Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 5 / Leto 79 / 1. februar 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU KULTURA Str. 11 Str. 33, str. 7, str. 12–13 AKTUALNO Str. 2-3 Str. 22-23 Skokovit porast prijav medvrstniškega nasilja Dnevi komedije tik pred vrati PRIL OGA Božidar Wolfand Wolf: Tako so na Veseljak Golica TV proslavili njegov rojstni dan SPORED ŠT. 5 1. FEBRUAR 2024 PET. 2. 2. SOB. 3. 2. NED. 4. 2. PON. 5. 2. TOR. 6. 2. SRE. 7. 2. ČET. 8. 2. SPORED ŠT. 5 1. FEBRUAR 2024 PET. 2. 2. SOB. 3. 2. NED. 4. 2. PON. 5. 2. TOR. 6. 2. SRE. 7. 2. ČET. 8. 2. Kako se znebiti bodočega moža! Skrito v raju: Predstavljamo glavne protagoniste serije Mojstri komedije razkrivajo Edi Baumkirher kariero posvetil izboljšanju prometne varnosti INTERVJU Edi Baumkirher kariero posvetil izboljšanju prometne varnosti Kaj storiti, ko najdete zapuščeno žival? Str. 12-13 NAŠA TEMA Razglasili najboljše športnike CELJE Str. 16-17 Povezani v dobrem in slabem? Vražja dekleta so pod Rajhovko konec tedna ponovno povezala Slovence. Petnajsttisočglava množica navijačev je na Ljubnem v idiličnem vremenu stopila skupaj in visoko v zrak dvignila slovenske zastave. Bodo tako enotni tudi Savinjčani, ko bodo predse dobili predlog državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini? Vlada je namreč prej- šnji teden prižgala zeleno luč za njegovo pripravo. Si bo kdaj politika drznila konkretneje poseči tudi na področje malih živali, pa se sprašujemo v tokratni osrednji temi. Dobrodošli bi bili ukrepi, s katerimi bi nekatere odvrnila od tega, da bi sploh imeli živali, če zanje ne znajo ustrezno skrbeti. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 5, 1. februar 2024 AKTUALNO ZADETKI Center za socialno delo Celje je nedavno pripravil po- svet z naslovom Medvrstniško nasilje, prepoznavanje, obravnavanje in izzivi strokovnih služb. Strokovnjaki in predstavniki različnih ustanov so med predavanji in kasneje na okrogli mizi govorili o pojavnosti tovrstne- ga nasilja ter ugotavljali, kaj lahko skupaj naredimo, da ga čim prej prepoznamo in ustavimo ali preprečimo. EVA RUDMAN Okrogle mize se je udeležilo več predstavnikov ustanov v lokalnem okolju. Vsi so pou- darili raznovrstne oblike med- vrstniškega nasilja in ugota- vljali, kako se jim zoperstaviti. Vsak sodelujoči je predstavil pogled iz svojega zornega kota. V nekaterih točkah so bili precej enotni. Svetovalka v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje Tanja Gaberšček je na okrogli mizi poudarila, da je bilo nekoč reševanje medvr- stniškega nasilja drugačno, nadaljnji razvoj pretepa pre- prečili. Danes najstniki živijo v nekem svojem svetu, kjer neprimerno komunikacijo označijo kot ›hec‹, pri čemer za mnogo stvari, ki se do- gajajo v ozadju, mi niti ne izvemo.« Kot je pojasnila, so v šoli na podlagi drugih priporočil ustvarili svoj protokol ravna- nja v primeru medvrstniške- ga nasilja, ki je olajšal delo zaposlenim, ki včasih niso vedeli, kako se odzvati. Tako po incidentu z žrtvijo in na- silnežem opravijo ločena razgovora, o dogajanju obve- stijo starše, sestavijo ekipo, ki se s problemom ukvarja in udeležene spremlja, lahko Po sledeh informacij o domnevni naselitvi migrantov v Žalcu in Slovenskih Konjicah Potem ko je po družbenih omrežjih zaokrožila infor- macija, da naj bi vlada nezakonite migrante namesti- la tudi v Žalcu in Slovenskih Konjicah, je med občani sprožila številne negativne odzive. Vendar so v uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov to informacijo zanikali, tudi žalski in konjiški župan pravita, da o tem ne vesta ničesar. Poslanec Bojan Podkrajšek iz Slovenske demokratske stranke kljub temu od ministra za notranje zadeve zahteva pojasnila. BARBARA FURMAN, ŠPELA OŽIR Poslanec Bojan Podkraj- šek iz Slovenske demokrat- ske stranke je na ministra za notranje zadeve Boštja- na Poklukarja naslovil pi- sno poslansko vprašanje v zvezi z nastanitvami neza- konitih migrantov. V njem je med drugim zapisal, da je na družbenem omrežju X zasledil, da naj bi bile dogovorjene lokacije za namestitev nezakonitih Nepotrebno vznemirjanje občanov? lokalne skupnosti in kaj bo takšna namestitev nezako- nitih migrantov pomenila za varnost občanov. Opozoril je tudi, da je parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno sa- moupravo na svoji seji ko- nec septembra lani sprejel sklep, s katerim je vlado pozval, naj pristopi k zago- tovitvi dodatnih nastanitev za namestitev migrantov. Pri tem velja opozoriti, da se v Sloveniji soočamo z ob- čutnim pomanjkanjem na- jemnih stanovanj, in sicer predvsem za mlade, starejše in socialno ogrožene skupi- ne, je še zapisal poslanec Podkrajšek. Iz urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov so med- tem sporočili, da informacije o nastanitvi nezakonitih mi- grantov v Slovenskih Konji- cah, Žalcu, Mislinji, Kranju in Trbovljah ne držijo. »Obsojam takšno početje!« Tudi konjiški župan Dar- ko Ratajc je povedal, da Kako se zoperstaviti različnim oblikam nasilja? Skokovit porast prijav medvrstniškega nasilja Konjiški župan Darko Ratajc »Nepreverjene oziroma lažne informacije med občane vnašajo nemir ter spodbujajo sovraštvo in razdor. Zato takšno početje odločno obsojam. Toliko bolj, ker so vanj vpleteni politiki na državni ravni,« je ogorčen župan Darko Ratajc. tudi lažje: »Na šolskem ho- dniku so se stepli, mi smo »Danes najstniki živijo v nekem svojem svetu, kjer neprimerno komunikacijo označijo kot ›hec‹, pri čemer za mnogo stvari, ki se dogajajo v ozadju, mi niti ne izvemo,« pravi Tanja Gaberšček. tudi do konca šolskega leta. »A žal ne morem reči, kako uspešni smo. Mislim, da se v ozadju dogaja veliko več, in ko začutijo, da smo začeli razkrivati več podrobnosti, se zaprejo vase. Pot do nji- hovega nasilnega sveta se za nas tako zapre.« Celjska regija ne izstopa Višji samostojni inšpektor Davorin Potočnik je pouda- ril, da Celje po številu prijav medvrstniškega nasilja ne izstopa kljub odmevnim do- godkom lani. »Po celotni dr- žavi beležimo porast prijav. 193 prijav medvrstniškega nasilja smo zabeležili lani, migrantov v Trbovljah, Slo- venskih Konjicah, Mislinji, Žalcu in Kranju, zato ga za- nima, ali je to res. In tudi, ali je o tej nameri seznanil Tanja Gaberšček »Pazite nase in na druge, predvsem na tiste, ki so najranljivejši. Želim si, da bi prišli do cilja, da na naših cestah ne bo več mrtvih.« Edi Baumkirher, pravkar upokojeni prometni inšpek- tor »Po šestih letih od resnih prizadevanj za sprejetje zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline, po števil- nih sestankih, priloženih pisnih dokumentih in analizah smo dobili izde- lek, ki je izjemno razoča- ranje za Civilne iniciative Celja.« Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celja »Obupani smo, ker ne smemo ničesar početi mimo zavetišč, ta pa so polna. Lahko samo prosi- mo za hrano za prostoži- veče in pomoči potrebne muce in pse.« Suzana Suholežnik, zasto- pnica Društva za lepše mačje življenje Vojnik »Poplačan je trud dvesto zanesenjakov. V obeh dneh se je pod Rajhovko zbralo petnajst tisoč gle- dalcev. Prvi dan jih je bilo devet tisoč.« Rajko Pintar, predsednik organizacijskega odbora te- kem na Ljubnem »Do nikogar ne čutim zamere ali sovraštva. Nisem več v vlogi žrtve, vajeti življenja sem vzela v svoje roke. Vsak ima v sebi to moč. Le prepoznati jo mora in ji zaupati.« Nataša Meznarič, od žrtve do motivacije govorke 8 -4 8 -1 11 -3 12 -2 Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 5, 1. februar 2024 AKTUALNO Glavni inšpektor na Inšpektoratu RS za šolstvo Simon Slokan: »Še vedno se zgodi, da postavimo skupaj žrtev in nasilneža ter slednjemu rečemo, naj se žrtvi opraviči. In kaj dosežemo s tem? Žrtev ponovno postavimo v vlogo žrtve, namesto da bi jo opolnomočili. Obstajajo protokoli ravnanja, tudi po šolah, in treba se jih je držati!« NI TREBA DAT VSEH CITATOV, ČE NE GRE. predlani jih je bilo 110, še prej 60, leto prej 30 …« V policiji sicer namenjajo velik poudarek tudi preven- tivnim dejavnostim, pri- pravljajo plakate, zloženke in predavanja po šolah ter predvsem poudarjajo, da se medvrstniškemu nasilju uspešno lahko zoperstavi- mo samo s sodelovanjem vseh vpletenih, vseh, ki lahko delujejo preventiv- no, vseh ustanov in vseh, ki tako ali drugače vplivajo na življenje otrok ali mlado- stnikov. »Zavzeto in proaktivno« Da je sodelovanje vseh ustanov izjemno pomemb- no, je na okrogli mizi pouda- rila tudi pomočnica direkto- rice Centra za socialno delo (CSD) Celje Nataša Omladič Ograjenšek in poudarila, da sta osnovni naloga centra predvsem podpora vpletenim in prepoznavanje potrebe po pomoči. »Težava nastane, ko gre za dezinformacijo, saj o domnevni nastanitvi neza- konitih migrantov ni prejel nikakršnega obvestila niti od ministrstva za notranje zadeve niti od urada vlade za oskrbo in integracijo. »Ogor- čen sem, saj nepreverjene oziroma lažne informacije med občane po nepotrebnem vnašajo nemir ter spodbujajo sovraštvo in razdor. Zato ta- kšno početje odločno obso- jam. Toliko bolj, ker so vanj vpleteni politiki na državni ravni, ki bi morali prvenstve- no skrbeti za učinkovito re- ševanje nakopičenih izzivov, tudi na področju migrantske politike. Vemo, katera politič- na stranka vnaša nestrpnost in sovraštvo med ljudi.« Ob tem je župan Ratajc še dodal, da se bo še naprej s konjiškim občinskim svetom v okviru svojih pristojnosti odgovorno zavzemal za var- nost občank in občanov ter njihovega premoženja. Želi si prehodno obdobje Žalski župan Janko Kos je že v začetku leta zavrnil vsa namigovanja na družbenih omrežjih, da naj bi v Žalcu nastanili migrante. Kot je pojasnil, je občina prav zato, da bi se izognila temu, ku- pila hotel. »Dokler bom jaz župan, in verjamem, da tudi kasneje, tega zagotovo ne bo. Tujcev se ne bojim. Vendar moramo do tega področja imeti pravi odnos. Ne želim, da pripadnike tujih narodno- sti asimiliramo, temveč da jih na pravi način integriramo.« Kos se strinja s tistimi, ki menijo, da v višje razrede osnovne šole ne morejo vpi- sati učenca, ki ne zna popol- noma nič slovensko. »Zgodilo se je, da je bilo v razredu v žalski osnovni šoli preveč otrok albanske narodne sku- pnosti, ki niso znali sloven- sko, zato je bila slabša kako- vost pouka. Starši zato svojih otrok iz podružnične osnov- ne šole na Ponikvi niso želeli vpisati v žalsko osnovno šolo. Podlegli smo pritisku. Otroci so šolanje nadaljevali v šoli v Šempetru. To je bilo zgolj pri eni generaciji. Sicer bi šola v Žalcu ostala prazna,« je izpostavil Kos in dodal, da lokalne skupnosti pri takšnih zadevah ostanejo prepuščene same sebi. »Država nam ne pomaga. Tako levih kot de- snih politikov so polna usta, Vsi sodelujoči strokovnjaki na okrogli mizi so se strinjali, da se je medvrstniškemu nasilju možno zoperstaviti le s sodelovanjem vseh prisotnih in ustanov, ki jih predstavljajo. (Foto: Pexels) Žalski župan Janko Kos »Dokler bom jaz župan, in verjamem, da tudi kasneje, tega zagotovo ne bo. Tujcev se ne bojim. Ne želim, da pripadnike tujih narodnosti asimiliramo, temveč da jih na pravi način integriramo,« poudarja župan Janko Kos. kako bodo težave reševali. Odkar sem župan, pritiskam na poslance in vlade, da bi za tuje učence moralo veljati prehodno obdobje, v kate- rem bi se naučili vrednot in jezika, da bi lahko nato bolj kakovostno spremljali pouk. Politiki obračunavajo drug z drugim. Na tem področju pa ne naredijo ničesar.« Foto: Andraž Purg, Sherpa, ŠO Občina Žalec je hotel kupila tudi zaradi tega, da bi se izognila morebitne- mu tveganju, da bi v njem kdo nastanil migrante. »Po celotni državi beležimo porast prijav. 193 prijav medvrstniškega nasilja smo zabeležili lani, predlani jih je bilo 110, še prej 60, leto prej 30,« je povedal Davorin Potočnik. Nataša Omladič Ograjenšek: »Težava nastane, ko s svojim posredovanjem ne uspemo družine in predvsem staršev pripeljati do uvida, da težave obstajajo in da žrtve in nasilneži potrebujejo neko obliko pomoči. o svojih osebnih temah, sti- skah in dilemah, pri čemer vedo, da lahko zaupajo, saj bodo prejeli odgovor stro- kovnjaka.« Svetovalnica deluje že 22 let, lani so prostovoljci od- govorili na 3.500 vprašanj o različnih temah, tudi o med- vrstniškem nasilju. V sveto- valnici trenutno prostovoljno deluje 87 strokovnjakov, od Robida je poudarila, da je prva težava to, da obravnava ni obvezna. »Na obravnavo pridejo tisti, ki v to privoli- jo, kar je že prvi minus pri obravnavi nasilja. Tudi če pridejo, lahko obravnavo kadarkoli prekinejo.« Kot posledice nasilnega dejanja za žrtev je Robida navedla iz- ogibanje šoli, prepis v drugo šolo, anksioznost, depresijo, samopoškodovanje, tudi sa- momorilne misli. »Kot mo- žna posledica pravzaprav ni izključena nobena duševna težava, a je ta odvisna od teže dogodka in seveda od posameznika.« Anonimni, a deležni strokovne pomoči Kot zadnja govorka na okrogli mizi je sodelavka v programu To sem jaz z NIJZ Celje Ksenija Lekić poudarila njihov dopolnilni vir podpore – spletno sve- tovalnico za oporo mladim. »To sem jaz je za mlade tisti prostor, ki ga doživljajo kot dovolj varnega, da v tem vir- tualnem svetu spregovorijo tega 50 psihologov, 16 zdrav- nikov različnih specializacij in drugih strokovnjakov, ki se vključujejo s svojimi znanji. Vsi sodelujoči strokovnjaki na okrogli mizi so se strinjali, da se je medvrstniškemu na- silju možno zoperstaviti le s sodelovanjem vseh prisotnih in ustanov, ki jih predstavlja- jo. Foto: Andraž Purg s svojim posredovanjem ne uspemo družine in predvsem staršev pripeljati do uvida, da težave obstajajo in da žr- tve in nasilneži potrebujejo neko obliko pomoči. Takrat začnemo ocenjevati tveganja oziroma širšo sliko dogodka, da lahko bolj konkretno ukre- pamo.« Od žrtve do nasilneža Psihologija iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov ZD Celje Pia Ksenija Lekić Davorin Potočnik Pia Robida Nataša Omladič Ograjenšek Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 5, 1. februar 2024 GOSPODARSTVO Podjetje Mlin Katić iz Leskovca pri Krškem, Razvoj- ni center orodjarstva Tecos iz Celja in Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah s svojimi trgovinami in z blagovno znamko Tačka so se združili pri prav po- sebnem projektu. Razvili bodo okolju prijazne igrače za hišne ljubljenčke, ki bodo zasnovane na varnih in povsem naravnih materialih, brez umetnih barvil, arom ali drugih škodljivih pomožnih snovi. Vrednost projekta, ki mora biti končan v 24 mesecih, je 650 tisoč evrov. Prototip igračke, kakršne še ni ne na do- mačem trgu ne v tujini, bo narejen konec leta 2025, napoveduje dr. Vesna Bogataj Žepič, vodja laboratori- ja za aplikativne materiale v Tecosu, ki je v tem celj- skem razvojnem centru tudi zadolžena za ta projekt. JANJA INTIHAR Čez dve leti bodo na policah prodajaln Tačka tudi okolju pri- jazne igrače za hišne ljubljenčke, ki bodo zasnovane na varnih in povsem naravnih materialih.(Foto: arhiv Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah) Mlinarji, veterinarji in razvojniki združili znanje in izkušnje Razvili bodo okolju prijazne igrače za pse »Z vključitvijo v projekt zasledujemo Tačkin etični kodeks, v katerem sta ekologija in varovanje okolja zelo pomembna. Razvoj biorazgradljivih igrač iz sekundarnih surovin je inovacija z odličnim tržnim potencialom in del te zgodbe želimo biti tudi mi,« izpostavljajo v Veterinarski postaji Šmarje pri Jelšah. čenje iz naravnih materialov že izdelujejo v Italiji, a so na- rejeni iz bioplastike, torej iz čistih polimerov, ne pa tudi iz odpadnih naravnih suro- vin. Našli smo tržno nišo ter k sodelovanju povabili Mlin Katić in šmarsko veterinar- sko postajo. Mlin zato, ker izdeluje tudi rastlinske pro- teine, veterinarje z njihovimi trgovinami Tačka pa zaradi izkušenj, ki jih imajo z ma- limi živalmi,« pojasnjuje dr. Vesna Bogataj Žepič. Varni in povsem naravni materiali V Tecosu se za sodelovanje z Mlinom Katić niso odločili po naključju. Podjetje iz Kr- škega, ki je že uveljavljeno ime v mlinarski dejavnosti, veliko pozornosti namenja raziskavam in razvoju novih izdelkov. Leta 2021 je zgradi- lo novo stavbo za mletje žit s sodobno opremo, ki omo- goča ločevanje rastlinskih proteinov, škroba in vlaknin. Iz škroba z novo tehnologijo razvija izdelke za vsakdanjo rabo in za nekatere je že pri- dobilo patent. »V odpadnem škrobu smo videli priložnost za uporabo pri izdelovanju igrač za živali. Razvili bomo material, v katerem bo še bi- oplastika na rastlinski osnovi, ki jo bomo dobavljali iz Ita- lije,« napoveduje dr. Boga- taj Žepič. Kot pravi, imajo v Tecosu zagotovljene vse po- goje, da lahko sami izdelajo potrebni material. Projekt predstavlja inova- tivno rešitev za izrabo škroba z vlakninami, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvo- dnji rastlinskih proteinov, še pojasnjuje dr. Bogataj Žepič. Ta surovina bo osnova za nove biokompozitne materi- ale za izdelavo pasjih igrač za grizenje, v katere bo mogoče vstavljati priboljške za men- talno stimulacijo in nadzo- rovan kalorični vnos hranil. Linija igrač, ki so jo partnerji v projektu poimenovali Bio- STARCHew, bo zasnovana na varnih in povsem narav- nih materialih, brez umetnih barvil, arom ali drugih ško- dljivih pomožnih snovi. Iz- brane biopolimerne osnove bodo imele certifikat za upo- rabo v prehrambni industri- ji, vsa polnila in dodatki pa bodo povsem naravnega iz- vora. Novi izdelki bodo imeli znatno nižji vpliv na okolje, z izrabo sekundarnih suro- vin iz živilske industrije pa bo njihova dodana vrednost višja, še navajajo v Tecosu. »Gre za primer odličnega krožnega poslovnega mo- dela, kjer stranski produkt živilske industrije postane vhodna surovina za izdelavo okolju prijaznih izdelkov za hišne ljubljenčke. Podobnih rešitev na mednarodnem trgu še ni, zato bo ta projekt prvi, ki bo v industriji tovrstnih igrač vzpostavil krožni snov- ni tok,« poudarjajo. Igračke bo izdeloval Tecos Projekt bo trajal 24 mese- cev, kar pomeni, da bo konec leta 2025 že narejen prototip novih igračk, ki jih bodo iz- delovali v Tecosu. Dr. Vesna Bogataj Žepič napoveduje, da bodo na začetku igrače izdelovali v manjših količi- nah, imajo pa tudi pogoje za izdelovanje večjih serij. V Tecosu, kjer bodo po- leg materiala za izdelovanje žvečljivih igračk pripravili tudi vsa potrebna orodja, pri- čakujejo, da bodo s tem pro- jektom povečali svoje znanje o naprednih biomaterialih s polnili sekundarnega izvora ter razširili svojo ponudbo inženirskih storitev za indu- strijo. S tem, ko bodo posta- li glavni strateški dobavitelj brizganih izdelkov BioSTAR- CHew za podjetje Mlin Katič, si bodo zagotovili dolgoročno poslovanje z novim industrij- skim partnerjem. Tudi v Veterinarski postaji Šmarje pri Jelšah vidijo v pro- jektu velik potencial. Zato mu kot vodilni ponudnik veteri- narskih in trgovskih storitev z rastočo verigo poslovalnic Tačka nudijo razvojno, tr- ženjsko in prodajno podpo- ro. Konkretneje to pomeni razvojno-raziskovalne ure za- poslenih pri opredelitvi zah- tev, kakšen naj bo izdelek, njegovo zasnovo in razvoj ter raziskavo trga in kasneje tudi marketinško in prodajno podporo oziroma umestitev na police svojih prodajaln. »Z vključitvijo v projekt zasledujemo Tačkin etični kodeks, v katerem sta eko- logija in varovanje okolja zelo pomembna. Razvoj bio- razgradljivih igrač iz sekun- darnih surovin je inovacija z odličnim tržnim potencialom in del te zgodbe želimo biti tudi mi,« poudarjajo v Šmar- ju, kjer končni izdelek tega projekta prav tako ocenjujejo kot odličen primer krožnega gospodarstva. Po okolju pri- jaznih pasjih igračah je bilo že v preteklosti veliko pov- praševanja, pravijo, zato jih želijo čim postaviti na police svojih trgovin ter zeleno kro- žno zgodbo širiti naprej tudi po zaključku projekta. Vrednost celotnega projek- ta znaša 650 tisoč evrov, od tega bo malo manj kot 300 tisoč evrov zagotovljenih iz evropskih skladov. Podje- tje Mlin Katić, ki je vodilni partner v projektu, je bilo namreč uspešno na javnem razpisu Spodbude za razi- skovalno razvojne projekte, ki ga je lani v okviru izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost objavilo ministr- stvo za gospodarstvo. Zamisel o okolju prijaznih igračkah za pse, ki bodo na- rejene iz povsem naravnih materialov, se je porodila v Tecosu, kjer imajo z izdelo- vanjem biokompozitnih ma- terialov že veliko izkušenj. Pred nekaj leti so z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovar- stvo Slovenije ter Razvojno agencijo Savinja sodelovali v mednarodnem projektu, v katerem so s podjetji in z raziskovalnimi ustanovami iz še štirih držav razvili različne biorazgradljive izdelke, kot so oporna vrvica za vzgojo hmelja in embalažni izdelki, narejeni na osnovi odpadne hmeljevine. »Tokrat smo raz- iskovali domači in tuji trg in ugotovili, da izdelke za žve- Država hoče od cinkarne več denarja Za izredno sejo skupščine, na kateri bodo delničarji Cinkarne Celje odločali o delitvi bilančnega dobička za leto 2022, sta Slovenski državni holding (SDH) in Vseslo- vensko združenje malih deležnikov (VZMD) pripravila nasprotna predloga. Čeprav sta ju poslala prepozno – zamudila sta namreč zakonsko določen 7-dnevni rok – je uprava njuna predloga javno objavila. SDH predlaga višje dividende, VZMD pa njihovo izplačilo skupaj z dividendami za leto 2023, o katerih bodo delničarji od- ločali na letošnji redni seji skupščine. To pomeni, da bi cinkarna delničarjem izplačala skoraj ves bilančni dobiček in bi nerazporejenih ostalo samo malo več kot 6 tisoč evrov. V SDH so prepričani, da iz- plačilo višjih dividend ne bo negativno vplivalo na poslo- vanje cinkarne, saj je bila leta 2022 izjemno uspešna, poleg tega je nezadolžena in je njeno finančno stanje sta- bilno. Če bo obveljal predlog SDH, bo država od cinkarne dobila 850 tisoč evrov več, kot bi jih, če bi delničarji podprli predlog uprave in nadzornega sveta družbe. V Vseslovenskem zdru- ženju malih deležnikov se s takšno delitvijo bilančne- ga dobička, kot jo predlaga uprava, strinjajo. Predlagajo, naj cinkarna z izplačilom di- vidend za leto 2022 počaka do letošnje redne seje skup- ščine in ga potem združi z izplačilom dividend za leto 2023. S tem bi zlasti mali del- ničarji imeli manj stroškov, pravijo. Združenje je v svo- jem nasprotnem predlogu še zapisalo, da bi manj stro- škov imela tudi cinkarna, če bi sklep o delitvi bilančnega dobička za leto 2022 spreje- la že na lanski redni seji, z izplačilom dividend pa po- tem počakala do letos. V tem primeru ji namreč ne bi bilo treba sklicevati izredne seje. JI Izredna seja skupščine delničarjev bo 13. februarja. Edina točka dnevnega reda je delitev bilančnega dobič- ka, ki ga je družba imela v letu 2022. Uprava in nad- zorni svet predlagata, naj lastniki družbe za dividen- de namenijo polovico pre- dlanskega čistega dobička oziroma 21,6 milijona evrov. Preostanek bilančnega do- bička v višini 3,3 milijona evrov naj ostane nerazpo- rejen. Če bo takšen predlog sprejet, bo bruto dividenda na delnico znašala 2,77 evra. Delničarji bodo dividende do- bili 23. februarja. Na lanski redni seji skup- ščine je uprava delničarjem predlagala, naj se v letu 2023 odpovedo dividendam in naj bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov ostane ne- razporejen. Razlog za takšen predlog je bila državna po- moč, ki jo je družba dobila za omilitev posledic energet- ske krize. Če bi dobiček raz- delila, bi denar morala vrniti. Razprava se je končala tako, da delničarji o dobičku niso sprejeli nobenega sklepa, niti o tem ne, da ga ne bodo raz- delili. Proti tudi mali delničarji Ker torej cinkarna dobička iz leta 2022 v letu 2023 ni mogla izplačati, lahko pa ga izplača v kasnejših letih, sta se njena uprava in nadzorni svet odločila za sklic izredne seje. Z njunim predlogom, kako razdeliti bilančni dobiček, se v SDH, ki ima v cinkarni malo manj kot 25-odstotni lastniški delež, ne strinjajo. Predlagajo namreč višje dividende, in si- cer 3,20 evra bruto na delnico. »V odpadnem škrobu smo videli priložnost za uporabo pri izdelovanju igrač za živali. Razvili bomo material, v katerem bo še bioplastika na rastlinski osnovi, ki jo bomo dobavljali iz Italije,« napoveduje dr. Vesna Bogataj Žepič. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 5, 1. februar 2024 GOSPODARSTVO Podjetje Mlin Katić iz Leskovca pri Krškem, Razvoj- ni center orodjarstva Tecos iz Celja in Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah s svojimi trgovinami in z blagovno znamko Tačka so se združili pri prav po- sebnem projektu. Razvili bodo okolju prijazne igrače za hišne ljubljenčke, ki bodo zasnovane na varnih in povsem naravnih materialih, brez umetnih barvil, arom ali drugih škodljivih pomožnih snovi. Vrednost projekta, ki mora biti končan v 24 mesecih, je 650 tisoč evrov. Prototip igračke, kakršne še ni ne na do- mačem trgu ne v tujini, bo narejen konec leta 2025, napoveduje dr. Vesna Bogataj Žepič, vodja laboratori- ja za aplikativne materiale v Tecosu, ki je v tem celj- skem razvojnem centru tudi zadolžena za ta projekt. JANJA INTIHAR Čez dve leti bodo na policah prodajaln Tačka tudi okolju pri- jazne igrače za hišne ljubljenčke, ki bodo zasnovane na varnih in povsem naravnih materialih.(Foto: arhiv Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah) Mlinarji, veterinarji in razvojniki združili znanje in izkušnje Razvili bodo okolju prijazne igrače za pse »Z vključitvijo v projekt zasledujemo Tačkin etični kodeks, v katerem sta ekologija in varovanje okolja zelo pomembna. Razvoj biorazgradljivih igrač iz sekundarnih surovin je inovacija z odličnim tržnim potencialom in del te zgodbe želimo biti tudi mi,« izpostavljajo v Veterinarski postaji Šmarje pri Jelšah. čenje iz naravnih materialov že izdelujejo v Italiji, a so na- rejeni iz bioplastike, torej iz čistih polimerov, ne pa tudi iz odpadnih naravnih suro- vin. Našli smo tržno nišo ter k sodelovanju povabili Mlin Katić in šmarsko veterinar- sko postajo. Mlin zato, ker izdeluje tudi rastlinske pro- teine, veterinarje z njihovimi trgovinami Tačka pa zaradi izkušenj, ki jih imajo z ma- limi živalmi,« pojasnjuje dr. Vesna Bogataj Žepič. Varni in povsem naravni materiali V Tecosu se za sodelovanje z Mlinom Katić niso odločili po naključju. Podjetje iz Kr- škega, ki je že uveljavljeno ime v mlinarski dejavnosti, veliko pozornosti namenja raziskavam in razvoju novih izdelkov. Leta 2021 je zgradi- lo novo stavbo za mletje žit s sodobno opremo, ki omo- goča ločevanje rastlinskih proteinov, škroba in vlaknin. Iz škroba z novo tehnologijo razvija izdelke za vsakdanjo rabo in za nekatere je že pri- dobilo patent. »V odpadnem škrobu smo videli priložnost za uporabo pri izdelovanju igrač za živali. Razvili bomo material, v katerem bo še bi- oplastika na rastlinski osnovi, ki jo bomo dobavljali iz Ita- lije,« napoveduje dr. Boga- taj Žepič. Kot pravi, imajo v Tecosu zagotovljene vse po- goje, da lahko sami izdelajo potrebni material. Projekt predstavlja inova- tivno rešitev za izrabo škroba z vlakninami, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvo- dnji rastlinskih proteinov, še pojasnjuje dr. Bogataj Žepič. Ta surovina bo osnova za nove biokompozitne materi- ale za izdelavo pasjih igrač za grizenje, v katere bo mogoče vstavljati priboljške za men- talno stimulacijo in nadzo- rovan kalorični vnos hranil. Linija igrač, ki so jo partnerji v projektu poimenovali Bio- STARCHew, bo zasnovana na varnih in povsem narav- nih materialih, brez umetnih barvil, arom ali drugih ško- dljivih pomožnih snovi. Iz- brane biopolimerne osnove bodo imele certifikat za upo- rabo v prehrambni industri- ji, vsa polnila in dodatki pa bodo povsem naravnega iz- vora. Novi izdelki bodo imeli znatno nižji vpliv na okolje, z izrabo sekundarnih suro- vin iz živilske industrije pa bo njihova dodana vrednost višja, še navajajo v Tecosu. »Gre za primer odličnega krožnega poslovnega mo- dela, kjer stranski produkt živilske industrije postane vhodna surovina za izdelavo okolju prijaznih izdelkov za hišne ljubljenčke. Podobnih rešitev na mednarodnem trgu še ni, zato bo ta projekt prvi, ki bo v industriji tovrstnih igrač vzpostavil krožni snov- ni tok,« poudarjajo. Igračke bo izdeloval Tecos Projekt bo trajal 24 mese- cev, kar pomeni, da bo konec leta 2025 že narejen prototip novih igračk, ki jih bodo iz- delovali v Tecosu. Dr. Vesna Bogataj Žepič napoveduje, da bodo na začetku igrače izdelovali v manjših količi- nah, imajo pa tudi pogoje za izdelovanje večjih serij. V Tecosu, kjer bodo po- leg materiala za izdelovanje žvečljivih igračk pripravili tudi vsa potrebna orodja, pri- čakujejo, da bodo s tem pro- jektom povečali svoje znanje o naprednih biomaterialih s polnili sekundarnega izvora ter razširili svojo ponudbo inženirskih storitev za indu- strijo. S tem, ko bodo posta- li glavni strateški dobavitelj brizganih izdelkov BioSTAR- CHew za podjetje Mlin Katič, si bodo zagotovili dolgoročno poslovanje z novim industrij- skim partnerjem. Tudi v Veterinarski postaji Šmarje pri Jelšah vidijo v pro- jektu velik potencial. Zato mu kot vodilni ponudnik veteri- narskih in trgovskih storitev z rastočo verigo poslovalnic Tačka nudijo razvojno, tr- ženjsko in prodajno podpo- ro. Konkretneje to pomeni razvojno-raziskovalne ure za- poslenih pri opredelitvi zah- tev, kakšen naj bo izdelek, njegovo zasnovo in razvoj ter raziskavo trga in kasneje tudi marketinško in prodajno podporo oziroma umestitev na police svojih prodajaln. »Z vključitvijo v projekt zasledujemo Tačkin etični kodeks, v katerem sta eko- logija in varovanje okolja zelo pomembna. Razvoj bio- razgradljivih igrač iz sekun- darnih surovin je inovacija z odličnim tržnim potencialom in del te zgodbe želimo biti tudi mi,« poudarjajo v Šmar- ju, kjer končni izdelek tega projekta prav tako ocenjujejo kot odličen primer krožnega gospodarstva. Po okolju pri- jaznih pasjih igračah je bilo že v preteklosti veliko pov- praševanja, pravijo, zato jih želijo čim postaviti na police svojih trgovin ter zeleno kro- žno zgodbo širiti naprej tudi po zaključku projekta. Vrednost celotnega projek- ta znaša 650 tisoč evrov, od tega bo malo manj kot 300 tisoč evrov zagotovljenih iz evropskih skladov. Podje- tje Mlin Katić, ki je vodilni partner v projektu, je bilo namreč uspešno na javnem razpisu Spodbude za razi- skovalno razvojne projekte, ki ga je lani v okviru izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost objavilo ministr- stvo za gospodarstvo. Zamisel o okolju prijaznih igračkah za pse, ki bodo na- rejene iz povsem naravnih materialov, se je porodila v Tecosu, kjer imajo z izdelo- vanjem biokompozitnih ma- terialov že veliko izkušenj. Pred nekaj leti so z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovar- stvo Slovenije ter Razvojno agencijo Savinja sodelovali v mednarodnem projektu, v katerem so s podjetji in z raziskovalnimi ustanovami iz še štirih držav razvili različne biorazgradljive izdelke, kot so oporna vrvica za vzgojo hmelja in embalažni izdelki, narejeni na osnovi odpadne hmeljevine. »Tokrat smo raz- iskovali domači in tuji trg in ugotovili, da izdelke za žve- Država hoče od cinkarne več denarja Za izredno sejo skupščine, na kateri bodo delničarji Cinkarne Celje odločali o delitvi bilančnega dobička za leto 2022, sta Slovenski državni holding (SDH) in Vseslo- vensko združenje malih deležnikov (VZMD) pripravila nasprotna predloga. Čeprav sta ju poslala prepozno – zamudila sta namreč zakonsko določen 7-dnevni rok – je uprava njuna predloga javno objavila. SDH predlaga višje dividende, VZMD pa njihovo izplačilo skupaj z dividendami za leto 2023, o katerih bodo delničarji od- ločali na letošnji redni seji skupščine. To pomeni, da bi cinkarna delničarjem izplačala skoraj ves bilančni dobiček in bi nerazporejenih ostalo samo malo več kot 6 tisoč evrov. V SDH so prepričani, da iz- plačilo višjih dividend ne bo negativno vplivalo na poslo- vanje cinkarne, saj je bila leta 2022 izjemno uspešna, poleg tega je nezadolžena in je njeno finančno stanje sta- bilno. Če bo obveljal predlog SDH, bo država od cinkarne dobila 850 tisoč evrov več, kot bi jih, če bi delničarji podprli predlog uprave in nadzornega sveta družbe. V Vseslovenskem zdru- ženju malih deležnikov se s takšno delitvijo bilančne- ga dobička, kot jo predlaga uprava, strinjajo. Predlagajo, naj cinkarna z izplačilom di- vidend za leto 2022 počaka do letošnje redne seje skup- ščine in ga potem združi z izplačilom dividend za leto 2023. S tem bi zlasti mali del- ničarji imeli manj stroškov, pravijo. Združenje je v svo- jem nasprotnem predlogu še zapisalo, da bi manj stro- škov imela tudi cinkarna, če bi sklep o delitvi bilančnega dobička za leto 2022 spreje- la že na lanski redni seji, z izplačilom dividend pa po- tem počakala do letos. V tem primeru ji namreč ne bi bilo treba sklicevati izredne seje. JI Izredna seja skupščine delničarjev bo 13. februarja. Edina točka dnevnega reda je delitev bilančnega dobič- ka, ki ga je družba imela v letu 2022. Uprava in nad- zorni svet predlagata, naj lastniki družbe za dividen- de namenijo polovico pre- dlanskega čistega dobička oziroma 21,6 milijona evrov. Preostanek bilančnega do- bička v višini 3,3 milijona evrov naj ostane nerazpo- rejen. Če bo takšen predlog sprejet, bo bruto dividenda na delnico znašala 2,77 evra. Delničarji bodo dividende do- bili 23. februarja. Na lanski redni seji skup- ščine je uprava delničarjem predlagala, naj se v letu 2023 odpovedo dividendam in naj bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov ostane ne- razporejen. Razlog za takšen predlog je bila državna po- moč, ki jo je družba dobila za omilitev posledic energet- ske krize. Če bi dobiček raz- delila, bi denar morala vrniti. Razprava se je končala tako, da delničarji o dobičku niso sprejeli nobenega sklepa, niti o tem ne, da ga ne bodo raz- delili. Proti tudi mali delničarji Ker torej cinkarna dobička iz leta 2022 v letu 2023 ni mogla izplačati, lahko pa ga izplača v kasnejših letih, sta se njena uprava in nadzorni svet odločila za sklic izredne seje. Z njunim predlogom, kako razdeliti bilančni dobiček, se v SDH, ki ima v cinkarni malo manj kot 25-odstotni lastniški delež, ne strinjajo. Predlagajo namreč višje dividende, in si- cer 3,20 evra bruto na delnico. »V odpadnem škrobu smo videli priložnost za uporabo pri izdelovanju igrač za živali. Razvili bomo material, v katerem bo še bioplastika na rastlinski osnovi, ki jo bomo dobavljali iz Italije,« napoveduje dr. Vesna Bogataj Žepič. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 5, 1. februar 2024 GOSPODARSTVO  DIREKTORJA ZAVODA ENERGETSKA AGENCIJA ZA SAVINJSKO, ŠALEŠKO IN KOROŠKO.  Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba naravoslovne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - znanje slovenskega jezika, - znanje vsaj enega svetovnega jezika, - vodstvene sposobnosti. Svet zavoda KSSENA objavlja javni natečaj za imenovanje Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti ob drugih dokazilih tudi življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. NALOGE DIREKTORJA: - zastopa in predstavlja zavod, - načrtuje, organizira in vodi strokovno delo ter poslovanje zavoda in odgovarja za zakonitost in strokovnost dela, - sodeluje pri delu strokovnega sveta in sveta zavoda brez pravice odločanja, - nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, - predlaga svetu sprejem strateškega načrta, - sprejema letni program dela in finančni načrt, - sprejema akt o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani, - sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani, - sprejema kadrovski načrt, - sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, - sprejema druge akte zavoda, če ni s predpisi ali s tem odlokom določeno, da jih sprejema svet zavoda, - sklepa pogodbe za izvajanje dejavnosti zavoda, - skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja zavoda, - oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev, - skrbi za promocijo zavoda, - skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami, - določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost, - izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za proučitev določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog iz svoje pristojnosti, - odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno zakonodajo, - imenuje namestnika direktorja in druge delavce s posebnimi pooblastili, - sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima, - zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi, - poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda, - pripravi letno poročilo o delu in poslovanju zavoda, - izvršuje sklepe in druge odločitve sveta zavoda in izvaja sprejete kratkoročne in dolgoročne programe ustanovitelja, - skrbi za dobro gospodarjenje s sredstvi, - opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda. Za aktivno znanje slovenskega jezika kot enega izmed svetovnih jezikov se šteje, če je oseba v razpisu zahtevano izobrazbo dosegla na slovenski šoli ali končala vsaj slovensko štiriletno srednjo šolo. Osebe, ki nimajo končanih ustreznih slovenskih šol, potrebno znanje slovenščine dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji. Pri tem se šteje, da visoko raven znanja slovenščine obvlada, kdor je uspešno opravil preizkus po izobraževalnem programu za slovensko gimnazijo oziroma tej ustrezno štiriletno šolo. Pogoj aktivnega znanja drugega svetovnega jezika se šteje za izpolnjenega, če je kandidat pridobil potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika (angleščina/nemščina) ali če se je kandidat šolal v tujem jeziku (pridobil stopnjo izobrazbe – osnovno, srednjo, do- ali podiplomsko v državi, v kateri je to materni jezik) ali je dosegel VII. stopnjo izobrazbe v okviru študija enega izmed svetovnih jezikov ali je 6 mesecev ali več opravljal dela visokošolske zahtevnosti v tujini v tujem jeziku ali je uspešno opravil izpit iz tujega jezika na dodiplomskem študiju. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo najmanj deset let delovnih izkušenj in od tega vsaj 5 let na vodilnem delovnem mestu. Zaželeno je, da imajo kandidati, ki se bodo na razpis prijavili najmanj izveden en projekt v vlogi vodje projekta/koordi- natorja in en projekt v teku kot koordinator na programih, kot so: Obzorje 2020 (H2020), IEE (Intelligent energy Europe), programu LIFE, I3, in/ali na programih teritorialnega sodelovanja (npr. program JV Evropa, Alpe, Cilj3, ipd) ali drugih programih, ki jih (so)financira EK, ter da kandidati priložijo vizijo razvoja zavoda za mandatno obdobje 4 let v skladu z evropskimi energetskimi smernicami, programi Evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju 2024-2028 ter ok- virnim programom za raziskave in inovacije Obzorje 2020, I3 in LIFE program (2021-2027). Kandidat mora k prijavi priložiti: - življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje; - izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere morajo biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena; - opis zahtevanih delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje zahtevanih pogojev in vodstvene sposobnosti (opis mora vsebovati navedbo delodajalca oz. druge fizične ali pravne osebe, za katero je kandidat opravljal delo, datum začetka in konca opravljanja dela ter opis dela); - izjavo/dokazilo o aktivnem znanju enega svetovnega jezika; - dokazilo o delovni dobi – izpis o obdobjih zavarovanja, - potrdilo/ izjavo kandidata o nekaznovanosti, - izjavo kandidata, da za namen razpisnega postopka dovoljuje Svetu Zavoda KSSENA, ki objavlja razpis, pridobitev potrebnih podatkov iz uradnih evidenc, - izjavo kandidata, kjer s podpisom jamči za verodostojnost podatkov in listin. Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa po pridobitvi soglasja ustanoviteljev zavoda. Mandat direktorja traja štiri leta. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku osmih (8) dni po izdaji odločbe o izbiri. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici s pripisom »Razpis za direktorja Javnega zavoda, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško – Zavod KSSENA, NE ODPIRAJ!« v petnajstih (15) dneh po objavi javnega razpisa na Zavodu za zaposlovanje, spletnih straneh Zavoda KSSENA in tedniku Novi tednik, na naslov: Svet javnega Zavoda KSSENA, Koroška cesta 37a, Velenje. Oseba, pristojna za posredovanje informacij v zvezi z javnim razpisom je Nedisa Ćatić, 03-8961-520, Zavod KSSENA. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Predsednica Sveta zavoda KSSENA Karla SITAR Na podlagi 35. člena Zakona o Zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 21. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Uradni vestnik MO Velenje, št. 18/2006, Uradni list RS, št. 47/2006 in št. 53/2006) in 12. člena Statuta Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Šesti podaljšek za Vegrad Sejemsko sezono začel Agritech Lani si je sejem Agritech ogledalo 25 tisoč ljudi. V družbi Celjski sejem pričakujejo, da bo vsaj toliko obiskovalcev tudi letos. (Foto: arhiv NT) »Agritech je uspešen prav zaradi svoje usmerjenosti k strokovnim obiskovalcem, po čimer se razlikuje od drugih kmetijskih sejmov v Sloveniji,« je prepričan Robert Otorepec. Celje bo do nedelje sre- dišče kmetijske in gozdar- ske mehanizacije. Danes, v četrtek, se je namreč začel sejem Agritech. Gre za stro- kovni sejem, ki ga je družba Celjski sejem v sodelovanju z združenjem proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije prvič pripravila leta 2019. Na leto- šnjem sejmu, ki bo trajal do 4. februarja, sodeluje 105 raz- stavljavcev iz šestih držav, ki predstavljajo stroje in opre- mo 350 blagovnih znamk. Med razstavljavci so tudi vsi najbolj pomembni proizva- jalci in prodajalci kmetijske in gozdarske mehanizacije iz širše celjske regije, od Sipa in Tehnosa do Tajfuna in Vitlov Krpan ter Itra in Lagerhofa. Vsi trije dosedanji sejmi Agritech so potrdili, da je ta- kšen sejem nujen. »Čeprav je letošnji šele četrti po vrsti, se je že uveljavil kot največji strokovni sejem kmetijstva in gozdarstva pri nas. Vsi, ki delajo v teh dejavnostih, ga potrebujejo, na začetku leta pa ga pripravljamo zato, da se lahko kmetje in drugi za nakup nove mehanizacije odločijo še pred začetkom sezone,« pravi vodja sejma Renata Košenina. »Agritech je uspešen prav zaradi svoje usmerjenosti k strokovnim obiskovalcem, po čimer se razlikuje od drugih kmetij- skih sejmov v Sloveniji,« je prepričan Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celj- ski sejem, ki pričakuje, da si bo letos Agritech ogledalo naj- manj 25 tisoč ljudi. Pričakuje tudi, da bodo med njimi pred- vsem kmeti, gozdarji in pred- stavniki kmetijskih podjetij. Razstavljavci želijo, da bi na sejem prišlo čim več mladih kmetov, ki jih novosti in pred- vsem nove tehnologije tudi najbolj zanimajo. Razlogov za obisk je vsekakor veliko, pravi Otorepec, saj je ponudba tudi letos bogata. Tudi o obnovi gozdov po lanskih neurjih Sejem Agritech ni samo razstava novosti na področju kmetijske in gozdarske me- hanizacije. Spremljalo ga bo več strokovnih prireditev in praktičnih prikazov delova- nja kmetijskih in gozdarskih strojev. Med strokovnimi pri- reditvami organizatorji opo- zarjajo na dve strokovni pre- davanji, ki ju bo jutri, v petek, pripravila celjska območna enota zavoda za gozdove. Na prvem bo na primeru Me- stnega gozda Celje predsta- vila razvoj socialnih funkcij gozdov, tema drugega preda- vanja bo obnova gozdov po lanskih neurjih. Po trenutnih ocenah je bilo v poletnih ne- urjih zelo poškodovanih 1,4 milijona kubičnih metrov dreves in 2.626 kilometrov gozdnih cest. O gozdovih, in sicer o gospodarjenju z njimi, bodo govorili tudi na srečanju, ki ga bo v soboto pripravila Zveza slovenske podeželske mladine. JI Novost letošnjega sejma bo podelitev priznanj naj Agri- tech 2024 za najboljše stroje in izdelke, ki jih bodo v posa- meznih kategorijah ocenje- vali obiskovalci. Združenje Manager je včeraj zvečer Branku Fran- cu Selaku, direktorju podje- tja Marmor Hotavlje, pode- lilo priznanje za življenjsko delo na področju menedž- menta. Priznanje artemi- da sta letos dobili dr. Vita Godec, direktorica družbe Lenis farmacevtika, in Eva McLellan, generalna direk- torica slovenske podružnice Roche. Združenje Manager pode- ljuje priznanje za življenjsko delo stanovskim kolegom, ki so se s svojimi dosežki in vplivom zapisali v zgodovino slovenskega menedžmenta. Med dosedanjimi prejemniki je tudi pet gospodarstvenikov Selaku priznanje za življenjsko delo s širšega celjskega območja. Zadnji med njimi je bil Bogo- mir Strašek, zdaj že nekdanji direktor podjetja KLS, ki je priznanje dobil leta 2018. Leta 2010 ga je dobil Niko Kač, leta 2007 Tone Turnšek, leta 2003 Jože Stanič in leta 2001 Mar- jan Prelec, ki je bil tudi prvi dobitnik tega priznanja v Slo- veniji. Nagrada artemida, ki jo podeljuje sekcija menedžerk pri Združenju Manager, je namenjena tistim gospodar- stvenicam, ki so »prebile ste- kleni strop« in prvič prevzele najvišjo vodstveno mesto v or- ganizaciji. Leta 2020 sta jo pre- jeli predsednica uprave laške Thermane Mojca Leskovar in direktorica celjskega podjetja Alpeks Nataša Kraškovic. Leta 2007 je nagrado artemida do- bila tudi Tanja Tuš, leto pred njo pa Simona Potočnik, ki je takrat vodila celjski Cetis. Od leta 1991 Združenje Manager izbira tudi mene- džerja leta, ki velja za eno najbolj prestižnih priznanj v slovenskem menedžmen- tu. Razglasi ga na jesenskem kongresu. Tudi to priznanje je doslej dobilo le pet gospo- darstvenikov s Celjskega. Prvi je bil leta 1991 takratni direk- tor Gorenja Jože Stanič, dve leti kasneje je bil menedžer leta direktor Cometa Branko Pavlin, leta 2010 je priznanje dobil Zdravko Počivalšek iz Term Olimia, leta 2015 Ma- tjaž Merkan, direktor Swaty- cometa, leta 2018 pa Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišnih aparatov. JI Celjsko okrožno sodišče je ponovno po- daljšalo trajanje stečaja velenjskega grad- benega podjetja Vegrad, ki je propadlo ok- tobra 2010. Po novem, že šestem predlogu stečajne upraviteljice Alenke Gril naj bi bil stečaj končan do 31. decembra 2025. Kot navaja stečajna upraviteljica, so glavni razlogi za nov podaljšek nedokončani sodni postopki v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so tudi ovira, da ne more prodati nepremičnin, ki so še ostale v stečajni masi Vegrada. Alenka Gril v novem predlogu predvideva, da bi se sodni postopki lahko končali do konca letošnjega leta, v prihodnjem letu bi prodala preostalo premoženja, razdelila kupnino ter opravila vse druge dejavnosti, ki so potrebne za končanje stečaja. Ob tem navaja, da novo podaljšanje ne bo zvišalo stroškov stečaja. JI Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 5, 1. februar 2024 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 2. 