani mesta, v stari domovini )a zapušča več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto iz pogrebnega zavoda A. Gr-dina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. # * # ANTON STARC Včeraj je preminil, ko se je nahajal na oloisku pri sinu v Barbertonu, Ohio, Anton Stare, star 63 let. Stanoval je na 1225 E. 61 St. Pogreb oskrbuje Za-krajškov pogrebni zavod. Po drobnosti bomo poročali jutri. * * $ MARY KUSTIS Po kratki in mučni bolezni je v ponedeljek preminila v mestni bolnišnici Mary Kustiš, rqjena Snider, stara 40 let, stanujoča na 1418 E. 41 St. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča štiri otroke: Ruth, Constance, Robert in William, mater Mary, dva brata Augusta in Alberta, dve sestri Molly in Albino ter veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., družinsko grobnico. njegova poglavitna opora, naj 1 . , ^ . . prdkme soAdovan^ s sodaUsUinarodov izgubila biOkoza odstrandev in komunisti, ter s tem razbije ''''41a ®"30 uri zjutraj ®^ovesna "a Vi. maša v pokojno Mrs. ^5VeVu!' j® bila po-^iti ^ ' \Petek, in se ni iil({ N pogrebna ma-a prijatelji so ® opravila udele- Deja- (»0^/ ^^pevajte za ® v Sloveniji! Drago Marušič; podpredsedniki i di, da prispevajo Engelbert Gangl, bivši podsta-rosta SKJ, Vida Tomšičev^ in Andrej Ilc." Izvoljeni so bili še nadaljni člani tega odbora, katerih imen ne bom navajal. Ustanovnemu občnemu odboru so prisostvovali tudi odposlanci iz neosvo-bojenega ozemlja ter zastopniki sovjetske in anglo-ameriške vojaške misije. Iz tega članka je razvidno, da je RKS prejel pomoč iz Amerike in Canade. Odstavek se glasi: "Preko Glavnega odbora RKS so bile vzpostavljene dobre zveze z našimi izseljenci v Ameriki. Uspeh tega dela je bil kmalu viden. V dvanajstih inozemskih pošiljkah v času od 26 fe- Ali ste že odločili, kaj bo vaš prispevek ? Koliko je že ameriška Slovenija poslala svojcem v domovino. Vse je ostalo nekako pozab Ijeno v preteklih letih, ker nismo poslali nekaj skupnega in nekaj stalnega. Ideja bolnišnice za bolne otroke, pa je nekaj novega, času primernega. To bo zgradba, ki bo ostala v spomin še poznejšim rodovom, da so živeli v Ameriki Slovenci, ki ni so pozabili svoje rodne domovi ne, ki se je sama borila in sama osvobodila okupatorjev. Ime vsakega zavednega Slo venca bi moralo biti med daro valci. J. N. R sedanjo vladno koalicijo. Priporočal je baje pred vsem, naj ta stranka glasuje proti konstitu-ciji, katero pripravlja francoska ustavodajna skupščina. Na t^. način bi mogel de Gaulle podaljšati "začasnost" sedanje vlade,, kar bi s časom jovzročilo med ljudstvom veliko nezadovoljstvo. Dokler je vlada vezana le na kratki rok, tekom katerega ima ustavodajna skupščina oblast v svojih rokah, je namreč jasno, da Francija ne more igrati v polni meri svoje vloge v mednarodnem svetu. Ako torej socialisti in komunisti ne bodo mogli izdelati kon-stitucije in jo ratificirati, se stranke centra in desnice nada-da utegne nezadovoljnost ljudstva poklicati generala de Gaullea nazaj v vlado, kot voditelja pVoti-levičarske koalicije. (Odkar je bilo pisano to poročilo, je bila nova justava v ustavodajni zbornici sprejeta* čaka pa jo še odobren je ljudstva pri a v n e m referendumu. — Op. ured.) FRANK TOMŠIČ Nagloma. je preminil Frank Tomšič, stanujoč na 4096 E. 139 St. Pogreb oskrbuje. Louis L Ferfolia pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. Glasovanje o stavki Railway Express delavcev George M. Harrison, predsed nik Brotherhood of Railway pi samiških delavcev sporoča, da so se pogajanja za povišek plače razbila in da so včeraj odredili glasovanje med člani unije, da-li se okliče stavko v četrtek opol noči. Delavci zahtevajo 30 centov na uro povišano plačo. Po nudeno jim je bilo pa 10 centov, kar ni sprejemljivo. V tej uniji je organiziranih nad 65,000 delavcev. Varnostni svet porazil Rusijo v zadevi Irana Predlog za odstranitev vprašanja z dnevnega reda poražen; Gromiko naznanil novo bojkotno akcijo NEW YORK, 23. aprila—Sovjetska unija je danes po trpki dveurni debati na seji varnostnega sveta Združenih z dnevnega reda. Tozadevni predlog je bil poražen z 8 glasovi proti 3, nakar je sovjetski delegat Andrej Gromiko trpko izjavil, da se ne bo udeležil nobenih nadaljnih sej, na katerih se bo obravnavalo iransko vprašanje. Italija ugovarja v strbškom okupacije Kruh izginil iz kuhinjskih * odpadkov RIM, (O.N.A.)—Predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva je izjavil korespondentu O.N.A., da bi bilo odlašanje mirovne pogodbe "skrajno slabo za italijansko demokracijo," ter da bi zdravje in morala naroda kmalu propadla. Italijanska vlada trdi, da plačuje mesečno 10,000 milijonov lir za vzdrževanje zavezniških okupacijskih čet. Zedinjene države so sicer ugodile kredite v znesku 140,000,000 dolarjev kot kompenzacijo, toda uradni italijanski krogi sodijo, da je to komaj polovica zneska, ki je potreben samo za ameriške vojake. Britanija ni dala nobene odškodnine. Zato morajo Italijani plačevati angleškim vojakom j 900 lir za funt šterlinga, dočim je cena na črnem trgu baje le 700 do 800 lir. Kot poročajo iz mestnega oddelka za sežiganje odpadkov, clevelandske gospodinje vpošte- , , vajo priporočilo predsWnil{a|«T. Trumana in ne mečejo več sta- Opera je popularna Prvi dve predstavi Metropo- rega kruha v odpadke. Pred tedni je bilo videti mnogo pol hlebov kruha, ki je bil zavržen. Včeraj pa sploh ni bilo najti nobenega večjega kosa kruha, pač oa samo še nekaj malih koščkov. Najbolj prizadeti so ljudje, ki redijo kokoši doma, ker ne dobijo več kruha, ki so ga nabirali med odpadki. Delavec padel pod iruk V soboto je na nepojasnen način padel pod kolesa mestnega truka, ki odvaža smeti, Cleveland Gilmore, star 47 let, 2320 Unwin Ave. Prepeljali so ga v St. Alexis bolnišnico, kjer so ga proglasili mrtvim. On je postal 40 prometna žrtev v Clevelandu v tem letu, medtem ko je ob istem času lani promet zahteval še samo 29 prometnih žrtev. polnili vse sedeže v mestnem