2024 naprej v Mestni občini Celje, ter občinah Štore, Vojnik in Dobrna nove cene komunalnih proizvodov in storitev. Na- vedene cene vsebujejo 9,5% DDV. - Omrežnina - vodarina (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 10,03 €/mesec - Vodarina - Normirana poraba 0,9294 EUR/m 3 - Prekomerna poraba 1,3942 EUR/m 3 - Omrežnina – odvajanje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 5,83 €/mesec - Odvajanje komunalne odpadne vode 0,2294 EUR/m 3 - Omrežnina odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,2476 EUR/m 3 - Odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,1053 EUR/m 3 - Omrežnina – čiščenje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 1,53 €/mesec - Čiščenje komunalne odpadne vode 0,7460 EUR/m 3 - Omrežnina čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,0505 EUR/m 3 - Čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,2597 EUR/m 3 - Omrežnina – greznice in MKČN (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 0,12 €/mesec - Storitve greznic in MKČN 0,5948 EUR/m 3 Cene sta potrdila Skupščina družbe in Svet ustanoviteljev javnega podjetja Vodovod-kanalizacija. IZ NAŠIH KRAJEV Pred tednom naj bi vlada na svoji seji med drugim obravnavala tudi predlog odloka o določitvi degradi- ranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Stare cinkarne v mestni občini Celje. Poročevalec naj bi bil mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, a te točke iz neznanega razloga ni bilo na dnevnem redu in zato tudi ne predstavitve vsebine odloka na novinarski konferenci v Celju, ki je bila napovedana za tisti dan. TATJANA CVIRN Do konca leta Grajske poti CELJE – Na območju pod Starim gradom bo Mestna občina Celje uredila nove pove- zovalne poti, tematske in razgledne točke, s čimer naj bi tudi na grad privabila še več domačih in drugih obiskovalcev, ki iščejo nova doživetja. V minulih dneh je občina pridobila gradbeno dovoljenje za ta projekt, imenovan Grajske poti. Če je prejšnji župan želel postaviti tibetansko brv med Starim gradom in Miklavškim hri- bom, je zdajšnji projekt omejen le na hrib pod gradom in tudi cenejši. Predvidoma do konca letošnjega leta naj bi uredili Geološko pot, ki bo vodila pod grajskimi stenami, pot Z igro v dolino, ki bo speljana po jugozahodnem pobočju, in Panoramsko pot po grajskem jarku. Nad plezališčem bo urejena razgledna ploščad, ob obstoječi Pelikanovi poti pa bodo tematske točke. Naložba je ocenjena na več kot 557 tisoč evrov, Mestna občina Celje bo iz proračuna zago- tovila malo več kot 209 tisoč, ministrstvo za gospodarstvo projekt sofi nancira z nepovratnimi sredstvi v višini 348 tisoč evrov. TC CELJE – Namesto sanacije Celjske kotline le Stara cinkarna Konkreten korak ali veliko razočaranje? »Po šestih letih od resnih prizadevanj za sprejetje zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline, po številnih sestankih, priloženih pisnih dokumentih in analizah smo dobili izdelek, ki je izjemno razočaranje za Civilne iniciative Celja,« pravi Boris Šuštar. Del območja Stare cinkarne je po sodbi sodišča EU pred leti sanirala občina, velik del bo še treba okoljsko urediti. Bo predlog odloka, ki naj bi ga sprejela vlada, pospešil ukrepe na tem območju? (Foto: arhiv NT/SHERPA) Vabilo na novinarsko konfe- renco je poslala Janja Sluga, poslanka Gibanja Svoboda v državnem zboru. Poleg mini- stra je povabila še celjskega župana Matijo Kovača. Na vprašanje, kdaj bo odlok na dnevnem redu seje vlade, je odgovorila, da upa, da ga bo vlada obravnavala čim prej, glede vsebine pa, da sta odlok usklajevala tako ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kot Mestna občina Celje in da odseva trenutne fi nančne zmo- žnosti države. »Je prvi konkre- ten korak in zaveza katerekoli vlade k celoviti sanaciji Celja in se v prvem koraku loteva izvo- ra onesnaženja,« je poudarila Janja Sluga. »Izjemno razočaranje« A vsi s predlogom niso za- dovoljni. Koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar je razočaran, saj se predlog odlo- ka omejuje le na območje Stare cinkarne. »Po šestih letih od re- snih prizadevanj za sprejetje za- kona o ekološki sanaciji Celjske kotline, po številnih sestankih, priloženih pisnih dokumentih in analizah smo dobili izdelek, ki je izjemno razočaranje za Civilne iniciative Celja.« Janja Sluga je že pred leti večkrat skušala doseči spre- jem zakona o sanaciji Celjske kotline v državnem zboru, kar ji ni uspelo. V takratnih predlo- gih so bili predvideni številni ukrepi, od ureditve območja Stare cinkarne, šolskih in dru- gih igrišč v občini (država je v minulih letih že zamenjala zemljino na otroških igriščih v večini vrtcev), do sanacije Voglajne in Hudinje, zagota- vljanja varne prehrane otrok v vrtcih in šolah, izvajanja biomonitoringa na vsebnost nevarnih kovin pri otrocih … Nazadnje naj bi problematiko reševali z odlokom in ne z za- konom. Pri pripravi predlogov je takrat sodeloval tudi Boris Šu- štar: »Skoraj dve leti od nastopa te vlade smo poslušali obljube, ki so se izkazale za zavajanje in kupovanje časa za to, da se nič ne naredi. To res ni noben dosežek, da bodo z odlokom razglasili območje Stare cin- karne za degradirano okolje, saj je z uradnimi analizami in s kartami onesnaženja uradno ugotovljeno, da je območje onesnaženja bistveno večje od omenjenega območja,« je kritičen Šuštar. Po njegovem bi bilo treba preprečiti one- snaženje podtalnice, prašenje iz vseh virov onesnaženja in prepovedati gojenje in uživa- nje vrtnin na najbolj onesna- ženem območju Celja. Najbolj onesnažen predel Kot navaja tudi najnovejši predlog odloka, je bila onesna- ženost Celjske kotline s težki- mi kovinami (kadmijem, svin- cem in cinkom) opredeljena s številnimi študijami, ki so jih izvedli pristojno ministrstvo za okolje, lokalna skupnost in Cinkarna Celje. Na podlagi re- zultatov analiz vzorcev tal – v zadnjih desetih letih jih je bilo na območju Celja opravljenih več kot petsto – je s težkimi kovinami prekomerno onesna- ženo približno 650 ha ožjega območja Celja. T o onesnaženje je posledica pretekle in seda- nje industrijske dejavnosti v Celju in okolici. Kot navajajo v predlogu odloka, sta pristoj- no ministrstvo za okolje in Mestna občina Celje leta 2021 podpisala dogovor o sanaciji območja Stare cinkarne, ki je najbolj onesnaženo območje v Celju in zato naj bi se sana- cija začela prav z njim, če bo seveda predlog odloka sprejet. MOC ima z območjem Stare cinkarne kar smele načr- te. Lani je občina sodelovala na mednarodnem natečaju Europan 17, kjer je ekipa tujih arhitektov in urbanistov zasnovala predloge za ureditev območja Stare cinkarne po njeni okoljski sanaciji. Tam bi bilo mogoče predvideti pozidave, ureditev javnega prostora, naravno-rekreacij- skega rezervata … Fotomontaža razgledne ploščadi Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 5, 1. februar 2024 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 2. 2024 naprej v Mestni občini Celje, ter občinah Štore, Vojnik in Dobrna nove cene komunalnih proizvodov in storitev. Na- vedene cene vsebujejo 9,5% DDV. - Omrežnina - vodarina (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 10,03 €/mesec - Vodarina - Normirana poraba 0,9294 EUR/m 3 - Prekomerna poraba 1,3942 EUR/m 3 - Omrežnina – odvajanje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 5,83 €/mesec - Odvajanje komunalne odpadne vode 0,2294 EUR/m 3 - Omrežnina odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,2476 EUR/m 3 - Odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,1053 EUR/m 3 - Omrežnina – čiščenje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 1,53 €/mesec - Čiščenje komunalne odpadne vode 0,7460 EUR/m 3 - Omrežnina čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,0505 EUR/m 3 - Čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,2597 EUR/m 3 - Omrežnina – greznice in MKČN (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 0,12 €/mesec - Storitve greznic in MKČN 0,5948 EUR/m 3 Cene sta potrdila Skupščina družbe in Svet ustanoviteljev javnega podjetja Vodovod-kanalizacija. IZ NAŠIH KRAJEV Pred tednom naj bi vlada na svoji seji med drugim obravnavala tudi predlog odloka o določitvi degradi- ranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Stare cinkarne v mestni občini Celje. Poročevalec naj bi bil mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, a te točke iz neznanega razloga ni bilo na dnevnem redu in zato tudi ne predstavitve vsebine odloka na novinarski konferenci v Celju, ki je bila napovedana za tisti dan. TATJANA CVIRN Do konca leta Grajske poti CELJE – Na območju pod Starim gradom bo Mestna občina Celje uredila nove pove- zovalne poti, tematske in razgledne točke, s čimer naj bi tudi na grad privabila še več domačih in drugih obiskovalcev, ki iščejo nova doživetja. V minulih dneh je občina pridobila gradbeno dovoljenje za ta projekt, imenovan Grajske poti. Če je prejšnji župan želel postaviti tibetansko brv med Starim gradom in Miklavškim hri- bom, je zdajšnji projekt omejen le na hrib pod gradom in tudi cenejši. Predvidoma do konca letošnjega leta naj bi uredili Geološko pot, ki bo vodila pod grajskimi stenami, pot Z igro v dolino, ki bo speljana po jugozahodnem pobočju, in Panoramsko pot po grajskem jarku. Nad plezališčem bo urejena razgledna ploščad, ob obstoječi Pelikanovi poti pa bodo tematske točke. Naložba je ocenjena na več kot 557 tisoč evrov, Mestna občina Celje bo iz proračuna zago- tovila malo več kot 209 tisoč, ministrstvo za gospodarstvo projekt sofi nancira z nepovratnimi sredstvi v višini 348 tisoč evrov. TC CELJE – Namesto sanacije Celjske kotline le Stara cinkarna Konkreten korak ali veliko razočaranje? »Po šestih letih od resnih prizadevanj za sprejetje zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline, po številnih sestankih, priloženih pisnih dokumentih in analizah smo dobili izdelek, ki je izjemno razočaranje za Civilne iniciative Celja,« pravi Boris Šuštar. Del območja Stare cinkarne je po sodbi sodišča EU pred leti sanirala občina, velik del bo še treba okoljsko urediti. Bo predlog odloka, ki naj bi ga sprejela vlada, pospešil ukrepe na tem območju? (Foto: arhiv NT/SHERPA) Vabilo na novinarsko konfe- renco je poslala Janja Sluga, poslanka Gibanja Svoboda v državnem zboru. Poleg mini- stra je povabila še celjskega župana Matijo Kovača. Na vprašanje, kdaj bo odlok na dnevnem redu seje vlade, je odgovorila, da upa, da ga bo vlada obravnavala čim prej, glede vsebine pa, da sta odlok usklajevala tako ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kot Mestna občina Celje in da odseva trenutne fi nančne zmo- žnosti države. »Je prvi konkre- ten korak in zaveza katerekoli vlade k celoviti sanaciji Celja in se v prvem koraku loteva izvo- ra onesnaženja,« je poudarila Janja Sluga. »Izjemno razočaranje« A vsi s predlogom niso za- dovoljni. Koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar je razočaran, saj se predlog odlo- ka omejuje le na območje Stare cinkarne. »Po šestih letih od re- snih prizadevanj za sprejetje za- kona o ekološki sanaciji Celjske kotline, po številnih sestankih, priloženih pisnih dokumentih in analizah smo dobili izdelek, ki je izjemno razočaranje za Civilne iniciative Celja.« Janja Sluga je že pred leti večkrat skušala doseči spre- jem zakona o sanaciji Celjske kotline v državnem zboru, kar ji ni uspelo. V takratnih predlo- gih so bili predvideni številni ukrepi, od ureditve območja Stare cinkarne, šolskih in dru- gih igrišč v občini (država je v minulih letih že zamenjala zemljino na otroških igriščih v večini vrtcev), do sanacije Voglajne in Hudinje, zagota- vljanja varne prehrane otrok v vrtcih in šolah, izvajanja biomonitoringa na vsebnost nevarnih kovin pri otrocih … Nazadnje naj bi problematiko reševali z odlokom in ne z za- konom. Pri pripravi predlogov je takrat sodeloval tudi Boris Šu- štar: »Skoraj dve leti od nastopa te vlade smo poslušali obljube, ki so se izkazale za zavajanje in kupovanje časa za to, da se nič ne naredi. To res ni noben dosežek, da bodo z odlokom razglasili območje Stare cin- karne za degradirano okolje, saj je z uradnimi analizami in s kartami onesnaženja uradno ugotovljeno, da je območje onesnaženja bistveno večje od omenjenega območja,« je kritičen Šuštar. Po njegovem bi bilo treba preprečiti one- snaženje podtalnice, prašenje iz vseh virov onesnaženja in prepovedati gojenje in uživa- nje vrtnin na najbolj onesna- ženem območju Celja. Najbolj onesnažen predel Kot navaja tudi najnovejši predlog odloka, je bila onesna- ženost Celjske kotline s težki- mi kovinami (kadmijem, svin- cem in cinkom) opredeljena s številnimi študijami, ki so jih izvedli pristojno ministrstvo za okolje, lokalna skupnost in Cinkarna Celje. Na podlagi re- zultatov analiz vzorcev tal – v zadnjih desetih letih jih je bilo na območju Celja opravljenih več kot petsto – je s težkimi kovinami prekomerno onesna- ženo približno 650 ha ožjega območja Celja. T o onesnaženje je posledica pretekle in seda- nje industrijske dejavnosti v Celju in okolici. Kot navajajo v predlogu odloka, sta pristoj- no ministrstvo za okolje in Mestna občina Celje leta 2021 podpisala dogovor o sanaciji območja Stare cinkarne, ki je najbolj onesnaženo območje v Celju in zato naj bi se sana- cija začela prav z njim, če bo seveda predlog odloka sprejet. MOC ima z območjem Stare cinkarne kar smele načr- te. Lani je občina sodelovala na mednarodnem natečaju Europan 17, kjer je ekipa tujih arhitektov in urbanistov zasnovala predloge za ureditev območja Stare cinkarne po njeni okoljski sanaciji. Tam bi bilo mogoče predvideti pozidave, ureditev javnega prostora, naravno-rekreacij- skega rezervata … Fotomontaža razgledne ploščadi Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 5, 1. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Vlada Republike Slovenije je na redni seji prejšnji četrtek sprejela sklep o pripravi državnega prostor- skega načrtovanja (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Namen pripra- ve DPN je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti urbaniziranih območij v Spodnji Savinjski dolini in na širšem vplivnem območju. Priprava in sprejem DPN sta predvidena do konca leta 2025. ŠPELA OŽIR Odločbe poleti V občini Šoštanj, ki je bila v lanskih poplavah med bolj prizadetimi, je za odstranitev predvidenih deset stavb. »Prve odločbe o cenitvi stavb in preselitvah bodo pristoj- ne službe začele izdajati junija ali julija. Najprej jih bodo prejeli tisti občani, ki jim je ujma popolnoma uničila sta- novanjske hiše. Kjer z lastniki ne bodo uspeli skleniti dogo- vora, bodo sledili razlastitveni postopki,« je med obiskom občine Šoštanj povedal državni sekretar Boštjan Šefic, ki je s strokovnjaki državne tehnične pisarne v torek obiskal še Rečico ob Savinji, Nazarje in Mozirje. V petek ga priča- kujejo na Ljubnem. Državni sekretar Boštjan Šefic se je v Šoštanju pogo- voril z vsemi desetimi lastniki stavb, ki so predvidene za odstranitev. »Vsem želimo pomagati predvsem s protipo- plavnimi ukrepi. Če ti ne bodo zadostovali za zagotovitev varnosti, jim bomo omogočili novogradnjo in preselitev na novo mesto.« Šoštanjski župan Boris Goličnik je pojasnil, da je Občina Šoštanj uveljavila predkupno pravico za območje pod Vilo Široko in pridobila zemljišče, na katerem je po obstoječem občinskem podrobnem prostorskem načrtu predvidena gradnja 32 stanovanjskih hiš. Gradnja se bo začela, ko bo občina uredila vso komunalno infrastrukturo. V občini Rečica ob Savinji je za odstranitev predvidenih 41 stanovanjskih hiš. Po besedah županje Majde Potočnik je državni sekretar občane na skupnem sestanku seznanil s predvidenimi ukrepi, sledila so individualna srečanja. Med drugim je poudaril, da bo stroka morala naprej povedati, ali je na najbolj ogroženih območjih mogoče zagotoviti pro- tipoplavno varnost za prebivalce. Od strokovnega mnenja bo odvisno, koliko selitev bo dejansko potrebnih. Možnost izbire Strokovne podlage bodo pripravili v direkciji za vode, pri njihovi pripravi bodo po potrebi sodelovali še statiki, geologi in drugi strokovnjaki. V nadaljevanju bo strokovno mnenje podala še državna tehnična pisarna. Mnenje bo nato pregledal svet vlade za obnovo. Sledile bodo cenitve neodvisnih cenilcev, na koncu še podpisi pogodb. Prebivalci bodo imeli na voljo več možnosti, in sicer bodo lahko prejeli odškodnino, zaprosili za gradnjo tip- ske nadomestne stavbe ali drugo obliko nastanitve, kot sta stanovanje ali namestitev v domu starejših. Občani bodo lahko sami poiskali primerno stavbo za bivanje, potem bi jo država odkupila in prenesla v lastništvo občana. Kot je še povedal državni sekretar, morajo biti vse nadomestne stavbe postavljene na varnih mestih, protipoplavni ukrepi pa morajo biti pripravljeni tako, da bodo občani čim bolj varni pred poplavami Kako zaščititi naselje Pohrastnik Župan Boris Goličnik se je Boštjanu Šeficu in vladi za- hvalil za dosedanje opravljeno delo in pomoč pri odpravi posledic naravne nesreče. Povedal je še, da je imel pred dnevi sestanek v direkciji za vode, na katerem so se pogo- varjali, kako zagotoviti protipoplavno zaščito v naselju Po- hrastnik. Končne izsledke strokovnih mnenj bodo februarja posredovali tudi prebivalcem. Župan Goličnik je ponovno poudaril, da so mu tako v državni tehnični pisarni kot v direkciji za vode zagotovili, da bodo obravnavali celotno območje, ne glede na to, kateri prebivalci so ali niso na seznamu za preselitev. BF So vaše pravice kršene? Varuh človekovih pravic RS Peter Svetina bo v sredo, 14. februarja, posloval v Občini Luče. S sodelavci bo na voljo vsem prebivalkam in prebivalcem regije, ki menijo, da so jim kršene pravice, in se želijo o tem pogovoriti. Varuh človekovih pravic omejuje samovoljo oblasti pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine po- sameznikov in nekaterih skupin. Ljudje, ki menijo, da so jim kršene človekove pravice, se lahko za osebni pogovor z varuhom in njegovimi sodelavci do vključno petka, 9. febru- arja, prijavijo na telefonsko številko 030 720 225. TS Priprava protipoplavnega DPN za območje Spodnje Savinjske doline je eden od ukrepov, ki bo osnova za trajnejše in celovitejše urejanje vodo- tokov ob Savinji ter s tem zagotavljanje dolgoročne poplavne varnosti. (Foto: Andraž Purg) SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Sprejet naj bi bil do leta 2025 Zelena luč za pripravo državnega prostorskega načrta Skupen končni cilj načrto- vanih prostorskih ureditev je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti naseljenih obmo- čij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na širšem vplivnem območju. Pobudnik priprave državnega prostorskega načr- ta je ministrstvo za naravne vire in prostor, investitorka je direkcija za vode. »Do da- nes smo izredne ukrepe, ki zajemajo zlasti vzpostavlja- nje pretočnosti vodotokov, izvedli že na skoraj 600 kilo- metrih vodotokov, ostane jih še malo več kot 200, tako da je konec izvajanja izrednih ukrepov po poplavah pred- viden do sredine letošnjega leta,« so sporočili s pristojne- ga ministrstva. Fazi izrednih ukrepov bo sledilo celovito urejanje vodo- tokov, a ne le na poplavljenih območjih. Načrt dela za leti 2024 in 2025 je v pripravi in bo v naslednjih nekaj tednih – ob obiskih vodstva ministr- stva za naravne vire in pro- stor na terenu – predstavljen in usklajen z občinami. O tem so se dogovorili na srečanju ministra Jožeta Novaka z županjami in župani. »S tem bomo v Sloveniji končno za- čeli trajno in temeljito urejati področje vodotokov, ki je bilo leta zanemarjeno. Pri tem bo ključno vodilo podnebna od- pornost,« so še dodali. Kje bodo prostorske ureditve? Ministrstvo prostorske ure- ditve za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinj- ski dolini načrtuje na obmo- čju mestne občine Celje ter občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko. Predvidene so gradnja suhih zadrževal- nikov ob Savinji in Bolski, ureditve strug in nasipov ob Savinji na območju Vrbja, ob Bolski in Perišnici v Latkovi vasi, ob Bolski na območju Kaplje vasi, Dolenje vasi, Pre- bolda, Lapurja in Gomilske- ga, ob Ložnici ter drugih po- trebnih nasipih. V načrtu je tudi umestitev večnamenskih zadrževalnikov (na primer Vršca in Gozdnica) in preu- čitev povečanja zmogljivosti večnamenske akumulacije Žovnek in drugih ureditev, ki omogočajo tudi rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč. Predvidena je tudi gradnja in preureditev gospo- darske javne infrastrukture in vse druge potrebne spremlja- joče ureditve, povezane z na- črtovanimi ureditvami, ki so potrebne za njihovo gradnjo in delovanje. Za eno samo rešitev Nastajanje državnega pro- storskega načrta ima sicer že dolgo brado. V zadnjem obdobju je pristojno ministr- stvo v sodelovanju z direkcijo za vode pobudo za pripravo državnega prostorskega na- črta med 8. decembrom 2022 in 7. februarjem 2023 javno objavilo na spletnih straneh ministrstva za naravne vire in prostor in v prostorskem informacijskem sistemu. Po končani javni objavi so pri- stojne službe izdelale analize prejetih smernic, usmeritev in podatkov nosilcev urejanja prostora ter oblikovana stali- šča do predlogov in pripomb javnosti. Obenem so pripra- vile predloge morebitno iz- vedljivih različic, seznam in obseg potrebnih strokovnih podlag ter časovni načrt in načrt sodelovanja javnosti. »V pobudi za pripravo DPN sta bili sicer za vrednotenje in primerjavo predlagani dve različici, ki sta se le malo raz- likovali. Vse naštete analize so pokazale, da ob upošteva- nju vseh omejitev in hidrolo- ških izračunov, konkretnih prostorskih razmer, zadnjih podatkov o visokih vodah (avgust 2023) ter ob upošte- vanju zahtev na prilagajanje podnebnim spremembam ni smiselno obravnavati različ- nih variant, ampak je treba načrtovati eno samo rešitev, ki izhaja iz predhodno obrav- navanih variant in bo v nada- ljevanju priprave DPN dopol- njena ter optimizirana glede na cilje in podane usmeritve za načrtovanje,« so še sporo- čili z ministrstva in dodali, da bodo nato sledile izdela- va vseh potrebnih strokovnih podlag, študije različic kot utemeljitev najustreznejše rešitve ter priprava DPN. Ministrstvo prostorske ureditve za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini načrtuje na območju mestne občine Celje ter občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko. Po besedah Boštjana Šefica bo o selitvah odločala stroka. (Foto: UVK) Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 5, 1. februar 2024 Stroški gradnje in opreme presegajo 17 milijonov evrov. IZ NAŠIH KRAJEV Po letu in pol se končuje gradnja Doma za varstvo odraslih Velenje. Po besedah direktorice Violete Po- točnik Krajnc so že pridobili uporabno dovoljenje in predvidoma februarja bodo nov dom predali v upora- bo. V njem bodo zagotovili odlične pogoje za bivanje 190 stanovalcev, ki so med gradnjo začasno namešče- ni v hotelu Vesna v Termah Topolšica. Stroški gradnje in opreme presegajo 17 milijonov evrov. Da bi bilo zadovoljstvo popolno, bi po besedah direktorice doma država morala zagotoviti denar za dodatno zaposlo- vanje in boljše plače osebja, ki opravlja naporno in zahtevno delo. BARBARA FURMAN Urbani park z zeleno streho VELENJE – Če bo Mestna občina Velenja uspešna na razpisu za evropska sredstva, bo do leta 2027 na Kardelje- vem trgu in v Stanetovi ulici prenovila pohodne površine in podzemne garaže. Na tem območju bo med drugim ure- dila urbani park z ozelenelo streho. Gre za 8 milijonov evrov vredno naložbo. Zaradi varnosti in lažjega vzdrževanja nameravajo po besedah predstavnikov ob- čine zapreti večje odprtine v pohodni strehi podzemnih garaž v Stanetovi ulici (od šte- vilke 1 do 19) in na Kardelje- vem trgu (od številke 4 do 9) ter namestiti armirani beton- ski plošči, ki bosta omogočali tudi nujno intervencijsko pot za gasilce. Zgornji plošča- di naj bi preuredili v urbani park z zeleno streho, s čimer bi zagotovili večjo energijsko varčnost stavb. Ozelenjena streha bo tudi prostor za sprostitev, saj je predvidena ureditev otroškega igrišča in zelenjavnega vrtička. Da bo projekt lahko ure- sničila, bo Mestna občina Velenje kandidirala za sred- stva evropskega mehanizma Celostne teritorialne naložbe. Potem bo za pridobitev grad- benega dovoljenja morala zagotoviti soglasje vsaj treh četrtin etažnih lastnikov ter služnostno in stavbno pravi- co od vseh etažnih lastnikov na tem območju. Omenjena obnovitvena dela stanoval- cem po zagotovilih občine ne bodo povzročila stroškov. Prenovo Kardeljevega trga in Stanetove ulice bo občina izvajala postopoma. Med ob- novitvenimi deli bo zagotovi- la nadomestna parkirišča, in sicer na parkirnih mestih pri pošti ter v parkirnih hišah pri avtobusni postaji in Merca- torjevem centru. Po končani obnovi bodo ohranili obsto- ječ sistem oddaje parkirnih mest v najem, zagotavljali pa bomo tako požarno varnost kot varnost vozil pred vanda- lizmom, še pravijo v velenjski mestni upravi. BF Takšna bo prenovljena podoba Kardeljevega trga. (Foto: MO Velenje) VELENJE – Gradnja doma za varstvo odraslih je tik pred zaključkom Nov dom, a kdo bo delal v njem? Gre za velik finančni zalogaj, ki ga brez pomoči države ne bi zmogli. »Leta 2021 smo se prijavili na razpis ministrstva Direktorica Violeta Potočnik Krajnc. (Foto: osebni arhiv) za delo, družino, socialne za- deve in enake možnosti in bili uspešni. Prejeli smo sofinan- ciranje v višini 12 milijonov evrov. Razliko smo zagotovili z najemom posojila na podla- gi soglasja resornega ministr- stva,« je pojasnila direktorica Violeta Potočnik Krajnc. Pogled v notranjost Novozgrajeni dom je za- snovan tako, da bodo stano- valci bivali v gospodinjskih skupnostih. V enotah za osebe z demenco bo po 12 stanovalcev, v drugih od 18 do 20. Vsaka gospodinjska skupnost bo imela poleg eno- in dvoposteljnih sob z lastno kopalnico in sanitari- jami še večji skupni prostor s kuhinjo in z jedilnico. V vsa- ki enoti bodo tudi sodobno opremljena skupna kopalni- ca in prostori za delo osebja. Vse sobe, razen v enotah z osebnim spremljanjem, bodo imele svoj balkon. Stanovalci bodo lahko uživali na terasah oziroma v ložah z izhodom na zelene površine. Kot je še povedala direkto- rica, se bo dom ponašal tudi s sodobno opremljeno centralno kuhinjo in prostorno jedilnico. Zagotovili so dovolj prostora za ambulante za splošnega zdrav- nika in zobozdravnika ter za delovno terapijo in fiziotera- pijo. Na voljo bodo frizerski, masažni in pedikerski salon. »Že vstop v dom bo veli- časten, saj bo ob recepciji lepo urejena večnamenska dvorana. V četrtem nadstro- pju bo knjižnica s teraso, ki ponuja čudovite razglede. V vzhodnem delu stavbe bomo imeli tudi prostore dnevnega varstva z ločenim vhodom. Vanj bomo lahko sprejeli šest oseb. Veselimo se selitve v nov dom pete generacije, ki si ga naši stanovalci zagoto- vo zaslužijo. Prav tako smo zagotovili odlične delovne pogoje vsem zaposlenim.« Očitki glede selitve Stanovalci so med gradnjo doma začasno nameščeni v hotelu Vesna v Termah Topol- šica. »Selitev je bila nujna, saj je bila stara stavba nevarna za bivanje. Slišali smo očitke, da smo selitev izvedli neprofesio- nalno. Očitki so neupravičeni, res pa je, da smo bili amaterji, saj se nismo mogli od nikogar učiti. Smo prvi Sloveniji, ki smo preselili popolnoma ce- loten dom. Takšnega primera tudi v Evropi nisem zasledila. Zato me za nasvete glede se- litve sprašujejo tudi kolegi iz tujine. V Veliki Britaniji naš zahteven projekt spremljajo z občudovanjem.« Z novogradnjo se število postelj ne bo povečalo, dodali bodo le osem postelj, ki bodo namenjene sivi in rdeči coni. Dom za varstvo odraslih Vele- nje sprejme 190 stanovalcev, največ jih je iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Bi zaposlovali, a ne morejo Medtem ko imajo v števil- nih domovih za starejše teža- ve pri zagotavljanju kadra, v velenjskem domu zaznavajo povpraševanje glede zaposli- tev. »To je nekako razumljivo, saj bomo imeli odlične delov- ne pogoje. Seveda bi bile tudi pri nas kadrovske okrepitve dobrodošle, vendar denar- ja v ta namen nimamo,« še pravi direktorica, pri čemer opozarja na potrebo po spre- membi kadrovskih norma- tivov in plačnih razredov, s čimer bi zaposlenim, ki v domovih za ostarele opravlja- jo zelo naporno in zahtevno delo, zagotovili boljše plače. »Če se to ne bo zgodilo, nas lahko upravičeno skrbi, kdo bo skrbel za starostnike v pri- hodnosti. Starajoča družba smo, zato se bodo potrebe po institucionalnem socialnem varstvu povečevale. Bomo zaradi pomanjkanja kadra prisiljeni zapirati domove?« Foto: Dom za varstvo odraslih Velenje Med stanovalci prevladujejo občani Šaleške doline. V novem domu bodo stanovalci bivali v stano- vanjskih skupnostih. »Smo prvi v Sloveniji, ki smo preselili popolnoma celoten dom. Takšnega primera tudi v Evropi nisem zasledila. Zato me za nasvete glede selitve sprašujejo tudi kolegi iz tujine. V Veliki Britanijo naš zahteven projekt spremljajo z občudovanjem,« pravi direktorica. »Lahko nas upravičeno skrbi, kdo bo skrbel za starostnike v prihodnosti. Bomo zaradi pomanjkanja kadra prisiljeni zapirati domove?« se sprašuje direktorica Violeta Potočnik Krajnc. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 5, 1. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV KOZJE – Sodelavci Koz- janskega parka so se pridru- žili tisočim prostovoljcem, ki so v 143 državah sveta sredi januarja popisova- li vrste in število osebkov vodnih ptic. Popisovalci so ob Sotli našteli največ kor- moranov doslej. Tam so za- beležili tudi veliko ptic, ki bi se ob hujši zimi verjetno odpravile v južne kraje. Koordinator akcije v Koz- janskem parku Dušan Kleno- všek je povedal, da so popi- sovalci ob Sotli tokrat zaznali presenetljivo veliko kormora- nov, največ doslej. »Ta vrsta ptice je na našem območju prisotna zadnjih 20 let. Odkar je zaščitena, se je število pri- merkov povečalo. V 19. sto- letju je bila vrsta preganjana, ljudje so jo neusmiljeno lovili in zato je bilo njenih pred- stavnikov bolj malo.« Ribiči sicer po besedah sogovorni- ka menijo, da kormorani z lovom rib povzročajo veliko škode. Veliko rib sicer upleni- jo tudi veliki žagarji in čaplje. Vendar v zimskem času po- gosto lovijo na poljih, kjer se v njihovi nemilosti znajdejo glodavci. Med najbolj priča- kovanimi vrstami popisa, nad Veliki kormoran (Foto: Dušan Klenovšek) Sotla včasih privlačnejša kot Afrika Občina Podčetrtek je obnovila del kašče v bližini gradu Podčetrtek. Dotrajana stavba je bila najprej predvidena za rušenje v celoti. Ker za zidovi skriva zanimivo klet z oboki, se je občina zavzela za ohra- nitev tega dela. Po besedah tamkajšnjega župana je eden od morebitnih vlagateljev že pridobil idejno re- šitev, kako tam urediti nastanitvene zmogljivosti. Ob gradu, ki je vrsto let sameval in propadal, se obetajo še druge zanimive vsebine. TINA STRMČNIK Priznanja tudi v naše kraje ŠMARJE PRI JELŠAH, ŠENTJUR, VELENJE – Krsto Krivokapič iz Šmarja pri Jelšah, Martin Šolinc iz Šen- tjurja in Vinko Meža iz Velenja so prejemniki svečanih listih za leto 2022, ki jih za delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu podelila Javna agencija RS za varnost prometa. Agencija svečane listine posameznikom in organizacijam podeljuje za izreden prispevek k večji varnosti v prometu ter posameznikom za življenjsko delo. Prejemniki sveča- nih listin so slednje prejeli na letnem posvetu občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bil pred dnevi v Kongresnem centru Brdu pri Kranju. Posvet je bil tokrat posvečen večji prometni varnosti na lokalni ravni. Namenjen je bil še obravnavi glavnih problematik, predstavitvi izvedenih projektov in načrtov dela ter najpo- membnejših prihajajočih akcij. TS Varneje proti Lopaci ŠENTJUR – Občina je podpisala pogodbo za ureditev prvega dela odseka ceste Lopaca–Straška Gorca v dolžini 150 metrov. Vrednost celotne naložbe je 145.500 evrov. Gre za ureditev dela lokalne ceste, ki se v naselju Lopaca priključuje na regionalno cesto Šentjur–Lesično. Kot je povedal predsednik KS Prevorje Jožko Pacek, omenjeni odsek ceste vodi proti prevorski šoli. Ker je cestišče ozko, je tam zelo oteženo srečevanje vozil. »Pričakujem, da bo po letošnjem septembru, ko je predviden rok za dokončanje del, vožnja bolj varna,« je dejal. Ob obnovi bo izvajalec prestavil kapelico in porušil dve dotrajani stavbi. Kasneje bo skušala občina po besedah župana mag. Marka Dia- cija urediti še naslednji odsek omenjene ceste in umiriti tamkajšnji plaz. TS katerim je bdelo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, so bile race mlakarice, velike bele čaplje in sive čaplje. Popisovalci so kot bolj redke vrste ptic za- znali vodomce, kozice, sive pastirice in povodnega kosa. Izberejo lažjo možnost Ogromno ptic živi v delu Sotle, ki je zasajen s topoli, z jelšami in vrbami ter je še vedno videti zelo naravno. Letos, ko ni prave zime, so tam na primer ostali kosi, ki bi se ob hujšem mrazu in snegu sicer preselili v sredo- zemske države. Klenovšek je tako med popisom na enem odseku naštel več kosov, kot jih je pred leti naštel po ce- lotni dolini Sotle. »Ptice so oportunisti, sprejemajo manj tvegane izbire. Če jim ni pre- več hudo, se ne odpravijo na naporno potovanje, kjer se lahko zgodi marsikaj,« je povedal. In dodal, da sodelav- ci Kozjanskega parka vsako leto opazijo še več štorkelj, ki ostanejo v naših krajih in se ne preselijo v Afriko. Pod črto: med vsemi pti- cami najbolj upada število travniških ptic. Travniki so v našem okolju namreč inten- zivno kmetijsko obdelani – gnojeni in velikokrat košeni. »Na njih razen regrata in trav ne zraste nič. Ker ni rastlin, tam ni žuželk, s katerimi bi se prehranjevale ptice,« pou- darja sogovornik. TS PODČETRTEK – Do gradu urejajo pot, predvidena še parkirišča Bo pod vznožjem gradu zrasel hotel? Občina Podčetrtek v sklopu projekta Doživetje grajskega razgleda, vrednega 2,5 milijona evrov, skrbi za statično sanacijo gradu, obnovo fasade, stavb- nega pohištva in ureditev nekaterih sob. Zaščitila je del kašče, ureja še grajsko pot in načrtuje nova parkirišča. (Foto: Visit Podčetrtek) Ko je občina kupila grad Podčetrtek, je gradbeni in- špektorat odredil rušitev kašče v celoti. Zaradi za- nimive kleti z oboki, se je občina dogovorila, da bo spodnji del kašče obdržala. Izvajalec gradbenih del je stavbo statično obnovil in uredil betonsko temeljno ploščo, tako da objekt niko- gar ne ogroža. Po besedah župana Petra Misje je večji del poslopja obnovljen in omogoča različne nadgra- dnje. »S posegom, vrednim približno sto tisoč evrov, smo obvarovali fenomenal- no klet. Morebitni vlagatelj je že pridobil dve idejni za- snovi, med drugim tudi o tem, kako bi tam uredil na- stanitvene zmogljivosti oz. hotel. Vse bo odvisno od tega, ali bo občina sklenila javno-zasebno partnerstvo z vlagateljem. Kaščo lahko občina tudi proda. Ali sama poišče vsebine zanjo.« Misja je še pojasnil, da približno deset metrov dolg del kašče ni bilo možno ohraniti, saj je bil tako uničen, da njego- va obnova ni bila smiselna. Kmalu po novi poti Občina v bližini že nekaj mesecev ureja grajsko pot, vredno malo manj kot pol milijona evrov. Za naložbo, ki naj bi bila končana letos, je na razpisu gospodarskega ministrstva pridobila pribli- žno 300 tisoč evrov sofi nan- ciranja. Podčetrtški župan je razložil, da je njena ure- ditev velik fi nančni zalogaj, saj bodo v sklopu projekta urejeni javna razsvetljava, počivališča, odvodnjavanje. »Eno počivališče je urejeno na mestu, kjer smo doslej že prirejali koncerte in dogod- ke, in tako bo tudi v priho- dnje. Še eno počivališče bo urejeno pri vhodu na grad, kjer bodo mogoči manjši nastopi. Pohod proti gradu se bo začel na parkirišču, ki ga želi občina urediti na ob- »S posegom, vrednim približno sto tisoč evrov, smo obvarovali fenomenalno klet. Morebitni vlagatelj je že pridobil dve idejni zasnovi, med drugim tudi o tem, kako bi tam uredil nastanitvene zmogljivosti oz. hotel,« pravi Peter Misja. močju tako imenovane stare klavnice. Občinska uprava bo rušitev omenjene stavbe občinskemu svetu predlaga- la na naslednji seji.« Spoznavanje skrivnih prebivalcev Ker bo grajska pot oboga- tena z digitalnimi vsebinami, je pomembna še ureditev optične povezave. S pomo- čjo digitalne tehnologije, posebnih kamer, bodo po- vezane tudi druge vsebine. Obiskovalci bodo med dru- gim lahko spoznavali življe- nje zanimivih prebivalcev med grajskimi zidovi – ne- topirjev. Znotraj poslopja bo digitalna tehnologija pod okriljem projekta Doživetje grajskega razgleda pomagala poustvariti utrip Podčetrtka v preteklosti, obiskovalci bodo lahko spremljali, kako so bila nekoč videti sojenja. Pogled z grajske terase bo s pomočjo sodobne tehnolo- gije omogočal sprehod med različnimi zgodovinskimi obdobji. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 5, 1. februar 2024 Stroški gradnje in opreme presegajo 17 milijonov evrov. IZ NAŠIH KRAJEV Po letu in pol se končuje gradnja Doma za varstvo odraslih Velenje. Po besedah direktorice Violete Po- točnik Krajnc so že pridobili uporabno dovoljenje in predvidoma februarja bodo nov dom predali v upora- bo. V njem bodo zagotovili odlične pogoje za bivanje 190 stanovalcev, ki so med gradnjo začasno namešče- ni v hotelu Vesna v Termah Topolšica. Stroški gradnje in opreme presegajo 17 milijonov evrov. Da bi bilo zadovoljstvo popolno, bi po besedah direktorice doma država morala zagotoviti denar za dodatno zaposlo- vanje in boljše plače osebja, ki opravlja naporno in zahtevno delo. BARBARA FURMAN Urbani park z zeleno streho VELENJE – Če bo Mestna občina Velenja uspešna na razpisu za evropska sredstva, bo do leta 2027 na Kardelje- vem trgu in v Stanetovi ulici prenovila pohodne površine in podzemne garaže. Na tem območju bo med drugim ure- dila urbani park z ozelenelo streho. Gre za 8 milijonov evrov vredno naložbo. Zaradi varnosti in lažjega vzdrževanja nameravajo po besedah predstavnikov ob- čine zapreti večje odprtine v pohodni strehi podzemnih garaž v Stanetovi ulici (od šte- vilke 1 do 19) in na Kardelje- vem trgu (od številke 4 do 9) ter namestiti armirani beton- ski plošči, ki bosta omogočali tudi nujno intervencijsko pot za gasilce. Zgornji plošča- di naj bi preuredili v urbani park z zeleno streho, s čimer bi zagotovili večjo energijsko varčnost stavb. Ozelenjena streha bo tudi prostor za sprostitev, saj je predvidena ureditev otroškega igrišča in zelenjavnega vrtička. Da bo projekt lahko ure- sničila, bo Mestna občina Velenje kandidirala za sred- stva evropskega mehanizma Celostne teritorialne naložbe. Potem bo za pridobitev grad- benega dovoljenja morala zagotoviti soglasje vsaj treh četrtin etažnih lastnikov ter služnostno in stavbno pravi- co od vseh etažnih lastnikov na tem območju. Omenjena obnovitvena dela stanoval- cem po zagotovilih občine ne bodo povzročila stroškov. Prenovo Kardeljevega trga in Stanetove ulice bo občina izvajala postopoma. Med ob- novitvenimi deli bo zagotovi- la nadomestna parkirišča, in sicer na parkirnih mestih pri pošti ter v parkirnih hišah pri avtobusni postaji in Merca- torjevem centru. Po končani obnovi bodo ohranili obsto- ječ sistem oddaje parkirnih mest v najem, zagotavljali pa bomo tako požarno varnost kot varnost vozil pred vanda- lizmom, še pravijo v velenjski mestni upravi. BF Takšna bo prenovljena podoba Kardeljevega trga. (Foto: MO Velenje) VELENJE – Gradnja doma za varstvo odraslih je tik pred zaključkom Nov dom, a kdo bo delal v njem? Gre za velik finančni zalogaj, ki ga brez pomoči države ne bi zmogli. »Leta 2021 smo se prijavili na razpis ministrstva Direktorica Violeta Potočnik Krajnc. (Foto: osebni arhiv) za delo, družino, socialne za- deve in enake možnosti in bili uspešni. Prejeli smo sofinan- ciranje v višini 12 milijonov evrov. Razliko smo zagotovili z najemom posojila na podla- gi soglasja resornega ministr- stva,« je pojasnila direktorica Violeta Potočnik Krajnc. Pogled v notranjost Novozgrajeni dom je za- snovan tako, da bodo stano- valci bivali v gospodinjskih skupnostih. V enotah za osebe z demenco bo po 12 stanovalcev, v drugih od 18 do 20. Vsaka gospodinjska skupnost bo imela poleg eno- in dvoposteljnih sob z lastno kopalnico in sanitari- jami še večji skupni prostor s kuhinjo in z jedilnico. V vsa- ki enoti bodo tudi sodobno opremljena skupna kopalni- ca in prostori za delo osebja. Vse sobe, razen v enotah z osebnim spremljanjem, bodo imele svoj balkon. Stanovalci bodo lahko uživali na terasah oziroma v ložah z izhodom na zelene površine. Kot je še povedala direkto- rica, se bo dom ponašal tudi s sodobno opremljeno centralno kuhinjo in prostorno jedilnico. Zagotovili so dovolj prostora za ambulante za splošnega zdrav- nika in zobozdravnika ter za delovno terapijo in fiziotera- pijo. Na voljo bodo frizerski, masažni in pedikerski salon. »Že vstop v dom bo veli- časten, saj bo ob recepciji lepo urejena večnamenska dvorana. V četrtem nadstro- pju bo knjižnica s teraso, ki ponuja čudovite razglede. V vzhodnem delu stavbe bomo imeli tudi prostore dnevnega varstva z ločenim vhodom. Vanj bomo lahko sprejeli šest oseb. Veselimo se selitve v nov dom pete generacije, ki si ga naši stanovalci zagoto- vo zaslužijo. Prav tako smo zagotovili odlične delovne pogoje vsem zaposlenim.« Očitki glede selitve Stanovalci so med gradnjo doma začasno nameščeni v hotelu Vesna v Termah Topol- šica. »Selitev je bila nujna, saj je bila stara stavba nevarna za bivanje. Slišali smo očitke, da smo selitev izvedli neprofesio- nalno. Očitki so neupravičeni, res pa je, da smo bili amaterji, saj se nismo mogli od nikogar učiti. Smo prvi Sloveniji, ki smo preselili popolnoma ce- loten dom. Takšnega primera tudi v Evropi nisem zasledila. Zato me za nasvete glede se- litve sprašujejo tudi kolegi iz tujine. V Veliki Britaniji naš zahteven projekt spremljajo z občudovanjem.« Z novogradnjo se število postelj ne bo povečalo, dodali bodo le osem postelj, ki bodo namenjene sivi in rdeči coni. Dom za varstvo odraslih Vele- nje sprejme 190 stanovalcev, največ jih je iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Bi zaposlovali, a ne morejo Medtem ko imajo v števil- nih domovih za starejše teža- ve pri zagotavljanju kadra, v velenjskem domu zaznavajo povpraševanje glede zaposli- tev. »To je nekako razumljivo, saj bomo imeli odlične delov- ne pogoje. Seveda bi bile tudi pri nas kadrovske okrepitve dobrodošle, vendar denar- ja v ta namen nimamo,« še pravi direktorica, pri čemer opozarja na potrebo po spre- membi kadrovskih norma- tivov in plačnih razredov, s čimer bi zaposlenim, ki v domovih za ostarele opravlja- jo zelo naporno in zahtevno delo, zagotovili boljše plače. »Če se to ne bo zgodilo, nas lahko upravičeno skrbi, kdo bo skrbel za starostnike v pri- hodnosti. Starajoča družba smo, zato se bodo potrebe po institucionalnem socialnem varstvu povečevale. Bomo zaradi pomanjkanja kadra prisiljeni zapirati domove?« Foto: Dom za varstvo odraslih Velenje Med stanovalci prevladujejo občani Šaleške doline. V novem domu bodo stanovalci bivali v stano- vanjskih skupnostih. »Smo prvi v Sloveniji, ki smo preselili popolnoma celoten dom. Takšnega primera tudi v Evropi nisem zasledila. Zato me za nasvete glede selitve sprašujejo tudi kolegi iz tujine. V Veliki Britanijo naš zahteven projekt spremljajo z občudovanjem,« pravi direktorica. »Lahko nas upravičeno skrbi, kdo bo skrbel za starostnike v prihodnosti. Bomo zaradi pomanjkanja kadra prisiljeni zapirati domove?« se sprašuje direktorica Violeta Potočnik Krajnc. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 5, 1. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV KOZJE – Sodelavci Koz- janskega parka so se pridru- žili tisočim prostovoljcem, ki so v 143 državah sveta sredi januarja popisova- li vrste in število osebkov vodnih ptic. Popisovalci so ob Sotli našteli največ kor- moranov doslej. Tam so za- beležili tudi veliko ptic, ki bi se ob hujši zimi verjetno odpravile v južne kraje. Koordinator akcije v Koz- janskem parku Dušan Kleno- všek je povedal, da so popi- sovalci ob Sotli tokrat zaznali presenetljivo veliko kormora- nov, največ doslej. »Ta vrsta ptice je na našem območju prisotna zadnjih 20 let. Odkar je zaščitena, se je število pri- merkov povečalo. V 19. sto- letju je bila vrsta preganjana, ljudje so jo neusmiljeno lovili in zato je bilo njenih pred- stavnikov bolj malo.« Ribiči sicer po besedah sogovorni- ka menijo, da kormorani z lovom rib povzročajo veliko škode. Veliko rib sicer upleni- jo tudi veliki žagarji in čaplje. Vendar v zimskem času po- gosto lovijo na poljih, kjer se v njihovi nemilosti znajdejo glodavci. Med najbolj priča- kovanimi vrstami popisa, nad Veliki kormoran (Foto: Dušan Klenovšek) Sotla včasih privlačnejša kot Afrika Občina Podčetrtek je obnovila del kašče v bližini gradu Podčetrtek. Dotrajana stavba je bila najprej predvidena za rušenje v celoti. Ker za zidovi skriva zanimivo klet z oboki, se je občina zavzela za ohra- nitev tega dela. Po besedah tamkajšnjega župana je eden od morebitnih vlagateljev že pridobil idejno re- šitev, kako tam urediti nastanitvene zmogljivosti. Ob gradu, ki je vrsto let sameval in propadal, se obetajo še druge zanimive vsebine. TINA STRMČNIK Priznanja tudi v naše kraje ŠMARJE PRI JELŠAH, ŠENTJUR, VELENJE – Krsto Krivokapič iz Šmarja pri Jelšah, Martin Šolinc iz Šen- tjurja in Vinko Meža iz Velenja so prejemniki svečanih listih za leto 2022, ki jih za delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu podelila Javna agencija RS za varnost prometa. Agencija svečane listine posameznikom in organizacijam podeljuje za izreden prispevek k večji varnosti v prometu ter posameznikom za življenjsko delo. Prejemniki sveča- nih listin so slednje prejeli na letnem posvetu občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bil pred dnevi v Kongresnem centru Brdu pri Kranju. Posvet je bil tokrat posvečen večji prometni varnosti na lokalni ravni. Namenjen je bil še obravnavi glavnih problematik, predstavitvi izvedenih projektov in načrtov dela ter najpo- membnejših prihajajočih akcij. TS Varneje proti Lopaci ŠENTJUR – Občina je podpisala pogodbo za ureditev prvega dela odseka ceste Lopaca–Straška Gorca v dolžini 150 metrov. Vrednost celotne naložbe je 145.500 evrov. Gre za ureditev dela lokalne ceste, ki se v naselju Lopaca priključuje na regionalno cesto Šentjur–Lesično. Kot je povedal predsednik KS Prevorje Jožko Pacek, omenjeni odsek ceste vodi proti prevorski šoli. Ker je cestišče ozko, je tam zelo oteženo srečevanje vozil. »Pričakujem, da bo po letošnjem septembru, ko je predviden rok za dokončanje del, vožnja bolj varna,« je dejal. Ob obnovi bo izvajalec prestavil kapelico in porušil dve dotrajani stavbi. Kasneje bo skušala občina po besedah župana mag. Marka Dia- cija urediti še naslednji odsek omenjene ceste in umiriti tamkajšnji plaz. TS katerim je bdelo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, so bile race mlakarice, velike bele čaplje in sive čaplje. Popisovalci so kot bolj redke vrste ptic za- znali vodomce, kozice, sive pastirice in povodnega kosa. Izberejo lažjo možnost Ogromno ptic živi v delu Sotle, ki je zasajen s topoli, z jelšami in vrbami ter je še vedno videti zelo naravno. Letos, ko ni prave zime, so tam na primer ostali kosi, ki bi se ob hujšem mrazu in snegu sicer preselili v sredo- zemske države. Klenovšek je tako med popisom na enem odseku naštel več kosov, kot jih je pred leti naštel po ce- lotni dolini Sotle. »Ptice so oportunisti, sprejemajo manj tvegane izbire. Če jim ni pre- več hudo, se ne odpravijo na naporno potovanje, kjer se lahko zgodi marsikaj,« je povedal. In dodal, da sodelav- ci Kozjanskega parka vsako leto opazijo še več štorkelj, ki ostanejo v naših krajih in se ne preselijo v Afriko. Pod črto: med vsemi pti- cami najbolj upada število travniških ptic. Travniki so v našem okolju namreč inten- zivno kmetijsko obdelani – gnojeni in velikokrat košeni. »Na njih razen regrata in trav ne zraste nič. Ker ni rastlin, tam ni žuželk, s katerimi bi se prehranjevale ptice,« pou- darja sogovornik. TS PODČETRTEK – Do gradu urejajo pot, predvidena še parkirišča Bo pod vznožjem gradu zrasel hotel? Občina Podčetrtek v sklopu projekta Doživetje grajskega razgleda, vrednega 2,5 milijona evrov, skrbi za statično sanacijo gradu, obnovo fasade, stavb- nega pohištva in ureditev nekaterih sob. Zaščitila je del kašče, ureja še grajsko pot in načrtuje nova parkirišča. (Foto: Visit Podčetrtek) Ko je občina kupila grad Podčetrtek, je gradbeni in- špektorat odredil rušitev kašče v celoti. Zaradi za- nimive kleti z oboki, se je občina dogovorila, da bo spodnji del kašče obdržala. Izvajalec gradbenih del je stavbo statično obnovil in uredil betonsko temeljno ploščo, tako da objekt niko- gar ne ogroža. Po besedah župana Petra Misje je večji del poslopja obnovljen in omogoča različne nadgra- dnje. »S posegom, vrednim približno sto tisoč evrov, smo obvarovali fenomenal- no klet. Morebitni vlagatelj je že pridobil dve idejni za- snovi, med drugim tudi o tem, kako bi tam uredil na- stanitvene zmogljivosti oz. hotel. Vse bo odvisno od tega, ali bo občina sklenila javno-zasebno partnerstvo z vlagateljem. Kaščo lahko občina tudi proda. Ali sama poišče vsebine zanjo.« Misja je še pojasnil, da približno deset metrov dolg del kašče ni bilo možno ohraniti, saj je bil tako uničen, da njego- va obnova ni bila smiselna. Kmalu po novi poti Občina v bližini že nekaj mesecev ureja grajsko pot, vredno malo manj kot pol milijona evrov. Za naložbo, ki naj bi bila končana letos, je na razpisu gospodarskega ministrstva pridobila pribli- žno 300 tisoč evrov sofi nan- ciranja. Podčetrtški župan je razložil, da je njena ure- ditev velik fi nančni zalogaj, saj bodo v sklopu projekta urejeni javna razsvetljava, počivališča, odvodnjavanje. »Eno počivališče je urejeno na mestu, kjer smo doslej že prirejali koncerte in dogod- ke, in tako bo tudi v priho- dnje. Še eno počivališče bo urejeno pri vhodu na grad, kjer bodo mogoči manjši nastopi. Pohod proti gradu se bo začel na parkirišču, ki ga želi občina urediti na ob- »S posegom, vrednim približno sto tisoč evrov, smo obvarovali fenomenalno klet. Morebitni vlagatelj je že pridobil dve idejni zasnovi, med drugim tudi o tem, kako bi tam uredil nastanitvene zmogljivosti oz. hotel,« pravi Peter Misja. močju tako imenovane stare klavnice. Občinska uprava bo rušitev omenjene stavbe občinskemu svetu predlaga- la na naslednji seji.« Spoznavanje skrivnih prebivalcev Ker bo grajska pot oboga- tena z digitalnimi vsebinami, je pomembna še ureditev optične povezave. S pomo- čjo digitalne tehnologije, posebnih kamer, bodo po- vezane tudi druge vsebine. Obiskovalci bodo med dru- gim lahko spoznavali življe- nje zanimivih prebivalcev med grajskimi zidovi – ne- topirjev. Znotraj poslopja bo digitalna tehnologija pod okriljem projekta Doživetje grajskega razgleda pomagala poustvariti utrip Podčetrtka v preteklosti, obiskovalci bodo lahko spremljali, kako so bila nekoč videti sojenja. Pogled z grajske terase bo s pomočjo sodobne tehnolo- gije omogočal sprehod med različnimi zgodovinskimi obdobji. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 10 Št. 5, 1. februar 2024 10 KULTURA Zanimiva plesno-gledali- ška predstava se v Celju obe- ta na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja, ob 19. uri v prostoru začasne rabe na Glavnem trgu 8. Predstavo z naslovom Vse drugo molk ( … in vse ostalo je tišina) je zasnoval fi nski sce- narist in režiser Jari Juutinen, ki je v Celju že sodeloval s SLG Celje pri predstavah Očiščenje in Žalostinke iz srca Evrope. Deluje v okviru mednarodno delujočega gledališkega pod- jetja in ansambla neodvisnih umetnikov Sadsongskomplex: fi . Ansambel je bil ustanovljen leta 2015 v Helsinkih in gostu- je po vsej Evropi ter sodeluje na pomembnih gledaliških festivalih. Predstava z naslovom Vse drugo molk ( … in vse osta- lo je tišina) je monodrama in tragedija. Nastopila bo pri- znana celjska plesalka Ana Cvelfar. Gledalcem bo pred- stavila preplet preteklosti, ki jo je zaznamovala družinska tragedija zaradi prezadolženo- Finsko-celjski projekt Najboljša popotna fotografinja Pred dnevi so v Londonu razglasili zmagovalce pre- stižnega svetovnega nate- čaja Travel Photographer of the Year. 17-članska stro- kovna žirija je izbirala med več kot 20 tisoč fotografi ja- mi iz 150 držav in glavno nagrado ter naziv najbolj- še popotne fotografi nje leta 2023 podelila Celjanki An- dreji Ravnak za njeni foto- grafski seriji iz Toskane in Južne Moravske ter s hme- ljišč Savinjske doline. Mojstrica fotografi je An- dreja Ravnak je po izo- brazbi arhitektka in je svojo fotografsko pot začela pred približno 15 leti, ko je bila povabljena v Društvo foto- grafov Svit. Trenutno je pod- predsednica Digitalnega foto kluba Celje in Fotografske zveze Slovenije. Že v minulih letih je osvo- jila številne domače in med- narodne fotografske nagrade, pogosto je bila članica žirije v okviru raznih natečajev v Sloveniji in tujini. Vrsto let je bila urednica fotografi je pri fotografski reviji Digitalna kamera. Je mentorica v foto- grafskih krožkih, soorganiza- torka fotografskih razstav … »Postati popotniški foto- graf leta je veliko priznanje. Iz osebnih izkušenj vem, da fotografi j ni preprosto oce- njevati. Podobe niso merlji- ve, zato je biti žirant zahtev- na naloga in odgovornost. Rada bi se zahvalila žiriji, ki je prepoznala moje delo. V letošnjem fi nalu natečaja Travel Photographer of the Year sem videla veliko odlič- nih in ustvarjalnih fotografi j in v veliko čast mi je, da je moje delo še posebej pre- poznano. Čestitke vsem na- grajencem; z navdušenjem dokumentiramo ta čudovit svet in morda je to majhen prispevek, opomin, da ohra- nimo njegovo čudovitost za prihodnje generacije,« je po- vedala Andreja Ravnak. TC Ena od fotografij iz nagrajene serije, posnete na hmeljiščih v Savinjski dolini. O načrtih Pokrajinskega muzeja Celje (PMC) V znamenju obnove Stare grofije Sredi aprila naj bi bil končan prvi del obnove Stare gro- fi je. Mestna občina Celje, ki je ustanoviteljica PMC, se bo za pridobitev denarja za nadaljnja vlaganja v Staro grofi jo potegovala na enem od razpisov kulturnega ministrstva. Ne glede na rezultate razpisa bo ta muzejska hiša, ki jo je lani obiskalo skoraj 25 tisoč obiskovalcev iz 57 držav, na- daljevala delo na razstavišču z rimskimi freskami. »Celjani na ogled fresk čakajo že dolgo,« pravi direktor PMC Stane Rozman in dodaja, da si jih bodo verjetno lahko ogledali od aprila 2025. TINA STRMČNIK »Da bi Celjani pogosteje prišli v muzej, smo uvedli novost – letno vstopnico, ki stane deset evrov in omogoča popust ob nakupu publikacij in javnih vodstev. Upam, da bomo Celjane spodbudili, da v muzej ne bodo prišli le 8. februarja in na poletno muzejsko noč, ampak tudi med letom,« pravi direktor PMC Stane Rozman. Restavriranje rimskih fresk se počasi končuje. Na ogled naj bi bile od aprila 2025. (Foto: Andraž Purg) Pod okriljem prvega dela obnove Stare grofi je bo ure- jeno dvigalo. Ob tem bo poskrbljeno za prezračeva- nje notranjega lapidarija in razstavišča z rimskimi fre- skami. To bo omogočilo, da bo v prostoru stalna stopnja vlage, za kar so zdaj skrbeli z razvlažilniki. Nadaljnja obnova, če bo ministrstvo seveda nameni- lo denar zanjo, bo zajemala ureditev notranjega lapidari- ja in razstavišča s freskami, postavitev razstave o izkopa- vanjih na Muzejskem trgu in ureditev fasade Stare grofi je. Četudi ministrstvo ne bo dalo zelene luči za nadaljevanje obnove, si Rozman želi, da bi ljudje freske lahko občudovali od aprila 2025. Restavriranje fresk se počasi končuje. PMC se z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Lju- bljani še dogovarja o načinu njihove predstavitve. »Želimo si, da bi bile freske, ki so bile nekoč na stropu, tudi prika- zane tako. V restavratorskem centru predlagajo, da bi bile stropne freske predstavljene v nekakšnem peskovniku, da bi jih obiskovalci gledali od zgoraj navzdol. Tako bi bil viden tudi način gradnje sten in stropov, ki se vse do začetka 20. stoletja pogosto ni spreminjal.« Rozman sicer upa na kompromis, končno odločitev pa naj bi sprejela mednarodna strokovna ko- misija. Direktor celjskega pokra- jinskega muzeja je pojasnil, da bo ogled fresk možen zgolj ob nekaterih urah in za manjše skupine. Razstavišče je namreč majhno in tako želi muzej preprečiti morebitne poškod- be fresk. Za njihovo zaščito bo pomembna še namestitev protipoplavnih varovalnih vrat v notranjem delu lapidarija. »Lapidarij je ›plaval‹ leta 1990 in 1998, a takrat je bila škoda relativno majhna, spomenike smo lahko očistili z vodo. Če bi bil lapidarij poplavljen zdaj, bi bila škoda nepopravljiva, saj bi bile freske uničene. Ob lanskih avgustovskih poplavah smo bili vsi na trnih.« Tudi o zakladih Savinje PMC letos načrtuje razsta- vo z naslovom Celjski grofje v kvaternijih Rimsko-nemške- ga cesarstva. Izdal bo istoi- mensko knjigo, ki jo pripra- vljata dr. Tomislav Vignjević in mag. Damir Žerič. Projekt bo predstavil upodobitve celjskega grba v različnih sre- dnjeveških rokopisih, knjigah in na uporabnih predmetih. Po besedah Rozmana lahko upodobitev omenjenega grba vidimo marsikje po Evropi, na primer v Pragi in v vrsti nemških mest. »To kaže na izjemen pomen celjske družine, ne le v času njenega življenja, temveč tudi po smrti.« Na stalni arheološki raz- stavi Od šivanke do zvezd bo PMC odprl novo sobo Potopljeni zakladi Savinje. Ta reka je namreč eno naj- pomembnejših arheoloških najdišč v Celju. V njeni strugi od mehkega jeza do ovinka proti Laškemu so po regulaciji leta 1954 začeli prihajati na dan številni ar- heološki predmeti. »Kar 50 odstotkov antičnih najdb iz rimskega obdobja, ki jih hrani naš muzej, izhaja iz nje,« je povedal Rozman. In dodal, da je PMC zadnje po- membnejše raziskave tam opravil v sklopu protipo- plavnih ukrepov leta 2014. Ena večjih razstav bo po- svečena fotografu in kroni- stu Kozjanskega Leopoldu Murnu. Ta panojska razsta- va bo najprej na ogled v Šen- tjurju, kasneje bo gostovala tudi po drugih krajih Koz- janskega. Da bi strop ponovno zasijal Vse najnovejše ugotovitve o Celjskem stropu, ki še vedno ni razkril vseh svojih skrivno- sti, bodo predstavljene v novi knjigi sodelavke PMC Gabri- jele Kovačič. »Upamo, da bo ta knjiga uvod v začetek re- stavriranja stropa. Denar za to naj bi zagotovilo kulturno ministrstvo, s katerim se še dogovarjamo. Želimo si, da bi strop do leta 2026, ko bo sto- letnica odkritja te evropske umetnine, ponovno zasijal,« je zaključil Rozman.               teri celjski ustvarjalci. Sceno- graf je slikar Tomaž Milač, za zvok in glasbo bo poskrbela glasbenica Nuša Ofentavšek, za fotografi je Tomaž Črnej in za tehnično podporo Miha Peperko. TC sti, in trpke sedanjosti. Gre za mešanico likovne umetnosti, plesa, glasbe in gledališča. Poleg Ane Cvelfar so se projektu pridružili še neka- Zaradi kulturnega pra- znika, ki je dela prost dan in ga bomo letos obeleži- li v četrtek, 8. februarja, boste naslednjo številko Novega tednika v poštne nabiralnike prejeli v pe- tek, 9. februarja. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 10 Št. 5, 1. februar 2024 10 KULTURA Zanimiva plesno-gledali- ška predstava se v Celju obe- ta na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja, ob 19. uri v prostoru začasne rabe na Glavnem trgu 8. Predstavo z naslovom Vse drugo molk ( … in vse ostalo je tišina) je zasnoval fi nski sce- narist in režiser Jari Juutinen, ki je v Celju že sodeloval s SLG Celje pri predstavah Očiščenje in Žalostinke iz srca Evrope. Deluje v okviru mednarodno delujočega gledališkega pod- jetja in ansambla neodvisnih umetnikov Sadsongskomplex: fi . Ansambel je bil ustanovljen leta 2015 v Helsinkih in gostu- je po vsej Evropi ter sodeluje na pomembnih gledaliških festivalih. Predstava z naslovom Vse drugo molk ( … in vse osta- lo je tišina) je monodrama in tragedija. Nastopila bo pri- znana celjska plesalka Ana Cvelfar. Gledalcem bo pred- stavila preplet preteklosti, ki jo je zaznamovala družinska tragedija zaradi prezadolženo- Finsko-celjski projekt Najboljša popotna fotografinja Pred dnevi so v Londonu razglasili zmagovalce pre- stižnega svetovnega nate- čaja Travel Photographer of the Year. 17-članska stro- kovna žirija je izbirala med več kot 20 tisoč fotografi ja- mi iz 150 držav in glavno nagrado ter naziv najbolj- še popotne fotografi nje leta 2023 podelila Celjanki An- dreji Ravnak za njeni foto- grafski seriji iz Toskane in Južne Moravske ter s hme- ljišč Savinjske doline. Mojstrica fotografi je An- dreja Ravnak je po izo- brazbi arhitektka in je svojo fotografsko pot začela pred približno 15 leti, ko je bila povabljena v Društvo foto- grafov Svit. Trenutno je pod- predsednica Digitalnega foto kluba Celje in Fotografske zveze Slovenije. Že v minulih letih je osvo- jila številne domače in med- narodne fotografske nagrade, pogosto je bila članica žirije v okviru raznih natečajev v Sloveniji in tujini. Vrsto let je bila urednica fotografi je pri fotografski reviji Digitalna kamera. Je mentorica v foto- grafskih krožkih, soorganiza- torka fotografskih razstav … »Postati popotniški foto- graf leta je veliko priznanje. Iz osebnih izkušenj vem, da fotografi j ni preprosto oce- njevati. Podobe niso merlji- ve, zato je biti žirant zahtev- na naloga in odgovornost. Rada bi se zahvalila žiriji, ki je prepoznala moje delo. V letošnjem fi nalu natečaja Travel Photographer of the Year sem videla veliko odlič- nih in ustvarjalnih fotografi j in v veliko čast mi je, da je moje delo še posebej pre- poznano. Čestitke vsem na- grajencem; z navdušenjem dokumentiramo ta čudovit svet in morda je to majhen prispevek, opomin, da ohra- nimo njegovo čudovitost za prihodnje generacije,« je po- vedala Andreja Ravnak. TC Ena od fotografij iz nagrajene serije, posnete na hmeljiščih v Savinjski dolini. O načrtih Pokrajinskega muzeja Celje (PMC) V znamenju obnove Stare grofije Sredi aprila naj bi bil končan prvi del obnove Stare gro- fi je. Mestna občina Celje, ki je ustanoviteljica PMC, se bo za pridobitev denarja za nadaljnja vlaganja v Staro grofi jo potegovala na enem od razpisov kulturnega ministrstva. Ne glede na rezultate razpisa bo ta muzejska hiša, ki jo je lani obiskalo skoraj 25 tisoč obiskovalcev iz 57 držav, na- daljevala delo na razstavišču z rimskimi freskami. »Celjani na ogled fresk čakajo že dolgo,« pravi direktor PMC Stane Rozman in dodaja, da si jih bodo verjetno lahko ogledali od aprila 2025. TINA STRMČNIK »Da bi Celjani pogosteje prišli v muzej, smo uvedli novost – letno vstopnico, ki stane deset evrov in omogoča popust ob nakupu publikacij in javnih vodstev. Upam, da bomo Celjane spodbudili, da v muzej ne bodo prišli le 8. februarja in na poletno muzejsko noč, ampak tudi med letom,« pravi direktor PMC Stane Rozman. Restavriranje rimskih fresk se počasi končuje. Na ogled naj bi bile od aprila 2025. (Foto: Andraž Purg) Pod okriljem prvega dela obnove Stare grofi je bo ure- jeno dvigalo. Ob tem bo poskrbljeno za prezračeva- nje notranjega lapidarija in razstavišča z rimskimi fre- skami. To bo omogočilo, da bo v prostoru stalna stopnja vlage, za kar so zdaj skrbeli z razvlažilniki. Nadaljnja obnova, če bo ministrstvo seveda nameni- lo denar zanjo, bo zajemala ureditev notranjega lapidari- ja in razstavišča s freskami, postavitev razstave o izkopa- vanjih na Muzejskem trgu in ureditev fasade Stare grofi je. Četudi ministrstvo ne bo dalo zelene luči za nadaljevanje obnove, si Rozman želi, da bi ljudje freske lahko občudovali od aprila 2025. Restavriranje fresk se počasi končuje. PMC se z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Lju- bljani še dogovarja o načinu njihove predstavitve. »Želimo si, da bi bile freske, ki so bile nekoč na stropu, tudi prika- zane tako. V restavratorskem centru predlagajo, da bi bile stropne freske predstavljene v nekakšnem peskovniku, da bi jih obiskovalci gledali od zgoraj navzdol. Tako bi bil viden tudi način gradnje sten in stropov, ki se vse do začetka 20. stoletja pogosto ni spreminjal.« Rozman sicer upa na kompromis, končno odločitev pa naj bi sprejela mednarodna strokovna ko- misija. Direktor celjskega pokra- jinskega muzeja je pojasnil, da bo ogled fresk možen zgolj ob nekaterih urah in za manjše skupine. Razstavišče je namreč majhno in tako želi muzej preprečiti morebitne poškod- be fresk. Za njihovo zaščito bo pomembna še namestitev protipoplavnih varovalnih vrat v notranjem delu lapidarija. »Lapidarij je ›plaval‹ leta 1990 in 1998, a takrat je bila škoda relativno majhna, spomenike smo lahko očistili z vodo. Če bi bil lapidarij poplavljen zdaj, bi bila škoda nepopravljiva, saj bi bile freske uničene. Ob lanskih avgustovskih poplavah smo bili vsi na trnih.« Tudi o zakladih Savinje PMC letos načrtuje razsta- vo z naslovom Celjski grofje v kvaternijih Rimsko-nemške- ga cesarstva. Izdal bo istoi- mensko knjigo, ki jo pripra- vljata dr. Tomislav Vignjević in mag. Damir Žerič. Projekt bo predstavil upodobitve celjskega grba v različnih sre- dnjeveških rokopisih, knjigah in na uporabnih predmetih. Po besedah Rozmana lahko upodobitev omenjenega grba vidimo marsikje po Evropi, na primer v Pragi in v vrsti nemških mest. »To kaže na izjemen pomen celjske družine, ne le v času njenega življenja, temveč tudi po smrti.« Na stalni arheološki raz- stavi Od šivanke do zvezd bo PMC odprl novo sobo Potopljeni zakladi Savinje. Ta reka je namreč eno naj- pomembnejših arheoloških najdišč v Celju. V njeni strugi od mehkega jeza do ovinka proti Laškemu so po regulaciji leta 1954 začeli prihajati na dan številni ar- heološki predmeti. »Kar 50 odstotkov antičnih najdb iz rimskega obdobja, ki jih hrani naš muzej, izhaja iz nje,« je povedal Rozman. In dodal, da je PMC zadnje po- membnejše raziskave tam opravil v sklopu protipo- plavnih ukrepov leta 2014. Ena večjih razstav bo po- svečena fotografu in kroni- stu Kozjanskega Leopoldu Murnu. Ta panojska razsta- va bo najprej na ogled v Šen- tjurju, kasneje bo gostovala tudi po drugih krajih Koz- janskega. Da bi strop ponovno zasijal Vse najnovejše ugotovitve o Celjskem stropu, ki še vedno ni razkril vseh svojih skrivno- sti, bodo predstavljene v novi knjigi sodelavke PMC Gabri- jele Kovačič. »Upamo, da bo ta knjiga uvod v začetek re- stavriranja stropa. Denar za to naj bi zagotovilo kulturno ministrstvo, s katerim se še dogovarjamo. Želimo si, da bi strop do leta 2026, ko bo sto- letnica odkritja te evropske umetnine, ponovno zasijal,« je zaključil Rozman.               teri celjski ustvarjalci. Sceno- graf je slikar Tomaž Milač, za zvok in glasbo bo poskrbela glasbenica Nuša Ofentavšek, za fotografi je Tomaž Črnej in za tehnično podporo Miha Peperko. TC sti, in trpke sedanjosti. Gre za mešanico likovne umetnosti, plesa, glasbe in gledališča. Poleg Ane Cvelfar so se projektu pridružili še neka- Zaradi kulturnega pra- znika, ki je dela prost dan in ga bomo letos obeleži- li v četrtek, 8. februarja, boste naslednjo številko Novega tednika v poštne nabiralnike prejeli v pe- tek, 9. februarja. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 5, 1. februar 2024 KULTURA dnevikomedije.si 3 . D EVI KO EDIJ 2 N M 10. 2. 25. 2. 2024 E Še približno teden do 31. Dnevov komedije Letos še več smeha Naslednjo soboto, 10. februarja, se bodo v celjskem gle- dališču začeli 32. Dnevi komedije. Kot je že navada, bo v programu osem tekmovalnih predstav. Po vsaki bodo kot lani tudi pogovori z ustvarjalci. Letos bodo dogajanje pospremili predstave iz Slovenije in tujine, okrogle mize, delavnice in koncert. Festival se bo s podelitvijo nagrad končal 25. februarja. JANŽE FRIC »Predstava Komu gori se dogaja na mrzel silvestrski večer. Skupina ljudi se ustavi v ozki rečni soteski ob skalnati steni pred rdečim semaforjem. Liki čakajo na zeleno luč, ki se ne prižge,« je o besedilu povedala avtorica Nina Majer Ivanetič. Letošnja selektorica Kaja Novosel je v tekmovalni pro- gram festivala uvrstila sedem predstav iz petih slovenskih javnih gledališč, ena predsta- va je produkcija zasebnega producenta. Domačini s komedijo Paradiž Občinstvo si bo lahko ogledalo nekatere najbolj priljubljene in najuglednejše slovenske igralke in igralce. Festival bo odprla predstava Kar hočete ljubljanske Dra- me, ki se bo predstavila še z eno predstavo, in sicer Tango. Še eno gledališče iz prestol- nice, Mestno gledališče lju- bljansko pa bo na celjskem odru predstavilo komediji Lunapark ter Arzenik in sta- re čipke. Domače gledališče se bo predstavilo s predstavo Paradiž, tržaško pa s komedi- jo Nekaj v zraku. Prešernovo gledališče Kranj bo v Celju gostovalo s predstavo Pred- sednice. Kot edina zasebna produkcija bo predstavljena Zdrava pamet Nika Škrleca. V žiriji 32. Dnevov komedi- je so gledališka in radijska re- žiserka Živa Bizovičar, dra- maturginja, režiserka, igralka in publicistka Ajda Rooss ter dramski igralec in gledališki lektor, včasih tudi šepetalec Simon Šerbinek. Podeli- li bodo nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiser- ja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. Cene abonmajev so 50 evrov za Mali, 90 evrov za Srednji ter 120 evrov za Veliki abonma. Vpis abonmajev se je že začel in traja še danes, posamezne vstopnice bodo na voljo od jutri. Žlahtno komedijsko pero V letošnjem naboru tekmo- valnih predstav jih večina ni nastala na podlagi slovenskih besedil, bodo pa na letošnjem festivalu po štiriletnem pre- SLG Celje bo na festivalu sodelovalo z grenko komedijo Paradiž, ki prikazuje življenje oskrbovancev doma starejših v manjšem slovenskem kraju. (Foto: Andraž Purg) moru ponovno podelili žlah- tno komedijsko pero. Drugič v zgodovini nagrade ga bo preje- la avtorica. Letošnja dobitnica je Nina Majer Ivanetič za ko- medijo Komu gori. »Predstava se dogaja na mrzel silvestrski večer. Skupina ljudi se ustavi v ozki rečni soteski ob skalnati steni pred rdečim semaforjem. Liki čakajo na zeleno luč, ki se ne prižge,« je o besedilu pove- dala avtorica. Tričlansko strokovno žirijo so sestavljale predsednica Tatjana Doma in Živa Čebulj ter Barbara Medvešček. Izbirale so med 14 besedili, nagrado so podelile so- glasno. V gledališču so zapisali: »Nina Majer Ivanetič v komediji Komu gori mojstrsko izriše kon- fliktne situacije kot niz komičnih zapletov, ki v svoj vrtinec posrka- jo vse prisotne. Njeni tekoče izpi- sani dialogi so ostri, neposredni in zato zelo komični. V vsakem od likov lahko prepoznamo del- ček sebe, ki vzbuja smeh, in se s tem, ko se smejimo drugemu, nevede smejimo tudi sebi.« Do- dali so, da komedijo Komu gori odlikuje ostra besedna komika in je obenem študija zapletenih družinskih odnosov ter stanja duha sodobne družbe, ki nas nasmeje, hkrati pa nam ponuja možnost, da bi v napakah drugih prepoznali lastne. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 5, 1. februar 2024 NAŠA TEMA Steriliziraj, kastriraj, posvajaj Suzana Suholežnik »Obupani smo, ker ne smemo ničesar početi mimo zavetišč, ta pa so polna. Lahko samo prosimo za hrano za prostoživeče in pomoči potrebne muce in pse,« pravi Suzana Suholežnik. Društvo za lepše mačje življenje Vojnik hrani dvakrat dnevno kar 130 brezdo- mnih mačk v Vojniku in Celju. Ob tem jim pomaga tudi z zdravljenjem. Na teh mestih imajo muce urejena tudi zavetja. (Foto: arhiv društva) Velik del skrbi za zapu- ščene, bolne in zanemarje- ne živali prevzemajo različ- na društva. Brez njih bi bile razmere še bolj katastrofal- ne. Prostovoljke Društva za lepše mačje življenje Vojnik (DZLMZ), ki bo letos obe- ležilo četrto leto delovanja, dvakrat dnevno hranijo 130 prostoživečih muc na obmo- čju Vojnika in Celja. Ob tem je društvo v minulih letih poskrbelo za več sto kastra- cij oziroma sterilizacij ter mačkam zagotovilo različ- na zdravljenja in zahtevne operacije. Kot pravi zastopnica dru- štva Suzana Suholežnik, jih ljudje skoraj dnevno kličejo na pomoč. »Najpogosteje najdejo odvržene muce pred vrati hiše ali na najra- zličnejših krajih naletijo na bolne, sestradane in poško- dovane živali. Zavetišča, k katerim se najditelji obrnejo po pomoč, so zasedena ali se sploh ne odzovejo. Tako se najditelji obrnejo na nas. Z vsakim skušamo poiskati najboljšo rešitev za žival. Dogovorimo se za temeljito veterinarsko ureditev muc in čipiranje. Velikokrat so nuj- ni dolgotrajno zdravljenje ali celo kirurški posegi. Vse veterinarske stroške krije društvo. Nemalokrat poma- gamo z oskrbovanjem hrane za rešene muce,« našteva so- govornica. Pomoč na različne načine Poslanstvo društva je str- njeno v treh besedah: sterili- ziraj, kastriraj, posvajaj. Dru- štvo ga izvaja le s pomočjo donacij tistih, ki so v članih prepoznali ljudi, ki so z dušo in s srcem zavezani reševanju živali. Lani je DZLMZ prido- bilo status društva v javnem interesu in s tem možnost, da mu davčni zavezanci nameni- jo odstotek dohodnine. Velik zalogaj je tudi zagota- vljanje hrane za prostoživeče mačke. Za dvakrat dnevno hranjenje potrebujejo naj- manj štiri kilograme hrane. Pri tem društvu pomagajo nekatere trgovine, kjer sta na- prodaj hrana in oprema za ži- vali (Mr. Pet, Mimovrste, DM, Lidl, Citycenter, kjer je hišica za zbiranje hrane …), in po- samezniki. Kjer bi bile mač- ke sicer prepuščene same, s hrano društvo oskrbuje tudi številne kmetije. Živali kot »potrošno blago« Suzana Suholežnik pravi, da je bistvo težav v tem, da so za marsikoga mačke in tudi psi »potrošno blago«. »Lju- dem ponudimo veterinarsko ureditev muc in oskrbo s hra- no, a velikokrat naletimo na negativen odnos. Na pode- želju pravijo, da potrebujejo veliko mačk, da lovijo miši, saj mnoge povozi avto, jih odnese lisica ali pa kar same poginejo.« Društvo ima omejene mo- žnosti delovanja, saj samo ne sme nameščati zavrženih mačk, jih zdraviti ali jim is- kati domov. »Obupani smo, ker ne smemo ničesar početi mimo zavetišč, ta pa so polna. Lahko samo prosimo za hra- no za prostoživeče in pomoči potrebne muce ter pse,« žalo- stno ugotavlja in meni, da bi se lahko razmere izboljšale le ob obveznem čipiranju muc in strogem inšpekcijskem preverjanju ter ukrepanju ob ugotovljenih kršitvah Zakona o zaščiti živali. Kaj storiti, ko najdete zapuščeno žival? Nevestni lastniki so izvor vseh težav Kako dobro je pri nas urejeno področje odgovornega ravnanja s hišnimi ljubljenčki? Kaj predvideva zakonodaja in kako je v praksi? Kako bi morali ravnati lastniki živali in zakaj skoraj ne mine dan, da na družbenih omrežjih ne bi zasledili objave o zapuščenih mačkah ali psih? Kakšna je vloga zavetišč za živali, občin in države? Kako sploh ravnati, če najdete žival, ki je videti zapuščena? Na ta vprašanja smo iskali odgovore v upravi za varno hrano, v zavetiščih, pri enem od društev za zaščito živali in v občinah ter ugotavljali, da se odnos do živali sicer spreminja, a da je pot do urejenih razmer še zelo dolga. TATJANA CVIRN, TINA STRMČNIK, SIMONA ŠOLINIČ Foto: Andraž Purg V zavetiščih čaka na nov dom vedno več starejših psov, ki težko najdejo posvojitelja. Podobno velja za številne mačke, ki v zavetiščih ostajajo vrsto let, nekatere celo življenje. Ko najdemo žival V Sloveniji je le 16 zavetišč za živali, med temi so štiri na našem območju: Zonza- ni v Jarmovcu pri Dramljah, Mačja hiša in Prijazne male zverinice v Celju ter Zavod Muri na Vranskem. Če eni menijo, da bi jih potrebovali več, drugi opozarjajo pred- vsem na to, da niti s tem ne bi rešili problematike neve- stnega lastništva, ki je izvor vseh težav. Čeprav so zavetišča vedno bolj polna, država nima na- črtov glede odpiranja novih, a spodbuja njihovo delovanje s kritjem nekaterih stroškov, pravijo v Upravi RS za varno sicer obstajajo nekatere ka- zenske določbe za odgovorne osebe,« pravijo v UVHVVR. V zavetiščih morajo občine imeti zagotovljeno po eno mesto na vsakih 800 registriranih psov in za to morajo plačati. Da se v praksi precej zatika in da se občine na različne načine iz- ogibajo svojim obveznostim, pripovedujejo lastniki zavetišč. Kdo kaj plača? Zavetišče oskrbuje tako najdene zapuščene živali kot tiste, ki jih je UVHVVR odvze- la lastnikom ali so jih predali sami, ker zanje niso mogli skrbeti. Če se izgubljena ali zapuščena žival znajde v za- vetišču in se ugotovi, kdo je njen skrbnik, mora ta plačati stroške zavetišča. Če skrbnik živali ni znan oziroma če ga ni mogoče ugotoviti, se stroški delijo med zavetiščem, občino in državo. Občina krije stroške odlova in prevoza živali, vete- rinarskega pregleda in oskrbe živali ob namestitvi, stroške označitve, sterilizacije in ka- stracije ter stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču za prvih 30 dni. Do 120. dneva bivanja mora zanjo poskrbeti zavetišče, nato prevzame stro- ške dnevne oskrbe država. hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Ustanavlja- nje zavetišč je torej prepuščeno zasebni pobudi posamezni- kov, ustanovijo jih lahko tudi občine ali pravna oseba, ki iz- polnjuje pogoje. »Občine morajo skladno z zakonodajo zagotavljati za- vetišče za živali, kar lahko zagotovijo s pogodbami z zavetišči tudi zunaj občine, Poškodovani živali smo dolžni pomagati vsi in prav tako ukrepati ob vsaki najdbi živali, ki ob sebi nima skrbnika. O tem je treba obvestiti pristojno zavetišče. Če ne vemo, katero zavetišče je pristojno v naši občini, lahko pokličemo številko 112. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 5, 1. februar 2024 NAŠA TEMA Zavetišče Zonzani v Dramljah, ki že več kot 30 let pomaga reševati in oskrbovati zapuščene živali, je včasih skrbelo za zapuščene hišne ljubljenčke iz več kot 30 občin v Sloveniji. Danes ima sklenjeno pogodbo o oskrbi zapuščenih živali samo še z Občino Šentjur. Pred kratkim spremenjena zako- nodaja na področju zaščite živali je povzročila, da zavetišča postajajo domovi za ostarele živali in za njihovo dolgotrajno oskrbo, saj so zapolnjena, pravi Tatjana Lenko iz Zonzanija. Država, posledično tudi občine, bodo zaradi svojega mače- hovskega odnosa do te problematike povzročile, da bo še manj zanimanja za ustanovitev zavetišč. A država jih nujno potrebuje, meni sogovornica. S kom naj občine sklenejo pogodbo? OB ROBU Bolje ne bo nikoli? Če so bile pred leti mnoge niko- garšnje živali, ki so se znašle v za- vetišču, po nekem času usmrčene, ker stroškov njihovega bivanja ni bilo treba plačati nikomur, se je v zadnjih letih vsaj ta praksa spreme- nila. Dolgotrajno oskrbo za živali, ki so po štirih mesecih še vedno v zavetišču, plača država. Resda zneski niso visoki, a živali vsaj preživijo. Nato se zavetišča vsak po svoje trudijo najti nove domove zanje, čeprav je pri mnogih že v začetku jasno, da bo to težko: ker so prestari, ker imajo preveč bolezni, ker so posebni … Medtem ko so za številne ljudi psi le živi alarmi pri hiši, je pri mačkah miselnost še bolj grozljiva. Z njihovim zdravstvenim stanjem se nihče ne ukvarja, menda znajo same poskrbeti zase, v sezoni mladičev so ti odvrženi v vrečkah, škatlah, sredi gozdov, med smetmi … A vse to bi lahko rešili. Ker na lep način in z osvešča- njem ne gre ali pa gre prepočasi, bi morala država sprejeti nekatere ukrepe, s katerimi bi nekatere odvrnila od tega, da bi sploh imeli žival, če zanjo ne znajo ustrezno poskr- beti. Pri zadnjem tovrstnem poskusu zaostritev pogojev za lastnike živali smo videli, kakšen vihar je nastal. Si bo politika sploh še kdaj drznila poseči v to področje ali se moramo sprijazniti, da bolje ne bo nikoli? TATJANA CVIRN »Včasih je bil moj delovnik dolg 24 ur, danes je krajši. Toda to delo me izpolnjuje,« pravi Tatjana Lenko iz Zonzanija, ko nas popelje po urejenem zavetišču. Stopi skoraj v vsak boks, kjer so psi, ki se je razveselijo. »Veste, živali so živali. Z njimi je super delati. Z ljudmi …, z ljudmi je težje,« doda. Naša skupna odgovornost »Ogromno je navideznih rešiteljev živali, ki med ljudmi povzročajo zmedo in preplah. Kot veterinarju se mi veliko bolj smili papagaj, ki je celo življenje zaprt v kletki v razkošnem stanovanju, ali kača, ki ždi v terariju. Ali psiček, ki ga ima kakšna spletna vplivnica dve uri v svoji torbici, medtem ko je na kavi s prijateljico,« pravi Čakš. Kako imajo to področje urejeno nekatere občine v regiji? Da se je odnos ljudi do živali nasploh bistveno izboljšal v primerjavi s pre- teklimi leti, opaža Matija Čakš. Nepoklicni župan Občine Šmarje pri Jelšah, ki opravlja poklic veterinarja v enem od veterinarskih cen- trov in je specialist vede o boleznih velikih živali, pra- vi, da je skrb za prostožive- če živali tek na dolge proge. Opozarja, da marsikdo žival za zapuščeno označi, ne da bi prej preveril, ali ima sle- dnja lastnika. Medtem smo kot družba premalo kritični do tistih, ki skušajo svoje ži- vali počlovečiti. Občina Šmarje pri Jelšah ima glede oskrbe prostožive- čih živali pogodbo sklenjeno z Zavetiščem za male živali Brežice. Višina denarja, ki ga občina letno iz proraču- na plačuje v ta namen, se po besedah šmarskega župana iz leta v leto spreminja. »Tre- nutno je v naši občini 1.800 registriranih psov, tako da ima naša občina v zavetišču rezervirane tri bokse in pol. Števila mačk v občini se ne Matija Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah in doktor veterinarske medicine da natančno določiti, saj jih lastniki čipirajo šele zadnja leta. Strošek oskrbe živali v zavetišču znaša za našo ob- čino približno 20 tisoč evrov letno.« Tek na dolge proge Občina zadnjih pet let omo- goča še sofi nanciranje steri- lizacije in kastracije mačk, za kar na leto namenja do pet tisoč evrov. Kdor najde prostoživečo mačko in se odloči, da jo bo obdržal, jo lahko na sterilizacijo ali ka- stracijo pripelje v katerokoli veterinarsko postajo. Občina plača 40 odstotkov stroška tega posega. Ta ukrep je, kot pravi Čakš, tek na dolgo pro- ge, a prispeva k omejevanju razmnoževanja prostoživečih mačk in s tem k zmanjševa- nju števila teh živali v lokalni skupnosti. Čakš si želi, da bi ljudje, ki vidijo žival tavati po mestu ali vasi, najprej povprašali nao- krog in preverili, ali jo kdo pogreša. Šele ko to storijo, naj pokličejo veterinarsko po- stajo, občino ali zavetišče za živali. »Ker so psi večinoma čipirani, je njihove lastnike možno najti brez večjih težav. Če mačka nima lastnika, jo v zavetišču oskrbijo, kastri- rajo ali sterilizirajo, cepijo. Zavetišče jo po nekem času sicer vrne v okolje, kjer je bila najdena. Mačka je na- mreč prostoživeča žival, ki je sposobna preživeti sama v naravi. Za razliko od psa si zna sama poiskati hrano.« Uprava neodzivna? Mestna občina Velenje je trenutno brez pogodbene- ga razmerja z zavetiščem, do lani pa je imela pogodbo za oskrbo zapuščenih živali sklenjeno z Zonzanijem in je z njim korektno sodelovala. »Trenutno pripravljamo raz- pis za podelitve koncesije, a se bojimo, da ne bo ponudni- kov, saj v naši bližini ni dru- gega zavetišča, ki bi ustrezalo razpisnim zahtevam. Trenu- tno rešujemo problematiko z lokalno veterinarsko postajo in društvom Smrčki.« Velenjska občina je sicer v lanskem proračunu za za- puščene živali namenila 35 tisoč evrov, v letošnjem 36 tisoč. »Zaradi uvedbe vedno strožjih pogojev v zavetiščih ta zapirajo svoja vrata, dr- žavnih zavetišč pa na našem območju ni. UVHVVR se na naša vprašanja, kako reševati problematiko na našem ob- močju, ne odziva.« Občina Laško ima sklenje- no pogodbo z Veterinarsko postajo Sevnica. »Mesečni stroški se razlikujejo glede na to, koliko zapuščenih živali je v oskrbi v zavetišču. Oce- njeni letni stroški znašajo pri- bližno deset tisoč evrov. Lani so v tem zavetišču poskrbeli za 52 živali iz naše občine.« V Laškem menijo, da nosijo občine in zavetišča veliko fi - nančno breme glede zapušče- nih živali in da od države ne dobijo povrnjenih stroškov za njihovo oskrbo. Trenutno se pripravljajo na podelitev kon- cesije za izvajanje gospodar- ske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju občine Laško. Tudi v Občini Šmartno ob Paki pravijo, da jim pogod- be z zavetiščem še ni uspelo skleniti, saj so vsa zavetišča, s katerimi je občina uspela na- vezati stik, polna in ne želijo sklepati novih pogodb, četudi so potrebe občine razmeroma majhne. »Primere rešujemo posamično, običajno tako, da pomagamo poiskati skrbnika ter pokrijemo stroške veteri- narskih storitev. V proračunu za letos smo varstvu živali na- menili pet tisoč evrov.« V zavetiščih vedno več starejših živali Zavetišče za mačke Zavod Muri z Vranske- ga sodi med mlajše, saj je bilo ustanovljeno pred približno letom in pol, a ima njegova ustanoviteljica Katjuša Rajovec dolgoletne izkušnje pri pomoči živalim ter osveščanju lastnikov. »Zavetišča se na eni strani srečujemo z ogro- mno potrebami po namestitvi najdenih živali in na drugi strani z izjemno nizkim številom oddaj živali v posvojitev. Zato so ob najdbi zapuščene muce najditelji pogosto v stiski, saj prostora za sprejem v zavetišče preprosto ni,« povzema te- žave Katjuša Rajovec. »V takem primeru je lah- ko zelo dobra rešitev tako imenovano začasno skrbništvo najditelja, ki živali nudi svoj dom in nekaj svojega časa, zavetišče pa jo veterinarsko oskrbi ter ji aktivno išče nov dom.« Če zavetišče najde lastnika, je to seveda naj- boljši možni izid, vendar žal to večinoma velja zgolj za pse. Kot pravi sogovornica, je obvezno čipiranje mačk žal izpadlo iz novele Zakona o zaščiti živali, in sicer po njenem predvsem za- radi sprenevedanja ljudi na podeželju, čeprav bi to prineslo spremembe na področju zaščite mačk ter bi v fi nančnem smislu pomenilo raz- bremenitev občin. Prehodne ustanove Po njenem je sistem zavetišč pri nas relativ- no dober, saj jim predvsem v zadnjih dveh leti država omogoča lažje delovanje s pomočjo za- Določilo, da občina plača stroške oskrbe živali za prvih 30 dni v zavetišču, se sliši lepo, a je v praksi drugače. »Če naj- den pes potrebuje 32. dan po sprejetju v zavetišče operacijo, jo mora plačati zavetišče. Tudi občine in država se otepajo plačil operacij, če niso nujne. Država pogosto zahteva od za- vetišč natančno obrazložitev, zakaj je potrebna neka opera- cija. Če bi se eden od psov v zavetišču slučajno poškodoval v boksu in bi zaradi tega potre- boval operacijo, bi država za- vrnila plačilo z obrazložitvijo, da zanj verjetno ni bilo dovolj dobro poskrbljeno,« pravi so- govornica. Katjuša Rajovec se je v svojem zavetišču Zavod Muri povsem posvetila skrbi za zapuščene in zavržene mačke. (Foto: osebni arhiv) gotavljanja fi nančnih sredstev za dolgotrajno oskrbo živali in za dvig kakovosti. A za opra- vljanje te dejavnosti že dolgo manjka izobraže- vanje s področja pasjega in mačjega vedenja. »Opravljanje dejavnosti zavetišča bi moralo biti izključno v rokah usposobljenih ljudi z veliko mero empatije.« Po njenih besedah vzpostavitev novih zave- tišč ne bi rešila ključnih težav na tem podro- čju. »Zavetišča naj bi bila prehodne ustanove, v katerih oskrbijo zapuščene živali, ki nato najdejo nove domove.« Prava rešitev za izbolj- šanje stanja na področju zaščite živali temelji po njenem na vzajemnem sodelovanju tako občine, zavetišča kot posvojiteljev. Davek kot ena od rešitev? Največ sprememb lahko po njenem mne- nju prinesejo ukrepi, ki bi onemogočili, da bi nekateri ljudje sploh lahko posvojili živali. »K temu bi pripomogel davek na tako imenovane pse čuvaje. Hkrati bi za takšnega psa moral skrbnik opraviti obvezno izobraževanje.« Tako bi se po njenem zmanjšalo število psov, ki celo življenje trpijo na verigi ali v pesjaku v pomanjkanju osnovnih dobrin in brez vsako- dnevnih sprehodov. »Drugi del preventivnih ukrepov bi se moral nanašati na zajezitev pro- daje nerodovniških psov in na njihovo obve- zno sterilizacijo ter kastracijo. Podobno velja za mačke, le da na tem področju vlada še večji nered. Zato bi moralo biti obvezno čipiranje mačk nujen preventivni ukrep, ki bi v pove- zavi z obvezno sterilizacijo oziroma kastracijo preprečil povsem nepotrebno trpljenje in ža- lostne zgodbe, s katerimi se srečujemo.« Ob tem poudarja, da mora skrb za živali postati družbena odgovornost. »Tudi po sprejemu novega Zakona o živalih ostajajo muce prepuščene same sebi, misleč, da imajo devet življenj. Nimajo jih, imajo samo eno in dolžnost vsakega skrbnika je, da jim zagotavlja ustrezno oskrbo, ki vključuje tudi veterinarja.« Je občinam dovolj mar za živali? Dogaja se, da tudi občine zavrnejo izstavljen račun za- vetišča, čeprav Lenkova pri- znava, da se je sodelovanje z občinami v zadnjem desetletju vendarle spremenilo na bolje. A še ne dovolj. Kako občine poskrbijo za svoje zapuščene živali, je odvisno tudi od tega, kakšen odnos imajo do te pro- blematike župani. Na zavetišča se nekatere obrnejo šele takrat, ko drugih možnosti nimajo in so stisnjene v kot … Če nimajo sklenjene pogod- be z zavetiščem, so o najdbi zapuščene živali ljudje primo- rani poklicati Regijski center za obveščanje (112), od tam pa obvestijo veterinarske in- špektorje. Ti morajo nato z odločbo določiti, kje bo žival nameščena, kar pomeni, da kličejo zavetišča, kje je še ka- kšen prostor. A tega največkrat ni. Lenkova zato meni, da bo država morala začeti razmi- šljati o gradnji osrednjega za- vetišča. Kdo jih bo posvojil? Posebna težava je tudi, da so psi, ki so nameščeni v za- vetišču, starejši. »Nekateri so stari osem let ali več, četudi so oskrbljeni in zdravi, zanje med ljudmi ni zanimanja. Kdo jih bo posvojil?« se sprašuje sogo- vornica. Ljudje se zavedajo svojih pravic, dolžnosti nekoliko manj, še doda. »Država in in- špektorji bi morali več postoriti na področju označevanja živa- li. Čipiranje psov je v veljavi že od leta 2004, a se še vedno zgodi, da so psi brez čipa. Večji nadzor bi pomenil tudi večjo osveščenost ljudi,« še omenja Lenkova. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 5, 1. februar 2024 NAŠA TEMA Steriliziraj, kastriraj, posvajaj Suzana Suholežnik »Obupani smo, ker ne smemo ničesar početi mimo zavetišč, ta pa so polna. Lahko samo prosimo za hrano za prostoživeče in pomoči potrebne muce in pse,« pravi Suzana Suholežnik. Društvo za lepše mačje življenje Vojnik hrani dvakrat dnevno kar 130 brezdo- mnih mačk v Vojniku in Celju. Ob tem jim pomaga tudi z zdravljenjem. Na teh mestih imajo muce urejena tudi zavetja. (Foto: arhiv društva) Velik del skrbi za zapu- ščene, bolne in zanemarje- ne živali prevzemajo različ- na društva. Brez njih bi bile razmere še bolj katastrofal- ne. Prostovoljke Društva za lepše mačje življenje Vojnik (DZLMZ), ki bo letos obe- ležilo četrto leto delovanja, dvakrat dnevno hranijo 130 prostoživečih muc na obmo- čju Vojnika in Celja. Ob tem je društvo v minulih letih poskrbelo za več sto kastra- cij oziroma sterilizacij ter mačkam zagotovilo različ- na zdravljenja in zahtevne operacije. Kot pravi zastopnica dru- štva Suzana Suholežnik, jih ljudje skoraj dnevno kličejo na pomoč. »Najpogosteje najdejo odvržene muce pred vrati hiše ali na najra- zličnejših krajih naletijo na bolne, sestradane in poško- dovane živali. Zavetišča, k katerim se najditelji obrnejo po pomoč, so zasedena ali se sploh ne odzovejo. Tako se najditelji obrnejo na nas. Z vsakim skušamo poiskati najboljšo rešitev za žival. Dogovorimo se za temeljito veterinarsko ureditev muc in čipiranje. Velikokrat so nuj- ni dolgotrajno zdravljenje ali celo kirurški posegi. Vse veterinarske stroške krije društvo. Nemalokrat poma- gamo z oskrbovanjem hrane za rešene muce,« našteva so- govornica. Pomoč na različne načine Poslanstvo društva je str- njeno v treh besedah: sterili- ziraj, kastriraj, posvajaj. Dru- štvo ga izvaja le s pomočjo donacij tistih, ki so v članih prepoznali ljudi, ki so z dušo in s srcem zavezani reševanju živali. Lani je DZLMZ prido- bilo status društva v javnem interesu in s tem možnost, da mu davčni zavezanci nameni- jo odstotek dohodnine. Velik zalogaj je tudi zagota- vljanje hrane za prostoživeče mačke. Za dvakrat dnevno hranjenje potrebujejo naj- manj štiri kilograme hrane. Pri tem društvu pomagajo nekatere trgovine, kjer sta na- prodaj hrana in oprema za ži- vali (Mr. Pet, Mimovrste, DM, Lidl, Citycenter, kjer je hišica za zbiranje hrane …), in po- samezniki. Kjer bi bile mač- ke sicer prepuščene same, s hrano društvo oskrbuje tudi številne kmetije. Živali kot »potrošno blago« Suzana Suholežnik pravi, da je bistvo težav v tem, da so za marsikoga mačke in tudi psi »potrošno blago«. »Lju- dem ponudimo veterinarsko ureditev muc in oskrbo s hra- no, a velikokrat naletimo na negativen odnos. Na pode- želju pravijo, da potrebujejo veliko mačk, da lovijo miši, saj mnoge povozi avto, jih odnese lisica ali pa kar same poginejo.« Društvo ima omejene mo- žnosti delovanja, saj samo ne sme nameščati zavrženih mačk, jih zdraviti ali jim is- kati domov. »Obupani smo, ker ne smemo ničesar početi mimo zavetišč, ta pa so polna. Lahko samo prosimo za hra- no za prostoživeče in pomoči potrebne muce ter pse,« žalo- stno ugotavlja in meni, da bi se lahko razmere izboljšale le ob obveznem čipiranju muc in strogem inšpekcijskem preverjanju ter ukrepanju ob ugotovljenih kršitvah Zakona o zaščiti živali. Kaj storiti, ko najdete zapuščeno žival? Nevestni lastniki so izvor vseh težav Kako dobro je pri nas urejeno področje odgovornega ravnanja s hišnimi ljubljenčki? Kaj predvideva zakonodaja in kako je v praksi? Kako bi morali ravnati lastniki živali in zakaj skoraj ne mine dan, da na družbenih omrežjih ne bi zasledili objave o zapuščenih mačkah ali psih? Kakšna je vloga zavetišč za živali, občin in države? Kako sploh ravnati, če najdete žival, ki je videti zapuščena? Na ta vprašanja smo iskali odgovore v upravi za varno hrano, v zavetiščih, pri enem od društev za zaščito živali in v občinah ter ugotavljali, da se odnos do živali sicer spreminja, a da je pot do urejenih razmer še zelo dolga. TATJANA CVIRN, TINA STRMČNIK, SIMONA ŠOLINIČ Foto: Andraž Purg V zavetiščih čaka na nov dom vedno več starejših psov, ki težko najdejo posvojitelja. Podobno velja za številne mačke, ki v zavetiščih ostajajo vrsto let, nekatere celo življenje. Ko najdemo žival V Sloveniji je le 16 zavetišč za živali, med temi so štiri na našem območju: Zonza- ni v Jarmovcu pri Dramljah, Mačja hiša in Prijazne male zverinice v Celju ter Zavod Muri na Vranskem. Če eni menijo, da bi jih potrebovali več, drugi opozarjajo pred- vsem na to, da niti s tem ne bi rešili problematike neve- stnega lastništva, ki je izvor vseh težav. Čeprav so zavetišča vedno bolj polna, država nima na- črtov glede odpiranja novih, a spodbuja njihovo delovanje s kritjem nekaterih stroškov, pravijo v Upravi RS za varno sicer obstajajo nekatere ka- zenske določbe za odgovorne osebe,« pravijo v UVHVVR. V zavetiščih morajo občine imeti zagotovljeno po eno mesto na vsakih 800 registriranih psov in za to morajo plačati. Da se v praksi precej zatika in da se občine na različne načine iz- ogibajo svojim obveznostim, pripovedujejo lastniki zavetišč. Kdo kaj plača? Zavetišče oskrbuje tako najdene zapuščene živali kot tiste, ki jih je UVHVVR odvze- la lastnikom ali so jih predali sami, ker zanje niso mogli skrbeti. Če se izgubljena ali zapuščena žival znajde v za- vetišču in se ugotovi, kdo je njen skrbnik, mora ta plačati stroške zavetišča. Če skrbnik živali ni znan oziroma če ga ni mogoče ugotoviti, se stroški delijo med zavetiščem, občino in državo. Občina krije stroške odlova in prevoza živali, vete- rinarskega pregleda in oskrbe živali ob namestitvi, stroške označitve, sterilizacije in ka- stracije ter stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču za prvih 30 dni. Do 120. dneva bivanja mora zanjo poskrbeti zavetišče, nato prevzame stro- ške dnevne oskrbe država. hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Ustanavlja- nje zavetišč je torej prepuščeno zasebni pobudi posamezni- kov, ustanovijo jih lahko tudi občine ali pravna oseba, ki iz- polnjuje pogoje. »Občine morajo skladno z zakonodajo zagotavljati za- vetišče za živali, kar lahko zagotovijo s pogodbami z zavetišči tudi zunaj občine, Poškodovani živali smo dolžni pomagati vsi in prav tako ukrepati ob vsaki najdbi živali, ki ob sebi nima skrbnika. O tem je treba obvestiti pristojno zavetišče. Če ne vemo, katero zavetišče je pristojno v naši občini, lahko pokličemo številko 112. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 5, 1. februar 2024 NAŠA TEMA Zavetišče Zonzani v Dramljah, ki že več kot 30 let pomaga reševati in oskrbovati zapuščene živali, je včasih skrbelo za zapuščene hišne ljubljenčke iz več kot 30 občin v Sloveniji. Danes ima sklenjeno pogodbo o oskrbi zapuščenih živali samo še z Občino Šentjur. Pred kratkim spremenjena zako- nodaja na področju zaščite živali je povzročila, da zavetišča postajajo domovi za ostarele živali in za njihovo dolgotrajno oskrbo, saj so zapolnjena, pravi Tatjana Lenko iz Zonzanija. Država, posledično tudi občine, bodo zaradi svojega mače- hovskega odnosa do te problematike povzročile, da bo še manj zanimanja za ustanovitev zavetišč. A država jih nujno potrebuje, meni sogovornica. S kom naj občine sklenejo pogodbo? OB ROBU Bolje ne bo nikoli? Če so bile pred leti mnoge niko- garšnje živali, ki so se znašle v za- vetišču, po nekem času usmrčene, ker stroškov njihovega bivanja ni bilo treba plačati nikomur, se je v zadnjih letih vsaj ta praksa spreme- nila. Dolgotrajno oskrbo za živali, ki so po štirih mesecih še vedno v zavetišču, plača država. Resda zneski niso visoki, a živali vsaj preživijo. Nato se zavetišča vsak po svoje trudijo najti nove domove zanje, čeprav je pri mnogih že v začetku jasno, da bo to težko: ker so prestari, ker imajo preveč bolezni, ker so posebni … Medtem ko so za številne ljudi psi le živi alarmi pri hiši, je pri mačkah miselnost še bolj grozljiva. Z njihovim zdravstvenim stanjem se nihče ne ukvarja, menda znajo same poskrbeti zase, v sezoni mladičev so ti odvrženi v vrečkah, škatlah, sredi gozdov, med smetmi … A vse to bi lahko rešili. Ker na lep način in z osvešča- njem ne gre ali pa gre prepočasi, bi morala država sprejeti nekatere ukrepe, s katerimi bi nekatere odvrnila od tega, da bi sploh imeli žival, če zanjo ne znajo ustrezno poskr- beti. Pri zadnjem tovrstnem poskusu zaostritev pogojev za lastnike živali smo videli, kakšen vihar je nastal. Si bo politika sploh še kdaj drznila poseči v to področje ali se moramo sprijazniti, da bolje ne bo nikoli? TATJANA CVIRN »Včasih je bil moj delovnik dolg 24 ur, danes je krajši. Toda to delo me izpolnjuje,« pravi Tatjana Lenko iz Zonzanija, ko nas popelje po urejenem zavetišču. Stopi skoraj v vsak boks, kjer so psi, ki se je razveselijo. »Veste, živali so živali. Z njimi je super delati. Z ljudmi …, z ljudmi je težje,« doda. Naša skupna odgovornost »Ogromno je navideznih rešiteljev živali, ki med ljudmi povzročajo zmedo in preplah. Kot veterinarju se mi veliko bolj smili papagaj, ki je celo življenje zaprt v kletki v razkošnem stanovanju, ali kača, ki ždi v terariju. Ali psiček, ki ga ima kakšna spletna vplivnica dve uri v svoji torbici, medtem ko je na kavi s prijateljico,« pravi Čakš. Kako imajo to področje urejeno nekatere občine v regiji? Da se je odnos ljudi do živali nasploh bistveno izboljšal v primerjavi s pre- teklimi leti, opaža Matija Čakš. Nepoklicni župan Občine Šmarje pri Jelšah, ki opravlja poklic veterinarja v enem od veterinarskih cen- trov in je specialist vede o boleznih velikih živali, pra- vi, da je skrb za prostožive- če živali tek na dolge proge. Opozarja, da marsikdo žival za zapuščeno označi, ne da bi prej preveril, ali ima sle- dnja lastnika. Medtem smo kot družba premalo kritični do tistih, ki skušajo svoje ži- vali počlovečiti. Občina Šmarje pri Jelšah ima glede oskrbe prostožive- čih živali pogodbo sklenjeno z Zavetiščem za male živali Brežice. Višina denarja, ki ga občina letno iz proraču- na plačuje v ta namen, se po besedah šmarskega župana iz leta v leto spreminja. »Tre- nutno je v naši občini 1.800 registriranih psov, tako da ima naša občina v zavetišču rezervirane tri bokse in pol. Števila mačk v občini se ne Matija Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah in doktor veterinarske medicine da natančno določiti, saj jih lastniki čipirajo šele zadnja leta. Strošek oskrbe živali v zavetišču znaša za našo ob- čino približno 20 tisoč evrov letno.