avditoriju, v katerem je prostora za 9,000 oseb. V ponedeljek zvečer je bila podana opera "Carmen", snoči pa "Tannhauser". Nocoj bodo vprizorili Mozartovo "Čarobno piščalko", v kateri bodo peli Ezio Pinza, Charles Kullman, Mimi Benzell in Jar-mila Novotna. '* Varnostni svet sploh ni glasoval o prvotnem predlogu sovjetskega delegata, temveč na glasovanje je prišel samo kompromisni predlog Francije, da se zadeva izroči generalnemu tajniku Združenih narodov, ki naj bi o nji pozneje podal poročilo. Z Rusijo, ki se je v zmedi, ki je nastala po trpki debati, pridružila kompromisnemu predlogu, sta se pridružili samo Poljska in Francija. O ruskem predlogu za izločitev iranske zadeve iz zapiskov varnostnega sveta, ki je bil podan v pismu, katerega je Gromiko naslovil na zbornico 6. aprila, se glasovanje ni vršilo, ker je egiptovski delegat dr. Hafez Afifi Paša, ki je vodil današnjo sejo, odločil, da vsled podpore francoskega predloga od strani Rusije o njem ni treba glasovati. Medtem ko Gromiko ni odšel z današnje seje, kakor je storil pred kratkim tekom debate o iranski zadevi, pa je po porazu kompromisnega predloga vstal m izjavil, da se spričo popolnega sporazuma, ki je bil dosežen med Rusijo in Iranom, ne bo udeležil nobene seje, na kateri se bo obravnavalo iransko vprašanje. Nova telefonska knjiga Te dni so pričeli razpečavati nove telefonske knjige, kjer je dodanih nad 25,000 novih imen. Razdeliti imajo 410,000 knjig v širšem Clevelandu, kar bo vzelo do dva tedna. Zborovanje za počastitev spomina pokojnega predsednika Roosevelta Ponesrečen vlom V trgovino Wool worth Co. na 648 E. 185 St. je vdrl neki vlomilec na ta način, da se je po vrvi spustil skozi streho v notranjščino. Ves njegov trud pa je bil zaman, kajti navzlic temu, da je zbil kombinacijo pri varnostni blagajni, pa ni prišel d# denarja, ki je predstavljal sku-piček o& zadnje sobote. zaroka Zaročila sta se Miss Molly Godec, hčerka, Mr. in Mrs. Frank Godec, 1105 Norwood Rd., I in Mr. Herman Meglich, sin Mr. in Mrs. Joseph Meglich, 1003 E. 64 St. Bilo srečno! Prihodnji torek 30. aprila se bo vršilo v glasbeni dvorani mestnega avditorija veliko spominsko zborovanje za pokojnim predsednikom Franklinom D. Rooseveltom, katerega prireja Odbor progresivnih državljanov Clevelanda. Glavni govornik na zborovanju bo najstarejši sin pokojnega predsednika James Roosevelt, ki je nedavno postal politični direktor pokreta za samostojno politično akcijo, potem ko je bil demobiliziran kot polkovnik marinpv, pri katerih je služil tekom vojne. Drugi govorniki bodo senator Harley M. Kilgore iz West Virgin! je, kongresnik Hugh De Lacey iz države Washington, in Marvin C. Harrison, demokratski kandidat za zveznega senatorja v državi Ohio. Program bo vodil Rev. Stephen H. Fritch-man iz Bostona, urednik revije "The Christian Register." Kongresnik De Lacey, eden najmlajših članov zvezne poslanske zbornice, spada v vrsto tistih redkih progresivcev v kongresu, ki je ponovno izpovedal svoje občudovanje za osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita. Prošlega novembra je povzročil splošno pozornost, ko je ožigosal poslanika ' Patricka J. Hurley-a radi njegovega postopanja v kitajski situaciji. Svoj čas je učil na univerzi države Washington, potem je postal član mestne zbornice v Seattlu in izvršni uradnik progresivnega pokreta "Washington Commonwealth Federation." V kongres je bil izvoljen leta 1944, ko je bil zaposlen kot strojnik v seattelski ladjedelnici. Zborovanje je sklicano z namenom, da se pospeši program in ideale, katerim je posvetil svoje življenje pokojni predsednik. Slovensko in jugoslovansko javnost vabimo, da se priredbe udeleži v čim večjem številu. Vstopnice po 76 centov se dobijo v predprodaji, ako se pokliče MAin 7306, ali pa pri blagajni na večer spominskega zborovanja. SIHAK 2 ENAKOPRAVNOST 24. aprila.: " ENAKOPRAVNOST'* Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) __________—---------------------$7.00 For Half Year—(Za pol leta) ________________4.00 For 3 Months—(Za 3 mesece)____________________2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto)__________ For Half Year—(Za pol leta)---- For 3 Months—(Za 3 mesece) - $8.00 . 4,50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)---$9.00 For Half Year—(Za pol leta)-------- 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1079. 104 Mirko G. Kuhel. tajnik SANSa: JUGOSLAVIJA BO ZMAGALA GLEDE PRIMORJA, ČE... 1. S kakiiji vzradoščenjem bi rad napisal zgoraj šn j i naslov brez pogojnika "če"! In s kakim veseljem bi Slovenci in Jugoslovani po vsem svetu sprejeli to vest, ako bi mogli citati: Jugoslavija bo zmagala glede Trsta! Pika in klicaj! Žal, da do danes tega ne moremo zapisati, kajti pravična rešitev primorskega vprašanja je vse preveč odvisna od iskrenosti napram pravici in spoštovanju ogromnih žrtev, ki so jih Slovenci utrpeli pod fašistično sužnostjo in v svoji borbi za pravo svobodo in edinstvo slovenskega naroda, in izvajanje te čednosti—iskrenosti—se skriva v ozadju tega nesrečnega "če." , Ko bodo natisnjene te vrstice, se bo že vršila konferenca zunanjih ministrov Amerike, Anglije, Francije in Sovjetske zveze, katerim je bila poverjena naloga izdelati pogoje za mirovno pogodbo z Italijo. Med temi pogoji je tudi vprašanje reparacije, ki jo Jugoslavija, Rusija in še nekatere druge države zahtevajo od Italije, ter vprašanje italijanskih kolonij in novih meja. Jugoslavija je ugotovila, da je italijanski napad na Jugoslavijo, nasilna okupacija in sadistični terorizem prizadel $1,449,363,681 škode, sodeč to škodo na valuto dolarja od leta 1938. V tej vsoti ni časnikarjev iz Trsta so jasno govorila, da ni nobenega dvoma, kam želi večina ljudstva pripadati, vključivši Italijane same. Taka poročila so bila prenevarna za angleško govorečo publiko in jih je kmalu zmanjkalo. Nasprotno pa se je pričela kampanja proti jugoslovanskim "komunistom" na Primorskem, odprte provokacije in izzivanja ter rožljanje š sabljami. Ce Tito ne dobi Trsta, ga bo vzel. Kdor se mu bo zoperstavil, bo izgubljen. Trinajst do zob oboroženih jugoslovanskih divizij čaka ugodnega trenutka, da planijo čez Morganovo črto. Ubogo Italijo brani le ena "zelena," nepripravljena ameriška divizija in dve angleški. Če se ne umaknejo, bodo v 24 urah, uničene. Titova zahteva po Trstu vodi pot do tretje svetovne vojne. Itd.