« Tek na dolge proge Občina zadnjih pet let omo- goča še sofi nanciranje steri- lizacije in kastracije mačk, za kar na leto namenja do pet tisoč evrov. Kdor najde prostoživečo mačko in se odloči, da jo bo obdržal, jo lahko na sterilizacijo ali ka- stracijo pripelje v katerokoli veterinarsko postajo. Občina plača 40 odstotkov stroška tega posega. Ta ukrep je, kot pravi Čakš, tek na dolgo pro- ge, a prispeva k omejevanju razmnoževanja prostoživečih mačk in s tem k zmanjševa- nju števila teh živali v lokalni skupnosti. Čakš si želi, da bi ljudje, ki vidijo žival tavati po mestu ali vasi, najprej povprašali nao- krog in preverili, ali jo kdo pogreša. Šele ko to storijo, naj pokličejo veterinarsko po- stajo, občino ali zavetišče za živali. »Ker so psi večinoma čipirani, je njihove lastnike možno najti brez večjih težav. Če mačka nima lastnika, jo v zavetišču oskrbijo, kastri- rajo ali sterilizirajo, cepijo. Zavetišče jo po nekem času sicer vrne v okolje, kjer je bila najdena. Mačka je na- mreč prostoživeča žival, ki je sposobna preživeti sama v naravi. Za razliko od psa si zna sama poiskati hrano.« Uprava neodzivna? Mestna občina Velenje je trenutno brez pogodbene- ga razmerja z zavetiščem, do lani pa je imela pogodbo za oskrbo zapuščenih živali sklenjeno z Zonzanijem in je z njim korektno sodelovala. »Trenutno pripravljamo raz- pis za podelitve koncesije, a se bojimo, da ne bo ponudni- kov, saj v naši bližini ni dru- gega zavetišča, ki bi ustrezalo razpisnim zahtevam. Trenu- tno rešujemo problematiko z lokalno veterinarsko postajo in društvom Smrčki.« Velenjska občina je sicer v lanskem proračunu za za- puščene živali namenila 35 tisoč evrov, v letošnjem 36 tisoč. »Zaradi uvedbe vedno strožjih pogojev v zavetiščih ta zapirajo svoja vrata, dr- žavnih zavetišč pa na našem območju ni. UVHVVR se na naša vprašanja, kako reševati problematiko na našem ob- močju, ne odziva.« Občina Laško ima sklenje- no pogodbo z Veterinarsko postajo Sevnica. »Mesečni stroški se razlikujejo glede na to, koliko zapuščenih živali je v oskrbi v zavetišču. Oce- njeni letni stroški znašajo pri- bližno deset tisoč evrov. Lani so v tem zavetišču poskrbeli za 52 živali iz naše občine.« V Laškem menijo, da nosijo občine in zavetišča veliko fi - nančno breme glede zapušče- nih živali in da od države ne dobijo povrnjenih stroškov za njihovo oskrbo. Trenutno se pripravljajo na podelitev kon- cesije za izvajanje gospodar- ske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju občine Laško. Tudi v Občini Šmartno ob Paki pravijo, da jim pogod- be z zavetiščem še ni uspelo skleniti, saj so vsa zavetišča, s katerimi je občina uspela na- vezati stik, polna in ne želijo sklepati novih pogodb, četudi so potrebe občine razmeroma majhne. »Primere rešujemo posamično, običajno tako, da pomagamo poiskati skrbnika ter pokrijemo stroške veteri- narskih storitev. V proračunu za letos smo varstvu živali na- menili pet tisoč evrov.« V zavetiščih vedno več starejših živali Zavetišče za mačke Zavod Muri z Vranske- ga sodi med mlajše, saj je bilo ustanovljeno pred približno letom in pol, a ima njegova ustanoviteljica Katjuša Rajovec dolgoletne izkušnje pri pomoči živalim ter osveščanju lastnikov. »Zavetišča se na eni strani srečujemo z ogro- mno potrebami po namestitvi najdenih živali in na drugi strani z izjemno nizkim številom oddaj živali v posvojitev. Zato so ob najdbi zapuščene muce najditelji pogosto v stiski, saj prostora za sprejem v zavetišče preprosto ni,« povzema te- žave Katjuša Rajovec. »V takem primeru je lah- ko zelo dobra rešitev tako imenovano začasno skrbništvo najditelja, ki živali nudi svoj dom in nekaj svojega časa, zavetišče pa jo veterinarsko oskrbi ter ji aktivno išče nov dom.« Če zavetišče najde lastnika, je to seveda naj- boljši možni izid, vendar žal to večinoma velja zgolj za pse. Kot pravi sogovornica, je obvezno čipiranje mačk žal izpadlo iz novele Zakona o zaščiti živali, in sicer po njenem predvsem za- radi sprenevedanja ljudi na podeželju, čeprav bi to prineslo spremembe na področju zaščite mačk ter bi v fi nančnem smislu pomenilo raz- bremenitev občin. Prehodne ustanove Po njenem je sistem zavetišč pri nas relativ- no dober, saj jim predvsem v zadnjih dveh leti država omogoča lažje delovanje s pomočjo za- Določilo, da občina plača stroške oskrbe živali za prvih 30 dni v zavetišču, se sliši lepo, a je v praksi drugače. »Če naj- den pes potrebuje 32. dan po sprejetju v zavetišče operacijo, jo mora plačati zavetišče. Tudi občine in država se otepajo plačil operacij, če niso nujne. Država pogosto zahteva od za- vetišč natančno obrazložitev, zakaj je potrebna neka opera- cija. Če bi se eden od psov v zavetišču slučajno poškodoval v boksu in bi zaradi tega potre- boval operacijo, bi država za- vrnila plačilo z obrazložitvijo, da zanj verjetno ni bilo dovolj dobro poskrbljeno,« pravi so- govornica. Katjuša Rajovec se je v svojem zavetišču Zavod Muri povsem posvetila skrbi za zapuščene in zavržene mačke. (Foto: osebni arhiv) gotavljanja fi nančnih sredstev za dolgotrajno oskrbo živali in za dvig kakovosti. A za opra- vljanje te dejavnosti že dolgo manjka izobraže- vanje s področja pasjega in mačjega vedenja. »Opravljanje dejavnosti zavetišča bi moralo biti izključno v rokah usposobljenih ljudi z veliko mero empatije.« Po njenih besedah vzpostavitev novih zave- tišč ne bi rešila ključnih težav na tem podro- čju. »Zavetišča naj bi bila prehodne ustanove, v katerih oskrbijo zapuščene živali, ki nato najdejo nove domove.« Prava rešitev za izbolj- šanje stanja na področju zaščite živali temelji po njenem na vzajemnem sodelovanju tako občine, zavetišča kot posvojiteljev. Davek kot ena od rešitev? Največ sprememb lahko po njenem mne- nju prinesejo ukrepi, ki bi onemogočili, da bi nekateri ljudje sploh lahko posvojili živali. »K temu bi pripomogel davek na tako imenovane pse čuvaje. Hkrati bi za takšnega psa moral skrbnik opraviti obvezno izobraževanje.« Tako bi se po njenem zmanjšalo število psov, ki celo življenje trpijo na verigi ali v pesjaku v pomanjkanju osnovnih dobrin in brez vsako- dnevnih sprehodov. »Drugi del preventivnih ukrepov bi se moral nanašati na zajezitev pro- daje nerodovniških psov in na njihovo obve- zno sterilizacijo ter kastracijo. Podobno velja za mačke, le da na tem področju vlada še večji nered. Zato bi moralo biti obvezno čipiranje mačk nujen preventivni ukrep, ki bi v pove- zavi z obvezno sterilizacijo oziroma kastracijo preprečil povsem nepotrebno trpljenje in ža- lostne zgodbe, s katerimi se srečujemo.« Ob tem poudarja, da mora skrb za živali postati družbena odgovornost. »Tudi po sprejemu novega Zakona o živalih ostajajo muce prepuščene same sebi, misleč, da imajo devet življenj. Nimajo jih, imajo samo eno in dolžnost vsakega skrbnika je, da jim zagotavlja ustrezno oskrbo, ki vključuje tudi veterinarja.« Je občinam dovolj mar za živali? Dogaja se, da tudi občine zavrnejo izstavljen račun za- vetišča, čeprav Lenkova pri- znava, da se je sodelovanje z občinami v zadnjem desetletju vendarle spremenilo na bolje. A še ne dovolj. Kako občine poskrbijo za svoje zapuščene živali, je odvisno tudi od tega, kakšen odnos imajo do te pro- blematike župani. Na zavetišča se nekatere obrnejo šele takrat, ko drugih možnosti nimajo in so stisnjene v kot … Če nimajo sklenjene pogod- be z zavetiščem, so o najdbi zapuščene živali ljudje primo- rani poklicati Regijski center za obveščanje (112), od tam pa obvestijo veterinarske in- špektorje. Ti morajo nato z odločbo določiti, kje bo žival nameščena, kar pomeni, da kličejo zavetišča, kje je še ka- kšen prostor. A tega največkrat ni. Lenkova zato meni, da bo država morala začeti razmi- šljati o gradnji osrednjega za- vetišča. Kdo jih bo posvojil? Posebna težava je tudi, da so psi, ki so nameščeni v za- vetišču, starejši. »Nekateri so stari osem let ali več, četudi so oskrbljeni in zdravi, zanje med ljudmi ni zanimanja. Kdo jih bo posvojil?« se sprašuje sogo- vornica. Ljudje se zavedajo svojih pravic, dolžnosti nekoliko manj, še doda. »Država in in- špektorji bi morali več postoriti na področju označevanja živa- li. Čipiranje psov je v veljavi že od leta 2004, a se še vedno zgodi, da so psi brez čipa. Večji nadzor bi pomenil tudi večjo osveščenost ljudi,« še omenja Lenkova. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 5, 1. februar 2024 KRONIKA Višji sodniki potrdili kazen Celjski višji sodniki so zavrnili pritožbo Ivana Rajevića na obsodilno sodbo Okrožnega sodišča v Celju. Slednje mu je izreklo 17-letno zaporno kazen zaradi poskusa umora nekdanje partnerke. Zavrnitev pritožbe obsojenega pome- ni, da je potrjena izrečena kazen. Spomnimo, da je tožilstvo Rajeviću očitalo, da je 7 . januarja 2021 na zahrbten in nizkoten način poskušal umoriti 45-letno nekdanjo partnerko. Ta mu je sicer poskušala razložiti, da z njim ne želi biti več v partnerskem razmerju. Med pogovorom naj bi se objela, nato jo je Rajević z nožem zabodel v desni bok. S kraja je pobegnil, vendar so ga policisti kmalu isti dan izsledili. Dejanje je obtoženi opravičeval s tem, da ga je storil v afektu in pod vplivom drog. Toda izvedenci so na sodišču dejali, da so bile storilčeve zmožnosti dojemanja v času do- godka resda nekoliko zmanjšane, ne pa bistveno. Rajević je bil že leta 2017 obsojen zaradi poskusa uboja nekdanje žene in je prestal štiriletno zaporno kazen. »V primeru Atrij gre za zelo obsežno zadevo, saj je gradi- va za več kot 60 registrator- jev. Sodnica predvideva, da bo glede na svoje siceršnje obremenitve lahko predo- bravnavni narok razpisala v naslednjih dveh mesecih, saj je zadeva v fazi priprave na ta narok,« so nam odgovorili s celjskega sodišča. Spomni- mo, da gre za eno večjih afer na Celjskem in v Sloveniji nasploh na stanovanjskem področju. Dvojici obtoženih obtožnica očita tri nadaljeva- na kazniva dejanja poslovne goljufi je v sostorilstvu. V pre- iskavi je bilo ugotovljeno, da so se očitana kazniva dejanja vrstila več kot deset let, in si- cer od konca leta 2005 do sre- dine leta 2017. Svoje početje naj bi v podjetju prikrivali na različne načine. V vsem tem času je bilo na škodo etažnih lastnikov pridobljene za več kot 3,2 milijona evrov premo- ženjske koristi, so ob vložitvi ovadb leta 2020 povedali na celjski policiji. Afera Atrij: kmalu začetek sojenja? Lani je Okrožno državno tožilstvo v Celju po petih letih od odmevne afere oškodovanja etažnih lastnikov vloži- lo obtožnico. Domnevno sta obtožena nekdanji direktor stanovanjske zadruge Atrij Celje Radovan Cink in raču- novodkinja v podjetju. Od sodišča je zdaj odvisno, kdaj bo razpisalo začetek sojenja. Po naših podatkih naj bi bil predobravnavni narok razpisan kmalu. SIMONA ŠOLINIČ V treh letih je bilo več kot 60 prijav posamezni- kov o nepravilnostih, 30 kriminalističnih zasegov poslovne dokumentacije, 11 hišnih preiskav, v kate- rih so zasegli več kot 6000 dokumentov, ter sedem so- dnih odredb za pridobiva- nje različnih podatkov. Opozarjali smo že tri leta pred ovadbo V Novem tedniku smo o domnevnih nepravilnostih pri porabi denarja iz rezerv- nega sklada pisali že pred več leti. Šele več mesecev kasneje so bile opravljene hišne prei- skave v Atriju. Približno 2,5 milijona evrov naj bi osumljena pridobila s sredstvi rezervnega sklada večstanovanjskih in poslov- nih objektov, v preostalem delu gre za zbrana in neod- vedena sredstva obratovalnih stroškov in najemnin za tre- tje osebe, torej za komunal- ne stroške, stroške elektrike, zavarovanja in podobno. V drugem delu so torej oškodo- vanci dobavitelji, med njimi tudi različna podjetja. V pra- ksi naj bi bilo to videti tako, da naj bi osumljenca denar iz upravljanja večstanovanj- skih in poslovnih objektov v nasprotju z določili Stano- vanjskega zakona puščala na transakcijskih računih Atrija, čeprav bi jih morala prenesti na poseben transakcijski ra- čun, t.i. fi duciarni račun. »Denar sta v nadaljevanju uporabljala za plačila obve- znosti, ki se niso nanašala na vzdrževanje večstanovanj- skih objektov, oziroma sta ga uporabljala nenamensko,« je leta 2020 pojasnil vodja celj- skih kriminalistov Damijan Turk. Foto: Andraž Purg Po aferi so v zbornici za poslovanje z nepremičninami sprejeli pravilnik o certifikatu Zaupanja vreden upravnik, ki ga lahko prejmejo le tisti, ki vna- prej izpolnjujejo postavljene pogoje. S tem naj bi etažnim lastnikom vsaj delno pomagati pri ločevanju bolj ali manj kakovostnih upravnikov in tako preprečiti, da bi se podobni primeri še dogajali. Kazenska ovadba je bila spisana na kar 370 straneh, k njej je bilo priloženih tri tisoč prilog in dokazil. Spo- mnimo, da je bilo v tem primeru oškodovanih več kot 6 tisoč lastnikov nepremičnin v 244 stanovanjskih stav- bah, višina oškodovanja za posamezni objekt je bila od nekaj 100 evrov do več kot 50 tisoč evrov. Posebna značilnost preiskave nepravilnosti v Atriju je bila tako imenovana virtualna knjiga. Šlo je za posebno virtualno okolje, kjer so kriminalisti s pomočjo preiskovalcev računal- niške kriminalitete združili podatke različnih strežnikov in jih nato forenzično ovrednotili. Samo tako so lahko konkretizi- rali škodo, ki je bila povzročena. Šlo bo za enega najodmevnejših sodnih procesov Pijani na cesti Minuli konec tedna so celjski policisti obravnavali tri vo- znike osebnih vozil, ki so vozili pod vplivom alkohola. V petek nekaj po 20. uri so v Laškem ustavili moškega, ki mu je alkotest pokazal 0,80 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Drugega voznika so dan kasneje obravnavali mozirski policisti. Alkotest je pri njem pokazal 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Za piko na i so v Velenju policisti ustavili voznico. Ta je napihala 0,55 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper omenjene voznike bo sledil obdolžilni predlog. Prevažal migrante in ostal v priporu Tudi zadnji teden ni minil brez prijetja nezakonitih prebe- žnikov na Celjskem. Preteklo soboto zvečer so namreč po- licisti pri Stranicah ustavili ukrajinskega voznika osebnega vozila, ki je prevažal pet državljanov Sirije, ki so zapustili azilni dom. Sirijski državljani so podali ponovno namero za mednarodno zaščito, vozniku pa so policisti odvzeli prostost. Po zbranih obvestilih so ga s kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor. Trčila z viličarjema Policisti preiskujejo sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Pretekli teden se je v enem od podjetij v Velenju zgodila nesreča pri delu. Na dovozni poti med halami sta trčila voznika viličarjev. Eden se je v trčenju huje poško- doval. Preiskava okoliščin nesreče še ni končana. Slika je simbolična. (Foto: Pexels) Slika je simbolična. (Foto: Pexels) Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 5, 1. februar 2024 ŠPORT Timi je namreč vodil po dveh serijah, tretjo pa so avstrijski organizatorji na- slednji dan kljub slabim vre- menskim razmeram na vsak način skušali izpeljati. Z jezo na ekipno tekmo »Vsaj 15 minut po koncu tekme sem bil zelo jezen. Niti pomislil nisem, da imam bronasto kolajno. Zdelo se mi je, da sem vse izgubil. Ko pa sem se umiril, sem se začel zavedati, da vseeno imam medaljo, da bom na podelitvi, zato sem se sprija- znil s tem, kar se je zgodilo. Spremeniti nisem mogel ni- česar, moral pa sem se zbra- ti za ekipno tekmo, vseeno sem si želel imeti zlati lesk Timi Zajc spet osvojil dve odličji Besen z bronom, potolažen z zlatom »Zagotovo je tretje mesto uspeh, a kazalo je bolje. Žal moramo biti danes zadovoljni z bronom. Ne vem, če sem pri poletu storil kakšno napako. Meni se ne zdi, da bi jo, a to bo moral povedati trener. Dejstvo je, da je bila tekma nepoštena. Šli so z glavo skozi zid. Danes je bil veter na strani Avstrijca,« je bil po posamični tekmi na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na Kulmu razočaran, pa tudi besen Timi Zajc iz Hramš v občini Žalec. DEAN ŠUSTER NA KRATKO Sredi marca proti Parizu Köln: Naša rokometna reprezentanca se bo med 14. in 17. marcem v kvalifikacijah za olimpijske igre v Parizu merila v skupini s Španijo, Brazilijo in Bahrajnom. Napredovali bosta dve moštvi. Slovenija je na EP v Nemčiji osvojila šesto mesto po porazu z Madžarsko. Aleks Vlah je bil s 44 zadetki osmi na lestvici strelcev. Evropski prvaki so Francozi, ki so v finalu po podaljšku ugnali Dance. V finalu z Ilirijo Celje: V 3. krogu superlige Waba so košarkarice Cinkar- ne nadigrale bolgarsko Montano s 101 : 74. Najbolj koristna igralka tekme je bila Sofi Gbemuotor s 16 točkami in 10 skoki, najbolj učinkovita igralka tekme pa je bila Thayna Silva (25). Manjkale so poškodovane in bolne Zoja Štirn, Mojca Jelenc in Maja Uranker. Celjska ekipa se je po dveh zmagah nad Tri- glavom uvrstila v finale slovenskega pokala. V njem se bo 16. februarja pomerila z Ilirijo. DŠ Žal se za zgodovinski finale ni izšlo Precej žalostni, potrti, pa tudi jezni, nekateri celo razjarjeni so bili skoraj vsi v torek v celjski ledeni dvora- ni. Seveda ne zaradi zmage hokejistov RST Pellet Celja proti Triglavu s 4 : 2 v za- dnjem krogu drugega dela državnega prvenstva. Skoraj celotna tekma je mi- nila v gledanju prenosa tek- me v Tivoliju med Olimpijo in Jesenicami. Nekateri so jo med odmori spremljali v gostinskem lokalu, še več je gledalo ekrane na telefonih. Namreč z zmago proti Trigla- vu in tudi z zmago Olimpije proti Jesenicam bi se celjski hokejisti prvič uvrstili v finale državnega prvenstva. Čudna tekma v Tivoliju? Celjani so sicer svoj del naloge opravili brez napake. Proti Kranjčanom so slabo za- čeli, saj so po zadetku Maja Bertonclja v sedmi minuti za- ostajali. A so že v naslednjih minutah dosegli dva gola (Gašper Žeželj, Jure Sotlar), po uvodu v drugo tretjino, ko sta v razmaku pol minute zadela še Gal Sodja Zalokar in Raivo Freidenfelds, pa je že bilo jasno, da Kranjčani ne bodo pripravili presenečenja. V zadnji tretjini so Celjani za- držali prednost, gostom je z zadetkom Gabra Podrekarja sicer uspelo znižati zaosta- nek, a zmage gostiteljev niso mogli preprečiti. V Tivoliju je na večnem derbiju jeseniška ekipa vodila že s 4 : 1. Za to je bil najbolj zaslužen Celjan Žan Jezovšek z dvema golo- ma in podajo. V zadnji sekun- di so sicer domačini izenačili Timu Jevšniku le še drobec manjka do popolnosti. (Foto: osebni arhiv) in izsilili podaljšek, kar pa je bilo premalo za celjske želje. Pirova zmaga Žal se za zgodovinski finale celjskemu klubu ni izšlo. Po tekmi v Tivoliju so se vnele številne razprave. Zelo jezni so bili tudi navijači Olimpije, ki so napovedali izostanek na finalnih tekmah. »Tekma s Triglavom je bila za nas zelo zahtevna. Fantje so vseskozi spremljali potek tekme v Lju- bljani. Čeprav so bili osredo- točeni na dve tekmi hkrati, so povsem spodobno opra- vili nalogo. Zmagali smo, kar smo načrtovali. A to ni bilo dovolj …« je začel trener Gal Koren. »Ko se je začelo dr- žavno prvenstvo, so bili naši fantje drugačni, kot so sedaj. Kasneje so zelo napredovali. To so tisti, ki so nas spremlja- li, lahko opazili. Storjen je bil velik korak naprej. Sami smo se pripeljali v položaj, ki nam je ponujal uvrstitev v finale. Menim, da tega pred sezono nihče na slovenski hokejski sceni ni pričakoval. Ni prav veliko manjkalo, da bi se nam uresničile sanje.« Vpra- šali smo ga, če komaj čaka, da si ogleda posnetek obračuna med Ljubljančani in Jeseni- čani. Koren je odvrnil: »Ne!« DŠ, foto: Andraž Purg Celjski hokejisti so z dvignjenimi glavami zapustili ledeno ploskev, v slačilnici pa so spremljali razplet tekme v Tivoliju. Letos ne bo polfinalnih tekem. Sistem tekmovanja je vsako leto drugačen in je prilagojen najuspešnejšima kluboma. Celjani bodo danes gostili ekipo Linza, v soboto pa še ekipo Merana. Čez dve leti bodo naši asi dosežke branili v nemškem Oberstdorfu. Tam najbrž ne bo več komentatorja nacionalne televizije, ki se je še enkrat več osmešil in ga je mlajši kolega zamenjal na ekipni tekmi. Polzelan Tim Jevšnik, ki je lani jeseni v Italiji postal evropski podprvak v poljskem lokostrelstvu (field), je ostal stanoviten pri svojih nastopih. V začetku leta je v Franciji podrl državni članski rekord v dvoranskem tarčnem lokostrelstvu na 18 metrov, ko je zbral 597 krogov od 600 možnih. Pred dnevi je na tekmi v Slove- niji še izboljšal državni rekord. Zbral je kar 599 krogov. Ta dosežek ga uvršča med najboljše lokostrelce sveta. Popoln rezultat (600 krogov) sta doslej dosegla le dva lokostrelca na svetu. Jevšnik bo v naslednjih tednih tekmoval v francoskem Nimesu ter v ZDA v Lancastru in Las Vegasu. Izboljšal državni rekord Timi Zajc je bil nasmejan po prvih dveh serijah posamične tekme v Kulmu. doma. To me je gnalo naprej, z malo jeze sem nato želel, da na ekipni tekmi prema- gamo konkurenco. S tolaž- bo in nasveti mi je pomagal tudi Peter Prevc, ki edini ve, kako sem se počutil, saj se je njemu zgodilo podobno,« je opisal Timi. Tudi na ekipni tekmi bi se lahko zgodilo podobno kot na posamični. Čakal ga je zadnji skok, s katerim bi spet lahko izgubil zlato, a je pokazal trdnost in dokazal, da je bil vzrok za slabši skok v posamični kon- kurenci nekje drugje in ne pri njemu. »Nisem smel tvegati« Svetovno prvenstvo v smu- čarskih poletih na Kulmu se je pred 11.250 gledalci kon- čalo z velikim zmagoslavjem Slovencev, ki so ubranili eki- pni naslov iz Vikersunda. Timi Zajc, Peter in Domen Prevc ter Lovro Kos so stopi- li na najvišjo stopničko. Zajc je dejal: »Na ekipni tekmi za razliko od posamične, na ka- teri se je tekmovanje vleklo, razmere pa so bile spremen- ljive, pred zadnjim skokom nisem bil živčen. Fantje pred mano so zagotovili udobno razliko, niti pomislil nisem, da bi lahko vse pokvaril. Nisem pa tvegal, želel sem si svoj običajen skok. Če bi tvegal, bi hitro lahko prišlo do napake. Najbrž bi lahko skočil 10 ali 15 metrov dlje, če bi bilo potrebno.« Nato je dodal: »Očitno sem rojen za letalnice in velike tekme. Za razliko od Krafta ali Wel- lingerja, ki sta v ospredju na vsaki skakalnici, je pri meni razlika med normalno napravo in letalnico. Očitno imam opremo bolj prilago- jeno velikim hitrostim. To je že moja deseta kolajna na največjih tekmah, očitno se znam v pravem trenutku zbrati. Zavedam se, da na takih prvenstvih popravnih izpitov ni. Videti je, da sem vedno psihično in telesno v pravem času na najvišji rav- ni.« Zajc pravi, da je ostal trdno na tleh. Najverjetneje bo izpustil potovanje v ZDA. Foto: SZS Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 5, 1. februar 2024 ŠPORT Najboljšo žensko ekipo so imele igralke Ženskega ko- šarkarskega kluba Cinkarna Celje, osmič zapovrstjo in skupno desetič. Najboljše moštvo v Celju v letu 2023 so imeli igralci Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, slavili so že tridesetič. Ista kot lani Tina Šutej je v skoku s palico osvojila četrto mesto na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. »Bila sem zado- voljna s svojo predstavo, saj sem izboljšala državni rekord na prostem. A sem bila razo- čarana zaradi četrtega mesta. Ne morem dobiti vsega, kar si želim. Letos bom imela tri lepe priložnosti. Najprej bo svetovno prvenstvo v dvora- ni, nato bodo sledili evrop- sko prvenstvo na prostem in olimpijske igre.« Tina je pove- dala, da je po prihodu v Ce- lje potrebovala leto ali dve za Priznanja za dosežke v članski kategoriji so preje- li Tina Šutej, Klara Lukan, Eva Pepelnak, Martina Ra- tej, Hana Urankar, Matic Ian Guček, Jan Vuković, Vid Botolin, Žiga Jan in Se- bastjan Baš (AD Kladivar), atletinje Kladivarja kot dr- žavne ekipne prvakinje, čla- nice Kladivarja kot državne ekipne prvakinje v krosu, kegljačica Anja Kozmus, članice Kegljaškega kluba Celje, kajakaši Jan Ločni- kar, Lan Tominc in Martin Srabotnik, plavalci Neptuna Gašper Pevec, Lena Bornšek in Nikola Milenović, špor- tna plezalca Julija Kruder in Jernej Kruder, moštvo RK Celje Pivovarna Laško, de- skar prostega sloga Lenart Maligoj (SD Snežak), alpski deskar Tim Mastnak (Sport klub M Celje), tekvondoista Armin Hasanović in Maj Grunt Vidmar (ŠD Slavka Šlandra), tekvondoistke La- risa Žagar Slemenšek, Maša Kenjalo in Tina Baloh (ŠD Hyong Celje), košarkarice Cinkarne Celje in igralke dvoranskega nogometa (ŽNK Celje). Zbrala se je smetana celjskega športa Tina Šutej drugič, Tim Mastnak tretjič ter košarkarice in rokometaši Dvorana Narodnega doma je gostila prireditev Šport v Celju v letu 2023. Za najboljša športnika v minulem letu sta bila izbrana atletinja Tina Šutej in deskar Tim Mastnak. 35-letne Šutejeve in njenega trenerja Milana Kranjca ni bilo na ponedeljkovi slavnostni podelitvi, kajti naslednji dan je bila v Ostravi tekma zlate dvoranske serije. DEAN ŠUSTER Smetana celjskega športa. Med županom Matijo Kovačem in predsednikom ŠZC Matejem Polutnikom stoji Tim Mastnak. Proti desni so Stefan Žabić, Ana Nuša Anžič, Larisa Žagar Slemenšek, Lea Bartelme, Jan Vuković, Matic Ian Guček in predsednik AD Kladivar Celje Stane Rozman, ki je prevzel priznanje v imenu Tine Šutej. prilagoditev treningom. »Tre- ner verjame vame, spremlja moje želje. Zelo sem vesela, da sem prišla v Celje in da me je Milan Kranjc vzel pod okrilje. Upam, da bova še vsaj leto ali celo dve nadaljevala uspešno pot.« Bo diplomira- na biologinja kdaj izkoristila pridobljeno znanje? »O tem še ne razmišljam. A tudi ne vem, ali mi je še ostalo kaj znanja,« se je zasmejala Tina in bosa zapustila dvorano, saj je stopila v sneg, ki je ohladil njeno poškodovano stopalo pred potjo na Češko. Tim Mastnak se je tako kot lani v imenu športnikov za- hvalil za podporo vsem. Vče- raj je dopolnil 33 let: »Vsak dan se moram dokazovati, v športu ni bližnjic. Zelo sem ponosen, da so moji rezulta- ti cenjeni v domačem kraju, ki velja za najbolj športno mesto v Sloveniji. Upam, da bo še dolgo časa. Sicer pa v prejšnjem letu nisem imel po- sebnih presežkov, kljub temu so bili rezultati dobri.« Pohvale in spodbude Zbranim so spregovorili predsednik Športne zveze Celje Matej Polutnik, župan Mestne občine Celje Matija Kovač in predsednik Olim- pijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac. V prvi vrsti sta bila tudi podžupan Samo Seničar in predsednik Atlet- ske zveze Slovenije Primož Feguš. Polutnik si je vzel pre- cej časa, a njegovi poudarki so bili zanimivi. Najprej je iz- postavil vlogo športnih delav- cev, zanesenjakov, ki ne za- pravljajo le svojega prostega časa, temveč tudi svoj denar: »Prevečkrat jih pozabimo. Zaradi njih je Celje najbolj- še športno mesto v državi.« Pohvalil je Televizijo Celje in ji čestital ob 30. obletnici: »Lahko bi ji rekli tudi športna televizija.« Izpostavil je po- gum košarkarice Nike Barič, ki je pri 15 letih prišla v Celje in želela uspeti, čeprav je mo- rala na zahtevno operacijo. »Leto 2023 ni bilo tako uspe- šno, kot so bila prejšnja leta. Toda uspehov je bilo veliko. Leto pač ni bilo olimpijsko. V letu 2024 želim mladim športnikov predvsem zdrav- ja, poguma in vztrajnosti,« je končal novi predsednik ŠZC. Tudi mlad celjski župan je go- voril brez pomoči zapiskov. Zapomnili smo si njegove po- Košarkarice Cinkarne Celje so se v polnem številu udeležile prireditve (v nasprotju z nekaterimi klubi). Na fotografiji so skupaj s predsednikom Borutom Kopom in strokovnim vodstvom. Z leve so olimpijci Vlado Bojović, Mirko Kolnik in Roman Lešek. Mnenja sta izmenjala predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac (levo) in predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš. Oba ne stanujeta več v Celju. Feguš se vanj vrača vsak dan na delovno mesto. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 5, 1. februar 2024 ŠPORT Priznanja sta najboljšim podelila Matej Polutnik in Matija Kovač. Najprej sta čestitala tretjeuvrščenima, Lei Bartelme in Janu Vuko- viću. Drugi mesti sta zase- dla Larisa Žagar Slemenšek in Matic Ian Guček. Celjske košarkarice so zmagale de- setič, osmič zapovrstjo. Lani so bile najboljše v ligi Waba, državnem prvenstvu in slo- venskem pokalu. Celjski rokometaši so bili na vrhu že tridesetič. Slovenijo so zastopali v ligi prvakov. V domači konkurenci so bili najboljši v treh tekmova- njih, v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju, osvojili so še superpokal. Tina Šutej je v skoku s palico osvojila 4. mesto na svetov- nem prvenstvu v Budimpešti. Postala je dvoranska evrop- ska podprvakinja, druga je bila tudi v fi nalu diamantne lige. Izboljšala je državna rekorda na prostem in v dvorani. V decembru je v glasovanju za najboljšo športnico Slove- nije v letu 2023 osvojila drugo mesto. Tim Mastnak je v paralelnem slalomu v deskanju na snegu na tekmi sve- tovnega pokala v nemškem Winterbergu osvojil 2. mesto. Četrti je bil na tekmi svetovnega pokala v švicarskem Sco- ulu, v skupnem seštevku svetovnega pokala v paralelnem slalomu je zasedel osmo mesto. Tudi lani sta bila najboljša Šutejeva in Mastnak, ki ima skupno tri »naslove« in ne štiri. V lanskem biltenu ŠZC je bilo namreč zapisano, da je bil najboljši tudi v letu 2020, a tedaj je bil prvi smučar Martin Čater. »Na odru nisem hotel oporekati napačnemu podatku, obenem nisem bil povsem prepričan. Toda dobro vem, koliko kipcev imam doma,« je v smehu razlagal vedno prijazen Mastnak. Prireditev je zaznamovala tudi odlična glasbena skupi- na Ropotuljice iz I. gimnazije v Celju. V petih glasbenih točkah so se predstavili dijakinje in dijaki Katarina Tr- žan, Klea Testaniere, Jakob Čater, Anej Punčoh, Dominik Komloši, Blaž Marčič, Matic Čater, Gašper Bervar, Filip Segečić, Domen Zupančič in Liam Šibli. Posebna priznanja ŠZC za pomemben mednarodni do- sežek so prejeli atletski ve- teran Marko Božiček, atlet- ski trener Milan Kranjc ter košarkarici Lea Bartelme in Zoja Štirn. Priznanja za strokovno delo so prejeli Romeo Živko, Miro Kocuvan, Anja Valant Velepec (vsi AD Kladivar), Uroš Bernard (ŠD Hyong), Damir Grgić (ŽKK Cinkar- na), Jan Strmole, Enej No- vak (oba PD Celje-Matica), Robert Mastnak (Sport klub M), Sašo Popović in Tamara Ibrić (oba ŠD Slavko Šlan- der). Posebna priznanja za uspehe so prejeli športniki invalidi Ladislav Humski, Jana Führer, Aleš Peperko in Tomaž Klemen. Bronasto plaketo ŠZC je za neprekinjeno delovanje društva (od leta 1993) prejel Ke- gljaški klub Komcel Celje, zlate plakete sta bila deležna Hokejski klub Celje za 75 let neprekinjenega izvajanja športne panoge in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje za 75 let neprekinjenega delovanja. Diamantno plaketo je prejelo Planinsko društvo Celje-Matica za sto let neprekinjenega delovanja. Za izbor najboljših je bilo poslanih 150 anketnih listov. Odprto je bilo tudi spletno glasovanje na strani Športne zveze Celje. Glasov- nice je januarja pregledala komisija v sestavi Metod Trebičnik, Andrej Šušterič in Uroš Kranjc. udarke: »Spisali bomo strate- gijo razvoja športa v občini. Že letos načrtujemo pomoč pri fi nanciranju trenerske- ga kadra klubom. Naj bo v olimpijskem letu dovoljeno sanjati o medalji, ki bi romala v Celje.« Če bo uresničena na- poved glede plačevanja vsaj enega klubskega trenerja, bo to za večino društev v veliko pomoč. Več niso mogle osvojiti Franjo Bobinac je imel nekaj zdravstvenih težav, a se je potrudil, da je obiskal knežje mesto: »Celje je izje- mno mesto. Vselej sem ga ob- čudoval. Mesto ima izjemno kulturo, a v njem kraljuje šport oziroma ima posebno mesto. Užival sem, ko sem opazoval uspešne športnice in športnike v zelo veliko športnih panogah. Z vidi- ka števila prebivalcev smo Slovenci čudežni v športu. Morda lahko govorimo o slo- venskem športnem modelu. Naj bo leto 2024 olimpijsko na vseh področjih.« Bobinac je tako na odru kot pred njim poudaril vlogo staršev, ki jo marsikdo prehitro pozabi. Kapetanka Cinkarne Celje je Ana Nuša Anžič: »Lani smo osvojile vse, kar je bilo mo- žno. Tudi mlajše selekcije so bile zelo uspešne. Ogromno naših igralk je bilo poleti uvrščenih v različne sloven- ske selekcije. Želimo ponoviti lanske dosežke, a ostajamo neobremenjene.« Predsednik kluba Borut Kop je dodal: »Kot že vrsto let sem pono- sen na vsa dekleta in seveda na svoje sodelavce. Dokazali smo, da je z delom, s trudom in pametno usmeritvijo mo- žno doseči veliko uspehov. A ostajamo skromni.« Starejši olimpijci radi pridejo Celjski rokometaši se vneto pripravljajo na so- botni obračun v Trebnjem, zato je bil prisoten le po- škodovani Stefan Žabić: »Celjanke in Celjani so pre- poznali naš trud in so nas nagradili. Zastavljene cilje smo izpolnili, liga prvakov pa je predvsem posladek za našo ekipo. V domači konkurenci imamo tarčo na hrbtu. Težje je zadrža- ti lovoriko, kot jo osvojiti. Uživamo, ko dokazujemo, da smo najboljši.« Lepo je bilo v Narodnem domu videti živahne in nemirne mlade športnike, obenem pa veseli dejstvo, da starej- ši olimpijci še vedno radi pridejo na prireditev. Med podeljevalci priznanj so bili olimpijci Roman Lešek, Vlado Bojović, Tone Tiselj in Hrvoje Fižuleto, med občinstvom so bili še Ama- lija Belaj Arbeiter, Marija- na Lubej, Mirko Kolnik … Bilo je zelo ganljivo, ko je po priznanje prikorakala slepa športnica. Obisko- valci so bili navdušeni nad kakovostno glasbeno sku- pino, ki je postavila piko na i prireditvi. Na srečo se je vse dobro izšlo. Lah- ko pa bi bilo tudi obratno. Kar precej je namreč tistih, ki glasovanja za najboljše športnike sploh ne jemlje- jo resno in se norčujejo iz športa, iz športnikov, pred- vsem pa iz samih sebe. Na srečo je zavel svež veter in bo način glasovanja končno spremenjen. In po dolgih letih se bo pridružila tudi redakcija Novega tednika, časopisa, ki je bil začetnik slavnostnih prireditev. Foto: Andraž Purg Odlična glasbena skupina Ropotuljice iz I. gimnazije v Celju je bila nagrajena z glasnim ploskanjem, besede odo- bravanja ji je namenil tudi Franjo Bobinac, ki je pred desetletji večkrat pel v Narodnem domu. Matej Polutnik je najprej izpostavil vlogo delavcev v športu. Celjski župan Matija Kovač: »Naj bo v olimpijskem letu dovoljeno sanjati o medalji, ki bi romala v Celje.« Ogromen aplavz, pravza- prav najglasnejšega je dobil nov podpredsednik ŠZC Uroš Kranjc, ki bo v prihodnjem letu zaokro- žil že 30 let delovanja na različnih vodstvenih položajih v ŽKK Cinkar- na Celje in je že deset let direktor lige Waba. Poleg vseh zadolžitev v organiziranju prireditve in televizijskega preno- sa je podelil nekaj pri- znanj, tudi predsedniku Hokejskega kluba Vidu Valenčaku, ki je tudi bil deležen glasnega odobra- vanja občinstva. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5, 1. februar 2024 Slovenski kulturni praznik v MnZC 8. februar 2024 9.00–17.00 Muzej novejše zgodovine Celje na Prešernovi ulici 17 9.00–17.00 Oživitev Ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi prostovoljci in demonstratorji 9.00–13.00 Fotoatelje in galerija Pelikan v Razlagovi ulici 5 10.00 Vodstvo po Spominski sobi Stari pisker 15.00 Vodstvo po Spominski sobi Stari pisker 16.00 Vodstvo po občasni razstavi Stran pa ne bomo metal’: O pogubnih navadah in boljših praksah Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav. NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 1. 2. 17.00 Kulturni dom Štore Čarovničkin prvi čarobni urok Igrano animacijska predstava Gledališča Pravljičarna; vstop prost 19.00 Narodni dom Celje Koncertni abonma 2: Zagrebški pihalni trio Dario Golčić, oboa, Bruno Philipp, klarinet in Žarko Perišić, fagot 19.00 Občinska knjižnica Prebold Poetični večer pesmi v savinjski govorici Izvedba: Olga Markovič in Marija Petrovec z glasbeno spremljavo Ubranih strun 19.00 Glasbena šola Velenje Ego. turneja – umetniški večer 4. U Razstava likovnih del in koncert dijakov IV. letnika Umetniške gimnazije Velenje 19.30 Dom kulture Velenje Iznenada Salome Avtorski stand up kabaret PETEK, 2. 2. 17.30 in 20.30 Celjski dom Ićkoti 2 Komedija 19.00 Dom kulture Velenje Samotni zahod Gledališka predstava Gledališča Velenje. 19.30 Gledališče Celje Matteo Spiazzi: Paradiž Abonma Dialog in izven; po predstavi pogovor z ustvarjalci 20.00 Špital za prjatle Celje Roza Avtorska predstava SOBOTA, 3. 2. 9.30 Knjižnica Velenje Pesniki berejo pesnike Literarni nastop 19.00 Dvorana Prebold Slovenska Vicoteka Komedija v izvedbi King Kong teatra NEDELJA, 4. 2. 16.00 Dom krajanov Šentilj Skok čez plot Gledališka veseloigra Gledališča Šentilj. 17.00 Dom kulture Velenje Jamska ženska Monokomedija v izvedbi Rebeke Dremelj 18.00 Dom krajanov Tabor Slovenska Vicoteka Komedija v izvedbi King Kong teatra 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Šaleški akademski pevski zbor Koncert iz sklopa Glasba na hribu PONEDELJEK, 5. 2. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Samoupravni tajkun Domoznanski večer in predstavitev knjige Zvoneta Dežnaka; z avtorjem se bo pogovarjal Srečko Kolar. TOREK, 6. 2. 17.00 Vila Bianca Velenje Na poti v abstrakcijo Odprtje likovne razstave Društva šaleških likovnikov 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Noč v operi Tematski večer oddelka harmonike 18.00 Glasbena šola Velenje Vdih Lepote: Dejan Bravničar, violinist Predstavitev knjige avtorice Veronike Brvar 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Oskar Longyka & Karmen Kukovič Koncertni cikel pri Didiju SREDA, 7. 2. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Krapinski pračlovek pri Hermanu lisjaku Odprtje gostujoče razstave iz Muzeja neandertalcev iz Krapine. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Tekmovanje Gledališka predstava v izvedbi vzgojiteljev Vrtca Zarja; primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Noč v operi Tematski večer oddelka harmonik. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Halštat ali železna doba Odprtje kiparske razstave Leopolda Methansa 19.00 Glavni trg 8, Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava ČETRTEK, 8. 2. 20.00 Gledališče Celje Ce DUR – Celju dajemo urbani ritem Koncert skupine Bossa de Novo Ob kulturnem praznik PETEK, 2. 2. 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev Glasbene šole Velenje – fi lmska glasba Tradicionalni koncert pedagogov velenjske glasbene šole ob kulturnem prazniku NEDELJA, 4. 2. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pusti peti mojga slavca Proslava ob kulturnem prazniku, slavnostna govornica bo dr. Ljudmila Novak. 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku TOREK, 6. 2. 17.00 Dom krajanov Žiče Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom krajanov Tabor Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Slavnostna govornica bo Andreja Zakonjšek Krt. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij Slavnostna govornica: Manica Janežič Ambrožič, nastopajoči: duet Hostnik pa Krečič, Komorni dekliški pevski zbor I. OŠ Žalec in plesalka Lučka Robič 19.30 Narodni dom Celje Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj Celjske zvezde za dosežke na področju kulture SREDA, 7. 2. 16.00 Večnamenski dom Vinska Gora Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Praznik kulture na Jožefovem hribu Slavnostna govornica Nina Strnad 18.00 Kulturni dom Ljubečna »Slep je, kdor se s petjem ukvarja« Recital 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Prireditev ob Prešernovem dnevu Sodeluje: Kulturno društvo Anton Stefanciosa Pegazove muze 18.00 Dom kulture Velenje Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku 18.00 Kulturni dom Gorenje Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Prešernovanje 2024: Beremo poezijo Vabljeni vsi ljubitelji poezije, da se predstavite z lastno oz. ljubo vam poezijo. 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku ČETRTEK, 8. 2. 8.30 Kulturni dom Slivnica Kulturni zajtrk s Prešernom – jutranji recital Prešernove poezije Skupaj z vami bodo zajtrkovali domači recitatorji v družbi igralke Saše Pavček. 9.00 Osrednja knjižnica Celje Prešernovanje: Prve izdaje del Franceta Prešerna in Rudolfa Maistra Voden ogled bo vodila dr. Alenka Hren Medved. Dan odprtih vrat muzejskih zbirk v občini Šentjur: 9.00–10.00: Spominska soba Bla- ža Kocena, Hotunje, Ponikva, ob 9.00 vodenje po zbirki 10.00–11.00: Slomškova hiša, Uniše 11, ob 10.00 vodenje po zbirki 10.00–18.00: Rifnik in njegovi zakladi, Ul. skladateljev Ipavcev 17, Šentjur 10.00–18.00: Spominska soba New Swing Quarteta – Pesem Južne železnice Šentjur, Ul. skla- dateljev Ipavcev 17, Šentjur 11.00–12.00: Etnološka zbirka Šmid, Planina pri Sevnici, ob 11.00 vodenje po zbirki 11.00–12.00: Zbirka NOB Kozjan- sko žari, Planina pri Sevnici, ob 11.30 vodenje po zbirki 11.00–13.00: Čar izročila, Planina pri Sevnici, ob 12.00 strokovno vodenje pozbirki 13.00–14.00: Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma, cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žu- smu, ob 13.00 vodenje po zbirki 14.00–15.00: Spominska soba Daniela Artička, Dobrina (stara šola), ob 14.00 vodenje po zbirki 14.00–16.00: Muzej Južne žele- znice Šentjur, Kolodvorska 2, Šentjur, ob 15.00 strokovno vo- denje 10.00–19.00: Ipavčeva hiša – Ipavci. Skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Ul. skladateljev Ipav- cev 27, Šentjur, ob 18.00 vodenje po zbirki 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Slovenski kulturni praznik – vstop prost 9.00 do 17.00 Oživitev Ulice obr- tnikov, Živeti v Celju. 9.00 do 13.00 Fotoatelje in gale- rija Pelikan 10.00 in 15.00 Vodstvo po spo- minski sobi Stari pisker 16.00 Vodstvo po razstavi Stran pa ne bomo metal' 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Prost vstop 10.00 Osrednja knjižnica Celje Prešernovanje: Knjižna čajanka ob 13. bralni znački za odrasle »Z branjem do zvezd« 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje Prešernovanje: brezplačen ogled razstavljenih zbirk v Stari grofi ji in Knežjem, dvoru, ter vodeni ogledi razstav: 10.00 razstava Obtežilniki, ob 12.00 razstva Avgust Friderik Seebacher (1887-1940) in ob 14.00 razstava Prevzeto v zaščito 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Dan odprtih vrat Muzeja Velenje Brezplačen ogled razstav. 11.00 Galerija Velenje Pogovor z akademsko kiparko Tejko Pezdirc 11.00 in 15.00 Velenjski grad Javno vodstvo po stalnih in občasnih razstavah muzeja 11.00 do 18.00 Center sodobnih umetnosti Celje Prost vstop 11.30 Kulturni dom Ponikva Zaprtje razstave fotografi j fi lmskih in gledaliških vlog Štefke Drolc v družbi Saše Pavček 12.00 do 13.00 Staro mestno jedro – ambientalno ozvočenje Prenos v živo 38. recitala Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije z recitatorji iz Ljubljane, Nove Gorice in Maribora. 14.00 do 18.00 Savinova hiša in Ekomuzej Žalec Dan odprtih vrat – brezplačni ogled muzejskih zbirk 17.00 Savinov likovni salon Žalec Brezplačni vodeni ogled razstave Zorana Didka 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje V hudičevi luknji Javno vodstvo po razstavi, po razstavi bosta vodili umetnica Keiko Miyazaki in kustosinja Irena Čerčnik. 18.00 Dom kulture Velenje Vita Mavrič in Jani Kovačič: Kontra – Alba Koncert 19.00 Likovni salon Celje Gibljive slike Odprtje razstave Jake Babnika. 19.00 Knjižnica Velenje Koncert ob soju sveč Glasbeno doživetje ob soju več kot 215 sveč. 20.00 Gledališče Celje CE dur – CElju Dajemo Urbani Ritem Koncert skupoine Bossa de Novo Druge prireditve ČETRTEK, 1. 2. 16.30 Občinska knjižnica Žalec Študijsko bralno druženje v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec in UPI Ljudsko univerzo Žalec SOBOTA, 3. 2. 8.00 do 12.00 Tržnica pri fontani Žalec Podeželska tržnica v Žalcu 10.00 Osrednja knjižnica Celje Pobarvanke z naših poti z Anuško, Laro in Petrom: Pura Vida, Kostarika Potopisno predavanje; primerno za družine z otroki od 5. leta dalje PONEDELJEK, 5. 2. 10.00 do 12.00 Dvorana Centra Nova Velenje pleše Plesna delavnica TOREK, 6. 2. 9.45 Celjski mladinski center Karierni sejem za mlade Dogodek je brezplačen 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Pustni kurent Ustvarjalnica za otroke in starše. 18.00 Galerija Velenje O kiparstvu Predavanje priznanega kiparja Alena Ožbolta. 18.00 Knjižnica Velenje Imeti življenje v svojih dlaneh Predavanje Tanje Lenart iz Društva Novus. SREDA, 7. 2. 16.30 Tehnopark Celje Radovedni hitri prstki z organizacijo Logout Varna uporaba zaslonov in spleta ter vzgoja v digitalnem; predavanje za starše predšolskih in osnovnošolskih otrok Dobrodelno PETEK, 2. 2. 19.00 Narodni dom Celje Đorđić se vrača Monokomedija, dobrodelni večer smeha v organizaciji Leo klub Celjski vitezi Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 5, 1. februar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje, prava in ena sama, za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice HELENE ARČAN iz Bukovžlaka 36 (13. 2. 1930–12. 1. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste podarili sveče in za svete maše. Hvala osebju Doma Lipa Štore za vso nego. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in bodrili ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: vsi njeni 48 Srce nam žalost je ranila, ker Vas več med nami ni. Čeprav Vas zemlja je pokrila, duh Vaš z nami še živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete TEREZIJE PERTINAČ iz Olešč 45 (3. 10. 1937–14. 1. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v dneh slovesa na kakršen koli način pomagali, izrazili sožalje in besede tolažbe ter darovali za sveče, svete maše in cerkev sv. Petra. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in spoštovali ter jo pospremili v njen poslednji dom. Žalujoči: vsi njeni L 2 Poroke Velenje: Diamantna poroka: Eva in Džordže OSTOJIĆ iz Ve- lenja. Nekoč, nekje se ponovno srečamo, tam za mavrico, kjer pravijo, da ni trpljenja in ne slovesa. Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Vajini Majda in Katja Čas teče, bolečina in praznina ostajata … V SPOMIN (18. 12. 1936– 19. 5. 2020) (28. 6. 1941– 5. 2. 1984) ŠTEFANIJA SMODEK IVAN SMODEK 51 STROJI KUPIM TRAKTOR, kosilnico, motokultivator Gorenje Muta in nekaj priključkov kupim. Telefon 041 680-684. p Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA V 72. letu se je od nas za vedno poslovila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in botra ANA KOŠAK iz Grobelc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter darovane sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi Gekott za organzacijo pogreba, gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen poslovilni obred, govorniku gospodu Darku Bezenšku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in gospodu za odi- grano Tišino. Hvala osebju ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja in vsem, ki vas nismo posebej imenovali in ste našo drago Ano pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni p 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BALE, silažne, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 32 SENO v rinfuzi, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 070 950-900. 50 KUPIM FIŽOL sivček kupim. Telefon 051 702-170. 40 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKI, stari 7 in 9 mesecev, pasma ls in ls/ lim, pašni, prodam. Telefon 041 794-301. 43 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodam. Naročila po telefonu 040 531-246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. p OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, prodajamo od 27. 1. naprej. Zbiramo naročila za težko pasmo črnih nesnic, količina bo omejena! Piščanci enodnevni in 5-tedenski, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Roje, Šempeter v Savinjski dolini. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 051 822- 360. p TELEVIZOR Gorenje (diagonala 80 cm) za 50 EUR in dva črna ženska plašča št. 44 (iz blaga) ugodno prodam. Cena po dogovo- ru. Telefon 068 628-655. 47 Smrti Žalec Umrli so: Špela TRATNIK iz Galicije, 54 let, Ana ARH s Polzele, 82 let, Jožef ČERNI- LOGAR iz Žalca, 88 let, Fran- čiška DOLAR iz Čepelj, 84 let. Laško Umrla sta: Franc ŠUBIC iz Laškega, 87 let, Ivan Leopold SREBOT iz Rimskih Toplic, 89 let. POSEST ODDAM HIŠO na deželi, z vrtom, oddam v najem; najraje malo starejšim, za daljše obdobje. Telefon 041 250-812. 44 OPREMA PRODAM PLINSKO peč Vaillant eko tek zelo ugodno prodam. Telefon 040 200-320. 41 Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5, 1. februar 2024 Slovenski kulturni praznik v MnZC 8. februar 2024 9.00–17.00 Muzej novejše zgodovine Celje na Prešernovi ulici 17 9.00–17.00 Oživitev Ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi prostovoljci in demonstratorji 9.00–13.00 Fotoatelje in galerija Pelikan v Razlagovi ulici 5 10.00 Vodstvo po Spominski sobi Stari pisker 15.00 Vodstvo po Spominski sobi Stari pisker 16.00 Vodstvo po občasni razstavi Stran pa ne bomo metal’: O pogubnih navadah in boljših praksah Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav. NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 1. 2. 17.00 Kulturni dom Štore Čarovničkin prvi čarobni urok Igrano animacijska predstava Gledališča Pravljičarna; vstop prost 19.00 Narodni dom Celje Koncertni abonma 2: Zagrebški pihalni trio Dario Golčić, oboa, Bruno Philipp, klarinet in Žarko Perišić, fagot 19.00 Občinska knjižnica Prebold Poetični večer pesmi v savinjski govorici Izvedba: Olga Markovič in Marija Petrovec z glasbeno spremljavo Ubranih strun 19.00 Glasbena šola Velenje Ego. turneja – umetniški večer 4. U Razstava likovnih del in koncert dijakov IV. letnika Umetniške gimnazije Velenje 19.30 Dom kulture Velenje Iznenada Salome Avtorski stand up kabaret PETEK, 2. 2. 17.30 in 20.30 Celjski dom Ićkoti 2 Komedija 19.00 Dom kulture Velenje Samotni zahod Gledališka predstava Gledališča Velenje. 19.30 Gledališče Celje Matteo Spiazzi: Paradiž Abonma Dialog in izven; po predstavi pogovor z ustvarjalci 20.00 Špital za prjatle Celje Roza Avtorska predstava SOBOTA, 3. 2. 9.30 Knjižnica Velenje Pesniki berejo pesnike Literarni nastop 19.00 Dvorana Prebold Slovenska Vicoteka Komedija v izvedbi King Kong teatra NEDELJA, 4. 2. 16.00 Dom krajanov Šentilj Skok čez plot Gledališka veseloigra Gledališča Šentilj. 17.00 Dom kulture Velenje Jamska ženska Monokomedija v izvedbi Rebeke Dremelj 18.00 Dom krajanov Tabor Slovenska Vicoteka Komedija v izvedbi King Kong teatra 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Šaleški akademski pevski zbor Koncert iz sklopa Glasba na hribu PONEDELJEK, 5. 2. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Samoupravni tajkun Domoznanski večer in predstavitev knjige Zvoneta Dežnaka; z avtorjem se bo pogovarjal Srečko Kolar. TOREK, 6. 2. 17.00 Vila Bianca Velenje Na poti v abstrakcijo Odprtje likovne razstave Društva šaleških likovnikov 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Noč v operi Tematski večer oddelka harmonike 18.00 Glasbena šola Velenje Vdih Lepote: Dejan Bravničar, violinist Predstavitev knjige avtorice Veronike Brvar 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Oskar Longyka & Karmen Kukovič Koncertni cikel pri Didiju SREDA, 7. 2. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Krapinski pračlovek pri Hermanu lisjaku Odprtje gostujoče razstave iz Muzeja neandertalcev iz Krapine. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Tekmovanje Gledališka predstava v izvedbi vzgojiteljev Vrtca Zarja; primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Noč v operi Tematski večer oddelka harmonik. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Halštat ali železna doba Odprtje kiparske razstave Leopolda Methansa 19.00 Glavni trg 8, Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava ČETRTEK, 8. 2. 20.00 Gledališče Celje Ce DUR – Celju dajemo urbani ritem Koncert skupine Bossa de Novo Ob kulturnem praznik PETEK, 2. 2. 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev Glasbene šole Velenje – fi lmska glasba Tradicionalni koncert pedagogov velenjske glasbene šole ob kulturnem prazniku NEDELJA, 4. 2. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pusti peti mojga slavca Proslava ob kulturnem prazniku, slavnostna govornica bo dr. Ljudmila Novak. 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku TOREK, 6. 2. 17.00 Dom krajanov Žiče Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom krajanov Tabor Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Slavnostna govornica bo Andreja Zakonjšek Krt. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij Slavnostna govornica: Manica Janežič Ambrožič, nastopajoči: duet Hostnik pa Krečič, Komorni dekliški pevski zbor I. OŠ Žalec in plesalka Lučka Robič 19.30 Narodni dom Celje Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj Celjske zvezde za dosežke na področju kulture SREDA, 7. 2. 16.00 Večnamenski dom Vinska Gora Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Praznik kulture na Jožefovem hribu Slavnostna govornica Nina Strnad 18.00 Kulturni dom Ljubečna »Slep je, kdor se s petjem ukvarja« Recital 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Prireditev ob Prešernovem dnevu Sodeluje: Kulturno društvo Anton Stefanciosa Pegazove muze 18.00 Dom kulture Velenje Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku 18.00 Kulturni dom Gorenje Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Prešernovanje 2024: Beremo poezijo Vabljeni vsi ljubitelji poezije, da se predstavite z lastno oz. ljubo vam poezijo. 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku ČETRTEK, 8. 2. 8.30 Kulturni dom Slivnica Kulturni zajtrk s Prešernom – jutranji recital Prešernove poezije Skupaj z vami bodo zajtrkovali domači recitatorji v družbi igralke Saše Pavček. 9.00 Osrednja knjižnica Celje Prešernovanje: Prve izdaje del Franceta Prešerna in Rudolfa Maistra Voden ogled bo vodila dr. Alenka Hren Medved. Dan odprtih vrat muzejskih zbirk v občini Šentjur: 9.00–10.00: Spominska soba Bla- ža Kocena, Hotunje, Ponikva, ob 9.00 vodenje po zbirki 10.00–11.00: Slomškova hiša, Uniše 11, ob 10.00 vodenje po zbirki 10.00–18.00: Rifnik in njegovi zakladi, Ul. skladateljev Ipavcev 17, Šentjur 10.00–18.00: Spominska soba New Swing Quarteta – Pesem Južne železnice Šentjur, Ul. skla- dateljev Ipavcev 17, Šentjur 11.00–12.00: Etnološka zbirka Šmid, Planina pri Sevnici, ob 11.00 vodenje po zbirki 11.00–12.00: Zbirka NOB Kozjan- sko žari, Planina pri Sevnici, ob 11.30 vodenje po zbirki 11.00–13.00: Čar izročila, Planina pri Sevnici, ob 12.00 strokovno vodenje pozbirki 13.00–14.00: Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma, cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žu- smu, ob 13.00 vodenje po zbirki 14.00–15.00: Spominska soba Daniela Artička, Dobrina (stara šola), ob 14.00 vodenje po zbirki 14.00–16.00: Muzej Južne žele- znice Šentjur, Kolodvorska 2, Šentjur, ob 15.00 strokovno vo- denje 10.00–19.00: Ipavčeva hiša – Ipavci. Skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Ul. skladateljev Ipav- cev 27, Šentjur, ob 18.00 vodenje po zbirki 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Slovenski kulturni praznik – vstop prost 9.00 do 17.00 Oživitev Ulice obr- tnikov, Živeti v Celju. 9.00 do 13.00 Fotoatelje in gale- rija Pelikan 10.00 in 15.00 Vodstvo po spo- minski sobi Stari pisker 16.00 Vodstvo po razstavi Stran pa ne bomo metal' 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Prost vstop 10.00 Osrednja knjižnica Celje Prešernovanje: Knjižna čajanka ob 13. bralni znački za odrasle »Z branjem do zvezd« 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje Prešernovanje: brezplačen ogled razstavljenih zbirk v Stari grofi ji in Knežjem, dvoru, ter vodeni ogledi razstav: 10.00 razstava Obtežilniki, ob 12.00 razstva Avgust Friderik Seebacher (1887-1940) in ob 14.00 razstava Prevzeto v zaščito 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Dan odprtih vrat Muzeja Velenje Brezplačen ogled razstav. 11.00 Galerija Velenje Pogovor z akademsko kiparko Tejko Pezdirc 11.00 in 15.00 Velenjski grad Javno vodstvo po stalnih in občasnih razstavah muzeja 11.00 do 18.00 Center sodobnih umetnosti Celje Prost vstop 11.30 Kulturni dom Ponikva Zaprtje razstave fotografi j fi lmskih in gledaliških vlog Štefke Drolc v družbi Saše Pavček 12.00 do 13.00 Staro mestno jedro – ambientalno ozvočenje Prenos v živo 38. recitala Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije z recitatorji iz Ljubljane, Nove Gorice in Maribora. 14.00 do 18.00 Savinova hiša in Ekomuzej Žalec Dan odprtih vrat – brezplačni ogled muzejskih zbirk 17.00 Savinov likovni salon Žalec Brezplačni vodeni ogled razstave Zorana Didka 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje V hudičevi luknji Javno vodstvo po razstavi, po razstavi bosta vodili umetnica Keiko Miyazaki in kustosinja Irena Čerčnik. 18.00 Dom kulture Velenje Vita Mavrič in Jani Kovačič: Kontra – Alba Koncert 19.00 Likovni salon Celje Gibljive slike Odprtje razstave Jake Babnika. 19.00 Knjižnica Velenje Koncert ob soju sveč Glasbeno doživetje ob soju več kot 215 sveč. 20.00 Gledališče Celje CE dur – CElju Dajemo Urbani Ritem Koncert skupoine Bossa de Novo Druge prireditve ČETRTEK, 1. 2. 16.30 Občinska knjižnica Žalec Študijsko bralno druženje v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec in UPI Ljudsko univerzo Žalec SOBOTA, 3. 2. 8.00 do 12.00 Tržnica pri fontani Žalec Podeželska tržnica v Žalcu 10.00 Osrednja knjižnica Celje Pobarvanke z naših poti z Anuško, Laro in Petrom: Pura Vida, Kostarika Potopisno predavanje; primerno za družine z otroki od 5. leta dalje PONEDELJEK, 5. 2. 10.00 do 12.00 Dvorana Centra Nova Velenje pleše Plesna delavnica TOREK, 6. 2. 9.45 Celjski mladinski center Karierni sejem za mlade Dogodek je brezplačen 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Pustni kurent Ustvarjalnica za otroke in starše. 18.00 Galerija Velenje O kiparstvu Predavanje priznanega kiparja Alena Ožbolta. 18.00 Knjižnica Velenje Imeti življenje v svojih dlaneh Predavanje Tanje Lenart iz Društva Novus. SREDA, 7. 2. 16.30 Tehnopark Celje Radovedni hitri prstki z organizacijo Logout Varna uporaba zaslonov in spleta ter vzgoja v digitalnem; predavanje za starše predšolskih in osnovnošolskih otrok Dobrodelno PETEK, 2. 2. 19.00 Narodni dom Celje Đorđić se vrača Monokomedija, dobrodelni večer smeha v organizaciji Leo klub Celjski vitezi Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 5, 1. februar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje, prava in ena sama, za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice HELENE ARČAN iz Bukovžlaka 36 (13. 2. 1930–12. 1. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste podarili sveče in za svete maše. Hvala osebju Doma Lipa Štore za vso nego. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in bodrili ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: vsi njeni 48 Srce nam žalost je ranila, ker Vas več med nami ni. Čeprav Vas zemlja je pokrila, duh Vaš z nami še živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete TEREZIJE PERTINAČ iz Olešč 45 (3. 10. 1937–14. 1. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v dneh slovesa na kakršen koli način pomagali, izrazili sožalje in besede tolažbe ter darovali za sveče, svete maše in cerkev sv. Petra. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in spoštovali ter jo pospremili v njen poslednji dom. Žalujoči: vsi njeni L 2 Poroke Velenje: Diamantna poroka: Eva in Džordže OSTOJIĆ iz Ve- lenja. Nekoč, nekje se ponovno srečamo, tam za mavrico, kjer pravijo, da ni trpljenja in ne slovesa. Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Vajini Majda in Katja Čas teče, bolečina in praznina ostajata … V SPOMIN (18. 12. 1936– 19. 5. 2020) (28. 6. 1941– 5. 2. 1984) ŠTEFANIJA SMODEK IVAN SMODEK 51 STROJI KUPIM TRAKTOR, kosilnico, motokultivator Gorenje Muta in nekaj priključkov kupim. Telefon 041 680-684. p Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA V 72. letu se je od nas za vedno poslovila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in botra ANA KOŠAK iz Grobelc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter darovane sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi Gekott za organzacijo pogreba, gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen poslovilni obred, govorniku gospodu Darku Bezenšku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in gospodu za odi- grano Tišino. Hvala osebju ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja in vsem, ki vas nismo posebej imenovali in ste našo drago Ano pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni p 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BALE, silažne, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 32 SENO v rinfuzi, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 070 950-900. 50 KUPIM FIŽOL sivček kupim. Telefon 051 702-170. 40 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKI, stari 7 in 9 mesecev, pasma ls in ls/ lim, pašni, prodam. Telefon 041 794-301. 43 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodam. Naročila po telefonu 040 531-246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. p OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, prodajamo od 27. 1. naprej. Zbiramo naročila za težko pasmo črnih nesnic, količina bo omejena! Piščanci enodnevni in 5-tedenski, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Roje, Šempeter v Savinjski dolini. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 051 822- 360. p TELEVIZOR Gorenje (diagonala 80 cm) za 50 EUR in dva črna ženska plašča št. 44 (iz blaga) ugodno prodam. Cena po dogovo- ru. Telefon 068 628-655. 47 Smrti Žalec Umrli so: Špela TRATNIK iz Galicije, 54 let, Ana ARH s Polzele, 82 let, Jožef ČERNI- LOGAR iz Žalca, 88 let, Fran- čiška DOLAR iz Čepelj, 84 let. Laško Umrla sta: Franc ŠUBIC iz Laškega, 87 let, Ivan Leopold SREBOT iz Rimskih Toplic, 89 let. POSEST ODDAM HIŠO na deželi, z vrtom, oddam v najem; najraje malo starejšim, za daljše obdobje. Telefon 041 250-812. 44 OPREMA PRODAM PLINSKO peč Vaillant eko tek zelo ugodno prodam. Telefon 040 200-320. 41 Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 5, 1. februar 2024 INFORMACIJE KURENTOVANJE 2024 3. 2.–13. 2. 2024 Staro mestno jedro Etnografske in karnevalske povorke, spoznavanje kurentov in ostalih tradicionalnih pustnih likov, zabave in koncerti v maskah, otroška pustna rajanja, animacije in maškarade, interaktivna Kurentova hiša, pustno obarvana turistična vodenja Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 5 / Leto 79 / Celje, 1. februar 2024 Od počitniških peripetij do filma Nekoč žrtev, danes motivacijska govorka Obiskali smo četverčke Str. 30-31 O poplavah na poučen način Novost v Tehnoparku Celje Nova pridobitev Tehnoparka Celje nazorno predstavlja poplave in njihove posledice. Novost sta predala namenu direktorica Tehnoparka Andreja Erjavec in celjski župan Matija Kovač. V Tehnoparku Celje so od odprtja leta 2020 našteli 90 tisoč domačih in tujih obiskovalcev. Pomembno področje so izobraževalni programi za osnovne in srednje šole. Od lanskega septembra do letošnjega januarja so našteli že skoraj pet tisoč učencev in dijakov. Dr. Maša Jazbec v kotičku, kjer obiskovalci spoznavajo svet umetne inteligence. Kdaj vodni val zalije hiše in kam jih je treba postavi- ti, da se to ne bo zgodilo? To je le ena od tem, ki jih je mogoče raziskovati s pomočjo novega interaktivnega eksponata v Tehnoparku Celje. Nakupu so botrovale lanske katastrofalne poplave v večjem delu Slovenije. TATJANA CVIRN V največjem znanstveno- zabavnem parku v Sloveniji je zdaj na voljo že 57 eksponatov. Konec lanskega leta so postavi- li še novo raziskovalno postajo, ki obiskovalcem omogoča vpo- gled v svet umetne inteligence. Kot je na odprtju povedala Andreja Erjavec, direktori- ca Tehnoparka Celje, bodo obiskovalci s pomočjo novo- sti spoznali pojav poplavnih valov v različnih tipih rečnih strug, značilnih za Slovenijo, in videli, kakšno škodo lahko povzročijo posegi v prostor in vodotoke. Tehnopark je za no- vost odštel približno 44 tisoč evrov. Tri vrste struge Nova pridobitev ima izo- braževalno ter osveščevalno vlogo. Obiskovalci bodo s po- močjo vodne novosti lahko ustvarili velik poplavni val, ki se bo razlil v tri struge: na- ravno vijugasto, ravni kanal in umetno jezero. »Model vasi na koncu vsake rečne struge prikazuje stopnjo škode, ki jo je povzročila poplava. Obisko- valci tako ugotovijo, da valovi po ravnem kanalu potujejo skoraj brez izgube moči, ter spoznajo, kako pravilno po- staviti hiše, da jih vodni val ne poplavi,« je povedala Sa- mantha Veber, vodja šolskih skupin v Tehnoparku Celje, ki je poplavno varnost v regi- ji raziskovala tudi v svoji di- plomski nalogi. V bližini novosti so še drugi eksponati, povezani z vodo. Prikazujejo, kako delujejo cu- nami, valovi, vrtinec … Novost sta namenu preda- la direktorica Tehnoparka in celjski župan Matija Kovač, ki meni, da se eksponat odlično vključuje v celoten koncept Tehnoparka. »Vesel sem, da ste izbrali aktualno tematiko naše regije. Odzivate se na velike izzive, ki se jim bomo morali prilagoditi ter z ustre- znimi ukrepi narediti vse, da bomo v prihodnje preprečili hujše posledice.« Brez umetne inteligence ne gre Konec lanskega leta so v Tehnoparku postavili še novo raziskovalno postajo, ki obiskovalcem omogoča vpogled v svet umetne inte- ligence (AI). Gre za možnost obrazne analitike ter ustvar- janja človeških portretov. Dr. Maša Jazbec, ki skrbi za to področje v Tehnoparku Celje, meni, da je novost med nami in da je od nas odvisno, kako jo bomo uporabljali. »Ni sla- bih tehnologij, smo le njihovi slabi uporabniki, zato stremi- mo k izobraževanju, da bi bili boljši.« Zanimiv je tudi razstavni predmet, ki prikazuje podro- čje nevrotehnolgij. »Predsta- vljamo vmesnik med mož- gani in strojem. Z njegovo pomočjo lahko obiskovalci opazujejo svoje možganske ritme ali pišejo na osnovi mo- žganskih signalov. Tako spo- znavajo tudi rehabilitacijske tehnologije. Morda se bo kdo od mladih navdušil prav za to področje,« pravi sogovor- nica, ki se je s področjem AI srečala na Japonskem, kjer je študirala humanoidno roboti- ko. Zanima jo tudi populari- zacija znanosti in preboje na tem področju rada predsta- vlja širši javnosti. Zato se je januarja v Tehnoparku začela serija brezplačnih pogovorov s strokovnjaki, ki obiskoval- cem približajo ta področja. Posnetki pogovorov so tudi na spletu. Foto: Andraž Purg Str. 27 Str. 29 Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 5, 1. februar 2024 INFORMACIJE KURENTOVANJE 2024 3. 2.–13. 2. 2024 Staro mestno jedro Etnografske in karnevalske povorke, spoznavanje kurentov in ostalih tradicionalnih pustnih likov, zabave in koncerti v maskah, otroška pustna rajanja, animacije in maškarade, interaktivna Kurentova hiša, pustno obarvana turistična vodenja Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 5 / Leto 79 / Celje, 1. februar 2024 Od počitniških peripetij do filma Nekoč žrtev, danes motivacijska govorka Obiskali smo četverčke Str. 30-31 O poplavah na poučen način Novost v Tehnoparku Celje Nova pridobitev Tehnoparka Celje nazorno predstavlja poplave in njihove posledice. Novost sta predala namenu direktorica Tehnoparka Andreja Erjavec in celjski župan Matija Kovač. V Tehnoparku Celje so od odprtja leta 2020 našteli 90 tisoč domačih in tujih obiskovalcev. Pomembno področje so izobraževalni programi za osnovne in srednje šole. Od lanskega septembra do letošnjega januarja so našteli že skoraj pet tisoč učencev in dijakov. Dr. Maša Jazbec v kotičku, kjer obiskovalci spoznavajo svet umetne inteligence. Kdaj vodni val zalije hiše in kam jih je treba postavi- ti, da se to ne bo zgodilo? To je le ena od tem, ki jih je mogoče raziskovati s pomočjo novega interaktivnega eksponata v Tehnoparku Celje. Nakupu so botrovale lanske katastrofalne poplave v večjem delu Slovenije. TATJANA CVIRN V največjem znanstveno- zabavnem parku v Sloveniji je zdaj na voljo že 57 eksponatov. Konec lanskega leta so postavi- li še novo raziskovalno postajo, ki obiskovalcem omogoča vpo- gled v svet umetne inteligence. Kot je na odprtju povedala Andreja Erjavec, direktori- ca Tehnoparka Celje, bodo obiskovalci s pomočjo novo- sti spoznali pojav poplavnih valov v različnih tipih rečnih strug, značilnih za Slovenijo, in videli, kakšno škodo lahko povzročijo posegi v prostor in vodotoke. Tehnopark je za no- vost odštel približno 44 tisoč evrov. Tri vrste struge Nova pridobitev ima izo- braževalno ter osveščevalno vlogo. Obiskovalci bodo s po- močjo vodne novosti lahko ustvarili velik poplavni val, ki se bo razlil v tri struge: na- ravno vijugasto, ravni kanal in umetno jezero. »Model vasi na koncu vsake rečne struge prikazuje stopnjo škode, ki jo je povzročila poplava. Obisko- valci tako ugotovijo, da valovi po ravnem kanalu potujejo skoraj brez izgube moči, ter spoznajo, kako pravilno po- staviti hiše, da jih vodni val ne poplavi,« je povedala Sa- mantha Veber, vodja šolskih skupin v Tehnoparku Celje, ki je poplavno varnost v regi- ji raziskovala tudi v svoji di- plomski nalogi. V bližini novosti so še drugi eksponati, povezani z vodo. Prikazujejo, kako delujejo cu- nami, valovi, vrtinec … Novost sta namenu preda- la direktorica Tehnoparka in celjski župan Matija Kovač, ki meni, da se eksponat odlično vključuje v celoten koncept Tehnoparka. »Vesel sem, da ste izbrali aktualno tematiko naše regije. Odzivate se na velike izzive, ki se jim bomo morali prilagoditi ter z ustre- znimi ukrepi narediti vse, da bomo v prihodnje preprečili hujše posledice.« Brez umetne inteligence ne gre Konec lanskega leta so v Tehnoparku postavili še novo raziskovalno postajo, ki obiskovalcem omogoča vpogled v svet umetne inte- ligence (AI). Gre za možnost obrazne analitike ter ustvar- janja človeških portretov. Dr. Maša Jazbec, ki skrbi za to področje v Tehnoparku Celje, meni, da je novost med nami in da je od nas odvisno, kako jo bomo uporabljali. »Ni sla- bih tehnologij, smo le njihovi slabi uporabniki, zato stremi- mo k izobraževanju, da bi bili boljši.« Zanimiv je tudi razstavni predmet, ki prikazuje podro- čje nevrotehnolgij. »Predsta- vljamo vmesnik med mož- gani in strojem. Z njegovo pomočjo lahko obiskovalci opazujejo svoje možganske ritme ali pišejo na osnovi mo- žganskih signalov. Tako spo- znavajo tudi rehabilitacijske tehnologije. Morda se bo kdo od mladih navdušil prav za to področje,« pravi sogovor- nica, ki se je s področjem AI srečala na Japonskem, kjer je študirala humanoidno roboti- ko. Zanima jo tudi populari- zacija znanosti in preboje na tem področju rada predsta- vlja širši javnosti. Zato se je januarja v Tehnoparku začela serija brezplačnih pogovorov s strokovnjaki, ki obiskoval- cem približajo ta področja. Posnetki pogovorov so tudi na spletu. Foto: Andraž Purg Str. 27 Str. 29 Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 5, 1. februar 2024 INTERVJU Logično je, da najin poslednji intervju na podlagi vašega poklica začenjava z oceno pro- metne varnosti na Celjskem … Prometna varnost se je v primerjavi s prete- klimi desetletji izboljšala. A lahko bi bilo boljše. Pred združitvijo celjske in slovenjgraške poli- cijske uprave je bilo na Celjskem letno tudi do 60 mrtvih v prometnih nesrečah, danes jih je manj. Vendar si policija ne more lastiti izključ- nega razloga za znižanje tega števila ali za izbolj- šanje prometne varnosti. Moramo vedeti, da so se izboljšali prometna infrastruktura in vozila, napredovali so postopki pomoči v medicini, delo in oprema gasilcev v reševanju, tudi policijski postopki in oprema. Uvedeni so tudi pridr- žanje alkoholiziranih voznikov, izrek ka- zenskih točk, prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj … Zdi se mi, da smo v preteklih desetletjih tudi spoznali, da je treba na- rediti več na zakonodajnem področju, saj zgolj osveščanje ni dovolj. Kateri čas je bil za pro- metno varnost najbolj pre- lomen? Predvsem obdobje med le- toma 1989 in 2012. Spomnim se nesreče v Prožinski vasi, kjer je voznik do smrti zbil mladoletnega kolesarja, nato se je odpeljal s kraja nesreče. Takrat je polici- ja vložila resnično ogromno truda, da je ne- »Ljudem polagam na srce, naj upoštevajo pravila, naj bodo vzor mlajšim in naj vsak naredi tisto, kar je možno, da bo v družbi bolje. Ne le kot udeleženec prometa, ampak povsod. Doma in v službi. Včasih je dovolj le pobuda, včasih to, da nekdo stori ›tisto nekaj več‹, samo da se nikoli ne obrnemo stran.« »Živimo v družbi, kjer tišina ne reši ničesar. Skupaj lahko naredimo veliko. Pazite nase in na druge, predvsem na tiste, ki so najranljivejši. Želim si, da bi prišli do cilja, da na naših cestah ne bo več mrtvih. Da, to si želim.« Prometni inšpektor Edi Baumkirher kariero posvetil izboljšanju prometne varnosti Želi si, da na naših cestah ne bi bilo več mrtvih Pravi, da je bila odločitev za pokoj ena večjih prelomnic v življenju. A doda, da je imel ogro- mno srečo v karieri, ker je svoj poklic dojemal kot poslanstvo. Zato so bili tudi rezultati dela boljši. Bil je izjemen na področju varnosti cestnega prometa. S kolegom, vodjo Oddelka za promet v Policijski upravi Celje, mag. Elvisom A. Herbajem sta bila tim, kakršnega si javnost in policija lahko samo želita, ko je govora o osveščanju o varnosti prometa. Edi Baumkirher, prometni inšpektor v celjski policiji, nikoli ni zavrnil prošnje medijev, ko smo osveščali o prometni varnosti, znal je povedati jasno, kritično, brez dlake na jeziku. Ob njegovem odhodu v pokoj si upamo trditi, da so njegove dejavnosti, izjave, opozorila zmanjšali število žrtev na cestah. Svoje delo je začel v Policijski postaji Laško, bil je in je človek lokalne skupnosti ter posluha za človeka. napredovali so postopki pomoči v medicini, delo in oprema gasilcev v reševanju, tudi policijski postopki in oprema. Uvedeni so tudi pridr- žanje alkoholiziranih voznikov, izrek ka- zenskih točk, prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj … Zdi se mi, da smo v preteklih desetletjih tudi spoznali, da je treba na- rediti več na zakonodajnem področju, saj zgolj osveščanje ni dovolj. Kateri čas je bil za pro- metno varnost najbolj pre- lomen? Predvsem obdobje med le- toma 1989 in 2012. Spomnim se nesreče v Prožinski vasi, kjer je voznik do smrti zbil mladoletnega kolesarja, nato se je odpeljal s kraja nesreče. Takrat je polici- ja vložila resnično ogromno truda, da je ne- Edi Baumkirher. Čeprav ga je v nekem trenutku kariere sko- rajda »potegnilo« na področje kriminalistične policije, je ostal zvest delu na področju prometne varnosti. Bil je vodja varno- stnega okoliša, pomočnik komandirja, prometni inšpektor, komandir postaje prometne policije. A v prvi vrsti je bil in ostal človek: »Imel sem to srečo, da so bili moji sodelavci odlični, celo nadpovprečni. Toda drži, da se mora človek sam potru- diti, da vzpostavi takšno okolje, da v njem dela z užitkom.« srečo raziskala in voznika izsledila. In nesreče, ki se je zgodila v Savinjski dolini, ko sta znanca skupaj popivala, nato je prvi drugemu ponudil, da ga odpelje domov, česar slednji ni sprejel in je odšel peš. Nato ga je kolega, ki mu je ponudil prevoz, na poti domov z vozilom zbil do smrti. Najbolj boleč spomin imam na družino iz La- škega, ki je v treh letih zaradi prometnih nesreč izgubila dva otroka. Naprej je mladoletnega sina zbil alkoholiziran voznik na prehodu za pešce, nato sta starša izgubila še starejšo hčer. To so res hude zgodbe, ki pustijo pečat. Za izjemno prelomni ocenjujem leti 2009 in 2010 … … takrat so se zgodile tri tragedije, v katerih so tudi umrli mladi. Te nesreče so res vplivale na razmišljanje ljudi o varnosti. Da. Na Kidričevi cesti v Celju so umrli trije mlado- letniki, nato se je zgodi- la nesreča na avtocesti, ko so umrli trije mladi, v katere je trčil voznik, ki je vozil v nasprotno smer. Sledila je nesre- ča na avtocesti, ko je v avtobus trčil alkoho- lizirani voznik, umrlo je eno dekle, več jih je bilo poškodovanih. Takrat so dekleta za de- kliščino najela avtobus, šoferja, pri čemer niso mogla bolj poskr- beti za varno vožnjo, a se je vseeno zgodila tragedija. Ta nesreča je bila, mi- slim, da edini primer, ko je bil za povzročitelja odrejen pripor, saj je bil na pogojnem izpustu, ker je pred tem že povzročil smrtno nesrečo na Primorskem. Vem, da smo na policiji že takrat ogromno osveščali, vendar so se nesreče kar vrstile. Pogovarjali smo se, da moramo storiti bistveno več na področju preventive. Ustanovili smo interdisciplinarno skupino in imeli pri delu ogromno sreče, saj so bili v njej resnično stro- kovni ljudje. Naredili smo ogromno, brez plačila, delali smo prostovoljno. Ključen člen v tej ekipi je bil tudi Elvis A. Herbaj. Bila sta nerazdružljiva, ko je bilo go- vora o prometni varnosti. Res je. Vsa ta leta sva res odlično sodelovala. Takrat, ob teh prelomnicah, je bilo dobro tudi, da smo na policiji imeli več policistov, ki so imeli občutek za preventivo. S Šolskim centrom Celje, predstavniki zdravstva, NIJZ, psihiatrije smo na- redili ogromno. V policijski upravi smo pripravili več projektov, tudi številne zloženke z znanimi kolesarji. Zloženke o varnosti smo pripravljali še za motoriste in tovorne voznike, pošiljali smo jih motoristom, prevozniškim in logističnim podje- tjem. Danes so sicer tovrstne zloženke preživete, ampak bistvo je bilo, da smo z njimi dosegli cilj- ne skupine. T u moram omeniti medije, v katerih ste pravi ljudje na pravem mestu in ste dovzetni za varnost prometa. V svoji karieri ste bili na kraju številnih naj- hujših prometnih nesreč. Ko ste spremljali sojenja povzročiteljem, se vam je zdelo, da do začetka sodnih procesov mine preveč časa? Bi se morala ta sojenja začeti prej? Da. Postopki bi morali biti hitrejši in učinko- vitejši. Vendar ne gre samo za sodne postopke, ampak za celotno zakonodajo, ki bi jo morali spremeniti, če želimo v družbi doseči premi- ke. Res je, da se je nekaj v družbi spremenilo, kršitev je manj, čeprav še vedno preveč. Kaj se je zgodilo? Zdaj so tisti, ki kršijo cestna pravi- la, vidnejši. Če želimo spremeniti situacijo še na bolje, so ključni preventiva, pravi ukrepi in hitri postopki. Res je, da represija ne pomaga vedno, zato je tu osveščanje. Kazni mora- jo biti učinkovite in v praksi čim hitreje izvršljive ter izterljive. Včasih je kar 90 odstotkov kazni ostalo neizterjanih oziroma so postopki zastarali. Postopki so prekrškovni in kazenski. Na žalost sojenja, ki so bila prepozna ali dol- gotrajna, niso pomagala pri dojemanju pomena prometne varnosti. Da- nes ima policija sicer več pristojnosti, toda veliko postopkov je v domeni sodišč, ki morajo poskr- beti za hitre procese in ukrepe, ki morajo postati pravnomočni. Dolgotrajni postopki niso samo problem na področju prometa, ampak na splo- šno. Trajajo predlogo ne glede na to, ali je nekdo žrtev nesreče ali drugih kaznivih dejanj. Procesi bi morali biti hitri. Tudi storilci oziroma povzročitelji imajo brezpogojne pravice, tu ni dileme. Ampak sodišče ne more nekega pro- cesa za povzročitev smrtne nesreče začeti pet ali deset let po nesreči. Tako se izgubita namen in učinek kazni, da ne govorim o tem, kako to deluje na svojce žrtev, ki trpijo in vedno znova podoživljajo tragedijo. Pri svojem delu ste srečali veliko povratni- kov. Ste kdaj opazili, da se je kdo na podlagi ukrepov sploh spremenil? Problem je alkohol v prometu, na tem po- dročju je največ povratnikov oziroma najhujših kršiteljev, od tistih, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja, do ponavljajočih kršiteljev. V za- dnjem desetletju je bil sicer uspeh, da je teh kršitev bistveno manj, problem pa je majhen delež najhujših kršiteljev, ki so ne glede na ukre- pe in posledice večkrat udeleženi v kršitvah in nesrečah. V zadnjih letih smo pogosto predlagali zaostritev zakonodaje. V pogovorih s tožilci smo ugotovili, da zakonodaja omogoča, da je neka kršitev tudi kaznivo dejanje, če je zaznano več- kratno ogrožanje. Treba je omeniti, da je na eni strani k izboljšanju varnosti pomagala prome- tna infrastruktura, ki je ponekod boljša, in da je družba končno začela namenjati poudarek varnosti najranljivejšim v prometu. Veliko sva sodelovala pri obveščanju jav- nosti, vendar vas nikoli nisem vprašala, ali menite, da bi morala biti povzročitev smrtne nesreče v prometu, če je povzročitelj pijan, naklepno kaznivo dejanje, naklepni umor … To je vprašanje, o katerem je bilo res ogro- mno razprav. Praksa v tujini gre dejansko v to smer, vendar so ti primeri, kjer to kaznivo deja- nje označijo kot naklepno, na žalost bolj redki. Spominjam se pogovora z očetom, ki je v nesreči izgubil oba otroka. Nikoli ne bom pozabil nje- govih besed, ko je dejal, da je to, da je v nesreči vinjeni voznik povzročil smrt otroka, enako, kot če bi nekdo vzel pištolo in otroka ustrelil. Zanj ni bilo razlike. T e besede dajo človeku misliti, ne glede na to, ali ima sam otroke ali ne. Menim, da bi bilo mogoče nekatere zakonodajne postopke na področju povzročitev nesreč dodatno zaostri- ti, še posebej kadar je povzročitelj alkoholiziran, pod vplivom droge oziroma je povratnik. Ker tu lahko govorimo o naklepu. Za redkokoga – če ima visoko stopnjo alkoholiziranosti – lahko rečemo, da se je napil iz malomarnosti … Ko tak človek sede za volan ali se vključi v promet, lahko pridemo hitro do ugotovitve o naklepu in zavestni odločitvi, da bo vozil, čeprav se zaveda posledic vožnje pod vplivom alkohola. Sem za stroge ukrepe in tudi za priporne razloge v teh primerih pod pogojem, da so izvedljivi takoj. Prej ste omenili infrastrukturo. Se vam zdi, da so ceste na Celjskem dobre? To je vedno predpogoj in osnova. Ceste na Celjskem so bile pred desetletji slabo in po- manjkljivo urejene, zadnja leta pa je dograjenih ogromno pločnikov, kolesarskih stez, tudi med občinami in regijami, toda še vedno ponekod »nekaj manjka«. Na žalost imamo še vedno po- samezne občine, kjer prometna infrastruktura ni takšna, kot bi morala biti, povsod še vedno niso urejene kolesarske poti. Obstajajo posa- mezni odseki, kjer so zadeve preprosto obstale zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov pri SIMONA ŠOLINIČ Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 5, 1. februar 2024 INTERVJU »Dolgotrajni postopki niso samo problem na področju prometa, ampak na splošno. Trajajo predlogo, ne glede na to, ali je nekdo žrtev nesreče ali drugih kaznivih dejanj. Procesi bi morali biti hitri. Tudi storilci oziroma povzročitelji imajo brezpogojne pravice, tu ni dileme. Ampak sodišče ne more nekega procesa za povzročitev smrtne nesreče začeti pet ali deset let po njej. Tako se izgubita namen in učinek kazni, da ne govorim o tem, kako to deluje na svojce žrtev, ki trpijo in podoživljajo tragedijo.« »Spominjam se pogovora z očetom, ki je v nesreči izgubil oba otroka. Nikoli ne bom pozabil njegovih besed, ko je dejal, da je to, da je v nesreči vinjen voznik povzročil smrt otroka, enako, kot če bi nekdo vzel pištolo in otroka ustrelil. Zanj ni bilo razlike. Te besede dajo človeku misliti, ne glede na to, ali ima sam otroke ali ne.« urejanju dokumentacije in soglasij, pridobivanju zemljišč, ponekod pa so stvari obstale zaradi nerazumljivih in nelogičnih razlogov. Med občinami so ogromne razlike glede tega, kako razumejo prometno varnost svo- jih občanov. Da, zanimiva je ta razlika. Nekatere občine imajo že vrsto let na področju varnosti v pro- metu vse urejeno, nekatere nimajo urejenih niti šolskih poti. Ponekod se zadeve preprosto ne prestavijo, ni metra pločnika, ni kolesarskih poti, edino tam so urejeni ceste in pločniki, kjer so tr- govska središča ali državne ceste, kjer pa morajo te povezave biti urejene, saj drugače investitorji ne morejo dobiti gradbenega in uporabnega do- voljenja. Ogromne razlike so tudi v sredstvih, ki jih občine namenjajo prometni varnosti v proračunih. Na drugi strani so manjše občine, ki naredijo ogromno z majhnimi zneski. Res je odvisno tudi od tega, kdo je župan, kakšni so občinski svetniki, uprava, sveti za preventivo in drugi. Vem, da smo ljudje različni in imamo raz- lične karierne poti, znanja in podatke. Ampak prometna varnost je osnova. Lahko govorimo o varnosti otrok, o trajnostnem turizmu, zelenem prehodu, vendar je prometna varnost osnova. Kako lahko govorimo o turizmu, če ni urejenih kolesarskih poti? Bi morali o prometni varnosti predstavniki občin še bolj govoriti z občani v svojem oko- lju? Da. Sodeloval sem v komisijah pri prevzemih infrastrukturnih objektov in cest ter opažam, da investitorji pogosto naredijo sicer dobre projek- te, vendar so včasih zgrešeni in pomanjkljivi, saj se z gradnjo neke cestne povezave pojavi nova nevarna prometna točka. Želim poudariti, da se investitorji že pred začetkom projekta prema- lo pogovarjajo z ljudmi, ki bivajo na območju gradnje. Zakaj? Ker oni točno vedo, kaj se tam dogaja, poznajo nevarne točke. Kolesarska steza Celje–Laško je bila pred leti fantastična zamisel, a povsem nerazumljivo je, zakaj je ta projekt zdaj zastal. Kolesarska steza je narejena v enem delu, nato poteka po slabi lokalni cesti s slabimi bankinami, kjer si je pred kratkim deklica na kolesu zlomila zapestje pri padcu. Nezadovoljni so domačini in kolesarji. Kolesarska pot je bila dobro zasnovana, nato je izvedba zasta- la in podobnih primerov je veliko, še več je takšnih, kjer se nerazumljivo nič ne realizira. Ravno za cesto Celje–Laško vedno rečete, da je kolesar kamikaza, če se vozi po glavni cesti … … točno. Če mi kdo reče, da kolesari po njej, mu vedno povem, da dela samomor. Ker ga bo slej ko prej nekdo zbil. Predvsem glav- ne in regionalne ceste so nevarne, saj je na njih največ poškodovanih v nesrečah. Neke ceste pristojni obnavljajo pet ali deset let, a pri tem pozabijo na ključne stvari. Zakaj ne bi ob obnovi ceste v Savinjsko dolino – vemo, kaj je tam povzročila lanska poplava in da bo cesto treba obnoviti – vzporedno naredili tudi kolesarske steze? Če jo bodo urejali kasneje, bodo to samo dodatni stroški. Ne le varnosti, tudi turizma ni brez osnovnih urejenih zadev. Pred časom smo poročali o neustreznih avtobusnih postajališčih, kjer otroci v šol- ske avtobuse vstopajo kar na cesti, ni ureje- nih bankin ali nadstrešnic … Eden takšnih primerov je na Cesti na grad v Celju. Ampak to ni edini primer. Občine se ponavadi iz- govarjajo, da ni denarja, kar pomeni, da ni denarja za varnost. Ni to žalostno? Na različnih lokacijah pristojni »rešujejo« avtobusna postajališča tako, čeprav pogosto popolnoma neustrezno, saj to potem posta- nejo nepregledne točke z neurejenim dosto- pom. Otroci ponekod dobesedno stopijo iz avtobusa na cesto ali skoraj v prepad zaradi neurejenih bankin. Točno na takšnih mestih je nevarno, da otrok steče čez cesto, nekdo pa prehiteva avtobus in otroka zbije. Pogo- sto prihaja do tovrstnih nesreč. Policija sicer nadzoruje takšne točke, saj je to naša naloga, vendar povsod ne more biti. Na delih, kjer so takšni primeri in so otroci na cesti, mora biti omejitev hitrosti 30 km/h in nikakor ne 50 km/h. Kazalniki hitrosti Vi vozite delujejo preventivno, a niso dovolj. Od sto voznikov jih 90 odstotkov na takšnih delih vozi previ- dno, potem pa se pripelje nekdo, ki pravil ne upošteva in povzroči nesrečo. Pri ranljivih skupinah udeležencev v prometu, kar otroci so, bi morala veljati ničelna toleranca do kr- šitev. Fizične ovire, ureditev postajališč spet niso tako visoki stroški, saj gre za varnost življenj. So vas kdaj na takšne stvari opozorili tudi občani? Da. In policija se vedno odzove. Primer je bil na območju Šentjurja, kjer je bila cesta zelo obremenjena, otrok pa ogromno zaradi bližnje šole. Župan, svetniki, policisti smo skupaj dosegli ureditev: pri prvi osnovni šoli krožišče s podhodom, pri drugi tipsko ure- ditev infrastrukture Varna šolska pot in pri tretji učinkovito vrsto označenih prehodov za pešce in kolesarje ter namenske površine ter fizične ovire in nujne omejitve hitrosti na 30 km/h. O navedenem smo obvestili agencijo za varnost prometa in vse občine ter dejali, do so to vzorčni projekti in primeri, kjer se da s skupnimi močmi v okolju nekaj spremeniti na bolje ter zagotoviti varnost najbolj ranljivih udeležencev, še posebej otrok. Prej sva govorila o občinah, a tudi krajev- ne skupnosti so včasih neodzivne, ko jih ljudje kličejo za ureditev neke prometno nevarne točke. Tudi one se izgovarjajo, da ni denarja. Opazil sem, da občani, ki opozarjajo na ne- katere probleme v svojem okolju, ne dosežejo veliko preko krajevnih skupnosti. Zato se tudi obračajo neposredno na policijo, ki zadevo pre- gleda in tudi pošlje dopis pristojnim. Policija poskuša pomagati in podpira vsako pobudo za večjo varnost, saj je takšnih nevarnih cestnih odsekov veliko. Pri krajevnih skupnostih je po- dobno kot pri občinah. Predsedniki so različni ljudje, nekaterih ljudje sploh ne opozarjajo, kajti same krajevne skupnosti vidijo, da je nekaj na- robe, in to poskušajo rešiti. Mnogi pa res rečejo, da ni denarja. Toda tudi če ni denarja, se lahko rešitev najde. Ponekod so nekateri problemi vzorčno rešeni brez evra občinskih ali državnih sredstev. Če znajo predsedniki krajevnih sku- pnosti motivirati svoje krajane, se da marsikdaj tudi udarniško narediti. Toda ne bi rad komu naredil krivice, nekateri predsedniki krajevnih skupnosti so zelo dobri. Ne pa povsod. Zanimivo, da imate tudi vi, čeprav ste bili v policiji, podobno izkušnjo. Pred dvajsetimi leti se je zgodila nesreča v moji soseski. Na cesto je stekla 4-letna deklica, ki je bila na obisku pri sosedih. Vanjo je trčil voznik avtomobila. Čeprav sem jo oživljal, ni bilo po- moči. Deklica je umrla. Po tistem sem kot občan zbiral podpise, da bi pristojni na tem delu uredili cesto in pločnik. Predsednik krajevne skupnosti mi je dejal: »Na tem delu nikoli ne boste imeli pločnika.« Kljub temu sem vztrajal, poslal peti- cijo na občino, na direkcijo za ceste. Nekaj ma- lega se je najprej spremenilo, najprej zgolj kot znižanje omejitve hitrosti, kar seveda ni dovolj, nato sem z občani vztrajal naprej. Danes smo dosegli, da bodo na tem delu urejena kolesarska steza in pločniki ter javna razsvetljava. Rekel sem, da odstopim tudi tri metre svoje zemlje, da pristojni to uredijo, samo da bo prometna varnost boljša. Če se pogovarjamo, se rešitev vedno najde. Če si tiho, se ne bo prestavilo nič. Vsak od nas mora biti glasen, mora delovati. Javnost bo pogrešala vaše iskrive in tudi kritične odgovore na številna vprašanja o pro- metni varnosti in o tem, kako jo še izboljšati. Kaj ljudem sporočate ob odhodu v pokoj? Upam si vseeno trditi, da smo skupaj v pre- teklem času vseeno naredili velike premike v dojemanju tega, kako pomembna je prometna varnost. Aktiven sem bil tudi izven službe, prostovoljno. Lahko bi napisal knjigo … Vedno polagam ljudem na srce, naj upoštevajo pravila, naj bodo so vzor mlajšim in naj vsak naredi tisto, kar je možno, da bo v družbi bolje. Ne samo kot udeleženec prometa, ampak povsod. Tudi doma in v službi. Včasih je dovolj le po- buda, včasih dejavnost, da nekdo stori »tisto nekaj več«, samo da se nikoli ne obrne stran. Dajmo narediti to, kar se da. Živimo v družbi, kjer tišina ne reši ničesar. Skupaj lahko naredi- mo veliko. Pazite nase in na druge, predvsem na tiste, ki so najranljivejši. Želim si, da bi prišli do cilja, da na naših cestah ne bo več mrtvih. Da, to si želim. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 5, 1. februar 2024 INTERVJU »Dolgotrajni postopki niso samo problem na področju prometa, ampak na splošno. Trajajo predlogo, ne glede na to, ali je nekdo žrtev nesreče ali drugih kaznivih dejanj. Procesi bi morali biti hitri. Tudi storilci oziroma povzročitelji imajo brezpogojne pravice, tu ni dileme. Ampak sodišče ne more nekega procesa za povzročitev smrtne nesreče začeti pet ali deset let po njej. Tako se izgubita namen in učinek kazni, da ne govorim o tem, kako to deluje na svojce žrtev, ki trpijo in podoživljajo tragedijo.« »Spominjam se pogovora z očetom, ki je v nesreči izgubil oba otroka. Nikoli ne bom pozabil njegovih besed, ko je dejal, da je to, da je v nesreči vinjen voznik povzročil smrt otroka, enako, kot če bi nekdo vzel pištolo in otroka ustrelil. Zanj ni bilo razlike. Te besede dajo človeku misliti, ne glede na to, ali ima sam otroke ali ne.