—To je bila smisel zadnjih poročil, ki so prihajala iz Rima, Madrida, Londona in Pariza. ZAKAJ TAKO OBUPANI? V naslednjem je priobčen Vjne prilike, da je na našo zemljo celoti in brez komentarja čla-1 legla sama peklenska tema. nek, "Zakaj tako obupani?" ki Ali dejansko res vlada taka ga je napisal Mere Viktor, kap- [stiska za katoličane v Sloveniji? lan v Brežicah, in ki je bil ori-! Naše cerkve so dobile preko ginalno priobčen v ljubijan-1 dva milijona dinarjev za popraskam dnevniku "Slovenski poro- Vilo. Naši duhovniki uče verouk čevalec" dne 10. februarja 1946: Slovenec je danes samozavesten, kakor so samozavestni vsi jugoslovanski narodi. Svobodni smo. Domovino obnavljamo, svojo ljubljeno domovino. Kakor smo jo ljubili v borbi in se zanjo borili, tako jo ljubimo in! delamo zanjo v svobodi. Vložili i so naši narodi veliko glavnico i zanjo. Vlagajo še danes ogrom- j ne napore, da jo obnove. Naši delavci so s svojimi napori in z vsem nadurnim delom dosegli velike uspehe v gospodarski obnovi. Kmetje so zasejali, kolikor so mogli. Skratka, vsi, ki se zavedajo, da delajo zase, za svoje ljudi, za skupno korist, vsi ti s ponosom gledajo v prihodnost. Zboljšanje vseh prilik vidijo v delu, v sodelovanju vseh sil, ki se družijo v Ljudski fronti. Tudi katoličani, ki so Fronto podpirali in jo podpirajo, gledajo vedro v bodočnost. Vedo namreč, da so si z Ljudsko fronto priborili svobodo, vedo pa tudi', da katoličan, ne samo sme, tem- vključena vrednost izgubljenih življenj, cena zdravja in prikrajšanega življenja tisočev in tisočev Slovencev in drugih Jugoslovanov, ki so aktivno ali pasivno kljubovali na-1 več tudi mora delati za svoje silju imperijalistične in fašistične Italije, niti ne izguba 1 ljudstvo. Katoličani, ki smo so-narodnih dohodkov ter stroški osvobodilne borbe proti Italiji. Amerika pravi, da je vprašanje plačitve kakih reparacij od strani Italije izključeno. Kdo drugi pa naj plača to velikansko škodo? Mar jo naj trpi Jugoslavija? Maršal Tito je javno izjavil, da je italijanski narod dejansko odgovoren za vse zločine Mussolinijevega zločinskega režima, | venskega človeka, ki še izvija iz-torej tudi za vse posledice. Italijanski državni bankrot sam I pod nasilnega škornja in železne po sebi ne more izbrisati te odgovornosti in nezmožnosti za plačevanje reparacij. Vprašanje reparacij je eno izmed treh, ki zastavljajo soglasje za mirovno pogodbo. Vprašanje italijanskih kolonij v Afriki postavlja drugi razlog za nesoglasje. Anglija hlepi po delu italijanskega delovali v osvobodilni borbi, smo namreč smatrali borbo za svobodo za višek narodnostnega udejstvovanja, za vrhunec narodne zavesti. V tej borbi smo gledali slo Stara umetnina iz Jugoslavije postala last Unnetnostnega muze* ja v Clevelandu pete, zato nismo stali ob strani. Vstal je. Živi svoboden po zaslugi vseh naprednih sil slovenskega ljudstva. Isti katoličani in duhovniki delamo danes z isto Fronto, ker kolonijalnega imperija; Amerika pristaja na to, da naj ima j vemo, da je danes Fronta nosi-organizacija UN (Združeni narodi) poverjeništvo med temi kolonijami, toda pod italijansko upravo; Francija, v bojazni za svoje kolonije, smatra potrebno, da Italija vse svoje kolonije ohrani; Sovjetska zveza pa hoče imeti poverjeništvo med Tripolitanijo za dobo deset let. To bi pomenilo rusko bazo v Sredozemlju, na britanski življenski črti, ki pelje v Orient. Tretje vprašanje je razrjnejitev med Italijo in njenimi sosedami, in za nas je najpomembnejša zahteva Jugoslavije, da se vse slove/iske in hrvatske pokrajine pod Italijo vrntfjo Jugoslaviji, vključivši mesto Trst, toda tržaško pristanišče naj bi postalo mednarodna luka pod jugoslovansko kontrolo. Sovjetska zveza je edina izmed velike četverice, ki odprto zagovarja jugoslovanske zahteve, medtem lec ne samo političnega dela, temveč tudi moralnega. Kdo vzpodbuja danes k delu? Kdo kliče danes k vestnosti pri delu? Kdo nam govori danes največ o dolžnosti in ljubezni do bližnjega? To je naša Fronta. Ali se ne zahteva danes več poštenja v javnem delu in v vodstvu, kakor kdaj koli prej? Ali se praktično ne izvršuje ljubezen do bližnjega, ko odkrivamo na kupe skritega blaga pri })oedincih, med tem ko so mnogi v velikem pomanjkanju in nimajo večkrat najnujnejšega? Ali ne delimo ko Sta se Amerika in Britanija že javno# izrazili, da se ne I danes zemlje tistemu, ki jo ob- strinjata z njimi. Obnašanje Francije glede tega vprašanja ni jasno in očividno je, da bo poiskušala izkoristiti to priliko za pridobitev kakih koncesij v svojo lastno korist, bodisi od Italije ali katerih drugih prizadetih držav. Ko je omenjena četvorica ministrov lanskega decembra v Londonu zaključila v principu, da naj bo bodoča meja med Jugoslavijo in Italijo na podlagi etnične razmejitve prebivalstva, je poverila nalogo posebni komisiji, da na licu mesta ugotovi to razmejitev ter sestavi tajno poročilo. To se je izvršilo. Kakšno je to poročilo, ne vemo, vemo pa iz časnikarskih poročil, da so se člani komisije vrnili v London istih misli, s katerimi so se podali na delo. To bi pomeftilo, da je komisija prišla v sporne kraje s fiksno ide- ji'i novo molitev k sv. Tadeju, jo ter da njeno raziskovanje ni bilo nepristransko. Anglo- |Priprošnjiku v najKujših stis- arnerišlce vojaške obhisti v coni /1 4zapa(ino od AAorisarioT/e te rndittre šege mizaj črte), so pod kaznijo prepovedale vsake demonstracije pri-! 1932. Toda ta molitev se morskih Slovencev in celo slovenske in jugoslovanske za- jg tiskala letos pred nedavnim, stave, ki naj bi pričale o etniški pripadnosti ljudstva, so iz te molitve bi {»ovršen kristjan bile s silo odstranjene in zaplenjene. Poročila ameriških ] sklepal, da vlada jo pri nas obup- deluje? To dela Fronta. Vendar se nekateri ne morejo vživeti v resničen položaj naše osvobojene dopjovine. Težko priznajo, da je slovenski narod res napravil junaško delo, ko je vrgel s svojih ramen morečo težo suženjstva. Ne samo to. Najbolj sramežljivo si zatiskajo oči, ko vidijo, da se naš narod otresa zastarelih oblik političnega in gospodarskega življenja. Pred nedavnim smo dfbili v roke litanije k božji previdnosti neovirano. Po vseh cerkvah govore. Cerkve so odprte in vsakdo nemoteno obiskuje tempelj božji. (Pri nas na primer v Brežicah, so Nemci najlepšo cerkev takoj porušili, Fronta pa je omogočila vsem izgnanim duhovnikom povratek v domovino.) Ta dejstva kažejo, da ni razloga za malodušnost, da ni razloga za molitev, ki pravi: "Božja previdnost, ki z nežno skrbjo objemaš vse stvari, usmili se nas, ki si nerazumljiva v svojih potih, usmili se nas, obupa in predrznega zaupanja, reši nas, malodušnosti v stiski in trpljenju, , godrnjanju proti tvojim božjim sklepom, pretirane skrbi za časne dobrine, reši nas." Mi pa ne vidimo take stiske in zatiranja božjih sklepov. Ali ne gledamo z radostjo, ko na tisoče naših otrok moli in poje slovensko ? Kaj pa domovina ? Med vojno nisi smel niti iz Ljubljane, danes lahko potuješ kamor hočeš. Kje je torej tista tema, kje stiska? Toda pisec teh litanij hoče obtoževati današnjo oblast zaradi pomanjkanja, kar je pa splošna posledica vojne. Ali niso naši duhovniki, ki tajno širijo to molitev, znali nekoč vzgajati naše ljudi k redu, k delu, k spoštovanju oblasti? Zakaj danes tega ne delajo? Tedaj so vzgajali ljudi k poslušnosti vsakokratne oblasti, danes nimajo lepe besede za borbeno slovensko ljudstvo. Nekateri so po več let neprestano govorili proti komunizmu, a za sestradane reveže niso imeli besede. Ti danes govore o stiski. Ti poedinci in skupine še danes plaše množice, jih begajo/in širijo nezaupanje do nove oblasti. Okupatorja so .smatrali za trdno oblast, ki smo se ji bili dolžni pokoravati, proti naši slovenski in jugoslovanski oblasti pa so sovražno razpoloženi. Nekoč je bil duhovnik pri pro-sveti in organizaciji prosvetnih domov, odrov, krožkov in vsega, kar je služilo tedanji družbi. Toda pripomniti je treba, da je bila družba razklana v stranke in strančice, od katerih je vsaka imela "ves" narod za seboj. Danes je narod po veliki večini adružen v Fronti. Danes pa isti ljudje temu združenemu, izmučenemu, izkrvavljenemu in od težkih ran okrevajočemu naro-Ju nimajo kaj povedati. Molče in kujejo črnoglede molitve in litanije. Na tihem pa ljubosumno gledajo na večino, ki so ji tuje njihove tožbe in hiti naprej •asnemu in svetlemu živijenjp nasproti. Nič je ne more zadržati. Ce bi danes sestavljali litanije in molitve, bi morali pisfeti le zahvalne. Zahvaliti bi se morali, la je domovina svobodna, da se je vrjiilo iz pregnanstva tisoče in tisoče naših ljudi, da se poru-nene šole in domovi zopet dvigajo. Tudi proseča bi morala biti molitev: da bi se ne razlil več na Zgornja slika, katero si je nedavno nabavil Umetnostni muzej v Cle^e du, je na lesu slikana umetnina, katero je izvršil neznan nemški mojster »2 stoletja. Slika, ki predstavlja štiri prizore iz "Pasi j ona," se je nekoč «3 v umetniški zbirki zagrebškega vladike Jurija Strossmayerja. naš narod tak bes, jeza in kri, kot še je to odigralo zadnja leta; da bi božja previdnost ohranila enotnost delovnega ljudstva; da bi bratstvo in edinstvo \naših narodov ovi'sto vezalo vse nas v trdno civu-^ino slovanskih narodov. Tega vsega v teh novih molitvah ni najti. Te litanije in molitev k sv. Tadeju so sami obupni vzdihi. Sestavili so jih obu-panci,"ker se toliko njihovih nad ni izpolnilo s prihodom naše T-ia-ie v Ljubljano, z izidom volitev 11. novembra, ob oklicu naše države^ za ljudsko republiko, ob sprejemu nove ustave. Odklanjamo vsako pisanje, ki ruši zaupanje v našo oblast, ki skuša omajati vdanost do Osvobodilne fronte, odklanjamo pisanje, ki sploh ne govori o ljubezni do domovine. Narod in domovino je rešila Fronta. Ista Fronta zasluži naše zaupanje še naprej. Videli smo temo v dneh nacistične zasedbe, gledali obup in stisko v dneh izdajstva članov lastnega naroda, občutili trpljenje, ko je okupator s svojimi hlapci požigal naše lepe slovenske vasi, ki so kakor kristali krasili našo zemljo. Skelelo nas je toliko naših ljudi v zaporu, taboriščih in izgnanstvu, pekle so nas rane naših borcev za svobodo in večkrat nas je onesvestila smit tolikih naših najboljših. Danes je to za nas strašen in poučen spomin. Danes je za nas delo in skrb za vse osirotele, ne pa mračno godrnjanje. Mi hočemo vse rane ozdraviti, gnoj pa odstraniti. Vsi, ki nas je narodni in osvobodilni boj zajel, gremo naprej. Vsem, ki nam je ta boj bil svet in drag kot rodna mati, stopamo lepšim dnem nasproti. So že tu! Toda še lepši bodo, ker smo in ostanemo zvesti svojemu ljudstvu, ki je strnjen v Ljudski fronti in se zaveda svoje štiriletne borbe za obe,tanek in ki ve, kakšno je njegovo poslanstvo v bodočnosti. Mere Viktor, kaplan v Brežicah. li s seboj pooblastilo in nabiral-, pa je, da se bo pn& ne listine iz urada SANSa. To i več ustanovnikov s ' -^gt-je važno za vsakega prispeva-1 Dosedaj je samevala s ^ telja, ker ta kampanja se bo; jo kot posameznik ^ gie-vršila po posebno začrtanem jakinja Theresa Fran ' velanda in zadnji ® gg »I redu. Ameriški Slovenci si želimo j kampanje pa kažejo ■postaviti trajen spomin našega pridružijo dve ustano^_ humanitarnega sočutja do naših obubožanih rojakov in ne- T« gg brže se bo priglasil tu^^ sen posameznik, (menda dolžnih otrok, ki so ostali žrtve j ne bomo dopustili, ^ dr^ zadnje vojne v domovini, spo- resa s&mevala v ustan min ki bo pomagal do boljšega žini). . • t po® zdravstvenega stanja našsmu - • larodu v bodoče — bolnišnico z noderno opremo. To je brez ivoma briljantna misel in zažs-Ijiv korak v vseh ozirih. UREDNIKOVA PO^A Kampanja za otroško bolnico Clevelandske podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta so začele s kampanjo za nabiranje denarnih prispev-I kov za sklad za otroško bolnišnico v Sloveniji. Prispevki se bodo pobirali po okrožju pd'sa-meznih podružnic in te okraje bodo obiskali zato določeni nabiralci in nabiralke, ki bodo ime-1 nišnice v tej kampanji. Upanje Vodstvo SANSa je določilo vsoto $150,000 za zgradbo te bolnišnice v Sloveniji in po zadnjem izkazu poročila- glavnega tajnika SANSa je žs dosedaj prišlo v ta sklad nad $53,000. To je lep napredek v tem kratkem času in ako se ameriški Slovenci resno zavzemamo za dosego loločene vsote, bomo lahko zaključili našo kampanjo koncem meseca maja. Drugi važen zaključek v zve-d s skladom za'bolnišnico je tuli ta, da bodo poslana v arhiv ;e otroške bolnišnice v Sloveniji vsa imena darovalcev. Ti so deljeni v tri vrste: darovalci po >1,000 ali več bodo zaznamovali za ustanovitelja; darovalci )d $100 do tisoč dolarjev za 'astne člane in od pet do sto lolarjev pa za podporne člane. Ta imena bodo tam za trajni 5}K)min človekoljubnosti ame-r;šicih Slovencev in brez dvoma bo marsikateri bolnik prečital mena ljudi, ki so mu piipomo-?li, da je dobil zdravniško oskrbo v bolnišnici, ki so jo, posta-/ili njegovi dobri rojaki iz dalj-le Amerike. Razumljivo je vsa-^emu, ki je v svojem življenju bil na bolniški postelji vokd bolezni, da obiski prijateljev in pomoč zdravnika olajša trpljenje, oblaži bolečine in na sploš-lo ojunači bolnikovo diišsvno itanje, ko vidi, da se ga prija-elji spominjajo ob času nesreč-le bolezni in to si, ko ozdravi, )bdiži v trajnem spominu. To primero si lahko vzamemo za vzgled kadar si bomo pomišlja-li, ali bi dal ali ne, ali koliko bi daroval za bolnišnico v Sloveniji ? Kdo naj daruje? Odgovor temu naj bo: VSAK! Razlika naj bo le ta, da oni, ki so premožnejši, lahko dajo več.. Slednjih je sicer bolj malo med ameriškimi Slovenci in še izmed teh je precej skeptikov, zato bomo mo-gli ljudje z manjšimi prihranki priskočiti s petaki, desetaki, dvajsetaki i. t. d. za sklad bol- Rojaki in rojakinje-smo ameriški Slovenci precej za prvo odpomo^ obliki jgjji v Jugoslaviji v obleke, obuvala pogledu se obnova v zelo dobro razvija-čimo jim na iwmoc tu i^^ stvenem pomanjkanju mo v sklad za otroško CO v Sloveniji. Louis, Mestne nov"'^ --V 1#) Mornarično mostno se poveča V Clevelandu I i ju naseli 14 , mornarice, kar šteje o jg mož in 182 oficirj®^' znanil Vice-Admirs gjg f Murray, poveljnik ^ morske divizije v injid'^ ,„.Ta.o postane Clevd^^.; je mesto po številu tfU J® ga moštva. V Chica=> vizij, v D^troitu 16. ' landu jih bo 14. 19' Cie' pisaf g« gvoi® j/ Nova poslopja za potrebuje Zvezna vlada o' urade v Clevelandu -jjjH f kov prostora 'ilopjih v mestu in J ^ se obeta še družb in posamezni ^ggtu store za pisarne ^ uspeha. Okrog 200 " .gči pisarn bi rado do ' ^ k Wi A«-*"—- prostore. PotreboV8^^^j.pi)i nove koj pol piilijona kva^ piga'^ (jev prostora za Žilava P žilava starka J® je Emily Johnson Ijo za svoj 99 ki ssJf; 4*^ ijo za SVOJ . p, v js drugimi Clevclan^^^jj je tala po ulici zvečer stvovala rojstm prob so ji stanovalci z^^ ti. njeni visoki V; son tehta samo ^ jj o u ■ / ker nikdar v d3 sta Jj |t) kjer biva že 30 ^liS^ p[i' vi, da se zato m niH la moškega, za ka tcrcb,; »Ig/ bj ??^®^°^anska vojska,' ^ neomadeževana in izkrcanja zavez- r Zakrajsek Funeral Home, Inc., SOI 6 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM' INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno ^ bi To je bila zamisel, potem prevzela v ' izvajati predstav- reakcije, poslužu- Su tem ^^krcanju, o svo-''ki, Q ^®tvu z zapadnimi za-^'oJq ^(^oči, ki jo zase in ^jalsko politiko od one stalne laži o I ***************************************************** PISMA IZ STAREGA KRAJA ***************************************************** Izdajice v Ljubljani so rekle, da se borijo za Boga in vero Lloydell. Pa.—Od brata Fran-j tor j i delali z našimi ljudmi, z ca Matičiča v Ljubljani sem do-i moškimi, ženskami in otroci, bil pismo, katero pošiljam za pri-1 "Vse to se ne da popisati, in občitev v Novi Dobi. Pismo je kdor tega ni sam prestal, ne mo-datirano 25. septembra 1945 in:re verjeti, da more kak človek se glasi: j tako delati z ljudmi. Kar niso "Dragi mi brat in vsi ostali! j storili okupatorji, so pa dodali Po dolgih in strašnih letih grozo še domači brezsrčni izdajalci, to te, ki smo jih preživeli v tej je slovenski klerikalci in njiho-vojni, upam, da te to moje pi-jve tolpe. Pravili so, da se borijo za Boga in vero, toda za Boga se ni treba boriti, ker ga ne more nihče ukrasti, in tudi za vero ne, ker vsak veruje, kar hoče, ter mu vere ne more nihče dati niti vzeti. Šlo se jim je v resnici le za oblast in korita. Taki ljudje bi se zvezali tudi s hudičem, samo da bi delal z njimi. Tako so se tudi v tej vojni zvezali z Italijani in Nemci, samo zato, da bi pravica ne prišla na površje in da bi delavec ne prišel do svojih pravic, da bi ga še naprej mogli izkoriščati kot sužnja, kakor so delali v bivši kraljevini Jugoslaviji. "Ampak, kljub tehiu je pravica zmagala, zmagal je tisti narod, ki se je tako čudovito boril dolga štiri leta. Boril se je z brezprimerno hrabfostjo, v začetku skoro brez orožja ter brez oskrbe glede hrane in obleke. Partizani so morali sovražniku iztr'gati orožje, da so imeli se s čim boriti, in štiri leta so morali preživeti v gozdovih, brez strehe in vsega, ter se neprestano boriti proti mnogo močnejšemu sovražniku. Pa so kljub temu vztrajali in zmagali in osvobodili našo zemljo. "Od naše družine smo vsi živi in zdravi za enkrat. Najbolj je bila prizadeja Tončka. Ona je morala pustiti vse, kar je imela, in v pol uri z vso družino oditi iz Maribora, kjer je bil mož v službi. Nemci so izgnali vse Slovence iz tistih krajev, nekaj postreljali na licu mesta, na tisoče so jih sežgali v krematori-jih v Nemčiji, ali so delali žajfo in druge izdelke iz njih trupel. Tončka je bila izgnana v Sarajevo, kjer je veliko prestala; vendar se je končno vrnila z vso družino živa in zdrava. Mene so bili izgnali v Nemčijo, k sreči šele 2. oktobra lanskega leta. Že prvi mesec sem tam shujšal za 8 kilogramov, iz česar si lahko misliš, kako je bilo. Potem sem ušel 2. marca letos in prišel domov v Ljubljano, kjer sem se skrival. "Matija, Micka, Ivan in Lojze so bili ves čas doma. Matijevega sina pa so menda Nemci ubili. Za Loj zetovega sina se ne ve, kje je. Edinega brata moje žene so ubili Italijani s sodelovanjem naših izdajalcev. Ubili so tudi 16 let starega sina starejše sestre. Vsi štiri sestre so izgubile može, tako, da jih je kar 6 padlo v družini. Poleg tega imajo pa še vse požgano. "Sedaj smo srečni, da imamo Jaz sem izgubil dve železničar-ski uniformi in čevlje v Nemčiji; moral sem vse pustiti, ko sem pobegnil iz Nemčije. Sedaj imam spet službo pri železnici in stanujem v istem stanovanju kot prej. Mnogo srčnih pozdravov tebi in tvoji družini in vsem poznancem od moje žene Anice in od mene, tvojega brata— Franceta Matičiča, Ljubljana, Celovška cesta št. 72." Joseph Matičič, Box 115, Lloydell, Pa. Posneto iz Nove Dobe, glasila Ameriške bratske gVGZg. smo dobi pfi najboljšem zdravju. Večkrat sem se bil že namenil, da bi ti napisal nekaj vrstic, pa sem odlašal, ker nisem vedel, če si še na starem mestu in če te bo pismo dobilo. Mislil sem, da se boš že sam kaj oglasil, ker slišal sem, da so pisali že vsi Ivanci, ki so v Ameriki. To ma je prepričalo, da pošta sigurno posluje, torej sem poiskal tvoje zadhje pismo, katero si mi pisal še v aprilu 1939, in na tisti naslov ti pošiljam to pismo. "Kako ste preživeli vojno? Upam, da dobro, ker pri vas niso padale bombe, in mislim, da pri vas tudi lačni niste bili, ker tam ni bilo pomanjkanja. Tu pri nas je pa vsega manjkalo. Pa to bi se bilo že še potrpelo,; če bi ne bili v nevarnosti in skrbeh ponoči in podnevi. 1 "Pri nas, čim se je začela voj-[na, so naši generali s kraljem I .vred pobegnili in odnesli zlato j s seboj, nas pa so pustili na mi-i lost in nemilost fašističnemu sovražniku, ki je vdrl v deželo. Italijan je bil že prve dni \{.ojnih operacij v Jugoslaviji, kjer je neusmiljeno ropal, požigal vasi, streljal nedolžne ljudi na debelo, vsak dan na stotine in stotine, ter jih na tisoče in tisoče vlačil v mučilnice in zapore in koncentracijska taborišča. Le redki so se vrnili od tam in še tisti so čisto izčrpani. Saj si gotovo čital v vaših časopisih, kako so okupa- CLEAN-UP WEEK APRIL 29»h toMAY4th ifi m*' a# » k, WAMM* > A"« »M ' UlHiMM »T 9* &««f IHl (lEVEltND SESQUICENTENNItt (OMMISSION OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI Ih, (k , ^ STREHE POSTAVIMO IN POPRAVIMO STARE ®h6 i- . . tej g ssfalie, šingclni; škrilnate strehe in pokrile s vročo " P®skom (gravel). Popravimo forneze in žlebove. 2 SHORE ROOFING & SHEET METAL CO. <•2363 ___ NAZNANJAMO da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom v stari domovini, obiščite Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. HE 6152 George Tomasir Cement Contractor Izdelujem hodnike, dovoze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 1423 E. 39 St. — EN 5677 Imamo 39 let izkušnje v temu delu Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vftšem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 5030 Hiša za 2 družini se proda 4 in 4 sobe z vsem pohištvom; ledenica, peči, postelje itd. Se lahko takoj vselite. Nahaja se na E. 69 St., blizu SL Clair Ave. Cena zmerna. Hiša za tri družine na E. 66 St., blizu St. Clair Ave. Dve garaži. Cena zmerna. Podrobnosti se poizve na 6704 ST. CLAIR AVE., ali pokličite KE 4963 Jamčena popravila na vašemu šivalnemu stroju, izvrši veteran s 14-letno izkušnjo. Cena za odziv $1.00; ob večerih ali nedeljah $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE, 15823 Arcade Ave., KE 5557. Kupimo rabljene stroje. I v v Isce se stanovanje s 5 sobami za 4 odrasle osebe v okolici Collin-wooda in E. 185 ceste. Kdor ima za oddati, naj pokliče IVanhoe 1719. 651 E. 152 ST. Nites: IV 3665 GANDHI TAI.KS OVER RADIO . . . Following the announcement of Prime Minister W. Clement Attlce that India may elect her own freedom, the great leader of India, Mahatma Gandhi, went on the air to tell his followers what kind of a freedom he wanted for India. The British cabinet was on its way to discuss the matter witli Gandhi. Lord Pethwick Laiwrencc, Sir Staflord Cripps and A. W. Alexander made up the group. S'V' 'JV' ra tr flt' 24-URNA POSLUGA NA RADIO APARATIH ^SEH IZDELKOV. VSE DELO JAMČENO MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. CITY AUTO RADIATOR CO. Mi popravimo, ^ sčistimo in preuredimo radiatorje na vsakovrstnih avtih. 15-letna izkušnja. 4134 SUPERIOR AVE.—EXpress 3843 1 /Os. žele in sinovi X POGREBNI AVE. CNdieoU esss __________ ZAVOD ... ClAlR "■ DolnlSkl V07 redno In ob vsaki url na razpolago, ^ »mo vedno pripravljeni z najbolj&o postrežbo. COLLINWOODSBC1 nRAI>: Street Tel.: KEnmare S118 1 - . • • Wood & Company, Inc. Semena — Fiance — Gnojila 10621 Euclid Avenue CE 8160 anoecud conmfi... \ TISTA ČUDOVITA KUHINJA . . . katero sle željno pričakovali . . . moderna, prihranjujoč na času, prihranjujoč na delu, Vsa-Električna kuhinja, katero ste tako dolgo želeli... je za vas sedaj baš za oglom. Dejstvo je, da že sedaj lahko pričnete uresničevati vaše nade za krasno, BREZ truda Vse-Električno kuhinjo. Ena lepih posebnosti Vse-Električne kuhinje je, da jo lahko vpostavite po enotah ... po en komad za prihranitev dela naenkrat. Elektrika je sedaj poceni, in bo še cenejša, ko prevzame še več del na vašemu domu—zato ker več ko porabite elektrike, nižja je njena povprečna cena na enoto. Pomnite, elektrika je vaš NAJBOLJŠI in najcenejši služabnik. DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače* Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO, Delo dobi prvovrstni popravljalec avtomobilov (First Class Body and Fender Repairman). Plača od ure po najvišji ceni. Vprašajte pri Re-Nu Auto Body, 982 E. 152 St., GL 3830. Delo dobi ženska stalno delo dobi ženska za čiščenje Klubovih prostorov ob jutranjih urah. Plača je mesečna po dogovoru. Ako katera ženska želi sprejeti to službo, naj se zglasi pri tajniku Kluba društev SND v uradu SND. Odbor Kluba društev SND Delo dobijo stalno delo dobijo dve ženske za pomagati čistiti dvorane in urade po dva do tri dni v tednu. Dobra plača od ure. Ako katere želijo delati nekoliko dni v tednu, naj se zglasijo v uradu SND na St. Clair Ave. Gospodarski odbor SND. Avto kupim želim kupiti dobro ohranjen avto 1939-1940 ali 1941 leta? Kdor ima za, prodati naj pokliče KE 6244. Veteran želi kupiti dober rabljen avto ter je pripravljen plačati najvišjo ceno. Pokličite MU 5796 Ženska dobi delo za splošna hišna opravila in pomoč z otroci; da bi ostala preko noči. Nič pranja. Prosto ob sobotah in nedeljah. Pokličite IVanhoe 6098. Naprodaj je farma, obsegajoča 50 akrov, z vsemi gospodarskimi poslopji; tlakovana cesta, elektrika, itd. Za podrobnosti se oglasite pri Mr. Victor Wood, 19401 Pasnow Ave. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST '1 24. aprila, 19^^ TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL ^ (Nadaljevanje) Tereza se je smehljala. Na njenih licih so se pokazale jamice. Kakor hitro je pospravila Lucija mizo in je Anamarija pometla drobtine, je stekel Ama-deus po stopnicah navzgor in se naglo vrnil s kitaro. Uglasil jo je, stal je poleg peterih voščenih sveč, ki so gorele v starinskem svečniku. 'Drugi so posedli. Gottfried in Tereza ramo ob rami na stari, rez-Ijani skrinji, ki je nekoč stala v Gamu. Amadeus je sedel, prekrižal je nogi, pogledal od obraza do obraza, nasmihal se je, žarel mladosti, ki je še ni omadeževala nobena pregreha. Njegovo lepo čelo ni bilo zasenčeno. Zdaj so počivale njegove oči na materinem obličju. Dotaknil se je strune in potem še druge. Polni glasovi, ki so bili podobni glasovom harfe, so prodirali v teh četvero duš, ki jih je hotelo človeštvo razde jati. Z jasnim in neomahujočim glasom je zapel, medtem ko je sedel njegov oče zamišljeno v sobi in je Tereza, ki jo je napolnjevalo drgetajoče presenečenje, strmela v svojega fanta: Če vedele rože bi zale, kak ranjeno je srce, z menoj bi zajokale, ozdravile gorje. Če vedli bi slavci mali, kak žalosten sem, bolan, veselo pesem poslali v tolažbo bi čez plan. Ce zvezdice vse zlate poznale bi gorje, prišle bi z nebeške trate, utešile srce. Amadeus je umolknil. Pozabil je besedilo. "Prosim, nikar ne nehaj!" je rekla Tereza. "Ampak pozabil sem besedilo." "Igraj, igraj," je burno zaklicala. Amadeus je spet zaigral. Zanašalo jo je v nov svet. No-Va čuvstva so jo nenadoma vznemirjala. Kakšno prebujenje je to? Kaj pa igra zdaj fant? Tereza je z glavo sledila ritmu. Njena duša je jela potovati, njena duša je poletela skozi okno. Obiskavala je hladne, samotne doline, stopala po ' kamnih in skalah, posedala ob divjih potokih, gledala peneče, zelene vode, potovala po sončnih ravninah, počivala v senci brajde, ki je bila obrasla z vinsko trto, kjer so žareli veliki modri grozdi skozi srebrno listje. Prevzelo jo je. To je bila mladost, navdušeno kipeča kri. Ali se ji po-vrača življenje? Življenje, drago, prekrasno življenje, ona pa je mislila, da je umrlo in se izsušilo. Nenadoma je vstala in zapustila ostale. Tekla je po stopnicah navzgor in se zaklenila v svojo sobo. Solze, nenavadne solze so zalile njene oči. "O bog, bog!" je jokala. "Da zdi se mi, da se sama še ne poznam!" Bodočnosti je je bilo skoraj strah. Pridrževala je dih in stoje »pri- sluškovala. Zdolaj se je nadaljevala glasba — zazvenela je druga melodija — koral. "Zdaj hvalite vsi Boga--" To je Gottfried odredil!" je dejala Tereza sama sebi. "Zdaj pojejo vsi--O sveta nebesa! Kolikokrat sem slišila to himno v Hindelbanku! Celo never-niki so jo včasih peli. Jaz sama pa jo znam na pamet." Zašepe- j tala si je: "Tudi sem jo nekoč | slišala na planini--" j Korala je bilo konec. Nekdo je prihajal po stopnicah, nekdo je potrkal na vrata--- "Maft! Najdražja mati! Pridi nazaj! Oh, pridi vendar in bodi z nami! Vse nas tako zelo veseli —" Tereza je svojemu fantu odprla vrata. "Otrok! Otrok!" KONEC dom že odzval z vsoto $100. Nedvomno mu bodo sledile tudi druge organizacije. Nabiralci bodo v prvi vrsti obiskali naše in tuje trgovce, dočim se bodo Progresivne Slovenke osredotočile na privatna stanovanja. Konkurence ne bo, ker gredo vsi prispevki v isti namen. Na prvi pogled se zdi, da je ta kolekta silno nehvaležno delo, ampak ni. Ko omeniš, da bo bolnišnica za jetične otroke, se skoro vsaki odzove z večjim ali manjšim darom. V tem po- Koncert Zarje z opereto Cleveland, O. — Vsako leto smo prirejali koncerte, tudi skozi črna vojna leta, čeprav ni bilo časa in pevcev dovolj za' to. Letos pa smo zopet bolj korajž-ni in posečamo vaje v zavesti, da zopet podamo koncert kot pred vojno. Koncert zbora "Zarje" se bo vršil 28. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., pričetek ob pol štirih popoldne. Poleg lepega števila na opozorila, "kaj ne veš, da smo zadnji mesec izgubili Pran-češkinovo družino, ki se je preselila v Wisconsin?" Kličem vam tisočera hvala za pomoč, ki ste jo nudili pevskemu zboru Zarji skozi vsa leta! Želim vam vso srečo in nas kaj obiščite! Cel čistega prebitka tega koncerta bo oddan za otroško bolnišnico. Po koncertu bo prosta zabava in ples, za katerega bo igral John Pecon in njegov orkester. Na veselo gvidenje! Frank Kokal. UREDNIKOVA PO^A Kampanja za otroško bolnišnico v teku Euclid, O. — Kot vse ostale, tako je tudi podružnica št. 106 v Euclidu odprla kaihpanjo za silno potrebno otroško bolnišnico v Sloveniji. Ta kampanja bo trajala od 15, aprila do 15. maja. Na prošli SANSovi seji so bili v ta namen izvoljeni sledeči nabiralci darov; Frank Segu-lin, Geo Nagode, Frank Tegel, Anton Svelc, Frank Česen, Aha-cij Prežel, Frank Žagar, Ciril Ozbich in Jennie Hrvatin. Vsi ti člani imajo uradne nabiralne pole in so upravičeni nabirati denarne prispevke od 185. ceste vzhodno dalje. Vsa euclidska društva, odnosno zastopniki, so prejeli uradna pisma iz glavnega urada SANSa glede prispevkov za to kampanjo. Kot se ču-je, se je Slovenski društveni gledu gojijo največ simpatij žen-' koncertnih točk bo na progra-ske, ker imajo čut materinstva. osem prelepih partizanskih Ugodnost te kampanje je tudi v tem, da bo imela bolnišnica le človekoljuben namen, brez poli-^ tičnega pečata. Rojakom v Euclidu in Nott-inghamu toplo priporočamo, da to pot posežejo bolj globoko v žepe kot običajno. Stvar je nujna ako hočemo ohraniti Sloveniji njen naraščaj. Če* bo mladina bolehna, bo zaostal tudi ves napredek in kultura. Kadar vas obiščejo pooblaščeni nabiralci, sprejmite jih brez godrnjanja in zabavljanja, ker njih delo ni z rožicami posuto. Hvaležni jim bodite, da se žrtvujejo za dobro stvar. Znano nam je, da so mnogi rojaki že večkrat prispevali, ampak je še mnogo, ki bi lahko dali pa se odtegujejo. Na te in na trgovce-obrtnike to pot še posebej apeliramo. Naš klic naj bo: "Slovenija vstani!" Frank Česen, tajnik. pesmi, ki so nepozabne za pev ca ali poslušalca. Mislim, da so samo krasne partizanske pesmi vredne tistih borih 75c vstopni ne. Za zaključek bo pa podana enodejanka komedija s petjem, ki se imenuje "Pri zlatem sodčku." Nisem mogel doumeti, kaj je narobe v zvezi i našim koncer tom, namreč da bo nekoga manjkalo, ki je bil vedno z nami na koncertu. Nato me je že- turnim ustanovam v staro do* APEL CANKARJEVE USTANOVE V vezavo smo dali doslej 15 setov vseh letnikov Cankarjevega glasnika, kar so nam omogočili bivši naročniki; ki so poslali manjkajoče številke. Iskrena hvala vsem za kooperacijo. Večina teh številk nam je bil?, poslana brezplač^jo, nekateri so pa tozadevni znesek podarili za otroško bolnišnico v Sloveniji. Hvala vam. Vezane letnike bomo poslali knjižnicam in drugim kul- movino. ^ Nameravamo dati v vez& nekaj letnikov če dobimo w kajočo številko od oktobra ' ki je edina z zelenimi mi. Kdor jo ima in jo utrpeti, je prošen, da jo P tajniku C. U. Ludvik MedvešeK, . 6409 St. Clair Ave- Cleveland 3, Ohio. ! PISMO DUHOVNI^^ JUIJJSKI krajini Posneto iz "Slovenikeg® P®' Ajdovščina, 17. februad^ Spomenico, ki so jo sesta^vi šteni slovenski duhovnik' sa B, sprejemajo polagoma drugi duhovniki, ki so o od strani opazovali I ju banje. .v xu0 Tako je Alojzij FiliM' ^ upravitelj v Batujah, vršnemu narodno osvo . mu odboru za Primors o Zdrav narod, posebno mladina, potrebuje najboljše nege, da bo ostal čvrst za odpornost proti fašizmu. Prilika za doprinos v sklad otroške bolnice v Sloveniji je za vse pomembna. Prispevajte po svoji zmožnosti kjer koli; tudi v uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš doprinos! nje pismo: WC "Kot ljudski duhovniK^^^ tudi v tem zgodovins o trenutku stati pn na^ ^0. novi z jasno in pravično ^ vo, naj se vse Ijem, Trstom m Goric" veliki Federativni ljuds liki Jugoslaviji. To J® tj,'' naša prava domovina i Znanje je V knjigi "A Natio» ® ,, tions" je veliko podatkov^ riki in Amerikancer.^ pC f •S/^atL Želi resnično prepM čita, oziroma si nab»* jj|f ,e9i' PARIS CELEBRATES AGAIN . . . For the first time since the war Paris burst forth with all its pent up gaiety in a colorful carnival that brought forth its brightest costumes and floats. The holiday spirit penetrated downward into the younger brackets, too, and here we see three children of the many who marched through the streets of Park in masquerade, the hardships of war a thing of the past. u oziroma p* — ! no knjigo. Spisal I Ijivi, poznani in spoiw ^,«1« I j riško-slovenski P^** ? . nte^ II Adamič. Knjigo si i bite pri nas. v ured» kopravnostL OGLAŠAJTE V ^.glf "ENAKOPRA^ v s I f ? v v ? Y % Naznanilo otvoritve nove trgovine — ČESTITKK^D — CLEVELANPTLOORS CO. 1662 EAST 118th STREET Cleveland 6, Ohio Tel.: CE 6560 : :|: V T t T y t $ t A v y Y J T t V % — ČESTITKE OD — CLEVELAND INSULATION ENG. 2624 EAST 115th STREET Cleveland 4, Ohio Tel.: GA 7910 — ČESTITKE OD — FRANK KLEMENC 1051 ADDISON ROAD PAINTER Tel.: HE 7757 SELITVE Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da preselimo naso trgovino iz 6202 St. Clair Ave. na za troje vrat naprej na isti strani kot do sedaj. Ker imamo precej odjemalcev iz Collinwooda. se jim moramo nekoliko približati. Naša nova trgovina je poleg Norwood gledališča, ter jo boste prav lahko našil. Ko se pripeljete na E. 62. cesto in St. Clair Ave., si nekoliko oglejte in katera trgovina se vam bo najbolj dopadla. v tisto pojdite. Tista je naša na 6214 St. Clair Ave. Pravkar smo prejeli veliko zalogo lepih modernih oblek za dekleta, žene in otroke. Imamo posebno veliko zalogo bombažnih oblek. Ravno tako veliko zalogo spomladanskih sukenj in spodnjega perila za moške, ženske in dekleta, kot vse drugo, kar se potrebuje pri hiši. Obenem sporočamo, da bo naša trgovina danes, v sredo in jutri, v četrtek, zaprta radi selitve. V PETEK, 26. APRILA pa pridite v NOVO TRGOVINO in si jo oglejte, pa če kaj kupite ali ne—VSI STE DOBRODOŠLI! ' Zdaj smo v 35. letu naše trgovine, ko se selimo v lastne prostore. Dolga je ta doba. a hitro je minila, in ob misli, da imamo med našimi sedanjimi odjemalci še veliko onih, ki ste pri nas kupovali od začetka naše trgovine, se vam vsem iskreno zahvaljujemo za naklonjenost ter se vam priporočamo se za naprej. Našo zahvalo želimo izreči tudi vsem kontraktorj em za prvovrstno delo pri zgradbi naše trgovine, ter jih toplo priporočamo našim rojakom, kadar jih potrebujete za vsakovrstna dela. — ČESTITKE OD — JOHN MOLE 17921 NOTTINGHAM RO^^ MASON Cleveland, Ohio — ČESTITKE OD — SUPERIOR LITE CO. Electrical Contractor Wiring — Fixtures 1193-95-97 EAST 105th S CesfitfceANZLOVAR'S DEPT. STORE S2U ST. CLAIR AYE. OB OTVORITVI NOVE TRGOVINE Z MODNIM BLAGOM. — VSA STAVBENA DELA SO BILA IZVRŠENA PO v v v Y Y $ ? v Y y Y Y F^RANK ANSA GENERAL BUILDING CONTRACTOR 5715 PROSSER AVENUE Tel.: EX 2503 CLEVELAND 3 / ,