« urejanju dokumentacije in soglasij, pridobivanju zemljišč, ponekod pa so stvari obstale zaradi nerazumljivih in nelogičnih razlogov. Med občinami so ogromne razlike glede tega, kako razumejo prometno varnost svo- jih občanov. Da, zanimiva je ta razlika. Nekatere občine imajo že vrsto let na področju varnosti v pro- metu vse urejeno, nekatere nimajo urejenih niti šolskih poti. Ponekod se zadeve preprosto ne prestavijo, ni metra pločnika, ni kolesarskih poti, edino tam so urejeni ceste in pločniki, kjer so tr- govska središča ali državne ceste, kjer pa morajo te povezave biti urejene, saj drugače investitorji ne morejo dobiti gradbenega in uporabnega do- voljenja. Ogromne razlike so tudi v sredstvih, ki jih občine namenjajo prometni varnosti v proračunih. Na drugi strani so manjše občine, ki naredijo ogromno z majhnimi zneski. Res je odvisno tudi od tega, kdo je župan, kakšni so občinski svetniki, uprava, sveti za preventivo in drugi. Vem, da smo ljudje različni in imamo raz- lične karierne poti, znanja in podatke. Ampak prometna varnost je osnova. Lahko govorimo o varnosti otrok, o trajnostnem turizmu, zelenem prehodu, vendar je prometna varnost osnova. Kako lahko govorimo o turizmu, če ni urejenih kolesarskih poti? Bi morali o prometni varnosti predstavniki občin še bolj govoriti z občani v svojem oko- lju? Da. Sodeloval sem v komisijah pri prevzemih infrastrukturnih objektov in cest ter opažam, da investitorji pogosto naredijo sicer dobre projek- te, vendar so včasih zgrešeni in pomanjkljivi, saj se z gradnjo neke cestne povezave pojavi nova nevarna prometna točka. Želim poudariti, da se investitorji že pred začetkom projekta prema- lo pogovarjajo z ljudmi, ki bivajo na območju gradnje. Zakaj? Ker oni točno vedo, kaj se tam dogaja, poznajo nevarne točke. Kolesarska steza Celje–Laško je bila pred leti fantastična zamisel, a povsem nerazumljivo je, zakaj je ta projekt zdaj zastal. Kolesarska steza je narejena v enem delu, nato poteka po slabi lokalni cesti s slabimi bankinami, kjer si je pred kratkim deklica na kolesu zlomila zapestje pri padcu. Nezadovoljni so domačini in kolesarji. Kolesarska pot je bila dobro zasnovana, nato je izvedba zasta- la in podobnih primerov je veliko, še več je takšnih, kjer se nerazumljivo nič ne realizira. Ravno za cesto Celje–Laško vedno rečete, da je kolesar kamikaza, če se vozi po glavni cesti … … točno. Če mi kdo reče, da kolesari po njej, mu vedno povem, da dela samomor. Ker ga bo slej ko prej nekdo zbil. Predvsem glav- ne in regionalne ceste so nevarne, saj je na njih največ poškodovanih v nesrečah. Neke ceste pristojni obnavljajo pet ali deset let, a pri tem pozabijo na ključne stvari. Zakaj ne bi ob obnovi ceste v Savinjsko dolino – vemo, kaj je tam povzročila lanska poplava in da bo cesto treba obnoviti – vzporedno naredili tudi kolesarske steze? Če jo bodo urejali kasneje, bodo to samo dodatni stroški. Ne le varnosti, tudi turizma ni brez osnovnih urejenih zadev. Pred časom smo poročali o neustreznih avtobusnih postajališčih, kjer otroci v šol- ske avtobuse vstopajo kar na cesti, ni ureje- nih bankin ali nadstrešnic … Eden takšnih primerov je na Cesti na grad v Celju. Ampak to ni edini primer. Občine se ponavadi iz- govarjajo, da ni denarja, kar pomeni, da ni denarja za varnost. Ni to žalostno? Na različnih lokacijah pristojni »rešujejo« avtobusna postajališča tako, čeprav pogosto popolnoma neustrezno, saj to potem posta- nejo nepregledne točke z neurejenim dosto- pom. Otroci ponekod dobesedno stopijo iz avtobusa na cesto ali skoraj v prepad zaradi neurejenih bankin. Točno na takšnih mestih je nevarno, da otrok steče čez cesto, nekdo pa prehiteva avtobus in otroka zbije. Pogo- sto prihaja do tovrstnih nesreč. Policija sicer nadzoruje takšne točke, saj je to naša naloga, vendar povsod ne more biti. Na delih, kjer so takšni primeri in so otroci na cesti, mora biti omejitev hitrosti 30 km/h in nikakor ne 50 km/h. Kazalniki hitrosti Vi vozite delujejo preventivno, a niso dovolj. Od sto voznikov jih 90 odstotkov na takšnih delih vozi previ- dno, potem pa se pripelje nekdo, ki pravil ne upošteva in povzroči nesrečo. Pri ranljivih skupinah udeležencev v prometu, kar otroci so, bi morala veljati ničelna toleranca do kr- šitev. Fizične ovire, ureditev postajališč spet niso tako visoki stroški, saj gre za varnost življenj. So vas kdaj na takšne stvari opozorili tudi občani? Da. In policija se vedno odzove. Primer je bil na območju Šentjurja, kjer je bila cesta zelo obremenjena, otrok pa ogromno zaradi bližnje šole. Župan, svetniki, policisti smo skupaj dosegli ureditev: pri prvi osnovni šoli krožišče s podhodom, pri drugi tipsko ure- ditev infrastrukture Varna šolska pot in pri tretji učinkovito vrsto označenih prehodov za pešce in kolesarje ter namenske površine ter fizične ovire in nujne omejitve hitrosti na 30 km/h. O navedenem smo obvestili agencijo za varnost prometa in vse občine ter dejali, do so to vzorčni projekti in primeri, kjer se da s skupnimi močmi v okolju nekaj spremeniti na bolje ter zagotoviti varnost najbolj ranljivih udeležencev, še posebej otrok. Prej sva govorila o občinah, a tudi krajev- ne skupnosti so včasih neodzivne, ko jih ljudje kličejo za ureditev neke prometno nevarne točke. Tudi one se izgovarjajo, da ni denarja. Opazil sem, da občani, ki opozarjajo na ne- katere probleme v svojem okolju, ne dosežejo veliko preko krajevnih skupnosti. Zato se tudi obračajo neposredno na policijo, ki zadevo pre- gleda in tudi pošlje dopis pristojnim. Policija poskuša pomagati in podpira vsako pobudo za večjo varnost, saj je takšnih nevarnih cestnih odsekov veliko. Pri krajevnih skupnostih je po- dobno kot pri občinah. Predsedniki so različni ljudje, nekaterih ljudje sploh ne opozarjajo, kajti same krajevne skupnosti vidijo, da je nekaj na- robe, in to poskušajo rešiti. Mnogi pa res rečejo, da ni denarja. Toda tudi če ni denarja, se lahko rešitev najde. Ponekod so nekateri problemi vzorčno rešeni brez evra občinskih ali državnih sredstev. Če znajo predsedniki krajevnih sku- pnosti motivirati svoje krajane, se da marsikdaj tudi udarniško narediti. Toda ne bi rad komu naredil krivice, nekateri predsedniki krajevnih skupnosti so zelo dobri. Ne pa povsod. Zanimivo, da imate tudi vi, čeprav ste bili v policiji, podobno izkušnjo. Pred dvajsetimi leti se je zgodila nesreča v moji soseski. Na cesto je stekla 4-letna deklica, ki je bila na obisku pri sosedih. Vanjo je trčil voznik avtomobila. Čeprav sem jo oživljal, ni bilo po- moči. Deklica je umrla. Po tistem sem kot občan zbiral podpise, da bi pristojni na tem delu uredili cesto in pločnik. Predsednik krajevne skupnosti mi je dejal: »Na tem delu nikoli ne boste imeli pločnika.« Kljub temu sem vztrajal, poslal peti- cijo na občino, na direkcijo za ceste. Nekaj ma- lega se je najprej spremenilo, najprej zgolj kot znižanje omejitve hitrosti, kar seveda ni dovolj, nato sem z občani vztrajal naprej. Danes smo dosegli, da bodo na tem delu urejena kolesarska steza in pločniki ter javna razsvetljava. Rekel sem, da odstopim tudi tri metre svoje zemlje, da pristojni to uredijo, samo da bo prometna varnost boljša. Če se pogovarjamo, se rešitev vedno najde. Če si tiho, se ne bo prestavilo nič. Vsak od nas mora biti glasen, mora delovati. Javnost bo pogrešala vaše iskrive in tudi kritične odgovore na številna vprašanja o pro- metni varnosti in o tem, kako jo še izboljšati. Kaj ljudem sporočate ob odhodu v pokoj? Upam si vseeno trditi, da smo skupaj v pre- teklem času vseeno naredili velike premike v dojemanju tega, kako pomembna je prometna varnost. Aktiven sem bil tudi izven službe, prostovoljno. Lahko bi napisal knjigo … Vedno polagam ljudem na srce, naj upoštevajo pravila, naj bodo so vzor mlajšim in naj vsak naredi tisto, kar je možno, da bo v družbi bolje. Ne samo kot udeleženec prometa, ampak povsod. Tudi doma in v službi. Včasih je dovolj le po- buda, včasih dejavnost, da nekdo stori »tisto nekaj več«, samo da se nikoli ne obrne stran. Dajmo narediti to, kar se da. Živimo v družbi, kjer tišina ne reši ničesar. Skupaj lahko naredi- mo veliko. Pazite nase in na druge, predvsem na tiste, ki so najranljivejši. Želim si, da bi prišli do cilja, da na naših cestah ne bo več mrtvih. Da, to si želim. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 5, 1. februar 2024 V VESOLJSKI POSTAJI »Z vesoljske postaje Noordung smo prejeli klic na pomoč. Sistemi odpovedujejo, posadka se je evaku- irala, stik s postajo je izgubljen in postaja bo vsak čas treščila na Zemljo. Iščemo pogumno ekipo, da se odpravi na misijo, ponastavi računalnik in s so- delovanjem, z znanjem, s spretnostjo in pogumom reši sebe, bivalno kolo in Zemljo pred katastrofo.« S temi besedami se začne novo pustolovsko doživetje v vitanjskem Centru Hermana Potočnika Noordunga. Doživetje, poimenovano Misija – pobeg v vesolje, je še najbolj podobno sobi pobega, ki so jo uredili v doslej neuporabljenih kletnih prostorih vesoljskega centra. Njen namen je, da bi v Vitanje privabili še več obisko- valcev, tiste, ki so Center Noordung že obiskovali, pa ponovno prepričali v obisk. JANŽE FRIC Filmsko doživetje v vitanjskem vesoljskem centru Pustolovščina po navdihu Noordunga in Kubricka Sobo pobega so odprli prejšnji torek. Zamislili so si jo na Hermanovi vesoljski postaji visoko nad površjem Zemlje. Za novo doživetje sta poleg Centra Noordung poskrbela ministrstvo za go- spodarstvo, turizem in šport ter Občina Vitanje. Soba ne bi nikoli obstajala, če je ne bi ustvarili v podjetju Enigma- rium. Novo pridobitev so dobili v letu, ko je Slovenija podala vlogo za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Na Noordungovi postaji Zgodba novega doživetja je seveda povezana s Herma- nom Potočnikom Noordun- gom in z bivalnim kolesom, ki ga je v fi lmu 2001: Vesolj- ska odiseja leta 1968 uporabil režiser Stanley Kubrick. »V tem fi lmu umetna inteligenca prevzame nadzor nad vesolj- sko postajo. V šestdesetih je bila to znanstvena fantastika, danes pa z umetno inteligen- co živimo. Zato smo dogaja- Soustanoviteljica podjetja Enigma- rium Nataša Potočnik je poudarila, da igralcem brez skupinskega dela ne bo uspelo rešiti sveta. nje postavili na postajo, kot smo jo lahko videli v fi lmu,« je zasnovo za doživetje opisa- la soustanoviteljica podjetja Enigmarium Nataša Potoč- nik. Naloga igralcev je, da s svojim znanjem vstopijo v vesoljsko postajo, ponastavi- jo glavni računalnik in pre- prečijo, da bi strmoglavila na Zemljo. »V rokah igralcev so njihova življenja, vesoljska postaja in življenje vseh Ze- mljanov,« je še igrivo dodala Potočnikova. Doživetje igralce vodi sko- zi prostore vesoljske postaje. Vsak prostor prinaša nove iz- zive in naloge. Podobno kot v sobi pobega je čas omejen, igralcem so na voljo namigi, s katerimi si postrežejo sami, če jih potrebujejo. Igra ima tudi dramaturški lok, ki se stopnjuje vse do zabavnega konca in presenečenja. Pri- merna je za vsaj dva igralca in največ štiri, naročilo nanjo ni potrebno, a v Centru Noor- dung vseeno priporočajo, da se obiskovalci pred prihodom najavijo. Nekaj zabavnega in poučnega »V podjetju Enigmarium smo bili prvi, ki smo začeli spajati resnično kulturno zgodovino in dediščino z igrami. Tako v naših igrah igralci nehote spoznajo košč- ke resnične zgodovine in se s tem naučijo nekaj novega,« je na odprtju povedala Nata- ša Potočnik. Dodala je še, da morajo kulturne ustanove, centri tehnologij in muzeji danes tekmovati z vedno več in vedno bolj raznolikimi drugimi atrakcijami. »Zato moramo, če želimo privabiti mlade, narediti nekaj zabav- nega in poučnega, a ne na na- čin, da spreminjamo ključna dejstva,« je še povedala in dodala, da je včasih statično razstavo dolgočasno gledati. Nekaj povsem drugega je, če smo sami v glavni vlogi, na- mesto da bi sedeli v fotelju in gledali fi lm. Direktorica Centra Noor- dung Neža Pavlič Brečko, ki je vodenje prevzela pred skoraj letom, je na odprtju povedala, da je ideja nastala, ko so s predstavniki podjetja Enigmarium izvedeli, da v Sloveniji doslej v vedno bolj priljubljenih sobah pobega ni na voljo še nobene zgodbe na temo vesolja. Čeprav so sobe pobega v zadnjih letih postale zelo priljubljene in jih je tudi v Sloveniji vedno več, je novo doživetje v Vitanju še vedno edinstveno. Kot je še poveda- la Potočnikova, je bil ta pro- jekt za snovalce iger v pod- jetju Enigmarium poseben izziv. V približno 20 sobah, ki jih je ustvarilo podjetje v Sloveniji in tujini, namreč igro spremlja nadzornik, ki jih najprej pripravi, če je tre- ba, igralcem pomaga z nami- gom in podobno. V Vitanju je celoten proces avtomatizi- ran. Tamkajšnja soba se sama pospravi, ko skupina igralcev konča podvig. Obisk iz leta v leto raste Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordun- ga je lani obiskalo približno 23.500 ljudi, kar je največ od leta 2017, odkar ga skupaj upravljata gospodarsko mi- nistrstvo in Občina Vitanje. Nova pridobitev je stala 85 tisoč evrov, 50 tisoč evrov je prispeval večinski lastnik Centra Noordung, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, preostanek je fi nanciral center. Z dodatno ponudbo želijo v centru pritegniti še več obi- skovalcev. Med ciljne skupine spadajo zlasti mlajše genera- cije, soba pobega pa pomeni tudi novo ponudbo za šole, ki jih že zdaj redno gostijo. »Vsako leto sicer beležimo rast obiska, a še vedno imamo rezerve,« je povedala direkto- rica, ki zaradi nove pridobitve pričakuje, da se bodo vrnili tudi tisti, ki so jih že obiskali. V vitanjskem vesoljskem centru letos načrtujejo še prenovo sobe 360, ki bi jo v sklopu razstave radi preobra- zili v Noordungov observato- rij, v katerem bi prikazovali planete in globino vesolja, za kar načrtujejo, da bo zelo uporabno tudi za tehniške in naravoslovne dneve šolskih skupin. Foto: Andraž Purg Notranjost sobe pobega je navdihnil film 2001: Vesolj- ska odiseja Stanleyja Kubricka. (Foto: Enigmarium) Igralci bodo morali vstopiti v vesoljsko postajo, ponastavi- ti glavni računalnik in prepre- čiti, da postaja strmoglavi na Zemljo. (Foto: Enigmarium) »Brez skupinskega dela igralcem ne bo uspelo, drugo pomembnejše spoznanje pa je, da je tehnologija ›ok‹,« pravi Nataša Potočnik. Začetek igre so na odprtju pogledali predstavnik gospodarskega ministrstva Jernej Štromajer, direktorica centra Neža Pavlič Brečko in vitanjski župan Andraž Pogorevc. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 5, 1. februar 2024 ODKRIVANJE POKLICEV Dubravka Milovanović: »Delodajalci so bili veseli tovrstne predstavitve, a ker je Celjski dom prostorsko ome- jen, načrtujemo s Celjskim sejmom, z MOC in s celjsko območno obrtno- -podjetniško zbornico festival izobra- ževanja in zaposlovanja, kakršen je nekoč že bil.« (Foto: arhiv ZRSZ) Prvi Karierni piknik v Celju Priložnost za nasvet ali novo službo Za delodajalce, ki so vedno pogosteje v zadregi, ko iščejo kader, so dobrodošli različni zaposlitveni sejmi, saj je to priložnost za neposreden stik z morebitnimi no- vimi sodelavci. Za mlade, ki šele izbirajo svojo poklicno pot, je to priložnost, da izvedo, kar jih zanima v zvezi s šolanjem in kasnejšo zaposlitvijo. Zato ne presene- ča, da je bila pred tednom v Celjskem domu na prvem Kariernem pikniku velika gneča in da organizatorka, celjska območna služba Zavoda RS za zaposlovanje, že razmišlja o jesenskem dogodku na sejmišču. TATJANA CVIRN Mladi so presenečeni, ko slišijo podatke o podjetju, saj ga slabo poznajo. Za nas je iskanje ka- dra izziv, ker imamo delo tudi v štirih izmenah,« je povedala Mateja Avberšek iz kadrovske službe. »Predstavljamo se tudi drugje po Sloveniji, a največ novih sodelavcev najdemo v lokalnem okolju.« Špela Mastnak Jurkošek iz podjetja Inel, ki izdeluje visokotehnološke naprave za avtomatizacijo procesov, je povedala, da so veseli vsakega povabila na tovrstne dogodke, saj potrebujejo kader s podro- čja mehatronike, strojništva, elektrotehnike, informatike … »Zaenkrat še dobimo ljudi, ki jih potrebujemo. Naložba v prihodnost je, da jih vpeljemo v delo, da postanejo strokov- njaki na svojem področju.« Poklic peka je eden tistih, kjer delavcev primanjkuje. Dominik Ocvirk iz podjetja Lesaffre Slovenija je na osnovi lastnih dolgoletnih izkušenj predstavljal poklic. »Naše pod- jetje nudi izdelke za pekarstvo, kar pomeni, da je treba med mladimi promovirati tudi po- klic peka, da bomo imeli ljudi, ki bodo skrbeli za našo hrano. Treba se je kar potruditi, da se mladi odločijo za ta ustvarjalen in lep poklic.« Primanjkuje tudi delavcev v zdravstveni negi, zato je imela svojo stojnico tudi splošna bol- nišnica Celje, kjer so reševalci nji prostori bi morali biti na voljo za to. Sredstev na državni ravni v ta namen ni in zato se sprašujemo, kako država načr- tuje prihodnost mladih. Sejem, kot smo ga v Celju že imeli, bi morala država sofi nancirati,« je poudaril. Dobrodošla predstavitev Predstavniki različnih pod- jetij so mladim predstavljali dejavnosti, ki jih izvajajo, in jih seznanjali s kadrovskimi potrebami. Žiga Pavčnik iz podjetja Fe- roda, ki se ukvarja z obnovo zavor in sklopnih elementov ter ima servis za storitve v zvezi z vozili, je povedal, da je podjetje na sejmu zato, ker je ustreznega kadra premalo. »Mlade je zanimalo, kaj dela- mo. Ali bo tudi kakšen odziv, bomo videli.« Na odzive tistih, ki iščejo za- poslitev, računajo tudi v Cin- Predstavilo se je 19 podjetij iz Celja in okolice, svoje pro- grame so mladim ponujale sre- dnje šole in fakultete, nekateri javni zavodi so poskrbeli za večjo prepoznavnost. Kot je povedala vodja celj- ske območne službe zavoda za zaposlovanje Dubravka Milovanović, so želeli izpo- staviti predvsem poklice, za katere je vedno manj zani- manja. »Največ je bilo mla- dih obiskovalcev iz osnovnih in srednjih šol ter študentov, obiskali so nas celo upokojenci in brezposelni. Možnost spo- znati delodajalce, šole, zavode so imeli vsi, ki iščejo nasvet ali prvo zaposlitev, želijo menjati službo ali razmišljajo o nadalj- njem izobraževanju.« Vsaka območna služba za- voda izvede kakšen zaposlitve- ni dogodek, medtem ko celjska območna služba organizira tudi obiske zaposlitvenih sej- mov v tujini, kamor vodi dobre delodajalce, ki se tam predsta- vijo in najdejo nove delavce. Da tuja delovna sila »drži po- konci« nekatera področja, kot je na primer gradbeništvo, je povedala sogovornica in doda- la: »Letno izdamo v Sloveniji 16 tisoč soglasij k enotnemu delovnemu dovoljenju, ker je veliko.« Ob tem je opozorila še na težavo, da pošiljajo deloda- jalci na zavod za zaposlovanje predvsem starejše delavce, nato pa iščejo mlade ljudi in se čudijo, da teh ni na voljo. Sejem naj financira država Obiskovalcem so bili na voljo tudi svetovalci zavoda za zapo- slovanje in so lahko s pomočjo računalniškega programa od- krili poklice, ki ustrezajo njiho- vemu zanimanju. Posebej obi- karni Celje. »Smo med velikimi zaposlovalci in trenutno ima- mo kar nekaj razpisov, s kateri- mi iščemo različne sodelavce. skan je bil fotokotiček, kjer so lahko pomerili delovno opremo trenutno najbolj iskanih pokli- cev in se v njej tudi fotografi rali. Na dogodku je bil tudi Peter Pišek, podjetnik in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje. OOZ med osnovnošolci že 17. leto uspe- šno promovira različne pokli- ce, dobrodošli so tudi tovrstni sejmi. »Ta v Celjskem domu je krasen, a je utesnjen, otroci potrebujejo animacijo, zuna- Za mlade je zanimivo, če lahko preizku- sijo kakšen sodoben pripomoček. Gneča v Celjskem domu je dokaz, da so tovrstni dogodki zanimivi tako za zaposlovalce kot iskalce dela in mlade, ki šele izbirajo poklicno pot. predstavljali postopke oživlja- nja. »Ugotavljam, da so mladi precej vešči pri tem, očitno so se na spletu naučili tudi kaj koristnega. Sam sem že od malega želel postati reševalec in pomagati ljudem, zato sem tudi prostovoljni gasilec,« je povedal Timotej Jeram, reše- valec s celjske urgence. Pred izbiro Kako mladi razmišljajo o svoji prihodnosti? Natalija Obajdin, osmošolka iz I. OŠ Celje, je imela polne roke bro- šur s stojnic, saj se še ni od- ločila, katero šolo bo izbrala. »Bolj me zanima tehnično po- dročje,« je priznala. Ana Babič iz Slovenskih Konjic je s sošol- cem predstavljala mariborsko lesarsko in gozdarsko šolo, kjer želijo še več dijakov. Sama obiskuje program gozdarskega tehnika. »Ati me je navdušil za ta poklic in menim, da sem se prav odločila in da to lahko počnejo tudi dekleta. Delala bom doma, ker imamo žago.« Tudi Luko Godlerja, dijaka iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC, je za vpis v omenjeno šolo navdu- šil oče. Na dogodku je preveril, kaj ponujajo podjetja v zvezi z njegovo stroko. Sam se sicer še ne namerava zaposliti. »Rad bi šel študirat in kasneje bi rad delal v podjetju, kjer sem bil že na praksi in mi je bilo všeč.« Foto: Andraž Purg V okviru sejma so orga- nizatorji pripravili tudi za- nimive pogovore z znani- mi osebnostmi s Celjskega. Sodelovali so ravnateljica in kulturnica mag. Mari- jana Kolenko, glasbenik in zgodovinar dr. Tonček Kregar ter inovator in di- rektor Jakob Sadar. Kam po srednji šoli? Možnosti je veli- ko tudi v regiji. Na dogodku v Celjskem domu so se predstavile tudi šole v okvi- ru Regijskega študijskega središča. Seznam poklicev, za kate- re je premalo zanimanja, je dolg. Na dogodku so mladi lahko dobili gradi- vo, ki jim bo v pomoč pri odločitvi. Ekipa iz celjske bolnišnice je predstavlja- la poklice v zdravstvu. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 5, 1. februar 2024 NESKONČNOST DOMIŠLJIJE Maja Ravnikar Zabukovšek – zdravnica, strastna bralka in ustvarjalna avtorica Za prvi roman jo je navdihnil Harry Potter Ko so se njeni vrstniki morda še »lovili z vejicami«, je Maja Ravnikar Zabuko- všek že pisala svoj prvi roman. Tako je bilo pred dnevi mogoče slišati na literar- nem večeru, ki ga je Knjižnica Šentjur posvetila tej mladi avtorici. V najstniških letih je nanjo močno vplivala serija knjig o Harryju Potterju. V obdobju osnovne šole si je med policami s knjigami izposodila toliko del, da knjižničarji niso mogli verjeti, da jih lahko prebere. Strastna ljubiteljica literature, ki vsebino med platnicami osvaja tudi v italijanskem, španskem in češkem jeziku, je lani končala študij splošne medicine. Založba Primus je v istem letu izdala tudi njen distopični roman Vezi. TINA STRMČNIK Da branje lahko spodbudi pisanje, sta se v avli Ipavčevega kulturnega centra strinjala voditelj literarnega večera Matevž Zdolšek, sodelavec šentjurske knjižnice, in Maja Rav- nikar Zabukovšek, ki se je v Šentjur preselila, ko je začela obiskovati četrti razred osnovne šole, zdaj pa živi v Celju. »Ne vem točno, kdaj sem dobila idejo, da bi pisala knjige. A brez podpore in spodbude, ki jo nudi knjižnica, brez tega zavetišča, se tega verjetno ne bi nikoli lotila,« je dejala. V najstniških letih jo je najbolj navdu- ševala serija sed- mih romanov o Harryju Potterju. In slednji je bil navdih, da je pri dvanajstih letih začela pisati prvi roman Ta- bor treh ognjev. Ker je bil tako obsežen, je za- ložba prvi del razdelila na tri knjige, drugi deli pa, če- prav jih je Maja napisala, niso izšli. »Ko sem ugotovila, da rada pi- šem, se mi je odprl nov svet. Do takrat sem res veliko bra- la, se potapljala v zgodbe in domišljijo drugih pisateljev. Pisanje knjige mi je odpr- lo še nove možnosti,« je povedala Maja, ki blesti tudi na drugih področjih. Bila je zlata maturantka I. gimnazije v Celju. Štu- dirala je na Medicinski fakulteti v Ljubljani, trenutno je zaposle- na v Zdravstvenem domu Celje. Bere v številnih jezikih Še eno od močnih po- dročij 26-le- tnice so tuji jeziki in tudi pri tem ji pomagajo dela o Harryju Potterju. Ko se je učila angleščino, je ob koncu osnovne šole brala angleške izdaje omenjenih romanov. Kasneje ji je oče kupil vseh sedem delov serije v češkem jeziku, saj je razmišljala o tem, da bi študirala v Pragi. »Čeprav ne govorim dobro češko, lahko iz konteksta dobro razberem vsebino dogaja- nja,« je pojasnila. V zadnjih letih je veliko časa preživela v Španiji, zato je kupila in prebrala tudi nekaj izvodov teh fantazijskih del v špan- skem jeziku. Njen naslednji cilj je branje v italijanščini. Čeprav se tega jezika še ni učila, marsikaj že razume. Znanje italijanščine ji bo prišlo prav, da bo lahko v izvirnem jeziku brala dela ene najljubših pisateljic Elene Fer- ranto. Sicer so ji všeč tudi dela, ki prihajajo iz Japonske. Na svoji knjižni polici ima več del Harukija Murakamija, a tudi britanske pisateljice Jane Austen. Od vezi do prepadov družbe Založba Primus je lani izdala njeno delo Vezi, kjer se po opažanju Matevža Zdolška prepletajo prvine znanstvene fantastike, kri- minalke, trilerja, a tudi ščepec romantike. Dogajanje je postavljeno v izmišljeno mesto Borgonijo, kjer spoznamo mladega zdravni- ka Rena Tivolija. Slednji želi pobegniti pred revščino. Po nasilni bratovi smrti se Renu po- rušijo prepričanja, v katera je od nekdaj slepo verjel. Korak za korakom si sestavi novo sliko in sčasoma ugotovi, da nič ni tako, kot se zdi. Maja si je zamislila, da vse ljudi v Borgoniji povezujejo vezi. Gre za naraven pojav, ki se zgodi, ko se človek rodi. Takrat se med njim in še eno osebo kjerkoli na svetu sklene vez. Omenjeni osebi sta si namenjeni, sta duši dvojčici. Čeprav protagonisti vidijo vez, ki izhaja iz njihovega prsnega koša, ne vedo, kam vodi. Ko odrastejo, gredo iskat svoje »povezane«. Čeprav se zdi usojena ljubezen idealna, je življenje v Borgoniji vse prej kot takšno. V tej futuristični družbi namreč vlada izjemna raz- slojenost. Ogromen prepad vlada med višjimi družbenimi sloji, ki lahko živijo v lepem na- selju, uživajo svežo hrano, medtem ko drugi živijo v težjih razmerah. Na rob družbe so potisnjeni tudi tisti, katerih vez s sočlovekom je bila prekinjena iz kateregakoli razloga. Podobnosti z glavnim junakom Kot je avtorica romana Vezi povedala na literarnem večeru v šentjurski knjižnici, ima veliko skupnega s protagonistom roma- na, mladim zdravnikom Renom. Obema je skupno, da še nimata izkušenj in da včasih dvomita vase. Mladega zdravnika je prikazala kot normalnega človeka, ne pa kot kakšen vsemogočni lik, ki vse obvlada. »Zdravniki smo glede tega, kar lahko naredimo, da poma- gamo človeku, zelo omejeni,« je poudarila. In dodala, da so velikokrat soočeni z razmerami, kjer so povsem nemočni. »Svet Borgonije ni naš svet. Želela sem, da se to vidi tudi v imenih junakov, veliko imen sem si izmislila sama. Liki priimke dobijo iz kombinacije priimkov obeh staršev. Tudi njihovo razmišljanje je zelo drugačno od našega.« Čeprav je Ren protagonist zgodbe, ne sprej- me vedno pravih odločitev in ni vedno brez napak. Včasih je lahkoveren, včasih pristran- ski, ko ocenjuje ljudi, se velikokrat zmoti. Kljub temu stremi k temu, da bi delal dobro. »Tudi v mojem poklicu je pomembno, da se potrudim za bolnika. Da priznam svoje napa- ke, se iz njih učim ter ob tem spoznavam svoje prednosti in slabosti,« je povedala mlada pi- sateljica. Slednja ima še vrsto konjičkov. Med drugim na družbenem omrežju Instagram pripravlja objave o prebranih knjigah in skrbi za širjenje bralne kulture. Tako vadi kritično razmišljanje in se uči izražati svoje misli o knjižnih delih. Foto: Nik Jarh »Nimam najljubšega avtorja in tudi ne najljubšega žanra, čeprav so moja dela nekako bolj v polju znanstvene fantastike. Vezi so pravzaprav distopični roman.« »Kdorkoli me pozna, ve, da sem navdušena nad Harryjem Potterjem. Dela o tem junaku so izhajala v mojem najstniškem obdobju in takrat smo mladi v Harryju videli svojega vrstnika. Serija je navdušila številne bralce moje generacije.« Ko je pritisnila piko pod svojim delom, ga je poslala v branje različnim založbam. Založba Primus se je odločila za izdajo romana Vezi, in sicer v dveh delih. Sodelavec Knjižnice Šentjur Matevž Zdolšek in Maja Ravnikar Zabukovšek »Ko sem prvič prišla v Knjižnico Šentjur, sem si želela izposoditi dvanajst knjig, a mi je knjižničarka povedala, da si jih lahko izposodim največ deset. Takrat sem bila zelo razočarana. Sodelavci knjižnice so nato ugotovili, da lahko v tednu ali dveh res preberem dvanajst knjig. Od takrat so me le še podpirali in spodbujali.« Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 5, 1. februar 2024 NA FILMSKEM PLATNU Šentjurčan Žiga Kukovič se je podpisal pod scenarij in režijo filma Gepack Od počitniških peripetij do celovečerca Da ima vsak človek kakšno svojo pot, ki si jo zapo- mni za vse življenje, je prepričan scenarist in režiser filma Gepack Žiga Kukovič. V zgodbo je vnesel ce - sto, očetov avto, štiri prijatelje in slepega potnika ter poskrbel za ravnotežje med zabavnimi in napetimi prizori. Film, ki so si ga med drugim že lahko ogledali gledalci v Ljubljani, Celju in Šentjurju, je gverilski projekt, ki ga je Šentjurčan ob popolni svobodi ustvar- janja posnel z ekipo mladih in zagnanih umetnikov. TINA STRMČNIK Ko se je Kukovič v srednji šoli z Robertom Kladnikom (slednji ima v filmu eno od glavnih vlog) in s še dvema prijateljema prvič odpravil na morje, je šlo narobe vse, kar je bilo možno. »Na pot smo se odpravili s starodobnim mer- cedesom, ki se je pokvaril. Z nadomestnim avtomobilom smo se zaleteli v eno od stavb na mejnem prehodu. Kolegu je potekla osebna izkaznica. Hr- vaški policist je odredil strog pregled, kjer smo se morali sleči do nagega. Pretresi so se kar vrstili, a naposled smo pri- šli varno do cilja,« se spominja. Veliko dogodivščin z opisane- ga potovanja k našim južnim sosedom je zajel v scenarij, ob čemer je dodal še nekaj izmi- šljenih vsebin, da bi ustvaril filmsko čarovnijo. Javšnik ga je vzel pod okrilje Čeprav se je zgodba ponu- jala kar sama, pisanje scena- rija ni bilo preprosto. Po treh letih poskušanja je ugotovil, da temu zalogaju ni kos. Nato je zagrizel v učenje. Pod svoje okrilje ga je vzel Matjaž Ja- všnik, prebral vseh 20 slabih poskusov in dal avtorju ravno pravo mero nasvetov. Kukovič je hvaležen, da njegov mentor ničesar ni naredil namesto njega. Omogočil mu je, da »Tri leta sem pazil na vsako vejico, vsako besedico. Želel sem, da bi bil scenarij popoln. Ko se je začelo snemanje, smo spremenili večino tega, kar sem napisal.« »Snemanja filma sem se lotil, da bi lahko bil ustvarjalec, režiser, scenarist. Zadnjega pol leta se žal ukvarjam z administrativnimi obveznostmi, ki jih nimam rad. Komaj čakam, da se bom lahko začel spet umetniško izražati. Ideje za nove projekte imam zapisane povsod po stanovanju.« Ekipa ustvarjalcev in gledalci, ki so se udeležili premiere v kinu Cineplexx Celje. (Foto: Andraž Purg) Žiga Kukovič (levo) je uveljavljen ustvarjalec vsebin za družbena omrežja, ki zadnja leta prodira tudi v filmski svet. Ob njem sta koproducent filma Matjaž Javšnik, ki ima v filmu manjšo vlogo, in Robert Kladnik, eden od glavnih igralcev. (Foto: arhiv ustvarjalcev filma) Pot na morje štirih prijateljev se obrne na glavo, ko ugotovijo, da jih spremlja slepi potnik … V naslovu filma se prepletata pogovorna beseda »gepek« za prtljažnik in angleška beseda »pack«, ki pomeni paket. (Foto: arhiv ustvar- jalcev filma) »Matjaž Javšnik je bil zelo prijazen, da se je pogovarjal z mano – z lahkovernim mulcem, ki je želel posneti celovečerni film. Pokazal sem mu svoj kratek predstavitveni video. Očitno je prepoznal, da me vodi neka posebna iskra. Ves čas mi je stal ob strani. Zdaj pri projektu sodeluje kot koproducent, v filmu pa ima tudi manjšo vlogo.« »Ljudje velikokrat rečejo, da je njihovo življenje kot film. Verjamem, da lahko zgodbo slehernika prenesemo na filmsko platno. Ne potrebujemo vedno svetovne vojne, dramatičnih dogodkov. Pomembnejša so pristna človeška čustva. Izziv je, kako zanimive anekdote splesti v celoto in napisati dober scenarij.« je lahko sam raziskoval in se razvijal. Svetoval mu je, kate- ro literaturo naj vzame v roke. Ogromno znanja je med dru- gim črpal iz objav na spletu. Pri spogledovanju z režijo celovečernega filma so mu prišle prav izkušnje, ki jih je nabral ob ustvarjanju dveh kratkih filmov, a tudi tiste, ki jih je nabral kot ustvarjalec vsebin za družbena omrežja. »V zadnjem času sem si tudi pri snovanju vsebin za omrežja vedno bolj želel biti za kame- ro in čim manj pred njo. Tudi svojim prijateljem sem poma- gal iskati zanimive kadre, dajal sem jim usmeritve, kako naj kaj zaigrajo. Vedno bolje se po- čutim za kamero in pri pisanju scenarijev. Počutim se, kot bi prispel domov.« Vodila jih je strast Še preden so igralci stopili na prizorišče snemanja filma Gepack, je bil najpomemb- nejši korak posvečen pripravi. Slednja je bila še posebej po- membna, ker so imeli na voljo le skromen proračun. Kukovič je, da je zbral dovolj denarja za kritje stroškov, pred začet- kom snemanja okrepil svojo dejavnost ustvarjanja vsebin za družbena omrežja. Koristilo mu je tudi, da je pri prejšnjih projektih spoznal ljudi, ki so imeli na voljo primerno opre- mo. »Vsem sem pojasnil, da je to projekt, ki temelji na strasti. Vodila sta nas neka posebna sila in spodbujanje drug dru- gega. Ko sem razmišljal o tem, kakšen zalogaj sem si nakopal, se mi je včasih vse skupaj zde- lo noro,« je dejal. Kakšen dvom se mu je v misli prikradel, ko je spre- mljal finančni načrt. Stroškov namreč ni bilo malo. Treba je bilo poskrbeti za prevoz eki- pe do vsake točke snemanja, med snemalnimi dnevi je bilo treba poskrbeti za prenočišča, hrano in vse drugo. Čeprav je film prejel le nekaj manjše finančne podpore, na primer donacijo študentskega kluba, so ustvarjalci skušali narediti največ, kar so lahko. »To, da nimaš veliko denarja, da odgo- vor na marsikatero vprašanje, saj preprosto nimaš izbire. Kar leto dni smo razmišljali, kateri avtomobil bi uporabili za snemanje. Naposled smo ugotovili, da smo najbolj po- polno izbiro imeli ves čas pred nosom,« je dejal Kukovič. Po- nosen je, da si izdelek, pod katerega se je podpisal, zdaj filmsko platno deli s projekti, ki imajo ogromne proračune. Scenarij je eno, resničnost drugo Asistent režije je načrt sne- manja strnil v 27 snemalnih dni. Produkcija je trajala leto dni, saj so imeli ustvarjalci nekaj težav s pridobivanjem potrebnih dovoljenj za snema- nje po državi. Včasih jim jo je zagodlo vreme. »Ko smo ugo- tovili, da smo celoten izdelek zastavili na visoki ravni, smo prizore, s katerimi nismo bili zadovoljni, posneli še enkrat. T o se je zagotovo izplačalo,« je pojasnil sogovornik. Čeprav je bil pri pisanju sce- narija pozoren na vsako vejico in vsako besedico, je končni izdelek začinila predvsem im- provizacija. Mentor igralcev Žiga Čamernik je Kukoviču namreč predstavil, kaj se zgo- di, ko imajo ustvarjalci na voljo svobodo. Predstavil mu je raz- korak med resničnimi čustvi in tistimi, ki jih za vsako ceno dirigira režiser. »Igralci imajo v sebi marsikaj, če jim pustiš, da se izrazijo. To, da so lahko improvizirali, se je izkazalo kot dobro. Marsikdo, ki si je film doslej ogledal, je namreč pohvalil naravno igro,« je dejal scenarist in režiser. K ustvarjanju filma je pova- bil ustvarjalce, s katerimi je lani in predlani posnel kratka filma z naslovom Barcelona in Kjer se prepirata dva … Oba izdelka sta na festivalu Muvit prejela prvo nagrado. V ome- njenih filmih je nastopilo tudi nekaj igralcev, ki jih lahko zdaj spremljamo v celovečercu. V glavnih vlogah med drugim nastopata Maks Dakskobler in Tine Ugrin, ki ju gledalci med drugim poznajo iz serije Gospod Profesor. »Izbral sem ekipo, s katero sem užival na snemanju, z njo pa se dobro ujamem tudi v prostem času. Prav zato, ker smo vsi s srcem sodelovali pri filmu, je nastal tako lep projekt. Ko smo potr- kali na vrata distributerjev, so bili dostopni in so z veseljem pogledali izdelek. Slednji je go- voril sam zase. Če bi bil slab, ga verjetno ne bi hoteli distri- buirati,« je zaključil. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 5, 1. februar 2024 NESKONČNOST DOMIŠLJIJE Maja Ravnikar Zabukovšek – zdravnica, strastna bralka in ustvarjalna avtorica Za prvi roman jo je navdihnil Harry Potter Ko so se njeni vrstniki morda še »lovili z vejicami«, je Maja Ravnikar Zabuko- všek že pisala svoj prvi roman. Tako je bilo pred dnevi mogoče slišati na literar- nem večeru, ki ga je Knjižnica Šentjur posvetila tej mladi avtorici. V najstniških letih je nanjo močno vplivala serija knjig o Harryju Potterju. V obdobju osnovne šole si je med policami s knjigami izposodila toliko del, da knjižničarji niso mogli verjeti, da jih lahko prebere. Strastna ljubiteljica literature, ki vsebino med platnicami osvaja tudi v italijanskem, španskem in češkem jeziku, je lani končala študij splošne medicine. Založba Primus je v istem letu izdala tudi njen distopični roman Vezi. TINA STRMČNIK Da branje lahko spodbudi pisanje, sta se v avli Ipavčevega kulturnega centra strinjala voditelj literarnega večera Matevž Zdolšek, sodelavec šentjurske knjižnice, in Maja Rav- nikar Zabukovšek, ki se je v Šentjur preselila, ko je začela obiskovati četrti razred osnovne šole, zdaj pa živi v Celju. »Ne vem točno, kdaj sem dobila idejo, da bi pisala knjige. A brez podpore in spodbude, ki jo nudi knjižnica, brez tega zavetišča, se tega verjetno ne bi nikoli lotila,« je dejala. V najstniških letih jo je najbolj navdu- ševala serija sed- mih romanov o Harryju Potterju. In slednji je bil navdih, da je pri dvanajstih letih začela pisati prvi roman Ta- bor treh ognjev. Ker je bil tako obsežen, je za- ložba prvi del razdelila na tri knjige, drugi deli pa, če- prav jih je Maja napisala, niso izšli. »Ko sem ugotovila, da rada pi- šem, se mi je odprl nov svet. Do takrat sem res veliko bra- la, se potapljala v zgodbe in domišljijo drugih pisateljev. Pisanje knjige mi je odpr- lo še nove možnosti,« je povedala Maja, ki blesti tudi na drugih področjih. Bila je zlata maturantka I. gimnazije v Celju. Štu- dirala je na Medicinski fakulteti v Ljubljani, trenutno je zaposle- na v Zdravstvenem domu Celje. Bere v številnih jezikih Še eno od močnih po- dročij 26-le- tnice so tuji jeziki in tudi pri tem ji pomagajo dela o Harryju Potterju. Ko se je učila angleščino, je ob koncu osnovne šole brala angleške izdaje omenjenih romanov. Kasneje ji je oče kupil vseh sedem delov serije v češkem jeziku, saj je razmišljala o tem, da bi študirala v Pragi. »Čeprav ne govorim dobro češko, lahko iz konteksta dobro razberem vsebino dogaja- nja,« je pojasnila. V zadnjih letih je veliko časa preživela v Španiji, zato je kupila in prebrala tudi nekaj izvodov teh fantazijskih del v špan- skem jeziku. Njen naslednji cilj je branje v italijanščini. Čeprav se tega jezika še ni učila, marsikaj že razume. Znanje italijanščine ji bo prišlo prav, da bo lahko v izvirnem jeziku brala dela ene najljubših pisateljic Elene Fer- ranto. Sicer so ji všeč tudi dela, ki prihajajo iz Japonske. Na svoji knjižni polici ima več del Harukija Murakamija, a tudi britanske pisateljice Jane Austen. Od vezi do prepadov družbe Založba Primus je lani izdala njeno delo Vezi, kjer se po opažanju Matevža Zdolška prepletajo prvine znanstvene fantastike, kri- minalke, trilerja, a tudi ščepec romantike. Dogajanje je postavljeno v izmišljeno mesto Borgonijo, kjer spoznamo mladega zdravni- ka Rena Tivolija. Slednji želi pobegniti pred revščino. Po nasilni bratovi smrti se Renu po- rušijo prepričanja, v katera je od nekdaj slepo verjel. Korak za korakom si sestavi novo sliko in sčasoma ugotovi, da nič ni tako, kot se zdi. Maja si je zamislila, da vse ljudi v Borgoniji povezujejo vezi. Gre za naraven pojav, ki se zgodi, ko se človek rodi. Takrat se med njim in še eno osebo kjerkoli na svetu sklene vez. Omenjeni osebi sta si namenjeni, sta duši dvojčici. Čeprav protagonisti vidijo vez, ki izhaja iz njihovega prsnega koša, ne vedo, kam vodi. Ko odrastejo, gredo iskat svoje »povezane«. Čeprav se zdi usojena ljubezen idealna, je življenje v Borgoniji vse prej kot takšno. V tej futuristični družbi namreč vlada izjemna raz- slojenost. Ogromen prepad vlada med višjimi družbenimi sloji, ki lahko živijo v lepem na- selju, uživajo svežo hrano, medtem ko drugi živijo v težjih razmerah. Na rob družbe so potisnjeni tudi tisti, katerih vez s sočlovekom je bila prekinjena iz kateregakoli razloga. Podobnosti z glavnim junakom Kot je avtorica romana Vezi povedala na literarnem večeru v šentjurski knjižnici, ima veliko skupnega s protagonistom roma- na, mladim zdravnikom Renom. Obema je skupno, da še nimata izkušenj in da včasih dvomita vase. Mladega zdravnika je prikazala kot normalnega človeka, ne pa kot kakšen vsemogočni lik, ki vse obvlada. »Zdravniki smo glede tega, kar lahko naredimo, da poma- gamo človeku, zelo omejeni,« je poudarila. In dodala, da so velikokrat soočeni z razmerami, kjer so povsem nemočni. »Svet Borgonije ni naš svet. Želela sem, da se to vidi tudi v imenih junakov, veliko imen sem si izmislila sama. Liki priimke dobijo iz kombinacije priimkov obeh staršev. Tudi njihovo razmišljanje je zelo drugačno od našega.« Čeprav je Ren protagonist zgodbe, ne sprej- me vedno pravih odločitev in ni vedno brez napak. Včasih je lahkoveren, včasih pristran- ski, ko ocenjuje ljudi, se velikokrat zmoti. Kljub temu stremi k temu, da bi delal dobro. »Tudi v mojem poklicu je pomembno, da se potrudim za bolnika. Da priznam svoje napa- ke, se iz njih učim ter ob tem spoznavam svoje prednosti in slabosti,« je povedala mlada pi- sateljica. Slednja ima še vrsto konjičkov. Med drugim na družbenem omrežju Instagram pripravlja objave o prebranih knjigah in skrbi za širjenje bralne kulture. Tako vadi kritično razmišljanje in se uči izražati svoje misli o knjižnih delih. Foto: Nik Jarh »Nimam najljubšega avtorja in tudi ne najljubšega žanra, čeprav so moja dela nekako bolj v polju znanstvene fantastike. Vezi so pravzaprav distopični roman.« »Kdorkoli me pozna, ve, da sem navdušena nad Harryjem Potterjem. Dela o tem junaku so izhajala v mojem najstniškem obdobju in takrat smo mladi v Harryju videli svojega vrstnika. Serija je navdušila številne bralce moje generacije.« Ko je pritisnila piko pod svojim delom, ga je poslala v branje različnim založbam. Založba Primus se je odločila za izdajo romana Vezi, in sicer v dveh delih. Sodelavec Knjižnice Šentjur Matevž Zdolšek in Maja Ravnikar Zabukovšek »Ko sem prvič prišla v Knjižnico Šentjur, sem si želela izposoditi dvanajst knjig, a mi je knjižničarka povedala, da si jih lahko izposodim največ deset. Takrat sem bila zelo razočarana. Sodelavci knjižnice so nato ugotovili, da lahko v tednu ali dveh res preberem dvanajst knjig. Od takrat so me le še podpirali in spodbujali.« Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 5, 1. februar 2024 NA FILMSKEM PLATNU Šentjurčan Žiga Kukovič se je podpisal pod scenarij in režijo filma Gepack Od počitniških peripetij do celovečerca Da ima vsak človek kakšno svojo pot, ki si jo zapo- mni za vse življenje, je prepričan scenarist in režiser filma Gepack Žiga Kukovič. V zgodbo je vnesel ce - sto, očetov avto, štiri prijatelje in slepega potnika ter poskrbel za ravnotežje med zabavnimi in napetimi prizori. Film, ki so si ga med drugim že lahko ogledali gledalci v Ljubljani, Celju in Šentjurju, je gverilski projekt, ki ga je Šentjurčan ob popolni svobodi ustvar- janja posnel z ekipo mladih in zagnanih umetnikov. TINA STRMČNIK Ko se je Kukovič v srednji šoli z Robertom Kladnikom (slednji ima v filmu eno od glavnih vlog) in s še dvema prijateljema prvič odpravil na morje, je šlo narobe vse, kar je bilo možno. »Na pot smo se odpravili s starodobnim mer- cedesom, ki se je pokvaril. Z nadomestnim avtomobilom smo se zaleteli v eno od stavb na mejnem prehodu. Kolegu je potekla osebna izkaznica. Hr- vaški policist je odredil strog pregled, kjer smo se morali sleči do nagega. Pretresi so se kar vrstili, a naposled smo pri- šli varno do cilja,« se spominja. Veliko dogodivščin z opisane- ga potovanja k našim južnim sosedom je zajel v scenarij, ob čemer je dodal še nekaj izmi- šljenih vsebin, da bi ustvaril filmsko čarovnijo. Javšnik ga je vzel pod okrilje Čeprav se je zgodba ponu- jala kar sama, pisanje scena- rija ni bilo preprosto. Po treh letih poskušanja je ugotovil, da temu zalogaju ni kos. Nato je zagrizel v učenje. Pod svoje okrilje ga je vzel Matjaž Ja- všnik, prebral vseh 20 slabih poskusov in dal avtorju ravno pravo mero nasvetov. Kukovič je hvaležen, da njegov mentor ničesar ni naredil namesto njega. Omogočil mu je, da »Tri leta sem pazil na vsako vejico, vsako besedico. Želel sem, da bi bil scenarij popoln. Ko se je začelo snemanje, smo spremenili večino tega, kar sem napisal.« »Snemanja filma sem se lotil, da bi lahko bil ustvarjalec, režiser, scenarist. Zadnjega pol leta se žal ukvarjam z administrativnimi obveznostmi, ki jih nimam rad. Komaj čakam, da se bom lahko začel spet umetniško izražati. Ideje za nove projekte imam zapisane povsod po stanovanju.« Ekipa ustvarjalcev in gledalci, ki so se udeležili premiere v kinu Cineplexx Celje. (Foto: Andraž Purg) Žiga Kukovič (levo) je uveljavljen ustvarjalec vsebin za družbena omrežja, ki zadnja leta prodira tudi v filmski svet. Ob njem sta koproducent filma Matjaž Javšnik, ki ima v filmu manjšo vlogo, in Robert Kladnik, eden od glavnih igralcev. (Foto: arhiv ustvarjalcev filma) Pot na morje štirih prijateljev se obrne na glavo, ko ugotovijo, da jih spremlja slepi potnik … V naslovu filma se prepletata pogovorna beseda »gepek« za prtljažnik in angleška beseda »pack«, ki pomeni paket. (Foto: arhiv ustvar- jalcev filma) »Matjaž Javšnik je bil zelo prijazen, da se je pogovarjal z mano – z lahkovernim mulcem, ki je želel posneti celovečerni film. Pokazal sem mu svoj kratek predstavitveni video. Očitno je prepoznal, da me vodi neka posebna iskra. Ves čas mi je stal ob strani. Zdaj pri projektu sodeluje kot koproducent, v filmu pa ima tudi manjšo vlogo.« »Ljudje velikokrat rečejo, da je njihovo življenje kot film. Verjamem, da lahko zgodbo slehernika prenesemo na filmsko platno. Ne potrebujemo vedno svetovne vojne, dramatičnih dogodkov. Pomembnejša so pristna človeška čustva. Izziv je, kako zanimive anekdote splesti v celoto in napisati dober scenarij.« je lahko sam raziskoval in se razvijal. Svetoval mu je, kate- ro literaturo naj vzame v roke. Ogromno znanja je med dru- gim črpal iz objav na spletu. Pri spogledovanju z režijo celovečernega filma so mu prišle prav izkušnje, ki jih je nabral ob ustvarjanju dveh kratkih filmov, a tudi tiste, ki jih je nabral kot ustvarjalec vsebin za družbena omrežja. »V zadnjem času sem si tudi pri snovanju vsebin za omrežja vedno bolj želel biti za kame- ro in čim manj pred njo. Tudi svojim prijateljem sem poma- gal iskati zanimive kadre, dajal sem jim usmeritve, kako naj kaj zaigrajo. Vedno bolje se po- čutim za kamero in pri pisanju scenarijev. Počutim se, kot bi prispel domov.« Vodila jih je strast Še preden so igralci stopili na prizorišče snemanja filma Gepack, je bil najpomemb- nejši korak posvečen pripravi. Slednja je bila še posebej po- membna, ker so imeli na voljo le skromen proračun. Kukovič je, da je zbral dovolj denarja za kritje stroškov, pred začet- kom snemanja okrepil svojo dejavnost ustvarjanja vsebin za družbena omrežja. Koristilo mu je tudi, da je pri prejšnjih projektih spoznal ljudi, ki so imeli na voljo primerno opre- mo. »Vsem sem pojasnil, da je to projekt, ki temelji na strasti. Vodila sta nas neka posebna sila in spodbujanje drug dru- gega. Ko sem razmišljal o tem, kakšen zalogaj sem si nakopal, se mi je včasih vse skupaj zde- lo noro,« je dejal. Kakšen dvom se mu je v misli prikradel, ko je spre- mljal finančni načrt. Stroškov namreč ni bilo malo. Treba je bilo poskrbeti za prevoz eki- pe do vsake točke snemanja, med snemalnimi dnevi je bilo treba poskrbeti za prenočišča, hrano in vse drugo. Čeprav je film prejel le nekaj manjše finančne podpore, na primer donacijo študentskega kluba, so ustvarjalci skušali narediti največ, kar so lahko. »To, da nimaš veliko denarja, da odgo- vor na marsikatero vprašanje, saj preprosto nimaš izbire. Kar leto dni smo razmišljali, kateri avtomobil bi uporabili za snemanje. Naposled smo ugotovili, da smo najbolj po- polno izbiro imeli ves čas pred nosom,« je dejal Kukovič. Po- nosen je, da si izdelek, pod katerega se je podpisal, zdaj filmsko platno deli s projekti, ki imajo ogromne proračune. Scenarij je eno, resničnost drugo Asistent režije je načrt sne- manja strnil v 27 snemalnih dni. Produkcija je trajala leto dni, saj so imeli ustvarjalci nekaj težav s pridobivanjem potrebnih dovoljenj za snema- nje po državi. Včasih jim jo je zagodlo vreme. »Ko smo ugo- tovili, da smo celoten izdelek zastavili na visoki ravni, smo prizore, s katerimi nismo bili zadovoljni, posneli še enkrat. T o se je zagotovo izplačalo,« je pojasnil sogovornik. Čeprav je bil pri pisanju sce- narija pozoren na vsako vejico in vsako besedico, je končni izdelek začinila predvsem im- provizacija. Mentor igralcev Žiga Čamernik je Kukoviču namreč predstavil, kaj se zgo- di, ko imajo ustvarjalci na voljo svobodo. Predstavil mu je raz- korak med resničnimi čustvi in tistimi, ki jih za vsako ceno dirigira režiser. »Igralci imajo v sebi marsikaj, če jim pustiš, da se izrazijo. To, da so lahko improvizirali, se je izkazalo kot dobro. Marsikdo, ki si je film doslej ogledal, je namreč pohvalil naravno igro,« je dejal scenarist in režiser. K ustvarjanju filma je pova- bil ustvarjalce, s katerimi je lani in predlani posnel kratka filma z naslovom Barcelona in Kjer se prepirata dva … Oba izdelka sta na festivalu Muvit prejela prvo nagrado. V ome- njenih filmih je nastopilo tudi nekaj igralcev, ki jih lahko zdaj spremljamo v celovečercu. V glavnih vlogah med drugim nastopata Maks Dakskobler in Tine Ugrin, ki ju gledalci med drugim poznajo iz serije Gospod Profesor. »Izbral sem ekipo, s katero sem užival na snemanju, z njo pa se dobro ujamem tudi v prostem času. Prav zato, ker smo vsi s srcem sodelovali pri filmu, je nastal tako lep projekt. Ko smo potr- kali na vrata distributerjev, so bili dostopni in so z veseljem pogledali izdelek. Slednji je go- voril sam zase. Če bi bil slab, ga verjetno ne bi hoteli distri- buirati,« je zaključil. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 5, 1. februar 2024 UMETNICA IN POPOTNICA Med pogovorom z Majo Blagojevič poleg njene mili- ne, mirnosti in prepričanja v svoje besede sogovornik na njej opazi hidžab, torej na- glavno ruto, ki navzen sim- bolizira pripadnost musli- manski veri. Maja je bila sicer vzgojena v katoliški veri, a kot pravi, ji ta ni nikoli ponu- dila odgovorov na vprašanja, ki so hkrati vedno bila njeni največji strahovi. »Kaj bo po smrti, kaj je smisel mojega obstoja? Strah me je bilo teh vprašanj in s prebiranjem ter preučevanjem muslimanske svete knjige sem našla odgo- vore. Od nekdaj sem verna, od nekdaj verujem v enega boga. To se ni spremenilo.« Celjanka Maja Blagojevič, kmalu Aragün, ima na svoje otroštvo lepe spomine. Prvič je na letalo sedla v osnovni šoli. V okviru šolskega pro- jekta Comenius je letela v Švedsko. Kmalu je ugotovila, da jo potovanja neizmerno privlačijo: »Odkar sem sme- la, sem opravljala študentsko delo. In vsak cent sem vložila v potovanja.« Pri sedemnaj- stih letih je med študentskim delom v neki trgovini brska- la po spletu in naletela na ugodne letalske vozovnice v Brazilijo. »Tri tedne sem poto- vala, samo na tem potovanju sem letela sedemnajstkrat. Ko vidiš svet, začneš ceniti, kar imaš, spoznavaš sebe in ugo- »Sijaj in eleganca, ki ju ne moreš doseči z nobeno drugo tehniko« Intuitivno slikanje, ki deluje terapevtsko Maja Blagojevič, ki bo v tem mesecu prevzela priimek svojega moža, s katerim je sicer poročena dve leti, je mlada Celjanka, ki je videla pol sveta. Med potovanji izprašuje sebe, išče svoje strasti in strahove, spoznanja pa so jo pri- peljala do druge veroizpovedi ter odkritja svoje poklicne poti. Danes je umetnica, ki obvlada tehnike ustvarjanja, ki so v Sloveniji izjemna redkost, sicer pa humanitarka, žena in še vedno ljubiteljica potovanj. EVA RUDMAN tavljaš, kako malo veš o svetu okoli in znotraj sebe. To me prevzema.« Modno oblikovanje, poučevanje in socialno delo Maja je obiskovala srednje- šolski program ustvarjalec modnih oblačil v Šolskem centru Celje. Sešila je kar ne- kaj oblačil, tudi svojo matu- rantsko obleko, sodelovala je pri mnogih projektih, modo pa še danes vidi kot način izražanja sebe: »Hitra moda, to me ne zanima. Moda je vi- dni izraz mojega notranjega sveta.« A vendarle ni želela »le šivati oblačil«, pravi, da je želela početi nekaj, kar na tem svetu pusti večji vtis. Med svojimi potovanji je spoznala šolske sisteme tre- tjih držav in želela je pou- čevati tam, kjer niti tekoča voda ni samoumevna. Tako se je odločila za študij na pe- dagoški fakulteti v Kopru, da bi po končani diplomi začela poučevati v Gambiji, a njene načrte je prekrižala korona. Šolanje je nadaljevala na ma- gistrskem študiju socialnega dela. »Krivice in diskrimina- cija me neizmerno bolijo. Že med študijem sem v sklopu praktičnega dela dodatnega izobraževanja za zakonito zastopnico mladoletnih brez spremstva delala v Postojni, kjer so v eni od šol nastanjeni ti tuji mladoletniki. Po študiju je bila to moja sanjska služba, ki sem se ji po enem letu mo- rala odreči.« »Ko sva se videla četrtič, sva se poročila« Na enem od svojih potovanj je Maja v Istanbulu v trgovini srečala svojega moža. Takrat sta si izmenjala stika na In- stagramu in tam se je njuna pot začela. Čeprav se Maja najprej ni odzivala na njego- va sporočila, jo je v nekem trenutku le premamilo ne- znano. Dopisovala sta si pol leta, ko se je Maja odločila in ga nenapovedano presenetila v Turčiji. »Obiskal bi me tudi on, a potovanje v države EU za Turke ni tako preprosto. Štiri dni sva preživela skupaj in se dogovorila, da se bova poročila. Lažje bi bilo, če bi se v Turčiji, mož Mahmut bi lažje dobil pravice za prihod v Slovenijo, a jaz sem si že- lela poroko doma z družino ob sebi.« Po dveh letih kalvarij s po- tnim listom, z delovno vizo in drugih formalnosti je njen iz- branec vendarle lahko pripo- toval v Slovenijo. Tisti četrtek sta se videla tretjič, v soboto, na dan poroke, četrtič. »Žele- la sem se poročiti z nekom, ki deli mojo muslimansko vero. Ne predstavljam si življenja z nekom, ki ni iste vere, kajti ta vera je način življenja. In takrat se je najino spoznava- nje začelo.« Čeprav ne govo- rita popolne angleščine, sta vendarle našla skupni jezik. Danes njega navdušuje, da Slovenci v naravi na spreho- du pozdravimo neznanca, da živimo tako povezani s špor- tom in z naravo, nikakor pa se ne uspe navaditi na hrano, še posebej ker je Maja vegetari- janka. »Prihajava iz različnih okolij, ampak nama uspeva premagovati razlike in nama je lepo,« je povedala Maja na dan njune druge obletnice. Končno primeren čas za veliko ljubezen S tem naslovom nimam v mislih Majinega moža, tem- več njeno strast do ustvar- janja, slikanja. »Kar nekaj tehnik slikanja sem že preiz- kusila, a med študijem sem naletela na tehniko slikanja z alkoholnimi črnili, ki me je prevzela. In ko sva se iz Pri- morske preselila v Celje, ker je življenje tam preprosto predrago, hkrati pa sem že- lela biti blizu svoje družine, je to bila moja priložnost.« Kar nekaj izzivov je Maja morala premagati že iz vidika drage primerne opreme, ki v Sloveniji ni na voljo. A uspelo ji je in danes, zaenkrat še v stanovanju, ustvarja čudovi- te stenske tridimenzionalne slike in umetnine s tehniko alkoholnih črnil. Razstava, prodaja, tečaji in atelje Prvo od omenjenih je umetnica že uspela uresni- čiti. Minuli mesec je svoje izdelke razstavljala v Atelje- ju MS v Zrečah. V prihodnje si mlada Celjanka izjemno želi svoj atelje: »Res želim najti prostor, kjer bi lahko pripravljala tečaje. Tehnika ustvarjanja z alkoholnimi črnili je v Sloveniji zelo ne- znana, hkrati so črnila težko obvladljiva, zahtevajo precej spretnosti, ustvarjanje z nji- mi je izjemno terapevtsko. Tu ni motivov, so le čustva, ki jih izliješ na papir.« Sicer Maja trenutno veliko ustvarja tudi po naročilu. Svoja dela kaže na profilu Instagram pod umetniškim imenom Su- mejart, pa tudi na svoji spletni strani. Tako želi v prihodnosti v ateljeju združiti ljubezen do po- učevanja, umetnosti, se s svoji- mi strastmi tudi preživeti, hkra- ti pa potovati. »Na potovanjih sem kar zahtevna sopotnica, vstajam zgodaj in želim videti vse. To zdaj sprejema tudi moj mož, ki končno lahko potuje. Skupaj tako rada odkrivava svet – tako in drugače.« (Foto: Andraž Purg) Maja na razstavi Art Expo 2023 na Brdu pri Kranju. (Foto: osebni arhiv) Maja med ustvarjanjem z alkoholnimi črnili uporablja masko zaradi alkoholov, ki izhlapevajo, in zrači prostor. Tako ustvarja, ko je v stanovanju sama. (Foto: osebni arhiv) Takšno 3D-sliko Maja ustvarja vsaj 20 ur. Pri tem uporablja svoje stare šale. (Foto: osebni arhiv) Primer Majine foto- grafije v prostoru. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 5, 1. februar 2024 OSEBNOSTNA RAST Pogovor sva začeli z njeni- mi spomini na otroška leta, ko je veliko časa preživljala v naravi, nabirala gobe in ze- lišča ter se na Veliki planini pogosto družila s pastirica- mi. Očetu je hvaležna, da ji odprl oči za lepoto narave že v rosnih letih. Pri sedmih letih ji je umrla mama. S pet let starejšo sestro in z očetom so ostali sami. Oče je tolažbo iskal v alkoholu. »Vsi okoli mene so jokali, jaz pa sem »Partnerja nisem zmogla zapustiti, bila sem zmanipulirana in čustveno povsem otopela, zbegana, nemočna, prestrašena. Nisem znala iz tega neznosnega pekla.« »Ne le misli, tudi nek močan občutek me je silil, naj si vzamem življenje. Da bom potem rešena vsega. In bodo drugi dojeli, kaj so mi storili v življenju.« »Do nikogar ne čutim zamere ali sovraštva. Nisem več v vlogi žrtve, vajeti življenja sem vzela v svoje roke. Vsak ima v sebi to moč. Le prepoznati jo mora in ji zaupati.« Bila je povsem na dnu. Več let. V obeh partnerskih odno- sih je bila pogosto deležna psihičnega in fi zičnega nasilja, tudi ko je bila visoko noseča, jo je partner brutalno prete- pel, da je pristala v bolnišnici. Sledila je huda depresija, zdravila se je v vojniški psihiatrični bolnišnici, a kljub temu so bile misli, ki so jo nagovarjale k samomoru, ve- dno pogostejše. Kako se je uspela rešiti iz agonije, mi je Nataša pripovedovala na sončen zimski dan na vrtu enega od lokalov v njenem domačem Žalcu. Čeprav sva se srečali prvič, me je dobrodušno objela, takoj me je prevzela s svojo toplino in spontanostjo. In s kakšnim žarom je govorila o svojih načrtih za prihodnost. Danes je ona tista, ki nudi pomoč ljudem v raznovrstnih stiskah kot predavateljica, motivacijska govornica in avtorica programov za osebno- stno rast. BARBARA FURMAN »Če sem si ›skreirala sranje‹, si lahko tudi sanje« Nataša Meznarič o tem, kako se je izvila iz primeža hude depresije in misli o samomoru imela videnje, da je z mami- co vse v redu, zato mi ni bilo jasno, zakaj so žalostni. Šele kasneje sem se soočila s sti- sko, saj se nisem mogla z ni- komer pogovoriti o tem, kako se počutim. Pogrešala sem čustveno podporo, hrepenela sem po občutkih varnosti in sprejetosti. Prepuščena sem bila sama sebi,« se spominja V začaranem krogu nasilja Takrat je ponotranjila vlogo žrtve. V občutljivih najstni- ških letih je imela zelo slabo samopodobo, pogosto je sli- šala, da iz nje nikoli nič ne bo. V srednješolskih in štu- dentskih letih je na zabavah pogosto posegala po alkoho- lu, da bi tako odpravila nemir, žalost, nezadovoljstvo. A ni. Tudi v partnerskih odnosih ne. »Ko sem se poročila, sem upala, da bom srečna. Rodila sem sina Jakoba, ki je danes star 23 let. A zakon je bil vse prej kot srečen, prišlo je tudi do nasilja. Po letu in pol sva se razšla.« A je šla z dežja pod kap. Naslednji partner je bil še bolj nasilen do nje. Alkoholik in odvisnik od drog jo je pre- tepal in psihično maltretiral. Večkrat ji je grozil, da jo bo ubil. »Šest let sem živela v ne- nehnem strahu in brezupu. Da bi se pomirila, sem se to- lažila z alkoholom. Partnerja nisem zmogla zapustiti, bila sem zmanipulirana in čustve- no povsem otopela, zbegana, nemočna, prestrašena. Ni- sem znala iz tega neznosnega pekla,« priznava. Bila je v visoki nosečno- sti, ko jo je zadnjič brutalno pretepel, in to pred sinovimi očmi. Odpeljali so jo v bolni- šnico. Ko si je opomogla, sta se s sinom zatekla k sestri- ni družini. Kmalu je rodila hčerko. Občina Žalec ji je za- gotovila stanovanje za žrtve nasilja. Ker je vsa nasilna dejanja prijavljala policiji in je bila o njenem primeru seznanjena tudi socialna služba, se je od- ločila, da bo partnerja tožila. Kar sedem let je čakala, da je primer prišel na sodišče, kjer je priznal vsa očitana nasilni- ška dejanja, a mu je sodnica prisodila le šestmesečno po- gojno kazen. »Ne morem ra- zumeti, zakaj je bilo sodišče tako prizanesljivo do njega, saj smo v naši družbi tako glasni, ko na načelni ravni obsojamo nasilje nad žen- skami.« Zdelo se je, da bo Nataša po vseh hudih preizkušnjah na- posled zaplavala v mirnejše vode življenja, a ni bilo tako. Misli na samomor Nakopičena stresna dožive- tja so se sčasoma odrazila v shizofreniji, zato so jo zdra- vili v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Prejemala je antipsi- hotike, vendar se je stanje še poslabšalo, zapadla je v hudo depresijo. »Vse dneve sem razmišljala le o tem, kako naj naredim samomor. Ne le mi- Žalčanka Nataša Meznarič pravi, da je hvaležnost njeno vodilo v življenju. Svoje izkušnje in znanje namerava strniti tudi v knjigi. Utrinek s predavanja Pot do sreče in notranjega miru v vojniški knjižnici. sli, tudi nek močan občutek me je silil, naj si vzamem ži- vljenje. Da bom potem rešena vsega. In bodo drugi dojeli, kaj so mi storili v življenju. Grozno je bilo. A me je misel na otroka rešila, da si nisem vzela življenja.« Po dogovoru z zdravnico je začela uživati antidepresi- ve. Tri mesece jih je jemala in v tistem času se je uspela umiriti. Začela je brati knjige s področja duhovnosti, psi- hologije, osebnostne rasti. Po nasvete se je zatekla k ljudem, ki so uspešno preb- rodili izzive, s katerimi se je soočala sama. »Če je uspelo njim, bo tudi meni, sem si po- gosto govorila. Hodila sem na predavanja in delavnice. Bila sem odprta za nova znanja in spoznanja. Njihove nasve- te sem dosledno upoštevala. Vsako jutro sem uživala C- -vitamin, se bolj zdravo pre- hranjevala, uživala CBD-ka- pljice. Začela sem meditirati in hoditi v naravo, predvsem v okoliške hribe. Najprej z odporom, sčasoma sem hojo vzljubila in se po nekaj me- secih na vrhu hriba prvič iz srca nasmejala.« Nov začetek Kot diplomatka agronomije je med drugim delala v kme- tijski zadrugi, nekaj časa je imela svojo cvetličarno, naj- bolj je uživala pri pripravi poročnih šopkov. V veliko veselje ji je tudi urejanje oko- lice hiš. Vsem, ki so ji povzročali gorje, je odpustila, »Do ni- kogar ne čutim zamere ali sovraštva. Nisem več v vlo- gi žrtve, vajeti življenja sem vzela v svoje roke. Če sem si ›skreirala sranje‹, si lahko tudi sanje. Vsak ima v sebi to moč, le prepoznati jo mora in ji zaupati. Včasih sem mi- slila, da so problemi večji od mene, danes vem, da sem jaz večja od njih. Največjo moč sem našla v občutku hvale- žnosti.« Zdaj ne mine dan, da ne bi meditirala. »Meditacija me pomirja in navdihuje. V me- ditaciji sem prejela sporočilo, naj o svojih izkušnjah in pri- dobljenih znanjih predavam ljudem, sicer bom zbolela. Prepričana sem, da ljudje zbolijo zato, ker ne živijo v skladu s seboj, ker si ne znajo prisluhniti in ne znajo slediti temu, kar si zares želijo.« Prvo predavanje je imela pred približno štirimi leti v Hiši Sadeži družbe v Žalcu, zatem v medgeneracijskem centru v Preboldu, danes pre- dava po vsej Sloveniji, tudi na Hrvaškem. Na predava- njih se loteva različnih tem s področja osebnostne rasti. Sredi marca bosta imela z dr. Nenadom Petkovićem iz Be- ograda predavanje v Ljublja- ni. Na svojem Youtubovem kanalu Planet ljubezni brez- plačno objavlja motivacijske posnetke, svoje izkušnje deli na družbenih omrežjih. Zasnovala je svoj mentorski program, ki ga je poimeno- vala Pot do notranjega miru in sreče. Traja štiri mesece, udeležencem nudi pomoč na področju osebnostne rasti. Kot pravi, bo napisala tudi knjigo. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 5, 1. februar 2024 SPONTANA ZANOSITEV Za Petrovićeva, mlad par iz Banjaluke, je bilo prav go- tovo veliko presenečenje, ko sta izvedela, da Milana pod srcem ne nosi samo enega otročka, temveč kar štiri. Za- radi vseh tveganj, ki jih več- Obiskali smo četverčke Čudež iz ljubljanske porodnišnice V ljubljanski porodnišnici se je pretekli konec tedna zgodil čudež, na katerega so se pripravljali kar nekaj tednov. Po enajstih letih so se spet rodili četverčki, štirje fantje, ki sta jih mamica Milana in očka Nemanja Petrović iz Banjaluke poimenovala po štirih evangelistih: Matej, Luka, Marko in Jovan. Srečno rojstvo četverčkov je veliko priznanje za lju- bljansko porodnišnico in vso ekipo, ki je mamico spremljala med nosečnostjo in vodila porod, ter tudi za ekipo, ki sedaj skrbi za fante, je povedala dr. Mirjam Druškovič, vodja po- rodnega oddelka ljubljanske porodnišnice. »Že od prvih pregledov so bili prijazni in profesionalni in tako do konca nosečnosti. Zahvaljujem se sestram v četrtem nadstropju, ki so od 28. novembra, ko je bila žena sprejeta pri njih, zelo lepo skrbele zanjo vse do poroda,« je zapisal očka Nemanja. »Pri tem rojstvu se je zgodilo več čudežev. Prvi je že ta, da je mamica spontano zanosila s četverčki, kar je izjemno redko,« pravi Druškovičeva. plodna nosečnost prinaša, sta se odločila za ljubljansko porodnišnico, kjer imajo stro- kovnjaki ogromno znanja v patologiji nosečnosti in odlič- no infrastrukturo, da si upajo voditi takšno nosečnost. Ko je doktor Aleksander Andjelić v Leonišču potrdil, da gre za četverčke, je nosečnico pre- vzela vodja porodnega bloka ljubljanske porodnišnice, gi- nekologinja in porodničarka Mirjam Druškovič, ki prizna- va, da je za njo precej stresno obdobje in da se je po nekaj tednih skrbi za mlado mami- co oddahnila šele prejšnjo nedeljo, ko so se vsi štirje malčki rodili živi ter brez ve- čjih zapletov, tako zanje kot tudi za mamico. »Z vso ekipo smo po porodu nazdravili,« priznava Druškovič, vesela, da se je vse srečno izteklo. Serija čudežev »Pri tem rojstvu se je zgo- dilo več čudežev. Prvi je že ta, da je mamica spontano za- nosila s četverčki, kar je izje- mno redko.« Predstojnik po- rodnišnice Gorazd Kavšek je našel podatek, da se četverčki rodijo na 500.000 porodov ali manj, spontana zanositev s četverčki pa je še redkejša. »Drugi čudež je bil, da je bilo telo porodnice sposobno spe- ljati nosečnost do tridesetega tedna in enega dne. Tretji ču- dež pa, da so se rodili v dana- šnjem času, ko je medicina toliko napredovala, da so ob pomoči sposobni preživeti.« Potem ko je Druškovičeva vzela bodočo mamico če- tverčkov pod svoje okrilje, je s pregledi in v sodelovanju s kolegi ugotovila, da ne gre le za to, da so spontano spočeti otroci štirje, temveč tudi da gre najverjetneje za enojajčne četverčke, pri čemer so si tri- je delili eno posteljico, četrti pa je imel svojo. Specialist za visoko tvegane nosečnosti iz porodnišnice v Dallasu Brian Rinehart je paru, ki je pred štiri mi leti dobil enojajčne četverčke, ki so si delili eno samo posteljico, namreč ra- Presrečna mlada starša Milana in Nemanja (Foto: FB) Četverčki se dobro počutijo. (Foto: UKC) Mirjam Druškovič, dr. med., ki je bodočo mamico četverčkov vzela pod svoje okrilje in fante porodila, je vesela, da se je vse dobro izteklo. KATJA BOŽIČ zložil, da je na svetu znanih samo 72 takih primerov in da je možnost, da se kaj takega zgodi, 1: 15 milijonov. Torej so ti štirje »svetopisemski« dečki, ki so se ob nesebični podpori najbolj usposobljene ekipe rodili na naših tleh, res nekaj izjemnega! Vedno se lahko zaplete Seveda pa večplodna no- sečnost vedno pomeni viso- ko tveganje tako za plodove kot tudi za nosečnico, zato se je Druškovičeva z noseč- nico še precej na začetku nosečnosti temeljito pogo- vorila in ji predstavila vse mogoče scenarije. »Tu gre namreč za zelo tvegano no- sečnost, prezgodnji porod in za različne zaplete, značilne za večplodno nosečnost – od transfuzije krvi od enega plo- da k drugemu, za selektivni zastoj plodove rasti in druge bolezni, značilne za noseč- nost, kot npr. hipertenzivne bolezni v nosečnosti in pree- klampsija, odmre lahko eden ali več plodov v maternici … Zaradi vseh teh zapletov se lahko zgodi, da je treba no- sečnost predčasno zaključi- ti. Ženski v takem primeru v zgodnji nosečnosti predstavi- mo tveganja in jo seznanimo z možnostjo redukcije ene- ga ali več plodov. Vendar si je mamica želela nosečnost speljati do konca. Takrat je naloga zdravnika, da z vso odgovornostjo in resnostjo spremlja nosečnico. Gospa je bila izredno predana pacient- ka, zadovoljna je bila z vsako oskrbo, zato jo je bilo prije- tno spremljati.« Petrovićeva sta se s starejšim, petletnim sinom Konstantinom pred meseci preselila v Celje, kjer je Nemanja tudi dobil služ- bo. Prav zaradi oddaljenosti ljubljanske porodnišnice od Celja in zaradi nevarnosti prezgodnjega poroda so Mi- lano v triindvajsetem tednu hospitalizirali. Pomagala jim je mati narava Zaradi vseh zgoraj ome- njenih možnih zapletov so v porodnišnici skrbno skrivali podatek, da imajo nosečni- co s četverčki. »Malo smo vraževerni,« pravijo. Mirjam Druškovič nam zaupa, da je bil zanjo to kar velik izziv. »Nenehno si zaskrbljen, ali bo vse v redu, prebirala sem različno literaturo, zbirala članke o podobnih primerih, s kolegi specialisti s klinične- ga oddelka za perinatologijo sem se pogovarjala o prime- ru, delili smo si klinična mne- nja in izkušnje, veliko mi je pomagala tudi vsakodnevna klinična praksa vodenja tve- ganih nosečnosti, kot sta npr. vodenje nosečnosti z dvojčki in nosečnosti z grozečim pre- zgodnjim porodom. Tako lah- ko rečem, da smo vsi skupaj optimalno vodili in pripeljali nosečnico do cilja. Seveda pa je pri vodenju takšne noseč- nosti tudi zelo pomembno vzajemno zaupanje med no- sečnico in porodničarjem.« Najbolj stresen je bil zanjo zadnji teden, ko je imel eden od fantov čedalje manj plo- dovnice, zaostajal je v rasti in bi lahko prišlo do zapletov, pa je k sreči vmes posegla narava sama. Nosečnica je po pretečenih tridesetih te- dnih prejšnjo nedeljo dobila spontane popadke, zato so se ob štirih popoldne odločili za urgentni carski rez. Vse jim je šlo na roko. »Bila je mirna nedelja, zato se je vsa ekipa – sestre, pediatri, babice, in- štrumentarke, anesteziološki tim – imela čas pripraviti.« Dogodek so vsi z nestrpno- stjo pričakovali. »Tako je en- kraten, da se mi v moji praksi verjetno ne bo več zgodil. Vsi so želeli biti zraven. Bili smo zelo pozitivni, ponosna sem na vso ekipo. Tudi na sestre na oddelku za patološko no- sečnost, ki so gospe vsesko- zi stale ob strani, jo bodrile in spodbujale, da se je med njimi razvil prav poseben odnos.« Razložila nam je, da pred posegom vedno vizua- lizira potek carskega reza in predvidi različne možnosti. »Točno sem ve dela, kje kate- ri deček leži in po kakšnem vrstnem redu jih bom poro- dila.« Zahteven carski rez je Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 5, 1. februar 2024 SPONTANA ZANOSITEV »Bila je mirna nedelja, zato se je vsa ekipa – sestre, pediatri, babice, inštrumentarke, anesteziološki tim – imela čas pripraviti.« Dečki so dihalno še malo nestabilni, sicer pa jim gre dobro, je povedala dr. Cerarjeva. Starša pa že komaj čakata, da jih bosta lahko stisnila v svoje naročje. Dr. Lilijana Kornhauser Cerar ob pomoči svoje ekipe bdi nad dečki v Enoti za intenzivno zdravljenje in nego novo- rojenčkov. izvedla ob pomoči predstojni- ka Kavška in ene od speciali- zantk, Vanje Kotar Cerar, ki je bila presrečna, da je lahko del zgodbe. Odlično je bilo tudi, da je pod nadzorom anestezi- ologinje prof. Tatjane Stopar Pintarič nosečnica lahko v spinalnem bloku sodelovala pri porodu vseh dečkov, jih takoj videla in slišala, kar je za mamice izrednega pome- na. Dečke pa je, kot nam je kasneje razložila dr. Lilija- na Kornhauser Cerar, vodja oddelka za prezgodaj rojene otroke, potem pričakala cela ekipa medicinskih sester ter babic (Maruša, Klara, Pia, Martina) in pediatrinja ne- onatologinja Tina Perme, ki so bile pripravljene, da jih primerno oskrbijo. »Svoje- mu poklicu sem predana in ga obožujem, presrečna sem, če nam uspe s skupnimi mo- čmi takšno zgodbo uspešno zaključiti, to je rezultat dela celotne porodnišnice,« je še povedala Mirjam Druškovič, ki je dečke predala v oskrbo Enoti za intenzivno zdravlje- nje in nego novorojenčkov, ki jo vodi dr. Cerarjeva. A še vedno jih pride vsak dan po- gledat in je v stiku z mamico. Glasno so naznanili svoj prihod Na intenzivnem oddelku za novorojenčke so se na nji- hov prihod dolgo pripravljali. »Eni nedonošenčki namreč potrebujejo dodaten kisik, drugi predihavanje preko ma- ske, nekateri takojšnjo agre- sivno pomoč pri dihanju, ti četverčki pa tega k sreči niso potrebovali,« je povedala dr. Cerarjeva. Fantje so namreč že ob rojstvu pokazali, da imajo močna pljuča, saj so se drli na ves glas. »Eno od sob na intenzivnem oddelku smo pripravili samo zanje, skupaj s štirimi inkubatorji, monitorji, aparati za pomoč pri dihanju, črpalkami za dovajanje tekočin in zdravil, če bi bilo treba, nanje pa je čakala tudi okrepljena ekipa intenzivnega neonatalnega oddelka. Dečki imajo vse značilnosti 30-tedenskih ne- donošenčkov – zlasti dihalno so še nestabilni, sicer pa jim gre dobro.« Mamica jih je v preteklem tednu obiskova- la, jih ljubkovala. V času od konca naše redakcije pa do izida te številke so se verje- tno že prvič kengurujčkali, da so spet občutili materino bližino in se začeli spoznava- ti z očetom. »Dokler mamica ne bo imela svojega mleka, bodo otroci dobivali donirano žensko mleko iz naše mlečne banke, ki je začela delovati aprila lani. Donatorke so iz- ključno mame nedo nošenč- kov iz intenzivne, ki imajo mleka več, kot ga potrebuje njihov otrok, kajti njihovo mleko je bogatejše z belja- kovinami, kalorijami in mi- nerali v primerjavi z mlekom mater, ki so rodile donošene novorojenčke. Mleko je testi- rano in nadzorovano, tako da je to najvarnejša prehrana za nedonošenčke.« Čudež v živo Ob maminem dovoljenju sta nas Druškovičeva in Ce- rarjeva peljali k štirim kore- njakom in s fotografom sva bila ganjena ob pogledu na male borce, čudež porodni- šnice. Čudežni pa so seveda tudi vsi drugi mali borci, ki se ob pomoči srčnega osebja borijo vsak za svoj napre- dek, da bodo dovolj zreli, da končno zaživijo s svoji- mi starši. Če bo vse v redu, se bodo četverčki svojemu bratcu Konstantinu pridru- žili čez kakšen mesec in pol. Prav gotovo jih že nestrpno pričakuje, kot tudi njegova starša, s katerima si v teh dneh novinarji zelo želimo spregovoriti besedo ali dve, a se zavedamo, da si, sicer neskončno srečna, trenutno želita svojo energijo usmeriti v skrb za malčke. Očka Ne- manja se je na FB-strani poro- dnišnice javno zahvalil ekipi UKC Ljubljana. »Že od prvih pregledov so bili prijazni in profesionalni in tako do kon- ca nosečnosti. Zahvaljujem se sestram v četrtem nadstropju, ki so od 28. novembra, ko je bila žena sprejeta pri njih, zelo lepo skrbele zanjo vse do poroda. Na koncu bi se rad zahvalil Mirjam Druškovič in Gorazdu Kavšku, predstojni- ku klinike, ter njuni ekipi, ki je imela vse pod nadzorom do konca,« je zapisal. Na družbe- nih omrežjih je svojo srečo, da je dobila kar štiri vnuke naenkrat, razkrila tudi babi- ca četverčkov. Ponosa pa ni skrival niti župan Banjaluke Draško Stanivuković, ki je na FB zapisal, da je novica o roj- stvu četverčkov ena najlepših za mesto in da naj bo takih novic v prihodnosti čim več. Vsakemu dečku mesto podar- ja 500 evrov. Prav tako lahko računajo na pomoč države, je obljubil predsednik Repu- blike Srbske Milorad Dodik. Mlado družino vsekakor čaka veliko lepih trenutkov in kup izzivov. Prav gotovo bi bil za- nje dobrodošel kakšen nasvet staršev četverčkov, ki so se pri nas rodili v zadnjih štirinajstih letih. Družino Prošt iz Boro- vaka pri Podkumu – njihovi otroci Jure, Rebeka, Klara in Neža so danes že navihani najstniki – smo od vsega za- četka spremljali tudi v naši reviji. Družini Petrović seveda tudi mi iskreno čestitamo in ji želimo vso srečo! Foto: Šimen Zupančič Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 5, 1. februar 2024 SPONTANA ZANOSITEV Za Petrovićeva, mlad par iz Banjaluke, je bilo prav go- tovo veliko presenečenje, ko sta izvedela, da Milana pod srcem ne nosi samo enega otročka, temveč kar štiri. Za- radi vseh tveganj, ki jih več- Obiskali smo četverčke Čudež iz ljubljanske porodnišnice V ljubljanski porodnišnici se je pretekli konec tedna zgodil čudež, na katerega so se pripravljali kar nekaj tednov. Po enajstih letih so se spet rodili četverčki, štirje fantje, ki sta jih mamica Milana in očka Nemanja Petrović iz Banjaluke poimenovala po štirih evangelistih: Matej, Luka, Marko in Jovan. Srečno rojstvo četverčkov je veliko priznanje za lju- bljansko porodnišnico in vso ekipo, ki je mamico spremljala med nosečnostjo in vodila porod, ter tudi za ekipo, ki sedaj skrbi za fante, je povedala dr. Mirjam Druškovič, vodja po- rodnega oddelka ljubljanske porodnišnice. »Že od prvih pregledov so bili prijazni in profesionalni in tako do konca nosečnosti. Zahvaljujem se sestram v četrtem nadstropju, ki so od 28. novembra, ko je bila žena sprejeta pri njih, zelo lepo skrbele zanjo vse do poroda,« je zapisal očka Nemanja. »Pri tem rojstvu se je zgodilo več čudežev. Prvi je že ta, da je mamica spontano zanosila s četverčki, kar je izjemno redko,« pravi Druškovičeva. plodna nosečnost prinaša, sta se odločila za ljubljansko porodnišnico, kjer imajo stro- kovnjaki ogromno znanja v patologiji nosečnosti in odlič- no infrastrukturo, da si upajo voditi takšno nosečnost. Ko je doktor Aleksander Andjelić v Leonišču potrdil, da gre za četverčke, je nosečnico pre- vzela vodja porodnega bloka ljubljanske porodnišnice, gi- nekologinja in porodničarka Mirjam Druškovič, ki prizna- va, da je za njo precej stresno obdobje in da se je po nekaj tednih skrbi za mlado mami- co oddahnila šele prejšnjo nedeljo, ko so se vsi štirje malčki rodili živi ter brez ve- čjih zapletov, tako zanje kot tudi za mamico. »Z vso ekipo smo po porodu nazdravili,« priznava Druškovič, vesela, da se je vse srečno izteklo. Serija čudežev »Pri tem rojstvu se je zgo- dilo več čudežev. Prvi je že ta, da je mamica spontano za- nosila s četverčki, kar je izje- mno redko.« Predstojnik po- rodnišnice Gorazd Kavšek je našel podatek, da se četverčki rodijo na 500.000 porodov ali manj, spontana zanositev s četverčki pa je še redkejša. »Drugi čudež je bil, da je bilo telo porodnice sposobno spe- ljati nosečnost do tridesetega tedna in enega dne. Tretji ču- dež pa, da so se rodili v dana- šnjem času, ko je medicina toliko napredovala, da so ob pomoči sposobni preživeti.« Potem ko je Druškovičeva vzela bodočo mamico če- tverčkov pod svoje okrilje, je s pregledi in v sodelovanju s kolegi ugotovila, da ne gre le za to, da so spontano spočeti otroci štirje, temveč tudi da gre najverjetneje za enojajčne četverčke, pri čemer so si tri- je delili eno posteljico, četrti pa je imel svojo. Specialist za visoko tvegane nosečnosti iz porodnišnice v Dallasu Brian Rinehart je paru, ki je pred štiri mi leti dobil enojajčne četverčke, ki so si delili eno samo posteljico, namreč ra- Presrečna mlada starša Milana in Nemanja (Foto: FB) Četverčki se dobro počutijo. (Foto: UKC) Mirjam Druškovič, dr. med., ki je bodočo mamico četverčkov vzela pod svoje okrilje in fante porodila, je vesela, da se je vse dobro izteklo. KATJA BOŽIČ zložil, da je na svetu znanih samo 72 takih primerov in da je možnost, da se kaj takega zgodi, 1: 15 milijonov. Torej so ti štirje »svetopisemski« dečki, ki so se ob nesebični podpori najbolj usposobljene ekipe rodili na naših tleh, res nekaj izjemnega! Vedno se lahko zaplete Seveda pa večplodna no- sečnost vedno pomeni viso- ko tveganje tako za plodove kot tudi za nosečnico, zato se je Druškovičeva z noseč- nico še precej na začetku nosečnosti temeljito pogo- vorila in ji predstavila vse mogoče scenarije. »Tu gre namreč za zelo tvegano no- sečnost, prezgodnji porod in za različne zaplete, značilne za večplodno nosečnost – od transfuzije krvi od enega plo- da k drugemu, za selektivni zastoj plodove rasti in druge bolezni, značilne za noseč- nost, kot npr. hipertenzivne bolezni v nosečnosti in pree- klampsija, odmre lahko eden ali več plodov v maternici … Zaradi vseh teh zapletov se lahko zgodi, da je treba no- sečnost predčasno zaključi- ti. Ženski v takem primeru v zgodnji nosečnosti predstavi- mo tveganja in jo seznanimo z možnostjo redukcije ene- ga ali več plodov. Vendar si je mamica želela nosečnost speljati do konca. Takrat je naloga zdravnika, da z vso odgovornostjo in resnostjo spremlja nosečnico. Gospa je bila izredno predana pacient- ka, zadovoljna je bila z vsako oskrbo, zato jo je bilo prije- tno spremljati.« Petrovićeva sta se s starejšim, petletnim sinom Konstantinom pred meseci preselila v Celje, kjer je Nemanja tudi dobil služ- bo. Prav zaradi oddaljenosti ljubljanske porodnišnice od Celja in zaradi nevarnosti prezgodnjega poroda so Mi- lano v triindvajsetem tednu hospitalizirali. Pomagala jim je mati narava Zaradi vseh zgoraj ome- njenih možnih zapletov so v porodnišnici skrbno skrivali podatek, da imajo nosečni- co s četverčki. »Malo smo vraževerni,« pravijo. Mirjam Druškovič nam zaupa, da je bil zanjo to kar velik izziv. »Nenehno si zaskrbljen, ali bo vse v redu, prebirala sem različno literaturo, zbirala članke o podobnih primerih, s kolegi specialisti s klinične- ga oddelka za perinatologijo sem se pogovarjala o prime- ru, delili smo si klinična mne- nja in izkušnje, veliko mi je pomagala tudi vsakodnevna klinična praksa vodenja tve- ganih nosečnosti, kot sta npr. vodenje nosečnosti z dvojčki in nosečnosti z grozečim pre- zgodnjim porodom. Tako lah- ko rečem, da smo vsi skupaj optimalno vodili in pripeljali nosečnico do cilja. Seveda pa je pri vodenju takšne noseč- nosti tudi zelo pomembno vzajemno zaupanje med no- sečnico in porodničarjem.« Najbolj stresen je bil zanjo zadnji teden, ko je imel eden od fantov čedalje manj plo- dovnice, zaostajal je v rasti in bi lahko prišlo do zapletov, pa je k sreči vmes posegla narava sama. Nosečnica je po pretečenih tridesetih te- dnih prejšnjo nedeljo dobila spontane popadke, zato so se ob štirih popoldne odločili za urgentni carski rez. Vse jim je šlo na roko. »Bila je mirna nedelja, zato se je vsa ekipa – sestre, pediatri, babice, in- štrumentarke, anesteziološki tim – imela čas pripraviti.« Dogodek so vsi z nestrpno- stjo pričakovali. »Tako je en- kraten, da se mi v moji praksi verjetno ne bo več zgodil. Vsi so želeli biti zraven. Bili smo zelo pozitivni, ponosna sem na vso ekipo. Tudi na sestre na oddelku za patološko no- sečnost, ki so gospe vsesko- zi stale ob strani, jo bodrile in spodbujale, da se je med njimi razvil prav poseben odnos.« Razložila nam je, da pred posegom vedno vizua- lizira potek carskega reza in predvidi različne možnosti. »Točno sem ve dela, kje kate- ri deček leži in po kakšnem vrstnem redu jih bom poro- dila.« Zahteven carski rez je Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 5, 1. februar 2024 SPONTANA ZANOSITEV »Bila je mirna nedelja, zato se je vsa ekipa – sestre, pediatri, babice, inštrumentarke, anesteziološki tim – imela čas pripraviti.« Dečki so dihalno še malo nestabilni, sicer pa jim gre dobro, je povedala dr. Cerarjeva. Starša pa že komaj čakata, da jih bosta lahko stisnila v svoje naročje. Dr. Lilijana Kornhauser Cerar ob pomoči svoje ekipe bdi nad dečki v Enoti za intenzivno zdravljenje in nego novo- rojenčkov. izvedla ob pomoči predstojni- ka Kavška in ene od speciali- zantk, Vanje Kotar Cerar, ki je bila presrečna, da je lahko del zgodbe. Odlično je bilo tudi, da je pod nadzorom anestezi- ologinje prof. Tatjane Stopar Pintarič nosečnica lahko v spinalnem bloku sodelovala pri porodu vseh dečkov, jih takoj videla in slišala, kar je za mamice izrednega pome- na. Dečke pa je, kot nam je kasneje razložila dr. Lilija- na Kornhauser Cerar, vodja oddelka za prezgodaj rojene otroke, potem pričakala cela ekipa medicinskih sester ter babic (Maruša, Klara, Pia, Martina) in pediatrinja ne- onatologinja Tina Perme, ki so bile pripravljene, da jih primerno oskrbijo. »Svoje- mu poklicu sem predana in ga obožujem, presrečna sem, če nam uspe s skupnimi mo- čmi takšno zgodbo uspešno zaključiti, to je rezultat dela celotne porodnišnice,« je še povedala Mirjam Druškovič, ki je dečke predala v oskrbo Enoti za intenzivno zdravlje- nje in nego novorojenčkov, ki jo vodi dr. Cerarjeva. A še vedno jih pride vsak dan po- gledat in je v stiku z mamico. Glasno so naznanili svoj prihod Na intenzivnem oddelku za novorojenčke so se na nji- hov prihod dolgo pripravljali. »Eni nedonošenčki namreč potrebujejo dodaten kisik, drugi predihavanje preko ma- ske, nekateri takojšnjo agre- sivno pomoč pri dihanju, ti četverčki pa tega k sreči niso potrebovali,« je povedala dr. Cerarjeva. Fantje so namreč že ob rojstvu pokazali, da imajo močna pljuča, saj so se drli na ves glas. »Eno od sob na intenzivnem oddelku smo pripravili samo zanje, skupaj s štirimi inkubatorji, monitorji, aparati za pomoč pri dihanju, črpalkami za dovajanje tekočin in zdravil, če bi bilo treba, nanje pa je čakala tudi okrepljena ekipa intenzivnega neonatalnega oddelka. Dečki imajo vse značilnosti 30-tedenskih ne- donošenčkov – zlasti dihalno so še nestabilni, sicer pa jim gre dobro.« Mamica jih je v preteklem tednu obiskova- la, jih ljubkovala. V času od konca naše redakcije pa do izida te številke so se verje- tno že prvič kengurujčkali, da so spet občutili materino bližino in se začeli spoznava- ti z očetom. »Dokler mamica ne bo imela svojega mleka, bodo otroci dobivali donirano žensko mleko iz naše mlečne banke, ki je začela delovati aprila lani. Donatorke so iz- ključno mame nedo nošenč- kov iz intenzivne, ki imajo mleka več, kot ga potrebuje njihov otrok, kajti njihovo mleko je bogatejše z belja- kovinami, kalorijami in mi- nerali v primerjavi z mlekom mater, ki so rodile donošene novorojenčke. Mleko je testi- rano in nadzorovano, tako da je to najvarnejša prehrana za nedonošenčke.« Čudež v živo Ob maminem dovoljenju sta nas Druškovičeva in Ce- rarjeva peljali k štirim kore- njakom in s fotografom sva bila ganjena ob pogledu na male borce, čudež porodni- šnice. Čudežni pa so seveda tudi vsi drugi mali borci, ki se ob pomoči srčnega osebja borijo vsak za svoj napre- dek, da bodo dovolj zreli, da končno zaživijo s svoji- mi starši. Če bo vse v redu, se bodo četverčki svojemu bratcu Konstantinu pridru- žili čez kakšen mesec in pol. Prav gotovo jih že nestrpno pričakuje, kot tudi njegova starša, s katerima si v teh dneh novinarji zelo želimo spregovoriti besedo ali dve, a se zavedamo, da si, sicer neskončno srečna, trenutno želita svojo energijo usmeriti v skrb za malčke. Očka Ne- manja se je na FB-strani poro- dnišnice javno zahvalil ekipi UKC Ljubljana. »Že od prvih pregledov so bili prijazni in profesionalni in tako do kon- ca nosečnosti. Zahvaljujem se sestram v četrtem nadstropju, ki so od 28. novembra, ko je bila žena sprejeta pri njih, zelo lepo skrbele zanjo vse do poroda. Na koncu bi se rad zahvalil Mirjam Druškovič in Gorazdu Kavšku, predstojni- ku klinike, ter njuni ekipi, ki je imela vse pod nadzorom do konca,« je zapisal. Na družbe- nih omrežjih je svojo srečo, da je dobila kar štiri vnuke naenkrat, razkrila tudi babi- ca četverčkov. Ponosa pa ni skrival niti župan Banjaluke Draško Stanivuković, ki je na FB zapisal, da je novica o roj- stvu četverčkov ena najlepših za mesto in da naj bo takih novic v prihodnosti čim več. Vsakemu dečku mesto podar- ja 500 evrov. Prav tako lahko računajo na pomoč države, je obljubil predsednik Repu- blike Srbske Milorad Dodik. Mlado družino vsekakor čaka veliko lepih trenutkov in kup izzivov. Prav gotovo bi bil za- nje dobrodošel kakšen nasvet staršev četverčkov, ki so se pri nas rodili v zadnjih štirinajstih letih. Družino Prošt iz Boro- vaka pri Podkumu – njihovi otroci Jure, Rebeka, Klara in Neža so danes že navihani najstniki – smo od vsega za- četka spremljali tudi v naši reviji. Družini Petrović seveda tudi mi iskreno čestitamo in ji želimo vso srečo! Foto: Šimen Zupančič Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 5, 1. februar 2024 NA BELIH STRMINAH Slavil je tudi Rokov oče Me- tod, saj je zmagala njegova varovanka, Japonka Tsubaki Miki. »Najraje s Timom v finalu« Gloria Kotnik je zasedla 18. mesto. Za Roka Marguča je bila tekma na Pohorju prelo- mna v tej sezoni. »Strinjam se, kajti v celotnem decem- bru in še v začetku januarja sem se ukvarjal s poškodbo hrbta. Preden sem prvič za- čutil bolečine, sem bil zado- voljen s svojimi vožnjami. Potem se je pojavila težava, ki me je preveč ovirala,« je bil prvi Rokov odziv. Po koncu kvalifi kacij, ko je bilo jasno, Na domači tekmi svetovnega pokala v deskanju Marguč sedmi, Mastnak deseti Na Rogli videli neposredni obračun Celjanov Celjski deskarski derbi na tekmi svetovnega pokala na Rogli je pred tednom dni dobil Rok Marguč. V osmini fi nala je ugnal Tima Mastnaka. Marguč se je prvič v tej sezoni uvrstil v izločilne boje, osvojil je sedmo mesto po porazu v četrtfi nalu s kasnejšim zmagovalcem Benjaminom Karlom. DEAN ŠUSTER da se bosta v osmini fi nala spopadla Celjana med seboj, so se tudi nas lotili mešani občutki. Nekaj veselja je pri- neslo to, da bo Celjan uvrščen v četrtfi nale, po drugi strani bi ta dvoboj raje videli kasne- je. »Najbolje bi bilo, če bi se s Timom srečala v velikem fi nalu. Že pred koncem kva- lifi kacij sem predvideval, da se bova spopadla, in sem bil kar malce jezen. Tokrat sem bil boljši jaz,« je dodal Rok, ki je bil zadovoljen s svojo pred- stavo v osmini fi nala. »Če že kdo, potem najbolje, da Rok« Tim Mastnak je pristal na desetem mestu: »Sam nikoli ne gledam, proti komu de- skam, vseeno mi je. Lahko pa rečem, da če me je moral kdo premagati, je najbolje, da je to storil reprezentančni ko- lega, ki mu seveda privoščim napredovanje.« Svoje predsta- ve je takole ocenil: »Ne bom lagal, da nisem razočaran. Slabe volje sem zaradi svoje- ga deskanja, ki ni bilo dobro. Na tej trdi površini nisem imel pravega oprijema, drse- lo mi je bolj, kot bi moralo, posledica so bile napake.« Olimpijski podprvak je do- dal: »Čutim, da sem dobro pripravljen. To bom skušal dokazati že na naslednji tek- mi v Avstriji. Menim, da zdaj prihajajo tekme, na katerih mi bo podlaga bolj ustrezala in bodo rezultati boljši.« Njegova napoved se je uresničila v soboto v avstrij- skem Simonhöheju, kjer je po zmagi nad Žanom Koširjem osvojil sedmo mesto. Gloria Kotnik je bila 15. Naslednja postaja svetovnega pokala v deskanju alpskih disciplin bo Poljska Krynica, kjer bo- sta 24. in 25. februarja dva veleslaloma. Foto: Nik Jarh Športni pozdrav celjskih deskarjev po obračunu v osmini finala Da sta lahko skupaj na snegu, ogromno pomeni tako mami Gloriji kot sinu Maju. Rok Marguč pred ciljno črto Tim Mastnak ni skrival, da je razočaran. Navijaška skupina, ki je pesti stiskala za Glorio Kotnik. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 5, 1. februar 2024 POD RAJHOVKO Trudu organizatorjev piko na i postavili obe Niki Petnajst tisoč gledalcev na dvodnevnem prazniku na Ljubnem Na Ljubnem je v nedeljo številne gledalce z zmago na tekmi svetovnega pokala razveselila Nika Prevc. V fi nalu je zadržala prvo mesto in premagala sobotno zmagovalko Avstrijko Evo Pinkelnig, tretja je bila Nika Križnar. »Zdaj sem razbremenjena, ta konec tedna je bil zame zahteven. Želela sem namreč prikazati dobre skoke pred domačimi navijači. Pritisk sicer čutim na vsaki tekmi, a se že nekaj časa dobro soočam z njim. A tu je drugače, čutila sem veliko topline in domače podpore,« je v uvodu povedala že kar pregovorno redkobesedna Nika Prevc. DEAN ŠUSTER »Vesela sem, da sem lahko uspešna tudi tedaj, ko nare- dim napako, kar se je pripeti- lo v soboto,« je dodala osem- najstletna Nika Prevc. Dve Niki na stopničkah Šestič je zmagala v svetov- nem pokalu in je na večni le- stvici slovenskih skakalk na čelu prehitela Niko Križnar: »Zelo zanimiva in napeta tekma je za nami. Bila sem pomirjena, ker mi je uspel že prvi dober skok in sem lahko bolj sproščeno nastopila dru- gič. Razlike pred fi nalom so bile majhne, tukaj mislim na prvo četverico v boju za oder. Niso pa bile veliko tudi druge za nami. Zato sem vedela, da bom morala ostati osredoto- čena in se bom morala potru- diti. Po pristanku sem vedela, da ne bom na vrhu, ampak ko se je pokazala številka dve, sem bila presrečna. Na stopničkah ponovno z Niko, ki je ponovno poskrbela za himno!« V soboto je bila Prevčeva druga: »Ne morem vedno prikazati popolnih skokov. Delala sem napake pri odsko- ku. A sem vesela tudi drugega mesta, dosegla sem ga pred številnimi gledalci, ki so nas spodbujali, kar mi je delo do- datno spodbudo. V tem oko- Obe Niki s celotno slovensko ekipo in kurenti »Za tekmi svetovnega pokala smo prejeli ogromno pohval, precej tuj- cev nam je celo laskalo,« je dejal predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar. lju se dobro počutim že od prihoda, zato dobim še večjo željo po uspehu. Navdušuje me, da je največ gledalcev na tekmah svetovnega pokala prav pri nas doma.« »Tujci nam še vedno laskajo« »Tako je dobra, da je lahko v svetovnem vrhu, tudi če ne opravi popolnih skokov in tudi če je tehnično slabša, vse- eno naredi dva dobra skoka,« je o Niki Prevc povedal glavni trener Zoran Zupančič. Lju- benci so poskrbeli za še en športni praznik. Vreme jim je šlo na roko, obisk je bil rekor- den, uspehi naših tekmovalk niso izostali. »Povsem se stri- njam. Poplačan je trud dvesto zanesenjakov. V obeh dneh se je pod Rajhovko zbralo pet- najst tisoč gledalcev. Prvi dan jih je bilo devet tisoč,« je z veseljem razlagal predsednik organizacijskega odbora, roje- ni Celjan Rajko Pintar, ki že dolgo živi na Ljubnem, kjer je bil tudi osnovnošolski rav- natelj. »Takoj smo začeli po- spravljati prizorišče. Počitka si ne moremo privoščiti, v so- boto bomo namreč gostili dr- žavno mladinsko prvenstvo. Za tekmi svetovnega pokala smo prejeli ogromno pohval, precej tujcev nam je celo la- skalo. Nekaj tujih tekmovalk je bilo zadržanih, kajti naša skakalnica je zelo zahtevna in se je nanjo težko prilagoditi. Toda Nika Prevc je na Ljub- nem osvojila svoje prve toč- ke v svetovnem pokalu, Nika Križnar pa je tu že zmagova- la,« je končal Pintar. Sezona svetovnega pokala za ženske se bo nadaljevala konec tedna v nemškem Willingenu, ki je ena največjih naprav za ska- kalke, na Ljubnem pa je med najmanjšimi. Foto: Andraž Purg Niki sta poskrbeli za radost med navijači. Nika Prevc je šestič zmagala v svetovnem pokalu. Pet zmag je zbrala Nika Križnar. Sledijo Urša Bogataj s tremi, Ema Klinec z dvema ter Maja Vtič in Špela Rogelj s po eno zmago. Z vznožja skakalnice je prireditve- ni prostor deloval kot mravljišče. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 5, 1. februar 2024 POD RAJHOVKO Trudu organizatorjev piko na i postavili obe Niki Petnajst tisoč gledalcev na dvodnevnem prazniku na Ljubnem Na Ljubnem je v nedeljo številne gledalce z zmago na tekmi svetovnega pokala razveselila Nika Prevc. V fi nalu je zadržala prvo mesto in premagala sobotno zmagovalko Avstrijko Evo Pinkelnig, tretja je bila Nika Križnar. »Zdaj sem razbremenjena, ta konec tedna je bil zame zahteven. Želela sem namreč prikazati dobre skoke pred domačimi navijači. Pritisk sicer čutim na vsaki tekmi, a se že nekaj časa dobro soočam z njim. A tu je drugače, čutila sem veliko topline in domače podpore,« je v uvodu povedala že kar pregovorno redkobesedna Nika Prevc. DEAN ŠUSTER »Vesela sem, da sem lahko uspešna tudi tedaj, ko nare- dim napako, kar se je pripeti- lo v soboto,« je dodala osem- najstletna Nika Prevc. Dve Niki na stopničkah Šestič je zmagala v svetov- nem pokalu in je na večni le- stvici slovenskih skakalk na čelu prehitela Niko Križnar: »Zelo zanimiva in napeta tekma je za nami. Bila sem pomirjena, ker mi je uspel že prvi dober skok in sem lahko bolj sproščeno nastopila dru- gič. Razlike pred fi nalom so bile majhne, tukaj mislim na prvo četverico v boju za oder. Niso pa bile veliko tudi druge za nami. Zato sem vedela, da bom morala ostati osredoto- čena in se bom morala potru- diti. Po pristanku sem vedela, da ne bom na vrhu, ampak ko se je pokazala številka dve, sem bila presrečna. Na stopničkah ponovno z Niko, ki je ponovno poskrbela za himno!« V soboto je bila Prevčeva druga: »Ne morem vedno prikazati popolnih skokov. Delala sem napake pri odsko- ku. A sem vesela tudi drugega mesta, dosegla sem ga pred številnimi gledalci, ki so nas spodbujali, kar mi je delo do- datno spodbudo. V tem oko- Obe Niki s celotno slovensko ekipo in kurenti »Za tekmi svetovnega pokala smo prejeli ogromno pohval, precej tuj- cev nam je celo laskalo,« je dejal predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar. lju se dobro počutim že od prihoda, zato dobim še večjo željo po uspehu. Navdušuje me, da je največ gledalcev na tekmah svetovnega pokala prav pri nas doma.« »Tujci nam še vedno laskajo« »Tako je dobra, da je lahko v svetovnem vrhu, tudi če ne opravi popolnih skokov in tudi če je tehnično slabša, vse- eno naredi dva dobra skoka,« je o Niki Prevc povedal glavni trener Zoran Zupančič. Lju- benci so poskrbeli za še en športni praznik. Vreme jim je šlo na roko, obisk je bil rekor- den, uspehi naših tekmovalk niso izostali. »Povsem se stri- njam. Poplačan je trud dvesto zanesenjakov. V obeh dneh se je pod Rajhovko zbralo pet- najst tisoč gledalcev. Prvi dan jih je bilo devet tisoč,« je z veseljem razlagal predsednik organizacijskega odbora, roje- ni Celjan Rajko Pintar, ki že dolgo živi na Ljubnem, kjer je bil tudi osnovnošolski rav- natelj. »Takoj smo začeli po- spravljati prizorišče. Počitka si ne moremo privoščiti, v so- boto bomo namreč gostili dr- žavno mladinsko prvenstvo. Za tekmi svetovnega pokala smo prejeli ogromno pohval, precej tujcev nam je celo la- skalo. Nekaj tujih tekmovalk je bilo zadržanih, kajti naša skakalnica je zelo zahtevna in se je nanjo težko prilagoditi. Toda Nika Prevc je na Ljub- nem osvojila svoje prve toč- ke v svetovnem pokalu, Nika Križnar pa je tu že zmagova- la,« je končal Pintar. Sezona svetovnega pokala za ženske se bo nadaljevala konec tedna v nemškem Willingenu, ki je ena največjih naprav za ska- kalke, na Ljubnem pa je med najmanjšimi. Foto: Andraž Purg Niki sta poskrbeli za radost med navijači. Nika Prevc je šestič zmagala v svetovnem pokalu. Pet zmag je zbrala Nika Križnar. Sledijo Urša Bogataj s tremi, Ema Klinec z dvema ter Maja Vtič in Špela Rogelj s po eno zmago. Z vznožja skakalnice je prireditve- ni prostor deloval kot mravljišče. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 5, 1. februar 2024 POJDI Z MENOJ LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE Z RADIEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 5, 1. februar 2024 POJDI Z MENOJ LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE Z RADIEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE LOKACIJA: Soma bay, 55km do letališča, 60 do centa Hurgade. PLAŽA: hotel je povezan s peščeno plažo s koralnim grebenom. Možnost koriščenja kopalnih brisač, ležalnikov z blazinami in senčnikov hotela do zasedbe mest. Za lažji vstop v morje na določenih delih plaže priporočamo vodno obuvalo. BAZEN: zunanji bazeni, od tega en otroški z manjšim aqua parkom (5 toboganov) ter 5 zunanjih jacuzzijev. Možnost koriščenja ležalnikov z blazinami in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • popoldanski prigrizki v izbranih snack barih ob določenih urah • lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače od 10.00 do 24.00 ure • all inclusive pijače (lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače, sokovi, čaj, kava, pivo, koktajli in hipno vino) • uporaba fitnesa • uporaba tenis igrišča v dnevnem času – ob predhodni rezervaciji, loparji se doplačajo • uporaba sefa v sobi • izposoja kopalnih brisač, ležalnikov in senčnikov). KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezžična internetna povezava v skupnih prostorih in sobah. OSTALO: izjemno priljubljen, ter obenem družinsko orientiran hotel priznane verige Pickalbatros, ima recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo Mediterranean, več a la carte restavracij, športno ponudbo (fitnes, tenis, odbojka na plaži, večnamensko športno igrišče, namizni tenis, aerobika, gimnastika, pikado, biljard), spa center s savno, jacuzzijem ter masažami, diskoteko, otroški mini klub z otroškim igriščem, dnevni in večerni animacijski program, nakupovalne arkade. OPOMBE: opis ponudbe hotela se lahko, v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov, spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Nekatere hotelske storitve zahtevajo depozit, ki je ob koncu bivanja povrnjen. Hrana in pijača (postrežena v kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Nekatere storitve, ki ne sodijo v ponudbo all inclusive (uvožene pijače, spa center, nekatera športna ponudba,...), na voljo ob doplačilu. OPIS SOB: skupno 377 sob razvrščenih v 3 zgradbah. Soba 1/2 standard garden in pool view = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega dodatnega ležišča. NAŠA OCENA: 4* HOLIDAYCHECK: 4.5/6, 74% gostov priporoča. SOMA BAY - HOTEL AMWAJ BEACH CLUB 4* HOTEL AMWAJ BEACH CLUB Termini: 31.8. - 7 .9.2024 že za 1.099 eur = 899 eur CENA 1.099 € = 899 € VKLJUČUJE: • letalski prevoz LJUBLJANA – HURGADA – LJUBLJANA, • letališko in varnostno pristojbino ter ekološko takso v Sloveniji in v Egiptu • avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj • asistenco na letališčih • 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu • turistično takso • osnovno nezgodno zdravstveno zavarovanje • slovenskega predstavnika (informativne ure tedensko) POPUSTI: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi). Otrok od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO v hotelu (plača pavšal za prevoz). Otrok od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Vizum z asistenco na letališču J. Pučnik Ljubljana 30 EUR po osebi (za vse potnike). Pavšal za otroka od 2. do 12. leta na dodatnem ležišču 599 EUR. Za otroško posteljico BREZPLAČNO. Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). 200 € POPUST A NA OSEBO ZA REZERV ACIJE DO 15.2.2024 HOTEL JE NA OBALI Z RADEM CELJE, NOVIM TEDNIKOM IN RELAXOM GREMO V HURGADO VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 OTROK do 12. leta BREZPLAČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otrok plača pavšal za prevoz. Glej popuste in doplačila. HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM ! VODNI PARK Z VAMI GRE NA POT EKIPA RADIA CELJE Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 5, 1. februar 2024 BRALCI POROČEVALCI 8. Rastoča knjiga z naslovom Ujeti v mreže omrežij – povezani ali odtujeni nas nagovarja k branju zelo aktu- alnih razmišljanj o komuniciranju – o vlogi tehnologij (pametnih telefonov, tablic, računalnikov), o družbenih omrežjih, ki na eni strani povezujejo, na drugi strani odtujujejo in kradejo dragoceni čas tako otrokom, mlado- stnikom kot odraslim, o sovražnem govoru in besednjaku, o vlogi medijev ter številnih temah, o katerih je vredno govoriti na glas. Tristo pohodnikov na Goro Oljko Planinsko društvo Polzela je tretjo soboto v januarju pripravilo 41. tradicionalni zimski pohod Zdravju na- proti na Goro Oljko. Idilična zimska pokrajina in nizke temperature (30 cm snega, -10 stopinj C) so ponudili prave užitke na pravem zimskem pohodu. Pohoda se je, kot je povedal predsednik PD Polzela Sandi Mlakar, udeležilo približno 300 pohodnikov iz različnih krajev Slovenije. Vodeni pohod je bil s Polzele, zbrane pa je pozdravil in jim zaželel varno in srečno pot predsednik Sandi Mlakar. Pohodniki so prišli na Goro Oljko tudi iz smeri Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja, Andraža nad Polzelo in od drugod. Že po tradiciji so pohodniki na cilju pri Planinskem domu na Gori Oljki (726 m nadmorske višine) dobili trdo kuhano jajce v čast sv. Neži, zaščitnici kokoši, čaj, obesek za ključe, podelili pa so tudi priznanja. TT Stoječi aplavz za mlade glasbenike Po decembrski koncertni gneči se je pri- leglo, da je Simfonični orkester Glasbene šole Celje pod taktirko dirigenta Matjaža Brežnika svoj novoletni koncert pripravil šele prejšnji teden. Nastop je tako navdušil občinstvo v dvorani Narodnega doma, da je ob koncu s stoječim aplavzom nagradilo mlade glasbenike. Orkester, ki ga sestavljajo učenci osnovne stopnje glasbene šole, dijaki umetniške gim- nazije glasbene smeri, ki jo šola izvaja s I. gi- mnazijo v Celju, ter nekdanji dijaki in učenci, je izvedel raznolik repertoar skladb različnih obdobij in stilov. Tako so poslušalci prisluh- nili odlomku iz baleta Začarana ljubezen, Libertangu Astorja Piazzolle in zimzelenim slovenskim skladbam. Poseben čar so koncertu dodali izjemni solisti, ki so se pridružili orke- stru. Zlasti je navdušil harmonikar Fin Šibli (njegov mentor je Tomaž Marčič), saj je kljub mladosti zrelo izvedel skladbo Il Bosco della Musica skladatelja Roberta Molinellija. Aplavz občinstva je nagradil še z glasbenim dodatkom Vivaldijeve Zime iz Štirih letnih časov. Pevsko sta z izvedbo slovenskih popevk in dueta iz muzikala Cvetje v jeseni navdušila Neža Zevnik in Matic Plemenitaš. Koncert so zaokrožili solisti trobentači, sicer učitelji glasbila: Žan Cesar, Aljoša Jurkošek in Dejan Podbregar, ki so izvedli znano skladbo Ko Ivan zatrobi. Zaključna Radetzkyjeva koračnica je bila udarni zaključek večera in napoved novih glasbenih dosežkov učencev, dijakov in men- torjev Glasbene šole Celje. TC Harmonikar Fin Šibli, ki je zaigral s Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Celje, je navdušil z odlično izvedbo dveh skladb. (Foto: arhiv GSČ) Ujeti v mreže omrežij mamica Barbara Lipovšek ter sedmošolec Mišo in osmošol- ka Sorina. Pogovor sta vodili Lara in Kristina, ki sta odpirali po- membne teme: ali se danes ljudje še slišimo in vidimo (tako doma kot v širšem pro- storu), kako gledajo na druž- bena omrežja – prednosti, pasti, kaj menijo o širjenju sovražnih besed in komen- tarjev na spletu, kako vidijo vlogo medijev pri osveščanju tako mladih kot odraslih, kako bi lahko zagotovili večjo varnost na spletu, saj vemo, da so mladi pogosto tarča te- mnega spleta. Razmišljanja so podkrepili s številnimi konkretnimi primeri ter izku- šnjami. Učenca sta opozorila predvsem na pomanjkanje znanja o varnosti na spletu (s temi znanji ne razpolagajo mladi, a pogosto tudi starši in drugi odrasli), primer šir- jenja neprimernih vsebin, tudi primerih golih fotografi j mladih, ki se ne zavedajo po- sledic in so tudi tarča za iz- siljevanje (pogosto odraslih ljudi z lažnimi profi li). Gosta sta izpostavila predvsem po- zitivno vrednost tehnologij, pomembno vlogo staršev, vlogo pogovorov o teh tema- tikah, pregled nad rabo apli- kacij, omejevanje časa, ki ga preživijo na spletu tako mladi kot odrasli, o vlogi branja in kritičnega presojanja … Pogovor je ponudil števil- ne nove uvide v to tematiko, številne razmisleke, na kaj moramo biti pozorni, kako nujno se je o teh temah in tudi problemih pogovarjati. Podoba časa, v katerem ži- vimo, nikakor ni črno-bela. Zahteva pa mnogo kritične presoje, kako najti razmerje med pozitivnimi učinki teh- nologij in škodljivimi posle- dicami, ki lahko nastanejo s pretirano rabo. Pogovor naših gostov so odlično dopolnili glasbeniki Lara, Julija in Gal, ki je zapel pesem Tople oči. Tudi v tem času si želimo, da bi ljudje še vedno lahko pogledali drug drugemu v tople oči, kjer bi lahko začutili ljubezen in na- klonjenost. Otroci in mlado- stniki si še vedno zelo želijo prav slednje – biti slišani, vi- deni in ljubljeni. MARIJANA KOLENKO Razmišljanja so prispevali učenci različnih starosti, star- ši, učitelji ter številni gostje – strokovnjaki, ljudje iz jav- nega življenja ter iz medijev, ki verodostojno razmišljajo o aktualni tematiki in imajo tako mladim kot odraslim ve- liko sporočiti. V tem duhu je izzvenel tudi drugi pogovor, ki smo ga pri- pravili v avli šole. Tokratni gostje so bili novinar Radia Slovenija Matija Mastnak, Ena od skupin vodenega 41. pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 5, 1. februar 2024 AKTUALNO Sonček, Novi Tednik in Radio Celje že dolgo skupaj snujemo zanimive vsebine za naše popotnike, bralce in poslušalce. Na prejšnjem druženju se je porodila odlična ideja, da bi obiskali Banjaluko. Takoj smo staknili glave in pripravili kratek ter sladek program za mesto, ki nikoli ne spi. Seveda se bomo po poti ustavili še na nekaj zanimivih točkah. Ena takšnih je tipična bo- sanska etno vas, kjer nas bo čakalo tradicionalno kosilo v njihovi »krčmi«. Banjaluka nas bo očarala, saj bomo začutili njen živahni utrip in raziskovali njene znamenitosti. Vabljeni z nami! 1. dan: Celje–etno vas–Banjaluka V jutranjih urah se bomo odpravili mimo Zagreba in prečkali mejni prehod Bosanska Gradiška. Na tem mestu se bomo ustavili za sproščujočo jutranjo kavico in obisk živahne tržnice, kjer bomo začutili lokalni utrip. Nadaljevali bomo vožnjo proti čudoviti etno vasi – Ljubačke Doline, kjer nas bo pričakal lokalni vodnik in nam predstavil življenje nekoč. Obiskali bomo starodavne vaške hiše, ki so danes muzeji in si zamislili, kako je potekalo življenje takrat. Po ogledu bo sledilo tradicionalno kosilo v njihovi »krčmi«, kjer nas bodo razvajali s svežo juho, sočno teletino izpod peke ter krompirjem in svežo solato. Po prijetnem kosilu si bomo vzeli čas za osvežitev in druženje. V popoldanskem času se bomo podali na krajšo vožnjo, ki nas bo pripeljala v mesto Banjaluka. Po prihodu se bomo udobno namestili v našem hotelu, imeli bomo nekaj prostega časa za lastno raziskovanje in nato zaključili dan v tradicionalni restavraciji, kjer nas bo čakalo prijetno druženje ob večerji. Preden se bomo odpravili spat, bomo mogoče še malo preverili pester nočni utrip mesta. 2. dan: Banjaluka–Delibašino selo–Celje Po sproščujočem zajtrku in osvežilni jutranji kavi se bomo odpravili na raziskovanje znamenitosti Banjaluke. Najprej bomo obiskali slikovito trdnjavo Kastel, imenovano tudi »turška utrdba«. Nato se bomo odpravili raziskovat obnovljeno džamijo Ferhadijo, ki jo obdaja mnogo zanimivih legend. Naša pot nas bo vodila tudi do mogočne nove pravoslavne cerkve, med sprehodom po mestni promenadi pa bomo začutili živahen utrip mesta in občudovali arhitekturno harmonijo iz obdobja avstro-ogrske vladavine ter časov, ko je bilo mesto prestolnica Vrbaške Banovine. Po ogledih si bomo vzeli čas za osvežitev in sprostitev. Nato se bomo po dogovoru odpravili na vožnjo do Delibašinega sela, kjer bomo raziskovali zunanji del samostana trapistov Marija Zvijezda. V preteklosti so ti trapisti pomembno prispevali k razvoju Banjaluke, in še danes s svojo tradicionalno recepturo izdelujejo slavni sir trapist ter odlično vino. Po osvežitvi se bomo podali na vožnjo s krajšimi postanki proti Sloveniji, kamor bomo predvidoma prispeli v večernih urah. Cena vključuje: · namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelu ***/****, · prevoz z udobnim turističnim avtobusom · 1 x nočitev z zajtrkom, · 1 x tradicionalna večerja z glasbo v restavraciji, · zunanji ogledi po programu, · ogled etno vasi in kosilo, · vodenje in organizacijo potovanja. Informacije in rezervacije izleta: • na telefonski številki: 03 425 4640 ali 03 425 4630 • osebno v najbližji Sončkovi poslovalnici • spletna rezervacija (več na spletni strani Novega tednika in Radia Celje) Cena 199eur* po osebi pri udeležbi najmanj 40 oseb. Doplačila: · enoposteljna soba 35 eur · turistična pristojbina 3 eur · vstopnine po želji kamor bomo predvidoma prispeli v večernih urah. Cena vključuje: · namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelu ***/****, · prevoz z udobnim turističnim avtobusom · 1 x nočitev z zajtrkom, · 1 x tradicionalna večerja z glasbo v restavraciji, · zunanji ogledi po programu, · ogled etno vasi in kosilo, Informacije in rezervacije izleta: • na telefonski številki: 03 425 4640 ali 03 425 4630 Cena 199eur* po osebi pri udeležbi najmanj 40 oseb. Vstopna mesta: Ljubljana, Celje in Maribor Z Radiem Celje v pomladno Banjaluko Cena: od 199eur* 2-dnevni program (13.–14. april) Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 5, 1. februar 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Šoštanj je bil v času pred 2. svetovno vojno po vsej Šaleški dolini znan kot največje in najbolj živahno mesto. Dušo takratnega šoštanjskega življenja je predstavljal mladi Kar- li Destovnik. Gledališke igre, bralni večeri, proslave in športne prireditve so bili več ali manj njegovo delo. Vsem tem prireditvam je poskušal dati napreden politični izraz. Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (1) ALBUM S CELJSKEGA Zimske radosti ob Savinji, okrog 1955 Vincenc, Jani in Marjan Jenšterle na sankah na Savinjskem nabrežju s pogledom na nekdanji leseni most čez Savinjo, danes je približno na tem mestu Splavarjeva brv, in na celjski Stari grad v ozadju. Nostalgičen spomin na s snegom bogate zime in s tem po- vezane zimske radosti ter na lepo brezskrbno otroštvo, ki so ga celjski otroci v petdesetih in šestdesetih letih preživljali na obrežju Savinje. Foto: Vincenc Jenšterle, starejši Prispevala: Cvetka Jenšterle Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Že v srednješolskih letih je mladi Karli našel svoje življenj- sko poslanstvo, pisanje pesmi. V tistem času pa pesništvo ni bila samo literatura, temveč uporniško početje, za katero je okupator grozil z enako ka- znijo kot za upor z orožjem. Zaradi policijskih preiskav, ki so spremljale revolucionarno in literarno delo pesnika, je ne- katera pisma uničil že pesnik sam, nekatera pa so se izgubila skozi čas. Kljub temu je v Ka- juhovi zapuščini ohranjena bo- gata korespondenca. Med po- membnejše prav gotovo sodi korespondenca s tedaj uvelja- vljenimi literati, pri katerih je Kajuh – kot strog kritik svojih literarnih del – v želji, da bi iz- piliti svojo pesem, iskal strogo kritiko svojih literarnih del. Prva ni bila natisnjena Prva Kajuhova pesniška zbirka je nastala leta 1942 in obsegala 20 do 30 pesmi. Zbir- ko je naslovil Markacije in naj bi jo tiskali v tedaj ustanovljeni ilegalni tiskarni Tehnika. Ker pa je bila Tehnika 23. septem- ka z naslovom Pesmi. V Mu- zeju novejše zgodovine Celje je ohranjen izvod zbirke, ki ga je Kajuh posvetil soborki Marti Paulin – Brini. Spomini Marte Paulin – Brine V časopisu Tovariš, 20 2. 1948, se Marta Paulin Brina takole spominja tiskanja zbir- ke: »Med ofenzivo v novembru smo se utaborili za nekaj dni tudi nekje med Mrzlo jamo nad Juriščami in Mošunom. Tam smo v snegu tipkali in razmnožili prvo zbirko njego- vih Pesmi v pičlih 38 izvodih … Okoliščine, v katerih je izšla ta zbirka, so bile kaj nenavadne. Med nemško ofenzivo, ki je takrat še trajala, smo prehodi- li dolgo pot iz Loške doline v Brkine in zopet nazaj. V temni, deževni in sneženi noči smo prebrodili Pivko, mokri nada- ljevali pot in se zjutraj znašli v javorniškem gozdu pri razdrti baraki. Ta baraka nas je med potjo navdajala z upanjem, da si bomo pod njeno streho odtajali zmrznjeno obleko in premražene ude. Našli smo še toliko strehe, da ni snežilo na- ravnost na naše glave, od sten pa je ostalo le še nekaj desk, ki so ležale na snegu, tako da sta sneg in burja prosto prehajala do nas. Zakurili smo, zbrali deske, razvili po njih papir, kolikor smo ga imeli s seboj, da bi ga posušili. Toda kako boš sušil, ko je veter venomer odnašal papir in ga odlagal na snegu, snežine pa so vztrajno sedale nanj in puščale na njem svoje mokre sledove? Postaviti smo morali stražarje: da bi pa- pir ne ušel med smreke, ne v ogenj in da bi se posušil tako, da bi ga lahko porabili za ti- skanje. Ravnali smo hitro. Sedla sem na torbo, vzela pisalni stroj na kolena in Kajuh je kar iz spo- mina povedal 27 svojih pesmi, ki smo jih natiskali. Tovariš Janez Belač je medtem narisal naslovno stran – glavo parti- zanke in partizana – in napis, Vera in Špik pa sta že pripra- vila ročni strojček in pričela razmnoževati prvo pesem, ki je bila natipkana. Papir, ki smo ga imeli, ni bil primeren za raz- množevanje, črke so se mazale in nekatere pesmi so se slabo brale. Vendar zaradi tega ni bilo veselje nič manjše, ko smo delo končali in je Kajuh pričel deliti redke izvode. Razdeljevanje je bilo težko, saj ni bilo mogoče ugoditi vsem, ki so si Kajuho- vih pesmi želeli. Kulturniška skupina je dobila in hranila en izvod ter ga preko Štajerske pri- nesla tudi v Ljubljano.« Se nadaljuje. ANDREJA JURKOVNIK, Knjižnica Velenje Pogled ob Paki. Razglednica izdana tik pred I. svetovno vojno, poslana leta 1920 (izdal: Adolf Orel). bra 1942 izdana in nato uniče- na, do tiska te zbirke ni prišlo. Kljub temu je kot ilegalni tisk v prepisih krožila po Ljublja- ni in tako dajala vzpodbudo upornemu človeku. Leta 1943 je izšla v 38 izvodih prva zbir- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Prešernovanje V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE www.knjiznica-celje.si RAZSTAVA BRALNA ZNAČKA PRVE IZDAJE DEL FRANCETA PREŠERNA IN RUDOLFA MAISTRA (razstavni prostor v I. nadstropju knjižnice) Iz zakladnice naše bogate knjižne zbirke bomo postavili na ogled prvotiske del Franceta Prešerna in Rudolfa Maistra. Voden ogled bo vodila dr. Alenka Hren Medved. KNJIŽNA ČAJANKA OB 13. BRALNI ZNAČKI ZA ODRASLE "Z BRANJEM DO ZVEZD" (oddelek Glasba-film) Knjižničarji vam bodo predstavili svoje najljubše predloge iz letošnjega seznama priporočene literature, na katerem je več kot 40 naslovov. 9.00 10.00 si Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 5, 1. februar 2024 AKTUALNO Sonček, Novi Tednik in Radio Celje že dolgo skupaj snujemo zanimive vsebine za naše popotnike, bralce in poslušalce. Na prejšnjem druženju se je porodila odlična ideja, da bi obiskali Banjaluko. Takoj smo staknili glave in pripravili kratek ter sladek program za mesto, ki nikoli ne spi. Seveda se bomo po poti ustavili še na nekaj zanimivih točkah. Ena takšnih je tipična bo- sanska etno vas, kjer nas bo čakalo tradicionalno kosilo v njihovi »krčmi«. Banjaluka nas bo očarala, saj bomo začutili njen živahni utrip in raziskovali njene znamenitosti. Vabljeni z nami! 1. dan: Celje–etno vas–Banjaluka V jutranjih urah se bomo odpravili mimo Zagreba in prečkali mejni prehod Bosanska Gradiška. Na tem mestu se bomo ustavili za sproščujočo jutranjo kavico in obisk živahne tržnice, kjer bomo začutili lokalni utrip. Nadaljevali bomo vožnjo proti čudoviti etno vasi – Ljubačke Doline, kjer nas bo pričakal lokalni vodnik in nam predstavil življenje nekoč. Obiskali bomo starodavne vaške hiše, ki so danes muzeji in si zamislili, kako je potekalo življenje takrat. Po ogledu bo sledilo tradicionalno kosilo v njihovi »krčmi«, kjer nas bodo razvajali s svežo juho, sočno teletino izpod peke ter krompirjem in svežo solato. Po prijetnem kosilu si bomo vzeli čas za osvežitev in druženje. V popoldanskem času se bomo podali na krajšo vožnjo, ki nas bo pripeljala v mesto Banjaluka. Po prihodu se bomo udobno namestili v našem hotelu, imeli bomo nekaj prostega časa za lastno raziskovanje in nato zaključili dan v tradicionalni restavraciji, kjer nas bo čakalo prijetno druženje ob večerji. Preden se bomo odpravili spat, bomo mogoče še malo preverili pester nočni utrip mesta. 2. dan: Banjaluka–Delibašino selo–Celje Po sproščujočem zajtrku in osvežilni jutranji kavi se bomo odpravili na raziskovanje znamenitosti Banjaluke. Najprej bomo obiskali slikovito trdnjavo Kastel, imenovano tudi »turška utrdba«. Nato se bomo odpravili raziskovat obnovljeno džamijo Ferhadijo, ki jo obdaja mnogo zanimivih legend. Naša pot nas bo vodila tudi do mogočne nove pravoslavne cerkve, med sprehodom po mestni promenadi pa bomo začutili živahen utrip mesta in občudovali arhitekturno harmonijo iz obdobja avstro-ogrske vladavine ter časov, ko je bilo mesto prestolnica Vrbaške Banovine. Po ogledih si bomo vzeli čas za osvežitev in sprostitev. Nato se bomo po dogovoru odpravili na vožnjo do Delibašinega sela, kjer bomo raziskovali zunanji del samostana trapistov Marija Zvijezda. V preteklosti so ti trapisti pomembno prispevali k razvoju Banjaluke, in še danes s svojo tradicionalno recepturo izdelujejo slavni sir trapist ter odlično vino. Po osvežitvi se bomo podali na vožnjo s krajšimi postanki proti Sloveniji, kamor bomo predvidoma prispeli v večernih urah. Cena vključuje: · namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelu ***/****, · prevoz z udobnim turističnim avtobusom · 1 x nočitev z zajtrkom, · 1 x tradicionalna večerja z glasbo v restavraciji, · zunanji ogledi po programu, · ogled etno vasi in kosilo, · vodenje in organizacijo potovanja. Informacije in rezervacije izleta: • na telefonski številki: 03 425 4640 ali 03 425 4630 • osebno v najbližji Sončkovi poslovalnici • spletna rezervacija (več na spletni strani Novega tednika in Radia Celje) Cena 199eur* po osebi pri udeležbi najmanj 40 oseb. Doplačila: · enoposteljna soba 35 eur · turistična pristojbina 3 eur · vstopnine po želji kamor bomo predvidoma prispeli v večernih urah. Cena vključuje: · namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelu ***/****, · prevoz z udobnim turističnim avtobusom · 1 x nočitev z zajtrkom, · 1 x tradicionalna večerja z glasbo v restavraciji, · zunanji ogledi po programu, · ogled etno vasi in kosilo, Informacije in rezervacije izleta: • na telefonski številki: 03 425 4640 ali 03 425 4630 Cena 199eur* po osebi pri udeležbi najmanj 40 oseb. Vstopna mesta: Ljubljana, Celje in Maribor Z Radiem Celje v pomladno Banjaluko Cena: od 199eur* 2-dnevni program (13.–14. april) Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 5, 1. februar 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Šoštanj je bil v času pred 2. svetovno vojno po vsej Šaleški dolini znan kot največje in najbolj živahno mesto. Dušo takratnega šoštanjskega življenja je predstavljal mladi Kar- li Destovnik. Gledališke igre, bralni večeri, proslave in športne prireditve so bili več ali manj njegovo delo. Vsem tem prireditvam je poskušal dati napreden politični izraz. Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (1) ALBUM S CELJSKEGA Zimske radosti ob Savinji, okrog 1955 Vincenc, Jani in Marjan Jenšterle na sankah na Savinjskem nabrežju s pogledom na nekdanji leseni most čez Savinjo, danes je približno na tem mestu Splavarjeva brv, in na celjski Stari grad v ozadju. Nostalgičen spomin na s snegom bogate zime in s tem po- vezane zimske radosti ter na lepo brezskrbno otroštvo, ki so ga celjski otroci v petdesetih in šestdesetih letih preživljali na obrežju Savinje. Foto: Vincenc Jenšterle, starejši Prispevala: Cvetka Jenšterle Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Že v srednješolskih letih je mladi Karli našel svoje življenj- sko poslanstvo, pisanje pesmi. V tistem času pa pesništvo ni bila samo literatura, temveč uporniško početje, za katero je okupator grozil z enako ka- znijo kot za upor z orožjem. Zaradi policijskih preiskav, ki so spremljale revolucionarno in literarno delo pesnika, je ne- katera pisma uničil že pesnik sam, nekatera pa so se izgubila skozi čas. Kljub temu je v Ka- juhovi zapuščini ohranjena bo- gata korespondenca. Med po- membnejše prav gotovo sodi korespondenca s tedaj uvelja- vljenimi literati, pri katerih je Kajuh – kot strog kritik svojih literarnih del – v želji, da bi iz- piliti svojo pesem, iskal strogo kritiko svojih literarnih del. Prva ni bila natisnjena Prva Kajuhova pesniška zbirka je nastala leta 1942 in obsegala 20 do 30 pesmi. Zbir- ko je naslovil Markacije in naj bi jo tiskali v tedaj ustanovljeni ilegalni tiskarni Tehnika. Ker pa je bila Tehnika 23. septem- ka z naslovom Pesmi. V Mu- zeju novejše zgodovine Celje je ohranjen izvod zbirke, ki ga je Kajuh posvetil soborki Marti Paulin – Brini. Spomini Marte Paulin – Brine V časopisu Tovariš, 20 2. 1948, se Marta Paulin Brina takole spominja tiskanja zbir- ke: »Med ofenzivo v novembru smo se utaborili za nekaj dni tudi nekje med Mrzlo jamo nad Juriščami in Mošunom. Tam smo v snegu tipkali in razmnožili prvo zbirko njego- vih Pesmi v pičlih 38 izvodih … Okoliščine, v katerih je izšla ta zbirka, so bile kaj nenavadne. Med nemško ofenzivo, ki je takrat še trajala, smo prehodi- li dolgo pot iz Loške doline v Brkine in zopet nazaj. V temni, deževni in sneženi noči smo prebrodili Pivko, mokri nada- ljevali pot in se zjutraj znašli v javorniškem gozdu pri razdrti baraki. Ta baraka nas je med potjo navdajala z upanjem, da si bomo pod njeno streho odtajali zmrznjeno obleko in premražene ude. Našli smo še toliko strehe, da ni snežilo na- ravnost na naše glave, od sten pa je ostalo le še nekaj desk, ki so ležale na snegu, tako da sta sneg in burja prosto prehajala do nas. Zakurili smo, zbrali deske, razvili po njih papir, kolikor smo ga imeli s seboj, da bi ga posušili. Toda kako boš sušil, ko je veter venomer odnašal papir in ga odlagal na snegu, snežine pa so vztrajno sedale nanj in puščale na njem svoje mokre sledove? Postaviti smo morali stražarje: da bi pa- pir ne ušel med smreke, ne v ogenj in da bi se posušil tako, da bi ga lahko porabili za ti- skanje. Ravnali smo hitro. Sedla sem na torbo, vzela pisalni stroj na kolena in Kajuh je kar iz spo- mina povedal 27 svojih pesmi, ki smo jih natiskali. Tovariš Janez Belač je medtem narisal naslovno stran – glavo parti- zanke in partizana – in napis, Vera in Špik pa sta že pripra- vila ročni strojček in pričela razmnoževati prvo pesem, ki je bila natipkana. Papir, ki smo ga imeli, ni bil primeren za raz- množevanje, črke so se mazale in nekatere pesmi so se slabo brale. Vendar zaradi tega ni bilo veselje nič manjše, ko smo delo končali in je Kajuh pričel deliti redke izvode. Razdeljevanje je bilo težko, saj ni bilo mogoče ugoditi vsem, ki so si Kajuho- vih pesmi želeli. Kulturniška skupina je dobila in hranila en izvod ter ga preko Štajerske pri- nesla tudi v Ljubljano.« Se nadaljuje. ANDREJA JURKOVNIK, Knjižnica Velenje Pogled ob Paki. Razglednica izdana tik pred I. svetovno vojno, poslana leta 1920 (izdal: Adolf Orel). bra 1942 izdana in nato uniče- na, do tiska te zbirke ni prišlo. Kljub temu je kot ilegalni tisk v prepisih krožila po Ljublja- ni in tako dajala vzpodbudo upornemu človeku. Leta 1943 je izšla v 38 izvodih prva zbir- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Prešernovanje V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE www.knjiznica-celje.si RAZSTAVA BRALNA ZNAČKA PRVE IZDAJE DEL FRANCETA PREŠERNA IN RUDOLFA MAISTRA (razstavni prostor v I. nadstropju knjižnice) Iz zakladnice naše bogate knjižne zbirke bomo postavili na ogled prvotiske del Franceta Prešerna in Rudolfa Maistra. Voden ogled bo vodila dr. Alenka Hren Medved. KNJIŽNA ČAJANKA OB 13. BRALNI ZNAČKI ZA ODRASLE "Z BRANJEM DO ZVEZD" (oddelek Glasba-film) Knjižničarji vam bodo predstavili svoje najljubše predloge iz letošnjega seznama priporočene literature, na katerem je več kot 40 naslovov. 9.00 10.00 si Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 5, 1. februar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Ne boste mirovali, vaše misli bodo izredno žive, iskali boste nove možnosti, nove priložnosti, drugačne poti. Spremembe, ki jih želite doseči, so na dosegu roke! Realnejše razmere bodo kot nalašč, da boste okoliščine opazovali bolj natančno. Mogo- če pridete še do kakšnega novega spoznanja. Na enem področju je vse lepo steklo, ni razloga, da ne bi tudi na drugem. Nikogar ne boste pustili na cedilu. Od četrtka zvečer in vse do ne- delje zjutraj boste gostili Luno v svojem znaku. Občutili boste do- ločene omejitve, ki vam ne bodo všeč. To velja še zlasti v soboto, ko nastopi zadnji krajec v vašem znaku. Vendar bo okoliščine po- trebno sprejeti in se prilagoditi. Potegnite iz teh dni čim več kar je možno in se skušajte zaba- vati in sprostiti. Vaša vitalnost bo v tem času nekoliko v upa- du. Odlično boste ravnali, če se preventivno odločite za povečan vnos vitaminov in mineralov. Od nedelje zjutraj pa vse do torka popoldne boste gostili Luno v svojem znamenju, zato bo konec tedna vesel, zabaven in poln dogodkov. Tokrat boste izhajali iz svojih potreb, kar bo pozitivno. Občutek odgovorno- sti vas ne bo spustil iz rok, zato boste zaradi nepotrpežljivosti lahko storili celo kakšno manjšo napako. Še zlasti bodite previ- dni v ponedeljek. Ne dovolite si, da vam drugi diktirajo tempo, nadzor nad njim vzpostavite sami. Večje število planetov v ze- meljskih znamenjih, še zlasti Merkur, Venera in Mars v vašem znaku, so več kot odlična podpo- ro v tem tednu pri vašem delova- nju. Izkoristite pomoč planetov, odlično boste lahko napredovali na aktiviranih področjih. Podali se boste v pošten razmislek o sta- nju čustvenega sveta, v katerem se nahajate. Po eni strani je vse v redu, po drugi pa čutite, da vam stvari uhajajo iz rok. Nekaj bo potrebno narediti. Sonce v vašem znaku povečuje vašo vitalnost, zato bo počutje dobro. Pred dnevi je v vaš znak vstopil mogočni Pluton, kar za vas predstavlja popolnoma novo poglavje. Okviri, ki vam jih po- stavljajo drugi, predstavljajo za vas veliko motnjo. Po drugi strani pa vam bodo pomagali, da se boste aktivirali in počutili pripravljene za nove izzive. V ponedeljek, 5.2., vstopi v vod- narja Merkur, zato boste odlično komunicirali. Na veliko razmer boste znali pogledati zelo razumsko. Posta- li ste bolj energični, samosvoji, znate se postaviti zase. Zaradi tega se ne čudite, če vam bo kdo dal to točno vedeti v teh priha- jajočih dneh. Vaša identiteta se bo praktično spreminjala tudi v prihodnje. Čustva ne boste iz- razili spontano, prav obratno. Zelo razumsko boste analizirali stanje svojega srca, kar je tudi za vas nekaj novega. Še toliko bolj bodo presenečeni ljudje v vaši okolici. Vaš vladar potuje po zemelj- skem kozorogu in vas navdaja z ambicioznostjo, delavnostjo, vztrajnostjo ter disciplino. Ne boste popustili, niti dopustili, da vas kaj spravi z začrtane poti. Rezultati bodo več kot odlični. Sicer vas čaka prijetno presenečenje, zaradi katerega se boste še dolgo počutili na- ravnost fantastično. Če se boste odločali za kakšno novo športno aktivnost, storite to spontano in z ljubeznijo. Nebesni svod je na vaši strani, zato boste pospešeno in uspešno nadaljevali svoje začrtane poti. Godilo vam bo spoznanje, da vsi cenijo vaš trud. Še nasvet, zara- di tega se ne jezite zaradi vsake malenkosti in nikar v vsem in v vseh, kar vam prekriža pot, ne iščite samo napak. Na ču- stvenem področju vam ne bo manjkalo vzrokov za zadovolj- stvo. Nekaj se bo uredilo samo od sebe, v nekaj pa boste morali vložiti dodatno energijo, da bo ponovno posijalo sonce! Napori preteklih dni so pusti- li posledice pri vašem zdravju in počutju, saj je bilo videti, da boste pregoreli. Počasi boste ugotavljali, da se da lepo živeti tudi brez nenehnih obvezno- sti. Ampak to morate dokazati predvsem tistim, ki so vam bli- zu. Vašo pozornost vam bodo povrnili. V prihodnjih dneh vas čaka slavje, ki se ga boste ve- selili. Kar nekaj obveznosti in priprav si boste zadali, saj boste hoteli svoje bližnje razveseliti in razvajati. Če ste še pred dnevi mislili, da zapletom ne bo ne konca ne kraja, si boste v prihajajo- čih dneh oddahnili. Zadeve se bodo pričele razvijati v smeri, v kateri ste to tudi pričakovali. Vaša pozitivna energija bo dala lepe rezultate. V prijetnem dru- žinskem krogu se boste počutili zelo dobro. Čakajo vas tudi obi- ski, ki jih boste veseli. Obujali boste spomine na preteklost in se pošteno nasmejali. Stvari se obračajo počasi na bolje in na svoje mesto. Težko boste preklopili na to, da tokrat ni potrebno narediti nič poseb- nega. Obveznosti vas bodo tako ali tako počakale. Z odlično organizacijo in dobrim pozna- vanjem problematike se boste z lahkoto vključili v nov delovni proces. Vaša vitalnost je lahko nekoliko v upadu zaradi na- sprotovanja Sonca v vodnarju. Poskrbite za preventivo! Kar pet planetov v zemeljskih znakih vas podpira, kar vam daje veliko ambicioznosti. Kljub temu je potrebno upočasniti ko- rak. Privoščite si mir, odpočijte si in naberite si novih moči za vnaprej. Nekaj časa namenite daljšemu sprehodu ali kakšni drugačni rekreaciji. Podprite od- ločitev vašega partnerja, pa naj si gre za zasebno ali poslovno zadevo, hvaležen vam bo. Ne iščite druge poti, sodelujte in podprite njegovo. Jaz jem, ona kuha. Jaz umažem,ona počisti. Jaz gledam tv, ona mi prinese pivo. Včasih se vprašam, kaj bi moja delala, če ne bi bilo mene. Občasno potegnem na dan knjigo Kako se znebiti moža. In glej, čudo, moj dragi že tri dni ni vprašal, kje so hlače in kaj bo za kosilo… Zimska služba je kot ženska: ne zanima je nič, kar je manjše od 15 centimetrov. Če pa je več kot 15 centimetrov, ima težave. Vsaka ženska ima kaj privlačnega: ena oči, druga telo, tretja prijateljico. Edini doktor, ki je danes na voljo, je dr. Oetker. »Zakaj si se poročila z mano?« »Ker si duhovit.« »Sem mislil, da zato, ker sem dober v postelji.« »No, vidiš, da si duhovit.« Dragi, poslušaj, danes se mi je v avtu prižgala Aladinova svetilka! Žal mi je, sinko, tole boš moral ročno opraviti, za to ni aplikacije. Priznam, sem iz kuhinje, ker nam manjka kadra. Hmmm… Najbolje, da stopim v to past, mogoče bo pozabila, kaj je vprašala. Dragi, a misliš, da sem se zredila? KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ VSTOPNICE: 2. 2. – 12. 2. Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval karneval karneval karneval karneval karneval Največji Največji Največji Največji karneval karneval pustni karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval pustni vSloveniji! Največji 2. 2. PETEK OTVORITVENI KONCERT 3. 2. SOBOTA BALKAN NIGHT 7. 2. SREDA PUSTNA SREDA 8. 2. CETRTEK POLI ŽUR 9. 2. PETEK KURENTANC 10. 2. SOBOTA PUSTNA SOBOTA 12. 2. PONEDELJEK OTROŠKA MAŠKARADA Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 5, 1. februar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Ne boste mirovali, vaše misli bodo izredno žive, iskali boste nove možnosti, nove priložnosti, drugačne poti. Spremembe, ki jih želite doseči, so na dosegu roke! Realnejše razmere bodo kot nalašč, da boste okoliščine opazovali bolj natančno. Mogo- če pridete še do kakšnega novega spoznanja. Na enem področju je vse lepo steklo, ni razloga, da ne bi tudi na drugem. Nikogar ne boste pustili na cedilu. Od četrtka zvečer in vse do ne- delje zjutraj boste gostili Luno v svojem znaku. Občutili boste do- ločene omejitve, ki vam ne bodo všeč. To velja še zlasti v soboto, ko nastopi zadnji krajec v vašem znaku. Vendar bo okoliščine po- trebno sprejeti in se prilagoditi. Potegnite iz teh dni čim več kar je možno in se skušajte zaba- vati in sprostiti. Vaša vitalnost bo v tem času nekoliko v upa- du. Odlično boste ravnali, če se preventivno odločite za povečan vnos vitaminov in mineralov. Od nedelje zjutraj pa vse do torka popoldne boste gostili Luno v svojem znamenju, zato bo konec tedna vesel, zabaven in poln dogodkov. Tokrat boste izhajali iz svojih potreb, kar bo pozitivno. Občutek odgovorno- sti vas ne bo spustil iz rok, zato boste zaradi nepotrpežljivosti lahko storili celo kakšno manjšo napako. Še zlasti bodite previ- dni v ponedeljek. Ne dovolite si, da vam drugi diktirajo tempo, nadzor nad njim vzpostavite sami. Večje število planetov v ze- meljskih znamenjih, še zlasti Merkur, Venera in Mars v vašem znaku, so več kot odlična podpo- ro v tem tednu pri vašem delova- nju. Izkoristite pomoč planetov, odlično boste lahko napredovali na aktiviranih področjih. Podali se boste v pošten razmislek o sta- nju čustvenega sveta, v katerem se nahajate. Po eni strani je vse v redu, po drugi pa čutite, da vam stvari uhajajo iz rok. Nekaj bo potrebno narediti. Sonce v vašem znaku povečuje vašo vitalnost, zato bo počutje dobro. Pred dnevi je v vaš znak vstopil mogočni Pluton, kar za vas predstavlja popolnoma novo poglavje. Okviri, ki vam jih po- stavljajo drugi, predstavljajo za vas veliko motnjo. Po drugi strani pa vam bodo pomagali, da se boste aktivirali in počutili pripravljene za nove izzive. V ponedeljek, 5.2., vstopi v vod- narja Merkur, zato boste odlično komunicirali. Na veliko razmer boste znali pogledati zelo razumsko. Posta- li ste bolj energični, samosvoji, znate se postaviti zase. Zaradi tega se ne čudite, če vam bo kdo dal to točno vedeti v teh priha- jajočih dneh. Vaša identiteta se bo praktično spreminjala tudi v prihodnje. Čustva ne boste iz- razili spontano, prav obratno. Zelo razumsko boste analizirali stanje svojega srca, kar je tudi za vas nekaj novega. Še toliko bolj bodo presenečeni ljudje v vaši okolici. Vaš vladar potuje po zemelj- skem kozorogu in vas navdaja z ambicioznostjo, delavnostjo, vztrajnostjo ter disciplino. Ne boste popustili, niti dopustili, da vas kaj spravi z začrtane poti. Rezultati bodo več kot odlični. Sicer vas čaka prijetno presenečenje, zaradi katerega se boste še dolgo počutili na- ravnost fantastično. Če se boste odločali za kakšno novo športno aktivnost, storite to spontano in z ljubeznijo. Nebesni svod je na vaši strani, zato boste pospešeno in uspešno nadaljevali svoje začrtane poti. Godilo vam bo spoznanje, da vsi cenijo vaš trud. Še nasvet, zara- di tega se ne jezite zaradi vsake malenkosti in nikar v vsem in v vseh, kar vam prekriža pot, ne iščite samo napak. Na ču- stvenem področju vam ne bo manjkalo vzrokov za zadovolj- stvo. Nekaj se bo uredilo samo od sebe, v nekaj pa boste morali vložiti dodatno energijo, da bo ponovno posijalo sonce! Napori preteklih dni so pusti- li posledice pri vašem zdravju in počutju, saj je bilo videti, da boste pregoreli. Počasi boste ugotavljali, da se da lepo živeti tudi brez nenehnih obvezno- sti. Ampak to morate dokazati predvsem tistim, ki so vam bli- zu. Vašo pozornost vam bodo povrnili. V prihodnjih dneh vas čaka slavje, ki se ga boste ve- selili. Kar nekaj obveznosti in priprav si boste zadali, saj boste hoteli svoje bližnje razveseliti in razvajati. Če ste še pred dnevi mislili, da zapletom ne bo ne konca ne kraja, si boste v prihajajo- čih dneh oddahnili. Zadeve se bodo pričele razvijati v smeri, v kateri ste to tudi pričakovali. Vaša pozitivna energija bo dala lepe rezultate. V prijetnem dru- žinskem krogu se boste počutili zelo dobro. Čakajo vas tudi obi- ski, ki jih boste veseli. Obujali boste spomine na preteklost in se pošteno nasmejali. Stvari se obračajo počasi na bolje in na svoje mesto. Težko boste preklopili na to, da tokrat ni potrebno narediti nič poseb- nega. Obveznosti vas bodo tako ali tako počakale. Z odlično organizacijo in dobrim pozna- vanjem problematike se boste z lahkoto vključili v nov delovni proces. Vaša vitalnost je lahko nekoliko v upadu zaradi na- sprotovanja Sonca v vodnarju. Poskrbite za preventivo! Kar pet planetov v zemeljskih znakih vas podpira, kar vam daje veliko ambicioznosti. Kljub temu je potrebno upočasniti ko- rak. Privoščite si mir, odpočijte si in naberite si novih moči za vnaprej. Nekaj časa namenite daljšemu sprehodu ali kakšni drugačni rekreaciji. Podprite od- ločitev vašega partnerja, pa naj si gre za zasebno ali poslovno zadevo, hvaležen vam bo. Ne iščite druge poti, sodelujte in podprite njegovo. Jaz jem, ona kuha. Jaz umažem,ona počisti. Jaz gledam tv, ona mi prinese pivo. Včasih se vprašam, kaj bi moja delala, če ne bi bilo mene. Občasno potegnem na dan knjigo Kako se znebiti moža. In glej, čudo, moj dragi že tri dni ni vprašal, kje so hlače in kaj bo za kosilo… Zimska služba je kot ženska: ne zanima je nič, kar je manjše od 15 centimetrov. Če pa je več kot 15 centimetrov, ima težave. Vsaka ženska ima kaj privlačnega: ena oči, druga telo, tretja prijateljico. Edini doktor, ki je danes na voljo, je dr. Oetker. »Zakaj si se poročila z mano?« »Ker si duhovit.« »Sem mislil, da zato, ker sem dober v postelji.« »No, vidiš, da si duhovit.« Dragi, poslušaj, danes se mi je v avtu prižgala Aladinova svetilka! Žal mi je, sinko, tole boš moral ročno opraviti, za to ni aplikacije. Priznam, sem iz kuhinje, ker nam manjka kadra. Hmmm… Najbolje, da stopim v to past, mogoče bo pozabila, kaj je vprašala. Dragi, a misliš, da sem se zredila? KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ VSTOPNICE: 2. 2. – 12. 2. Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval karneval karneval karneval karneval karneval Največji Največji Največji Največji karneval karneval pustni karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval pustni vSloveniji! Največji 2. 2. PETEK OTVORITVENI KONCERT 3. 2. SOBOTA BALKAN NIGHT 7. 2. SREDA PUSTNA SREDA 8. 2. CETRTEK POLI ŽUR 9. 2. PETEK KURENTANC 10. 2. SOBOTA PUSTNA SOBOTA 12. 2. PONEDELJEK OTROŠKA MAŠKARADA Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 5, 1. februar 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: REŠITEV SUDOKU 606 SUDOKU 607 SUDOKU 298 REŠITEV SUDOKU 297 Ne, dragi. Najprej ga moraš ... 3K JAPONSKA MAFIJA TAKO, KI NI IZ VEČ DELOV BIKOV GLAS EVROPSKI MONETARNI SISTEM LETOVIŠČE NA FLORIDI NASMEH NA JAPONSKEM PLAČUJEJO Z … KONEC MOLITVE SVETO- PISEMSKI PREROK VERA V DUHOVE TOVARNE KOKSA UNIVERZA V DUBLINU VARŠAVSKI PAKT TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE NEMŠKA REKA (ORIG.) PROUČUJETA IRANSKE JEZIKE KRAJ PRI DOMŽALAH SKLEPNI DEL SKLADBE BREZŽIČNA, KABELSKA, ŽELEZNIŠKA GRŠKI MATEMATIK AMERIŠKI PEVEC (NAT KING) HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA OBOŽEVALEC (SLENG.) POSTROJ OB SPREJEMU DRŽAVNIKA IVE ŠUBIC ZAGNAL JE … IN KRIK DRUGO IME ZA TIHI OCEAN SLOVENSKA PEVKA SIRK AM. OBVEŠČ. SLUŽBA ŽUPNIKOV POMOČNIK ODMEV GLAVNO MESTO JORDANIJE AM. FILM: UBITI PTICO … PLANTAŽA KRMILO AVTO MOBILA ČAJ (ANG.) KLIMATSKI NAPRAVI IRSKA (ORIG.) LEVSTIK: DEČEK BREZ … ZA LAHKO NOČ JE ZBIRKA PRAVLJIC … PEROCI SLOVENSKI REŽISER GAZVODA DRUŠČINE (POG.) NASELJE PRI RAKEKU SALVATORE (KRAJŠE) KAR …, TO ŽANJEŠ ZDRAVILNI RASTLINI KAŠMIRSKA, HIMALAJSKA ZAVAROVANO OBMOČJE NIČLE (POG.) POD PROSTOR ZA LISTJE ANGLEŠKI REŽISER (SAM) NAPRAVI NA STREHI FIATOV AVTO ANGLEŠKA TV SERIJA: ALO … OSVAJALEC ANGLIJE TROJANSKI JUNAK ALPINISTIČNI ODSEK JALOVEC JE DVATIS…AK NASPROTJE DESNIH OBLIGACIJ- SKI ZAKONIK AZIJSKI VELETOK PREBIVALEC AJACCIA PREČITA ANTIČNA POKRAJINA SPOŠTOVAN, IMENITEN Pošljiva ji sms, da je ... GLAVNO MESTO KUBE STARA MER- SKA ENOTA ZA DELO VLOŽEK ZA PLAVŽ … IN IZDIH MESTO V DALMACIJI ŽELEZNIKI SE NAHAJAJO V … DOLINI NANOAMPER POVEČUJE Povsod z vami MR. … JE FILMSKI LIK BRUTO DRUŽBENI PROIZVOD PLEZALNA, VLEČNA, VŽIGALNA STEGNI SLOVENSKA GLASBENA PRIREDITEV SLOVEN…A PREBIVALEC DREŽNICE MILNI MEHURČKI SLOVENSKA ŠAHISTKA KRIVEC 11 8 2 14 4 17 1 10 7 16 9 13 5 3 15 6 12 GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 3. fe Bru Ar 2024, OB 11.00, Knežji dv Or . VSTOPNINA: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Če Tr Te K, 8. fe Bru Ar 2024, 10.00-16.00. PREŠERNOVANJE VSTOP PROST 12345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada: po 2 vstopnici za koncert Modrijanov. Gre za koncert z naslovom Najlepše ljubezenske na njihovi turneji Modrijani osebno. Koncert bo v sredo, 14. februarja, ob 19. uri v Športni dvorani Vransko. Modrijanom se bodo pridružili Uroš in Tjaša ter Silvo Pliberšek. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam po- šljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali na e-naslov tajnistvo@nt-rc.si do torka, 6. januarja. Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 5, 1. februar 2024 PISANI SVET Na tradicionalnem sreča- nju s predstavniki različ- nih verskih skupnosti, ki delujejo v Celju, je župan Matija Kovač poudaril po- men krepitve strpnosti in razumevanja med njimi. Srečanja so se poleg celj- skega škofa msgr. dr. Maksi- milijana Matjaža, ki se je v imenu vseh prisotnih župa- nu zahvalil za sprejem, ter predstavnikov celjskih žu- pnij in župnijskih uradov udeležili še predstavniki Škofi jske karitas Celje, Bap- tistične krščanske cerkve, Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, celjskega odbora Islamske skupnosti v Republiki Slo- veniji, Krščanske adventi- stične cerkve, Krščanske cerkve Kalvarija in Srbske pravoslavne cerkve. Župan se jim je posebej zahvalil za solidarnost, ki so jo izkazali v poletnih po- plavah, za njihov prispevek k skupnosti, za duhovno oskrbo, karitativno pomoč ter odgovorno ravnanje s sakralno dediščino. TC Vse dobro na novih poteh Da bo zdaj urednica svo- jega prostega časa, smo se pred dnevi pošalili na po- gostitvi, kamor je ekipo No- vega tednika in Radia Celje povabila Tatjana Cvirn. Po 40 letih ustvarjanja v našem osrednjem regionalnem me- diju bo namreč čez nekaj dni začela uživati v pokoju. No- vim izzivom naproti gre še en izjemen dolgoletni član ekipe – Branko Ogrizek. Tatjana Cvirn bo za vedno del najboljših zgodb Novega tednika. Začela jih je pisati s svojim prvim mladostnim ža- rom. Vrsto let je bila urednica, ob tem pa mentorica in vodni- ca v pravem pomenu besede. Četudi so bili roki oddajanja bliskoviti ali je bila tema še tako težka, je Tatjana ob tem vedno ohranila mirne živce. Pri reševanju izzivov so ji po- magali izjemna razgledanost, mojstrsko pisanje in najboljši Vse dobro na vseh novih poteh je vsa ekipa zaželela Tatjani Cvirn in Branku Ogrizku. Nekdanji dolgoletni urednici Novega tednika iz srca privoščimo, da si bo odslej lahko vzela čas za vse tisto, za kar ga ni bilo doslej. Vse dobro na novih poteh Kulturno sta navijali Dvodnevni skakalni pra- znik na Ljubnem je pritegnil večtisočglavo množico gledal- cev. Pesti za slovenske orlice so stiskale številne vidnejše javne osebe. Pod Rajhovko je med drugim uživala mini- strica za kulturo Asta Vrečko, ki izvira iz Šentjurja. Nad do- sežki slovenskih tekmovalk je bila navdušena tudi pred- sednica republike Nataša Pirc Musar, ki se v zadnjem času pogosto mudi v naših krajih. Le kako ji uspe usklajevati vse delovne naloge ter šte- vilne obiske gledaliških in fi lmskih predstav, koncertov in proslav, si verjetno misli marsikdo, ki na družbenih omrežjih spremlja objave ministrice za kulturo Aste Vrečko. Slednja očitno ni navdušena le nad kultur- nimi vsebinami, saj s svojo prisotnostjo rada podpre tudi druge dogodke. V naših krajih se v zadnjem času po- gosto mudi tudi predsednica države Musarjeva. Nedavno si je v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ogledala uprizoritev drame Zaprta vrata. Državnica, ki je tudi navdušena športnica, saj se med drugim odlično znajde na motorju in pri bowlingu, je ob tem dogodku zapisala: »Globok poklon dekletom, zastave so seveda najvišje plapolale ob nastopu sloven- skih skakalk.« TS Za strpnost in razumevanje Župan Matija Kovač se je srečal s predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo v Celju. (Foto: Andraž Purg) Asta Vrečko in Nataša Pirc Musar na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem (Foto: Boštjan Podlogar/STA) smisel za humor. Prepriča- ni smo, da ji ob druženju z najdražjimi ter ob vseh nje- nih konjičkih – kolesarjenju, pohodništvu, potovanjem in uživanju ob kulturnih presežkih – še zdaleč ne bo dolgčas. Izjemno lepe spomi- ne bomo ohranili tudi na dvajsetletno sodelovanje z mojstrom, ki se spozna na informatiko in zna rešiti še tako zagonetne tehnične težave. Branko Ogrizek je tisti človek, ki je poskrbel za snemanje in produkcijo neštetih prispevkov in od- daj Radia Celje, zaslužen je bil za odličen prenos s šte- vilnih terenov in gostovanj v živo. Kot smo se pošalili, ko smo skupaj nazdravili na njegove nove uspehe, se je v »naši« hiši kot prava »tavžentroža« na vse spo- znal, saj ni bilo računalni- ka ali naprave, ki je ne bi v življenje pognal. NT                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje