pnnetii delivec
Ust delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih___
Ljubljana, 1. marca 1974 - številka 4
Zgodovinska prelomnica
Praznovanje letošnjega osmega marca tako rekoč sovpada z razglasitvijo zvezne in republiške ustave. Ta dogodek je samo še poudaril razredni pomen boja za osvoboditev ženske in razredno vsebino mednarodnega ženskega praznika.
Z novo ustavo, ki je dvignila delo tako visoko, kot ga še ni nobena ustavna ureditev v zgodovini človeštva doslej, se uresničuje vizija tvorcev mednarodnega delavskega gibanja. Z njo smo dobili državo tistih, ki žive od dela. Ustava je začrtala tudi pot, ki bo delavki in delavcu omogočila, da bosta lahko neposredno odločala o svojem delu in njegovih sadovih, da bosta postala resnična gospodarja svoje usode in prihodnosti svojih otrok; a ne le sama, ampak skupno z delovnimi tovariši, pa tudi ne samo na svojem delovnem mestu ali samo v delovni organizaciji, temveč povsod, kjer se bo njuno delo povezovalo in menjalo z delom drugih. Tako se bodo oplajali sadovi sedanjega in minulega dela slehernega delavca in vseh delovnih ljudi. S tem so postavljeni trdni temelji resnične oblasti delavskega razreda.
Ženske so vselej in povsod trdo delale. Bile so med najbolj zatiranimi in izkoriščanimi. Razglasitev ustave dela je zato dogodek, ki pomeni zgodovinsko prelomnico tudi v boju za osvoboditev ženske.
Na to pot so ženske v Jugoslaviji stopile že v narodnoosvobodilni vojni. Več kot dva milijona jih je aktivno sodelovalo v osvobodilnem gibanju, nad stotisoč pa s puško v roki. Več deset tisoč žensk je žrtvovalo svoja življenja za svobodo. Tudi številke, ki govorijo o njihovem deležu pri obnovi in razvoju domovine, so veličastne. Danes je zaposlenih že skoraj milijon in pol žensk. Med tistimi, ki se šolajo na srednjih in visokih šolah, je polovico deklet. Tolikšen delež žensk v gospodarskem in družbenem življenju predstavlja odločilne osnove za njihovo resnično osvobajanje.
To pa seveda še ne pomeni, daje bila pot osvobajanja ženske v naši družbi dovolj hitra in premočrtna. Beležili smo tudi odstopanja in neupravičene zastoje. Tudi današnje stanje še vedno ni takšno, da bi lahko bili z njim zadovoljni. Marsikatero dejstvo govori o počasnem in nedoslednem uresničevanju jasno začrtanih smernic Zveze komunistov, pa tudi o še vedno živih zaostalih pojmovanjih in nazorih. Kako naj si sicer razlagamo, da se je ob nenehnem povečevanju žensk v združenem delu zmanjševal njihov odstotek v skupščinah družbeno-političnih skupnosti? Zdaj prihajajo generacije žensk, ki so strokovno čedalje bolj usposobljene za razne naloge, pa jih še kar naprej potiskamo na manj vredna delovna mesta. Čeprav je med zaposlenimi vedno več žensk, se v enakem razmerju ne povečuje število otroških ustanov, obratov družbene prehrane in drugih servisov, ki bi spričo zaposlenosti staršev podružbljali nekatere funkcije družine in opravila individualnega gospodinjstva.
Solze na šolski klopi
Oči so vrata v svet naše notranjosti — zrcalo naše sreče in trpljenja.
Če bi solze imele moč, da bi hladile bolečino, utapljale žalost in odnašale s seboj ponižanje — bi nas reševale. Dajale bi nam moč, da ne bi klonili.
Veliko solz je porojenih iz Krivice. Zaman skušajo izzvati odgovor na uničujoči: Zakaj?
Zakaj me mučite? Zakaj me ne marate? Zakaj mi ne verjamete?
Zakaj me ne razumete? Zakaj me prezirate? Zakaj mi ne pomagate?
Vzgojiteljica v vrtcu ne more razumeti, kako je mogel ciciban politi barvo po mizici...
Učitelj ne verjame učencu, da ga je ob sončnem popoldnevu bolela glava ...
Profesor ošteje študentko, ker je zaradi treme zinila nesmisel...
Nihče še ni preštel solza, Ki so Kanile na šolsko klop.
Nihče jih še ni upošteval, zato so to izgubljene solze.
»Neizprosno je dejstV' kadrov različnih strok m 113 vseh področjih združ dela. Zato želimo, da bi se nizacije združenega dela razumele, katere od njih jniele pri kadrovanju pre 111 obenem, da druga dru Pendistov — razen sporazi r ne bodo prevzemale.14 i ra uvoda v Družbeno doj J^je o štipendiranju v SI
VenijL)
Na vseh forumih in v družbeno-političnih o jracijah potekajo razprave kodnji štipendijski politik si edini, da naj bi štip« Pomagale do zaželene izob Vsem, ki imajo umske in t< posebnosti — nimajo p karja; po drugi strani pa i štipendije reševale našo, r katerih področjih krepk v°ženo kadrovsko politike naJ bi torej neka odloč
Trgovanje s pametjo
sila, tako pri uresničevanju posameznikovih teženj kot tudi pri gospodarski, kulturni in politični rasti naroda.
Da pa lahko štipendije to postanejo, moramo imeti najprej smotrn dmžbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji (osnutek je že v javni razpravi in naj bi bil sprejet še pred začetkom meseca marca). Druga zahteva pa je, da vsi podpisniki dogovora to, kar podpišejo, tudi izvajajo. Nekdaj smo očitali bogatim privatnikom, da zatirajo ali izkoriščajo revne privatnike - zdaj so podobni primeri med pev sameznimi podjetji Tisto, ki ima denar, da vrne vso v letih študija prejeto štipendijo, da lahko dobro plačo in še stanovanje v kulturnem središču, pobira „pečene kadre44 za svoje potrebe, kot je na seji Sveta za
vzgojo in izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL Slo venije plastično povedala predstavnica sveta. Lahko upamo, da bo v prihodnje drugače? Ne samo upamo - verjeti bi moriji po vseh sprejetih resolucijah, podpisanih dogovorih in samoupravnih sporazumih! Verjemimo — in laže nam bo!
V našem zaupanju, da bodo štipendije pravično razdeljene pa tudi da jih bo več, nas delno utrjujejo sankcije, ki so to pot dokaj jasno določene. Za podpisnike velja, da jih če huje kršijo sporazum — izključijo. Koliko to vpliva na pridobivanje kadrov v premožnih podjetjih, bo pokazala praksa. Sicer pa v naši samoupravni družbi računamo s solidarnostjo posameznikov kot tudi družbenih in gospodarskih skupnosti
Kar zadeva dijake in štu-
dente, pa predlagajo predstavniki Sveta za vzgojo in izobraževanje, naj bi vračali dvakratno vsoto v primem, če po svoji krivdi ne izpolnjuje jo podpisane štipendijske pogodbe. Prevelika svoboda enega pomeni izkoriščanje drugega! Tako pomeni odhajanje našiti, mladih izobražencev v tujino v resnici izkoriščanje delavcev, ki so z deležem svojega trdo pri-služenega osebnega dohodka plačevali njihov študij. Toda tega vprašanja posameznik ne more rešiti Delovanje družbenih mehanizmov mora biti usmerjeno tako, da bo s premišljenim dodeljevanjem štipendij v resnici pomagalo potrebnim posameznikom in reševalo kadrovsko politiko.
Razprave pa so pokazale, da vse občine še vedno nimajo iz-
(Nadaljevanje na str. 2)
Toda, ko se soočimo s problemi sedanje aktivne ženske generacije, kaj lahko ugotovimo, da so ti problemi podobni -skoraj enaki — tistim, ki delovnega človeka tudi nasploh še ovirajo, da bi se povsem uveljavil v družbeni vlogi, ki mu jo zagotavlja nova ustavna ureditev. A pri tem ne smemo prezreti, da smo prav z novo ustavo dobili tisti vzvod, ki bo strl te ovire, saj bo onemogočil odtujevanje dela in pospešil vključevanje delavk in delavcev v proces neposrednega odločanja v delovnih organizacijah in drugih samoupravnih skupnostih. Ta proces pa bo toliko nitrejši, kolikor bolj smelo in odločno se bomo tudi ženske vključevale v nove družbene odnose.
Letošnji osmi marec naj nam zbuja ponos in samozavest; izzveni pa naj v soočanju z možnostmi, ki nam jih za izboljšanje našega družbenega položaja in vplivnosti prinaša nova ustavna ureditev.
MAJDA GASPARI
>
/
Redni razpis
Letošnji redni razpis prostih delovnih mest bo izšel v Prosvetnem delavcu 12. aprila. Šolska vodstva prosimo, da pošljejo razpise republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3 — najkasneje do 20. marca.
v..
Učenje na napakah
Na četrtem srečanju lutKovnih sKupin Slovenije, ki je bilo od 21. do 24. februarja v Kočevju, je sodelovalo osem lutkovnih skupin iz Slovenije in skupina gostov lutkarjev iz Poljske. Zanimivo je, da so na tem srečanju sodelovale kar tri skupine iz VVZ, in sicer: iz Mežice, z Raven na Koroškem in iz Murske Sobote. Na fotografiji je lutkovna skupina iz VVZ Solzice z Raven na Koroškem, ki seje predstavila z lutkovno igrico Vide Brestove „Ptica in grm F. Brus
Foto:
Trgovanje s pametjo
(Nadaljevanje s 1. str.)
delanih kadrovskih načrtov ... obsojanja in obljube često padajo na neplodna tla! Nedavna zahteva študentov, da bi — kljub nenehnemu gibanju razmer v gospodarstvu — morali imeti izdelan pregled potreb kadrov za vso .republiko, ni tako iz trte izvita! Takšen pre-gjed pa je družbi lahko usmeritev in opozorilo - tako zanjo kot za posameznike, ki ne bodo večni dijaki ali študentje. Prej aU slej bodo postali delovni člani naše skupnosti.
Svet za vzgojo in izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL Slovenije je pregledal dopolnilne predloge in pripombe, kar so jih rodile razprave o štipendijah na terenu, ter se zavzel za dosledno odvajanje 0,5 od-
stotka osebnega dohodka za štipendije. Sklenil je tudi, da bo na prihodnji seji obravnaval dijaške domove. Razprava je pokazala, da pomanjkanje domov ob srednjih šolah ni samo socialni problem - temveč tudi kadrovski! Prav p cm anj kanje stanovanjskih prostorov prisili mladino s podeželja, da se po končani osnovni šoli vpiše v najbližjo srednjo šolo, pa če ji ta ustreza ali ne.
Sklep: če bodo vsi delovni ljudje zares odvajali 0,5 odstotka osebnega dohodka za izobraževanje, bodo najbrž tudi zahtevali, da bo urejeno vprašanje štipendij in da bo zgra-jendi dovolj dijaških domov. Upajmo, da bodo predstavniki delavcev te zahteve izvajah!
NEŽA MAURER
Skupna seja komisij Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije za idejna vprašanja kulture ter za družbenopolitična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejnopolitično- usposabljanje komunistov, ki je bila sredi februarja (12. februarja 1974), je osvetlila pomanjkljivosti in dala tudi predloge za izboljšanje gradiva politika i zadaci SK u oblasti kulture i nauke“ — to je snov za X. kongres ZK Jugoslavije.
Na seji so razpravljali tudi o predlogu resolucije za VII. kongres ZK Slovenije; posebej o poglavjih, ki obravnavajo vzgojo in izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturno ustvarjanje, telesno vzgojo in družbene vrednote samoupravnega socializma. Razpravo sta vodila predsednika obeh komisij: dr. Boris Majer in Emil Rojc.
Najprej so se navzoči ustavili ob navajanju stranskih poti in napak v naših kulturnih in družbenih akcijah. Iz gradiva za X. kongres ZK Jugoslavije, na katerem bo Zveza komunistov prvič posebej obravnavala tudi vprašanja kulture in prosvete, nan reč razberemo toliko kritičnih pripomb o našem kulturnem in prosvetnem delu, da bi se nepoučen človek ne znašel, kaj smo naredili doslej dobrega, trdnega in naprednega. Zatem sledi dolgo in leporečno naštevanje napak in besed, kot so: nacionalizem, dogmatizem, buržoazna miselnost in podobno. Vsi ti pojmi pa niso razčlenjeni. Tako nam gradivo prinaša dobro znane, splošne formulacije, ki so same po sebi lahko resnične — a ne dajejo nikake osnove za akcijo. In vendar potrebujemo v našem življenju
Ne smemo drobiti strokovnih sil
Ob letni skupščini Združenja izobraževalnih centrov in služb v delovnih organizacijah SRS v Ljubljani 22. februarja
Siljenje in razvijanje kakovostnega izobraževanja postaja tudi v organizacijah združenega dela temeljni pogoj socialistične vzgoje za oblikovanje sodobnega vzgojno-izobraže-valnega sistema. Temeljno vodilo naših prizadevanj mora biti načrtno in usklajeno delo vseh organizacij združenega dela, organov in organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih.
Dobro leto je minilo, odkar je bilo ustanovljeno Združenje izobraževalnih centrov in služb v delovnih organizacijah na Slovenskem. Pri tem so sodelovali organizacije združenega dela, zavod za šolstvo SRS, gospodarska zbornica Slovenije ter razne institucije in organizacije. Na prvi letni skupščini so člani pregledali opravljeno delo in razčlenili dobre in slabe strani.
Pokazalo se je, da je združenje nujno potrebno, saj izraža težnje in potrebe delovnih organizacij. Za to so veliko naredili prizadevni člani. Kljub nerazumevanju, pomanjkanju denarja in čeprav še ni poklicnega tajnika, je združenje pripravilo za delovne organizacije razne razprave in informacije o aktualnih temah.
Letne skupščine se je udeležilo 22 članic, predstavniki republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, sekretariata za delo, zavoda za šolstvo SRS, republiške Zveze delavskih univerz, Zveze sindikatov, gospodarske zbornice SRS, republiškega zavoda za zaposlovanje in drugi.
Poslušali smo poročilo o delu združenja in njegovih prihodnjih nalogah. Skupščina je sprejela program dela združenja; ta upošteva osnutke dokumentov republiške skupščine ter kongresov ZKJ in ZKS. Program bodo poslali vsem delovnim organizacijam, tudi tistim, ki še niso članice združenja. Skupščino sta obogatila povzetek osnutka resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in izčrpno poročilo o II. kongresu andragogov Jugoslavije.
Kaže, da je začetniško ob-
dobje mimo. V prihodnosti bo združenju pomagala gospodarska zbornica, zavod za šolstvo in Zveza delavskih univerz Slovenije pa ga bosta štela za enakovrednega sodelavca, ki bo izražal zahteve in potrebe delovnih organizacij. Sodelovanje in pomoč so obljubile tudi druge republiške ustanove.
IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE - TEMELJ KADROVSKE POLITIKE
Osrednja in najvažnejša misel razprave je bila: Ne razbijajmo strokovnih moči! Nekatere delovne organizacije so namreč ob ustanavljanju TOZD prav neodgovorno poizkusile razbiti skupne strokovne službe. To je povsem napačno. Potrebna je samostojnost pri odločanju, ne smemo pa dovoliti, da bi razbijanje skupnih služb škodovalo delavčevemu izobraževanju. Pri urejanju teh zadev ima združenje lahko pomembno vlogo. Program izobraževanja (splošno, strokovno in družbeno) naj bo usklajen s potrebami. Dograjevati je treba sistem izobraževanja, iskati nove, sodobne oblike in metode in dati vsem delavcem enake možnosti za izobraževanje. Upreti se je treba vsaki improvizaciji in komercializaciji izobraževanja. Načrtovanje je nujno.
' Poklicno izobraževanje in nenehno izpopolnjevanje naj bi bila temelj sedanje in prihodnje kadrovske politike. Večjo pozornost je treba posvetiti andra-gogom in jim omogočiti nenehno strokovno izpopolnjevanje.
Naša stara napaka je nenačrt-nost. Zato so na skupščini skle-
nili: vsak razvojni načrt organizacije združenega dela mora vsebovati tudi načrt kadrov in stvarne podatke o tem, koliko denarja bo potrebno za njegovo uresničitev.
Tudi na področju vzgoje in izobraževanja je nujno uveljaviti sporazumevanje in dogovarjanje o programih in denarju; to bo hkrati tudi zagotovilo za pravično menjavo dela.
Ustanavljanje posebnih interesnih skupnosti poteka vse prepočasi: Za sedaj delujeta samo dve, in sicer: na področju gradbeništva (zajema 92 delovnih organizacij) in gozdarstva.
Združenje si bo tudi prizadevalo razvijati mrežo izobraževalnih centrov, skrbelo bo, da bodo ti centri sodelovali med seboj, s šolami, delavskimi univerzami in ustanovami, ki se ukvarjajo z izobraževanjem.
Zvedeli smo, da je v Sloveniji le 8 verificiranih izobraževalnih centrov, delavskih univerz pa je verificiranih že 35. Postopek za verifikacijo bo torej treba pospešiti.
Posebno pozornost je treba posvetiti kadrovski politiki. Pri tern pomagajo delovne organizacije, najnaprednejše in najmočnejše organizacije združenega dela pa naj postanejo nosilke izobraževanja v svoji panogi.
Boljšega sodelovanja z združenjem si želi tudi interesna skupnost za izobraževanje delavcev v gradbeništvu, ki že tri leta uspešno dela.
Združenje bo tudi eden od podpisnikov republiškega družbenega dogovora o izobraževanju, ki bo vsak čas pripravljen.
Skupščina združenja je sprejela vrsto sklepov: opredelili bodo položaj in vlogo združenja v gospodarski zbornici, zaposlili poklicnega tajnika in priporočili gospodarski zbornici Slovenije, naj pripravi z direktorji organizacij združenega dela posvetovanje o izobraževanju zaposlenih.
TEA DOMINKO
akcije in pozitivnih zgledov bolj kot česarkoli.
Drugo ob čemer so se raz-pfavljalci ustavili, je bila ugotovitev, da se pri nas na sploh — in tako tudi v obeh predkongresnih gradivih — vse preveč zaustavljamo ob tako imenovani visoki kulturi. Ljudi upoštevamo predvsem kot porabnike kulture — mnogo manj pa kot soustvarjalce (kar je v vsebinskem nasprotju z idejo samoupravljanja). Z amatersko kulturno dejavnostjo je Zveza komunistov širila svoj pozitivni vpliv med ljudske množice! To je treba upoštevati tudi v prihodnje ter dosledno ločiti bistveno od nebistvenega; opredeliti kulturne ustanove, pa tudi dati možnosti in polet širjenju kulturne dejavnosti med ljudmi. Zato ne sme gradivo za zvezno sejo vsebovati samo splošnih načel, pač pa konkretne akcijske predloge.
V razpravi se je pokazalo, da zvezno gradivo in resolucija VII. kongresa ZK Slovenije ne posvečata kulturi in prosveti enake pozornosti. Podrobnejše teze za kongres ZK Slovenije o tem področju šele pripravljajo. Pripombe navzočih in razprav-Ijalcev na terenu bodo sestavljale! upoštevali pri končni redakciji gradiva.
Toda ustavimo se ob drugem problemu: znanosti in znanstveni dejavnosti (predvsem na tehničnem področju) pripisujemo v naši družbi mnogokrat napačno vlogo; znanost naj bi bila odgovorna za nenehno posodabljanje tehnologije; znanost naj bi bila odgovorna za tehnični napredek družbe sploh. To neresnico najdemo v vseh naših dokumentih. Znanstveniku nalagamo odgovornost, ki je ne more izvajati. Za tehnični napredek je odgovornih veliko dejavnikov in naš družbeno-ekenomski sistem je med njimi gotovo eden od najpomembnejših. To je treba razjasniti. Ne smemo več govoriti o zadevah na sploh, temveč analizirati
posamezne dejavnosti, področja, termine, ugotoviti, koliko je narejenega in narediti načrt za prihodnje delo.
V tako pomembnih dokumentih, ko sta ta dva, ki so ju na seji obravnavali, je treba pretehtano uporabljati posamezne termine, ne pa zaradi površnosti ustvaijati o kulturi in znanosti podobo večjih nasprotij in nesoglasij, kot v resnici so. Ko so razpravljali o umetnosti v ožjem smislu, so sklenili: Zveza komunistov se ne vmešava v umetniške smeri in sloge - ne more pa biti brezbrižna do idejnega sporočila umetnosti!
Pri podrobnejšem obravnavanju poglavij o znanosti so znanstveniki dokument dopolnili: znanosti ne moremo omejiti samo na naravoslovno-tehnične smeri. Družboslovne znanosti morajo biti v dokumentih in v naši vsakdanji .praksi enakovredno zastopane. Družboslovje igra v napredku slehernega družbenega reda pomembno vlogo. V našem šolstvu, tudi na univerzi, se v posameznih učnih načrtih po tradiciji kopičijo podatki, ki bi lahko ostali v arhivih. Zato nam zmanjkuje moči in časa, da bi sproti pro-
učevali gibanje naše družbe in si tudi na znanstvenem področju utrdili svoje mesto - kot smo si ga v zunanji politiki. Zavoljo' premajhnega uveljavljanja na družboslovnem področju nam manjkata trdnost in tudi moč, da se kritično in odkrito kot komunisti lahko branimo - ne le pred notranjimi nasprotniki, ki jih pogosto poudarjamo — pač pa pred zunanjim vplivom močnejšega kapitala, ki nam jemlje naše strokovnjake. Današnja življenjska stvarnost je takšna, da mora vsak narod, vsaka država braniti svoje idejne in materialne interese. Zato potrebujemo poleg razvitih naravoslovnih tudi razvite družboslovne znanosti.
Razprava in tehtne dopolnitve besedO gradiva za X. kongres ZK Jugoslavije in za VII. kongres ZK Slovenije so pokazale, da si vsi želimo preiti od ugotavljanja o preteklem in sedanjem stanju v znanosti in kulturi, k dejanjem: kaj, kako, kdaj in kje bomo to in to izboljšali, začeli, opravili? Od obeh kongresov Zveze komunistov pričakujemo načrtov za akcijo! NEŽA MAURER
Nenavadna povezava
V Škofji Loki potekajo enodnevni seminarji, na katerih učitelji gospodinjstva iz vse Slovenije spoznavajo tehniko globokega zmrzovanja živil.
Učitelji gospodinjstva bodo pridobljeno znanje posredovali šolarjem osnovnih šd in odraslim v tečajih, ki jih organizirajo Kmetijska zveza Slovenije, delavske univerze ali zavod za napredek gospodinjstva.
Nenavadno je, da je želji in potrebi po izobraževanju, ki sem jo kot delavka zavoda za šdstvo SR Slovenije povedala predstavniku tovarne hladilnih naprav v Škofji Loki, ves kolektiv tovarne prisluhnil. Strokovnjaki, te tovarne so nam predstavili proizvodne obrate in posredovali bogate izkušnje o
zamrzovanju.
Tovarna je prevzela vse stroške za organizacijo seminarja. V januarju so bili na seminarju učitelji gospodinjstva z območja organizacijskih enot Novo mesto in Murska Sobota, v februarju in marcu pa se bodo zvrstili še učitelji iz Celja, Maribora, Dravograda, Kopra, Nove Gorice, Ljubljane in Kranja.
Bili smo zrayen, ko so v tovarni pripravljali sprejem za predstavnice osnovne šole Lesično na Kozjem. Tovarna je podarila šdi prenosno hladilno skrinjo zato, ker so učitelji pokazali pripravljenost pomagati okoliškim ljudem pri izobraževanju.
MARTA HROVATIN
Državna založba Slovenije
Z igro v matematiko I - II - III
Z IGRO V MATEMATIK)
Zbirka Z IGRO V MATEMATIKO avtorja HA KANA BROCKSTEDTA prinaša koristno zabavo za majme otroke; tako za tiste, ki so doma pri star ah kakor tudi za tiste v vrtcu, mali šoli, posebni šdi, pa tudi za prve ure pouka v osnovni šdi. Zbirka si prizadeva spodbujati otrokovo spontano veselje do besednih in slikovnih predstav tako, da je v polni meri upoštevana otroška domišljija in da ni kršeno načelo prostovdjnosti.
Zbirka Z IGRO V MATEMATIKO ima tri stopnje: na prvi stopnji se otrok z risanjem in barvanjem igraje seznanja z matematičnimi pojmi, na drugi se uči in vadi te pojme izražati v govoru, na tretji pa že začenja uporabljati simbde.
Da bo otrok pripravljen na šdo in da mu bo tam matematika lažja, ga je treba že v predšdslti dobi uvajati v osnovne matematične pojme — toda brez uporabe šdske vsebine in šolskih metod! Otrok naj se uči tako, da se z igro vadi: riše, barva, oblikuje in v neprisiljenem pogovoru z odraslim prečiščuje pojme, ki mu bodo pozneje omogočili, da bo razumel matematiko.
Cem posamezne knjižnice Z IGRO V MATEMATIKO je	Z IGRO V MATBVIATIHD
18,50 din.
Zbirko Z IGRO V MATEMATIKO dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, naročite pa jo lahko tudi na na-dov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
Narnen sedanjih sprememb zakona o osnovni šoli ni v tem, da bi prinašale v osnovno šolo obsežnejše vsebinske ali sistemske spremembe, čeprav tudi niso ravno obrobnega pomena. Poleg uskladitve z ustavo vsebuje predloženi osnutek spremembe, posebno na dveh področjih:
—	stališča in sklepi skupščine SRS o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja terjajo preciznejšo opredehtev odgovornosti in nalog osnovne šole, posebno učiteljev in vodilnih delavcev, za skladnost idejne usmerjenosti pouka in vzgoje z interesi samoupravne socialistične družbe;
—	aktualni problemi šolske prakse povzročajo številne zahteve po revidiranju nekaterih določb zakona, zlasti še določb o ocenjevanju in napredovanju.
V spremenjenih določbah o ocenjevanju prinaša osnutek zakona precizneje izražene zahteve po večji pedagoški kakovosti in odgovornosti ocenjevanja. Kobkor mogoče naj bi izključili možnost, da je tudi način spremljanja učenčevega razvoja in ugotavljanja znanja lahko vzrok slabega uspeha in z njim povezanega ponavljanja.
Variantni predlog 18. člena zakona opredeljuje ponavljanje v osnovni šoli le kot izjemen ukrep. Gotovo bo izzval živahno razpravo in številna mnenja za in proti, saj je bil ta problem že ob sprejemanju sedanjih zakonskih rešitev v središču pozornosti. (Srednje vprašanje najbrž sploh ni, ali bi bila taka rešitev pedagoško sprejemljiva ali ne, saj smo že doslej slišali zanjo zelo tehtne strokovne utemeljitve. Za velik del slovenskih osnovnih šol, zlasti za tiste v večjih središčih, je taka ureditev tudi že stvarnost.
Kljub temu pa odločitev ne bo lahka in preprosta. Ali smo pripravljeni in sposobni tistim slovenskim otrokom, ki ne živijo v taldh razmerah, ustvariti učne in življenjske razmere, v katerih bo taka ureditev tudi zanje uresničljiva?
Samo zakonska „ukinitev“ ponavljanja ne more nikomur ničesar dati. Primerna bi bila samo v primem, če bi bili naši učitelji tako globoko zakovani v zastarele poglede, da bi jih bilo treba z zakonom prisiliti, naj nehajo dajati nezadostne ocene.
Dilema ob tej odločitvi je strokovna in politična. Ali smo pri-
pravljeni in sposobni narediti zelo odločen korak k resničnemu izenačevanju kakovosti osnovne šole na Slovenskem in za to vložiti ves potreben strokovni napor in pa ne ravno malo denarja? Ali pa si bomo po skrbnem premisleku m orali priznati, da tej nalogi v sedanjih materialnih in kadrovskih razmerah, na današnji stopnji organiziranosti še nismo kos? Ali se bomo morali sprijazniti z nujo, da lahko napredujemo le postopoma, korak za korakom — skupaj s slabim občutkom moralnega dolga do precejšnjega dela slovenske mladine, ki še vedno odhaja v življenje brez dokončane osnovne šole?
Sprejeti predloženo različico brez temeljitih spremljajočih ukrepov bi bilo seveda le slepilo. S tem ko bi vsaj začasno prikrili bistvo problema osipa, bi utegnili celo zavirati proces izenačevanja kakovosti. Ne bi se smelo zgoditi, da bi zdaj, ko smo že zelo izboljšali materialne razmere v osnovnem šolstvu — najbolj seveda v razvitih območjih — morda rekli, da je za druge že dovolj zakonska pravica, ker je pač najcenejša.
Osnutek
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli
1.	člen
Druga alinea prvega odstavka 2. člena zakona o osnovni šoli „Uradni list SRS, št. 9-51/68, št. 14-108/69 in št. 31-275/72) se spremeni tako, da se glasi:
— ,,uvaja učence v razumevanje temeljnih zakonitosti razvoja narave in družbe in jim s tem daje temelje za oblikovanje marksističnega pogleda, na svet.“
2.	člen
V 3. členu se beseda „z delovnimi44 nadomesti z besedami: ,,s krajevnimi skupnostmi, z organizacijami združenega dela.44
3.	člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Pouk v osnovni šoli je za učence in za odrasle brezplačen. Učenci iz oddaljenih krajev imajo med obveznim šolanjem pravico do brezplačnega prevoza v šolo oziroma do brezplačne oskrbe v kraju šolanja.
Osnovna šola skupaj s starši, krajevno skupnostjo, občino, orga-nizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotavlja tudi druge materialne pogoje za uspešno šolanje.44
4.	člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Cenovna šola je organizacija združenega dela, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena.
Osnovna šola je lahko organizirana kot temeljna organizacija združenega dela ali druga organizacija združenega dela v sestavi delovne organizacije ali kot sestavljena organizacija združenega dela.
Vzgojno-izobraževalni proces organizira osnovna šola kot centralna osnovna šola, kot podružnica v sestavi centralne osnovne šole ali kot samostojna osnovna šola.
Samostojna osnovna šola in centralna osnovna šola sta zavod.44
5.	člen
Prvi odstavek 12. člena se črta.
6.	člen
Drugj odstavek 13. člena se črta.
7.	člen
14.	člen se spremeni tako, da se |Jasi:
„Qsnovna šola pridobiva dohodek za opravljeno delo po pogodbi, ki jo sklene s pristojno izobraževalno skupnostjo.
Osnovna šola lahko pridobiva sredstva tudi iz drugih virov v skladu s svojim delovnim programom in opravljenim delom.44
8.	člen
Četrta alinea 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
„ — organizira šolo v naravi, letovanja in druge oblike dela z učenci v prostem času.44
9.	člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Za izboljšanje in poglabljanje vzgojno-izobraževalnega dela Jahko osnovna šola vključuje v svoje delo šolske pedagoge, psihologe, socialne in druge strokovne delavce.44
10.	člen
V 22. členu se besedi: „pedagoški svet44 nadomestita z besedami: „strokovni svet zavoda za šolstvo SR Slovenije.
11.	člen
Za 26. členom se doda nov 26. a člen, ki se glasi:
»Za uspešnejše uresučevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov osnovne šole in za izenačevanje pogojev za izobraževanje lahko osnovna šola organizira oddelke podaljšanega bivanja.44
12. člen
Besedilo po podpič>i v drugem odstavku 28. člena se spremeni sla °’ ^ 56 ^as': ”v P®*6™ razredu lahko poučujejo posamezne ‘“Pine predmetov tudi učitelji, usposobljeni za razredni pouk.44
13. člen
Vp^em odstavku 29. člena se besede: „z organizirano in siste-atrcno dodatno pomočjo44 nadomestijo z besedami: „z organi-ranim in sistematičnim dopolnilnim in dodatnim poukom.44 ^nugi odstavek 29. člena se črta.
V 33. ai
14. člen
enu se črta drugi odstavek, tretji odstavek postane drugi.
15.	člen
34.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Učitelji med šolskim letom sproti preverjajo in ocenjujejo učenčev napredek, obseg in kakovost znanja, ugotavljajo sposobnost, prizadevnost, razvoj učnih in delovnih navad učenca ter njegovo vzgojenost. Ugotovitve o znanju in vedenju učenca izraža učitelj z ocenami.44
16.	člen
35.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci prejmejo polletno in letno oceno iz vseh predmetov, ki se poučujejo v razredu, razen iz predmeta družbeno moralna vzgoja. Učenci se ocenjujejo tudi iz vedenja. Ob koncu šolskega leta se ocenjuje tudi splošni uspeh učencev.’*
17.	člen
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Če učenčevi starši menijo, da je bil učenec ob koncu šolskega leta oziroma pri popravnem ali razrednem izpitu nepravilno ocenjen, lahko predložijo v treh dneh po prejemu spričevala učiteljskemu zboru obrazložen ugovor.
Učiteljski zbor najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki se prepriča o učenčevem znanju in ga oceni. Ocena komisije je dokončna. Če je določila drugačno oceno, šola učencu izda novo spričevalo. V komisiji so ravnatelj in dva učitelja, ki ju imenuje učiteljski zbor. Delu komisije prisostvuje pedagoški svetovalec, ki ga določi pristojna organizacijska enota Zavoda za šolstvo SR Slovenije.44
18.	člen
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci osnovne šole napredujejo v višji razred, kadar so ocenjeni iz vseh predmetov s pozitivnimi ocenami, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Učenci osnovne šole napredujejo v višji razred, čeprav so negativno ocenjeni iz predmetov: glasbena vzgoja, likovna vzgoja, telesna vzgoja, tehnična vzgoja in gospodinjstvo.
Učenci prvega in drugega razreda praviloma napredujejo v višji razred Razred ponavljajo, če zaradi daljše odsotnosti od pouka ali drugih izjemnih razmer niso sposobni za uspešno delo v višjem razredu. O tem odloči učiteljski zbor na podlagi utemeljenega predloga razrednika.
Učenci tretjega in četrtega razreda osnovne šole napredujejo v višji razred, tudi če so negativno ocenjeni iz dveh predmetov, ki so pogoj za napredovanje. Ne morejo pa napredovati iz četrtega v peti razred, če imajo v četrtem razredu ponovno negativno oceno iz slovenskega jezika in matematike hkrati.
Učenci od petega do vštetega sedmega razreda, ki so negativno ocenjeni iz enega ah dveh predmetov, ki so pogoj za napredovanje, opravljajo popravni izpit iz teh predmetov.
Učenci, ki popravne^ izpita ne opravijo, razred ponavljajo. Prav tako ponavljajo razred učenci, ki so negativno ocenjeni iz treh ali več predmetov. Ti učenci imajo pravico opravljati razredni izpit iz vseh predmetov pred koncem istega šolskega leta.
Učenec, ki po določbah tega zakona lahko napreduje v višji razred, ima pravico ponavljati razred zaradi slabšega splošnega uspeha, daljše odsotnosti, bolezni, presehtve ali zaradi drugih opravičljivih razlogov.
V višji razred lahko napredujejo tudi tisti učenci, ki želijo šolanje končati v krajšem času, če opravijo razredni izpit iz vseh predmetov iz prejšnjega razreda.44
Varianta l 8. člena
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci od prvegaga do osmega razreda osnovne šole praviloma napredujejo v višji razred. Razred ponavljajo v izjemnih primerih, ko tudi z individualnim in skupinskim delom ter z dopolnilnim poukom po 39. a členu tega zakona niso dosegli zadovoljivega napredka. O ponavljanju razreda odloči učiteljski zbor osnovne šole na podlagi strokovne utemeljitve učitelja in razrednika.44
19.	člen
Prvi odstavek 39. a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovna šola organizira dopolnilni pouk za učence, ki pri pouku ne napredujejo.44
Tretji odstavek 39. a člena se črta.
Četrti odstavek postane tretji.
20.	člen
Prvi odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci osmega razreda končajo osnovno šolo, kadar so ocenjeni s pozitivnimi ocenami iz vseh predmetov, če ni s tem zakonom drugače določeno.44
Tretji odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci osmega razreda uspešno končajo osnovno šolo, tudi če so negativno ocenjeni iz tujega jezika.
Tem učencem se na njihovo zahtevo izda spričevalo o končani osnovni šoli brez ocene iz tujega jezika.44
21.	člen
41.	a členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»V osnovni šoli se opravljajo popravni in razredni izpiti.44
Sedanje besedilo 41. a člena postane drugi odstavek.
22.	člen
42.	člen se spremeni in dopolni tako, da se v dragem odstavku za besedo: »zlasti44 dodajo besede: »s svetom staršev44.
23.	člen
43.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Roditeljske sestanke sklicuje in vodi razrednik oziroma ravnatelj. Razrednik oziroma ravnatelj mora sklicati roditeljski sestanek na zahtevo staršev, po sklepu razrednega oziroma učiteljskega zbora ali po sklepu sveta šole. Na roditeljskih sestankih razpravljajo navzoči o vseh vprašanjih življenja in dela šole, o vzgoji in izobraževanju, o uspehih učencev in lahko predlagajo ukrepe za izboljšanje vzgojnoizobraževalnega dela.44
24.	člen
Za 43. členom se doda nov 43. a člen, ki se glasi:
»Za organizirano vključevanje interesa staršev v vzgojno-izobra-ževalno delo ima šola svet staršev.
Člane sveta delegirajo starši učencev v skladu s statutom šole.
Svet staršev izvoli predsednika, ki sklicuje in vodi delo sveta. Šola zagotavlja materialne in drage pogoje za delo sveta staršev.
Svet staršev razpravlja in daje predloge o vseh vprašanjih življenja in dela šole, zlasti še o organizaciji in programu vzgojno-izobraževalnega dela ter v skladu s statut ran delegira predstavnike staršev v svet šole.44
25.	člen
52.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vzgoja za samoupravljanje je sestavina celotnega vzgojnoizobraževalnega dela v osnovni šoli, zato mora osnovna šola omogočati učencem razvojni stopnji primemo aktivno udeležbo pri uresničevanju skupnih nalog šole, urejanju medsebojnih odnosov in življenja šole!4
26.	člen
53.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci oblikujejo razredne skupnosti in šolsko skupnost kot posebne oblike samoupravljanja, v katerih se ob učiteljevi pomoči uvajajo v skupno delo, obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela šole ter dajejo predloge strokovnim in samoupravnim organom šole.44
27.	člen
60.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Učitelj v osnovni šoli je lahko, kdor ima s tem zakonom predpisano strokovno izobrazbo, osebnostne in moralne lastnosti, potrebne za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela in s svojo celotno poklicno in družbenopolitrčno dejavnostjo zagotavlja uresničenje vzgojno-izobraževalnih smotrov samoupravne socialistične družbe.44
28.	člen
61.	členu se doda dragi odstavek, ki se glasi:
»Vzgojno-izobraževalno delo v oddelkih podaljšanega bivanja
lahko opravlja, kdor izpolnil je pogoje za učitelja osnovne šole ali vzgojitelja44
29.	člen
Prvi odstavek62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učitelji organizirajo in vodijo vzgojno-izobraževalno delo osnovne šole in so odgovorni, da pri svojem delu dosežejo anotre vzgoje in izobraževanja.44
30.	člen
V	prvem odstavku 70. člena se za besedo: »vendar44 dodajo besede: »pri šestdnevnem delovnem tednu44; pika na koncu stavka se spremeni v vejico in dodajo besede: »pri petdnevnem delovnem tednu pa ne več kot 22 učnih ur na teden.44
V	prvem stavku dragega odstavka- 70. člena se za besedo: »pouk44 dodajo besede: »pri šestdnevnem delovnem tednu44, pika na koncu stavka se spremeni v vejico in se dodajo besede: »pri petdnevnem delovnem tednu pa tedensko 20 ur.44
Za dragim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Vzgojno-izobraževalna obveznost učiteljev v oddelkih podaljšanega bivanja učencev je 26 ur vzgojnega dela pri petdnevnem delovnem tednu, pri šestdnevnem delovnem tednu pa 30ur.“
31.	člen
V	drugem odstavku 72. člena se besede: „65. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št 43-516/66 in št.
(Nadaljevanje m 5. strani)
OOP
Na rob
Odvečno
vprašanje
Materialni položaj šolstva na območju koprske, izolske in piranske občine v zadnjih letih vse bolj zaostaja za gospodarsko rastjo, kljub precejšnjim prizadevanjem. Od 36 šolskih poslopij, kolikor jih imajo vse tri obalne občine, jih je bilo v letih po zadnji vojni zgrajenih le 12. Zatorej niso redke šolske stavbe, stare sedemdeset, osemdeset in celo sto let. Od učilnic — s tem mislimo seveda tudi tiste v novih šolah, jih je za pouk uporabnih le okoli 140, druge pa bo treba delno ali pa temeljito preurediti. Za to pa bi potrebovali veliko denarja, veliko več kot ga je namenjenega za sprotno investicijsko vzdrževanje. Sedaj ga je bUo na voljo le toliko, da so z njim plačevali najnujnejše izdatke.
Stare šole postajajo neprimerne za sodoben pouk, rušijo se, razpadajo, nimajo telovadnic itd. Tudi nova šola v Semedeli postaja pretesna. Grozi ji tri-izmenski pouk! Kadrovska zasedba povzroča vsako leto več skrbi.
Spričo sedanjega stanja šol na obali so strokovne službe pri temeljni izobraževalni skupnosti obalnih občin v Kopru že izdelale sanacijski načrt. Uresničitev tega načrta bo seveda zahtevala precej denarja. To je tudi razumljivo zaradi dosedanje gospodarske politike v obalnih občinah. Občinske skupščine so namreč vse leta dajale več denarja za gospodarstvo kot za druge dejavnosti. Tudi šolstvo je bilo prikrajšano.
Da bi se materialno stanje osnovnih šol na obali kar najhitreje izboljšalo, je razumljivo, da tisti, ki jim je mar hiter napredek teh šol, že nekaj časa razmišljajo o samoprispevku, za katerega naj bi se odločili občani letošnjega maja. Če bodo občani rekli „da“, se bo v prihodnjih petih letih zbralo v te namene okoli 50 milijonov din ali komaj dobra tretjina vsega potrebnega denarja za dokončno ureditev osnovnega šolstva v vseh treh obalnih občinah. Jasno pa je, da bo morala pri tem pomagati tudi širša družbena skupnost.
Od priprav za izvedbo referenduma o samoprispevku, od obveščenosti ljudi, v kakšne namene se bo porabil njihov denar, bo odvisen uspeh in končni izid referenduma. Če bo vsaj za to dobro poskrbljeno, v kar ne dvomimo, bo na obali kaj malo takih, ki se bodo vprašali, zakaj je potreben samoprispevek za šolstvo.
TONE URBAS
Podčetrtek:
Telovadnica
Nova šola v Podčetrtku bo dobila telovadnico. Uporabljali jo bodo učenci za pouk telesne vzgoje in športne prireditve, domačini za rekreacijo, tamkajšnje zdravilišče pa za zdravstveno telovadbo. Telovadnica bo stala okoli 2,5 milijona dinarjev; denar bodo prispevali občani šmarske občine, računajo pa tudi na pomoč republiške teles-nokulturne skupnosti.
Celje:
Enkratno
doživetje_____________
Pred dnevi je obiskala osmošolce hudinjske osnovne šole Marija Belina iz Lesičnega, preprosta kmečka ženica, nosilka treh odlikovanj. V dveurnem pripovedovanju in obujanju spominov na težke čase med zadnjo vojno je okoli sto učencev živo spremljalo besede te skromne kmetice, ki je prestala težka in nečloveška mučenja celjskega Piskra in trpljenje v Ausschwitzu. Spominjala se je ustanovitve Prve celjske čete, življenja, dela, trpljenja in smrti Tončke Čečeve. S preprosto besedo je Marija Belina predstavila mladim osnovnošolcem čas, v katerem se je kovala in kalila nova Jugoslavija in katere zgodovino poznajo mladi le iz knjig. Ne ena, dve živi učni uri sta mladim osmošolcem minili kot trenutek, ki jim je prinesel marsikaj novega, predvsem pa spoznanje, koliko lahko stori človek za svojo domovino, če jo ljubi in spoštuje.
Prizadevanja, da bi imeli vsi učenci enake možnosti šolanja, so nujna. Veliko je še otrok po naših šolah, ki morajo, preden se podajo na dolgo pot v šolo, še marsikaj postoriti doma, v hlevu pri živini, na polju ... Foto: T. Urbas
Tajnica temeljne izobraževalne skupnosti v Brežicah Iva Gorjanc. Foto: T. Urbas
Temeljna izobraževalna skupnost Brežice
Želja: nova posebna šola
Občani brežiške občine plačujejo že šesto leto samoprispevek za gradnjo novih in popravilo starih šol. Takih zgradb pa je na območju brežiške temeljne izobraževalne skupnosti kar precej. Vseh 2.699 učencev je letos zbranih v osmih popolnih in štirih podružničnih šolali. 61 od teh jih hodi v posebno osnovno šolo. Šola ima tri oddelke, gostuje pa v osnovni šoli bratov Ribar v Brežicah.
Pred dnevi sva se s tajnico temeljne izobraževalne skupnosti v Brežicah Ivo Gorenčevo veliko pogovarjala o delu, težavah in uspehih te šole.
„V prvem letu, ko je začela delati posebna osnovna šola v Brežicah," pripoveduje Iva Go-renčeva, ,je bilo v oddelkih posebne osnovne šole vpisanih le dvanajst učencev in učenk z vsega območja temeljne izobraževalne skupnosti Brežice. V tem šolskem letu, to je po štirih letih, jih je v treh oddelkih 61; to povzroča tudi prostorsko stisko osnovni šoli, v kateri gostujejo. Zato že nekaj časa resno razmišljamo o gradnji nove posebne osnovne šole v Brežicah. Najbolje bi bilo, če bi bila šola internatskega tipa. Že sedaj, ko je vpisanih komaj 61 učencev, je težko preskrbeti za otroke
stanovanja pa tudi prevoz. Za učence posebne osnovne šole, ki jim ne moremo zagotoviti vsakodnevnih prevozov v šolo, krijemo del stroškov za oskrbo; stanujejo namreč pri družinah v Brežicah ali v neposredni okolici tega kraja.
Nekaj otrok z našega območja, predvsem tistih iz višjih razredov, se šola v posebni osnovni šoli v Celju; zanje plačujemo domsko oskrbo. Vedno večji vpis učencev v oddelke posebne osnovne šole v Brežicah nas sili, da že razmišljamo o popolni posebni osnovni šoli. Vprašanje pa je, kako dobiti denar za gradnjo, saj še programa gradnje novih osnovnih šol in obnove dotrajanih šol nismo uresničili. Kljub temu pa upamo, da bomo z zbranim denarjem iz podaljšanega samoprispevka zgradili, kar je bilo predvideno v načrtu gradenj in preureditev šol.
Sedanji oddelki posebne osnovne šole v Brežicah se bodo kmalu preselili v obnovljene in preurejene prostore stare brežiške osnovne šole in s tem omogočili učencem osnovne šole bratov Ribar enoizmenski pouk. Bolje nekaj kot nič.“ TONE URBAS
Jesenice:
»Za najboljši razred«
Člani konference mladih v izobraževanju pri občinski organizaciji ZM Jesenice so že pred dnevi poslali vsem šolam v občini razpis tekmovanja s podrobnimi navodili za tekmovanje „Za najboljši razred v občini". Tekmovanje naj bi se končalo
Škofja Loka:
Prijetno in koristno
ob koncu letošnjega šolskega leta. Člani konference mladih v izobraževanju želijo namreč s tem tekmovanjem še bolj spodbuditi prizadevanja za boljše učne uspehe v vseh osnovnih in srednjih šolah v občini.
Tudi na območju ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti je veliko kmečkih družin, v katerih imajo po štiri in tudi več šoloobveznih otrok. Za vse zagotovo ne bo doma dela in kruha. Foto: T. Urbas
Tudi letošnjega februarja so škofjeloški prosvetni delavci, kot že vrsto let zapored, pripravili dan prosvetnih delavcev. Na srečanju, ki je bilo združeno z bogatim kulturnim programom, so podelili najzaslužnejšim odlikovanja, v avli nove osnovne šole Podlubnik so poslušali znanega družbenopolitičnega delavca in književnika Bena Zupančiča, ki je govoril o kulturnem poslanstvu izobraženca itd. Po koncertu okteta Gallus so škofjeloški prosvetni delavci sklenili svoje praznovanje s prisrčnim družabnim večerom.
Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana
Slabo in dobro se ne poznata
„Kjer se srečata slabo in dobro, se gledata iz oči v oči in se ne poznata, je najhuje!" Tako je rekel pred nedavnim predsednik ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti Jože Meden v pogovoru o problemih, ki tarejo to temeljno izobraževalno skupnost.
— Kako to mislite — slabo in dobro — smo vprašali?
„Naj najprej povem, da spada k ljubljanski temeljni izobraževalni skupnosti 29.775 otrok, dobršen del le-teh pa živi na obrobju Ljubljane. Prav zaradi tega se poraja veliko vprašanj. Namreč, človek bi po prvi oceni menil, da je celotno ljubljansko območje (ki sega, če bi ga omejili s kraji, do Litije, Senožet. vključno Velikih Lašč, Rakitne, Utika in Medvod), vsestransko razvito. Vendar to ni res. Podatki, ki smo jih dobili, ko smo hoteli oceniti in natančneje pogledati življenje ter šolsko delo otrok zunaj Ljubljane, so bili dokaj žalostni. Ugotovili smo, da še vedno nimajo vsi otroci organiziranega prevoza v šolo, precej otrok prehodi ob vsakem letnem času samo v eno smer po 6 in več kilometrov. Pozimi pridejo otroci v šolo, odložijo premočene čevlje v vežah, čevlji zmrznejo; take čevlje otroci potem spet obujejo, ko gredo domov. Naj omenim, da smo med obiski na šolah odkrili tudi učilnice, v katerih je bilo le 11 stopinj Celzija. “
— Katere šole so to?
„To so tako imenovane podružnične in višinske šole, ki jih je nad 10 (višinske zato, ker ležijo nad 800 in celo 900 metrov nadmorske višine). Te šole so štirirazredne, mnogokje sta po dva razreda i' eni učilnici.
Otroci prihajajo v šolo utrujeni in ne morejo normalno spremljati pouka. Prav tako je tudi, ko se vrnejo domov - naloge pišejo pozno v noč, mnogi ob petrolejkah. Šolski uspehi torej ne morejo Biti obetavni. To se pokaže še posebno potem, ko gredo ti otroci v centralne šole in jih s težavo končajo. Vse to zgovorno potrjuje podatek, da že 30 let nihče izmed teh otrok ni dosegel srednje izobrazbe. Otroci ostajajo doma. To pa še ne bi bilo tako hudo, če ne bi vedeli, da so na teh hribovskih območjih družine s štirimi, petimi, šestimi in več otroki! Zemlje pa je tod premalo za vse.
Kar 70-odstotkov otrok je podhranjenih, mnogi imajo
srčno napako, veliko jih nosi očala z visoko dioptrijo. To je torej tisto - slabo. Dobro pa je v središču - v Ljubljani, kjer so lepe bele stolpnice in nove šole; kakšnih 20 kilometrov zunaj mesta pa tudi lesene hiše s črnimi kuhinjami in šole, ki komaj J še stojijo. “
- Ali ste že kaj storili za izboljšanje razmer, v katerih se šolajo otroci?
lrDa, lani smo se lotili akcije za odpravo razlik v možnostih za šolanje otrok in gmotni \ opremljenosti šol, hkrati pa smo hoteli omiliti neustrezno nagrajevanje učiteljev. “
Za to smo porabili 300 starih milijonov dinarjev. Akcija je potekala tako, da smo pregledali, kaj šole potrebujejo, ter jim potlej poslali denar za nakup učil, opreme za učilnice in orodja za telesno vzgojo. Prej smo se dogovorili s trgovskimi podjetji glede popustov pri nakupu. O prevozu otrok v šolo se dogovarjamo z Viatorjem, za to smo lani porabili 250 S milijonov dinarjev. Od 44 šol jih ima 24 organiziran prevoz. Poskrbeli smo tudi za tople obro- [ ke hrane, tako da prejema malico okoli 80, kosilo pa 30 odstotkov vseh otrok. “
Ta akcija, ki je bila prvič tako resno začeta, se letos nadaljuje. V ta namen je predvidenih okrog 500 S milijonov dinarjev, vendar se bojimo, da bo načrt okrnjen zaradi podražitev. Denar bo treba porabiti le za najnujnejše primere. “
Ob koncu pogovora smo izvedeli, da bodo imeli zadnjo besedo delavci, s katerimi se bodo o vsem tem dogovarjali. Pa še to: za. mnoga nerešena vprašanja bi bila potrebna zavzetost ne le temeljne izobraževalne skupnosti, ampak tudi širše družbene skupnosti.
šmarjeta:
Več kot sto ur male šole____________________
Te dni se je začela v Šmarjeti | mala šola, ki jo obiskuje kar 50 otrok. Otroke, predvsem tiste iz oddaljenih vasi, bodo vozili k pouku male šole s kombijem. Bolj kot prevozi pa jih skrbijo prostori, ki jih je še za redno delo z učenci osnovne šole premalo.
Kam po uspešno končani osnovni šoli? Za mnoge je odločitev težka, posebno tam, kjer so za poklicno usmerjanje premalo storili-Kam torej? Poti je več, šol in poklicev pa tudi! Torej - po kateri poti? Foto: T. Urbas.
Spoznavajmo skrivnosti šahovske igre
Na vseh razvitih osnovnih pa tudi na mnogih srednjih šolah so zelo razgibane obUke svobodnih dejavnosti šolske mladine, kar omogoča mladim uveljavljanje lastnih interesov, ki ne sodijo v učno snov. Razvitost in razvejanost prišolskih dejavnosti pa je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so: razvitost samoupravnih oblik v šolskem življenju, pridobivanje mladih za raznotere dejavnosti (kot tekmovalce, nastopajoče ali organizatorje), kulturna, gospodarska in družbenopolitična razvitost šolskega okoliša, tradicija določene dejavnosti, materialne možnosti šole in ne nazadnje osebna zavzetost učiteljstva oz. zunanjih mentorjev, ki lahko dejavnost pospešujejo ali pa zavirajo.
V organizirane oblike raznih dejavnosti je v naši republiki vključenih na deset tisoče mladih privržencev, ljubiteljev in tekmovalcev. Mnogi med njimi dosegajo kot posamezniki v moštvih ali moštva kot celota nad-poprečne uspehe, se uveljavljajo na razrednih, šolskih, medšol-sldh, republiških in celo zveznih tekmovanjih ter s tem uveljavljajo svoj ugled, ugled šole, kraja in republike. To pa je nedvomno pomemben prispevek k oblikovanju socialistične osebnosti mladega "človeka na
Misel, ki naj usmerja skrb za otroka v naslednjem šolskem letu, naj zajema poleg že ustaljenih oblik in vsebin družbene pomoči družini in organizirane družbene skrbi še posebno skrb za odgovorno starševstvo, načrtovano rojstvo in emocionalno sprejetost vsakega rojenega otroka.
Še vedno je zelo veliko spla-, vov, precej detomorov, soraz-nremo veliko število vzgojno in emocionalno zanemarjenih otrok. Vse to priča, da plemenita misel o pozitivnem, tj. dialektičnem preseganju stare morale doživlja notranje krize, ko Uveljavlja najnaprednejša politična in znanstvena načela v ekonomsko in kulturno manj razvitih okoliščinah.
Prav na področju odnosov med ljudnu v intimnih zvezah, kot sta spolna in družinska ljubezen, bodo še dolgo veljale Leninove besede, da stare ideološke vrednote razpadajo in izgubljajo obvezno moč, nove pa se kristalizirajo počasi, v zakonu, v družini, iz roda v rod.
Ko poprečni bralec zasledi v časopisu podatek, da je mlada mati zavrgla svojega komaj roje-
eni strani in kolektivnosti kot visoke oblike socialnega življenja na drugi strani.
Med dejavnosti, ki imajo pri nas že svojo tradicijo, organizacijsko izpeljanost in trdnost ter množičnost, spada prav gotovo delovanje šahovskih krožkov na mnogih osnovnih šolah; ni malo takih šol, med njimi tudi srednjih, kjer so krožki že prerasli v aktive in sekcije znotraj šolskih športnih društev. Več šol se danes ponaša s pokali, ki so jih prejeli njihovi učenci kot posamezniki ali kot moštva. Nekatere od teh šol so daleč na podeželju, odmaknjene od večjih središč, a pomenijo pravo „šahovsko velesilo", ko se pojavijo v tekmovalni areni za naslove najboljših. Prav dobro so nam poznana imena, kot so osnovna šola Gaj nad Mariborom, tik ob avstrijsko-jugoslo-vanski meji, ah pa Domanjševci ob madžarsko-jugoslovanski meji idr. Trenutni pionirski posamični prvaki so iz osnovnih šol Hoče, Maks Duijava iz Maribora, ki ima kar dva posamična prvaka in Zagorje ob Savi, njihov pionir Orel je republiškemu naslovu dodal še bleščeč naslov državnega pionirskega prvaka. Moštvene naslove za leto 1973 branijo osnovne šole Tišina, Hoče, Maks Duijava in Kočevje; slednje postaja pravcato
nega otroka, ga zadušenega pustila v smeteh ali ea zakopala pod bližnjim grmom, se v njenT zbudi ogorčenje, začudenje, gnev. Kako je to mogoče v stoletju, ko človek hodi po mesecu,	znanstveno	analizira
objektivni svet, posameznik pa ne pozna vrednote, ki ji pravimo	Človeško živ-
UENJE? !
Pa je vendarle res, ker se je že zgodilo, ker se dogaja vsak dan, da se spočne otrok po zakonitostih bioloških zakonov, brez zavestne načrtnosti, brez emo-cionalne pripravljenosti mladega para, da bi prihajajoče bitje sprejela medse kot človeka in vzgojila iz drobnega bitja ZDRAVO in ZRELO OSEBNOST. Kako naj bi jo vzgojila, če sama nista vzgojena za odgovorno starševstvo?
V sodobnem stehniziranem svetu se mnogi mladi ljudje naučijo izdelovati zamotane stroje in streči računalnikom, malo-’ kdo pa zna USTVARITI ČLOVEKA ne samo kot zdravo telo, temveč kot ZAVESTNO BITJE, ki je sposobno biološke potrebe kultivirati, humanizi-rati, socializirati.	T. K.
šahovsko središče mladih nadarjenih šahistov. Od Šahovske zveze Slovenije pa so prav v teh dneh prejele pohvale šolske sekcije na osnovnih šolah Kočevje, Komenda, Šenčur in Zagorje ter za vzorno organizacijo republiškega prvenstva osnovna šola Sladki vrh.
Car in veličina
CRNO-BELIH POLJ
Vsako leto je vključeno v posamična tekmovanja za naslove mlajših pionirjev in pionirk ter starejših pionirjev in pionirk in v štirih tekmovalnih skupinah za moštvene naslove nad 20 tisoč pionirjev in pionirk iz vseh krajev Slovenije. V prvem polletju se pridno in zavzeto učijo ob šahovnicah, spoznavajo tajne in čare igre z lesenimi figurami, neizčme možnosti kombiniranja, veličino, moč in privlačnost te prastare igre, ki je osvojila svet. V šahovskih „šolah“ zvedo o prvakih, spoznavajo preteklost šahovske igre, „odkrijejo“ šahovske knjige, se poučijo o vrstah in oblikah tekmovanj in sproti preizkušajo svoje šahovske sposobnosti in znanje z vrstniki v krožkih. V drugem polletju pa se srečujejo v tekmovalnih ciklusih, najprej na domači šoli, nato s sosednjimi, pa v občini, na medobčinskih tekmovanjih; najsrečnejši posežejo v boje za republiške naslove. Najsposobnejši, s šahovsko rutino njihovih sposobnosti in z igralno zavzetostjo razveselijo svoje domače „navijače“ s pokali; v njihovih očeh so odslej pravi heroji. Da, to je moč, čar in veličina belo-črnih polj in dveh vojska!
Šah je zelo razgibana, privlačna in prijetna dejavnost, ki ne zahteva veliko denarja, dodatnih velikih prostorov, torej ne investicij, ki bi jih ne zmogla sleherna šola. Prepričan sem, da bi bili uspehi lahko boljši, ve-Ijavnejši in trajnejši, če bi kazale naše šole dovolj zanimanja za uveljavljanje šahovskih krožkov v okviru svobodnih dejavnosti šolske mladine, če bi poskrbele za ustrezne mentorje, za prizadevno in strokovno solidno vodenje krožkov in ne nazadnje, če bi bila igralcem šaha na voljo primerna strokovna šahovska literatura, namenjena začetnikom in igralcem nižjih kategorij.
Prvi dve zahtevi bodo šole reševale po svojih notranjih možnostih in posluhu za tovrstno dejavnost. Za primemo šahovsko začetnico v slovenskem jeziku pa je poskrbela založba Obzorja, ki je prav v teh dneh ponudila slovenskim šahi-
stom začetnikom in onim nižjih kategorij prav imeniten učbenik šaha „Spoznavajmo skrivnosti šahovske igre", ki je natisnjen v 1500 izvodih in obsega 141 strani. Avtorji so priznani šahovski strokovnjaki: mednarodni mojster Vojko Musil, Avgust Majerič in Rudi Šoštarič. Cena knjige je 42 din, šole pa so pri večjem nakupu deležne 20 % popusta.
ZAPOLNJENA VRZEL
Vsebina knjige je skrbno sestavljena po sodobnih načelih dobre šahovske začetnice. V sedmih poglavjih so obdelana vsa bistvena vprašanja, ki bi jih moral spoznati in osvojiti ša-hist-začetnik, mnogo koristnega pa najde v njej tudi šahist z ' višjo kategorijo.
Začetnikom so namenjena poglavja, ki obravnavajo elementarna spoznanja o delovanju in vrednosti figur ter nekaj šahovskih pravil, pisavo, osnovne končnice in osnove šahovskega kombiniranja. Starejšim pionirjem in mladincem, ki so že vešči igranja, so namenjena poglavja, ki jih uvajajo v spoznavanje bistva otvoritev, srednje igre in končnic z zahtevnejšimi strukturnimi elementi. Vzorci kombiniranja in končnic so iz mojstrskih partij zadnjih let. Prvič je dodana problemska začetnica, ta zvrst šahovskega mišljenja je bila na splošno močno zanemarjena. Odlika knjige je v velikem številu preglednih diagramov, kar je za začetnike še posebno koristno in nepogrešljiv element dobre začetnice. Dodana so prevedena igralna pravila mednarodne šahovske, federacije (FIDE), ki slavi letos 50 let uspešnega delovanja in širjenja šahovske kulture v svetu. Sklepno poglavje pa je priročnik za organizacijo tekmovanj s tablicami, brez česar ni mogoče dobro voditi šahovskih krožkov po šolah.
Založba je zapolnila veliko vrzel v slovenski strokovni ša: hovsld literaturi, saj sta minili dve desetletji, odkar smo dobili zadnjo našo izvirno šahovsko začetnico, knjige v drugih jezikih pa so predstavljale začetnikom močno oviro pri hitrejšem napredovanju. Čistost jezika, preglednost, slovenski šahovski izrazi in veliko vzgojno poslanstvo, ki veje neprisiljeno skozi vso knjigo, so odlike te imenitne šahovske začetnice.
Vsem vodjem šahovskih krožkov na osnovnih šolah in vodjem sekcij in aktivov na srednjih šolah, ki odkrivajo naši mladini lepote šahovske kulture in jih vodijo v „svet spoznava-
Vsi naši otroci - zaželeni otroci
PORTRETI
Mijaaaau!
nja skrivnosti šahovske igre", bo knjiga nepogrešljiv svetovalec in odličen pripomoček za hitrejše in uspešnejše delo na tem tako pomembnem in koristnem področju svobodnih dejavnosti.
Prav v tem času se po vseh naših šolah pripravljajo na množična nastopanja v šahovskih tekmovanjih za lovorike posameznikov in moštev; tekmova-
nja bodo trajala vse do maja, ko se bodo posamezniki v sklepnih bojih pomerili v Hrastniku, moštva pa v Kranju. Do takrat pa bodo mnogi nadarjeni šahisti pionirji že osvojili abecedo začetnice in se neopazno približali aforizmu prof. Beckerja: „Car šaha nas je osvojil, ne da bi vedeli, ali je umetnost, znanost, šport ah res samo igra". MLADEN TANCER
t	;	\
PEDAGOŠKI INŠTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI bo izdal v aprilu publikacijo z naslovom
Učna zahtevnost ob prehodu na srednje šole
v kateri so obdelani rezultati raziskave o razsežnostih osnovnošolskega učnostorilnostnega primanjkljaja in možnostih za njegovo odpravljanje. V prilogi bodo objavljene tudi uporabljene testne naloge iz slovenskega, angleškega in nemškega jezika ter matematike.
Cena publikacije bo približno 28 dinarjev; namenjena je vsem osnovnim in srednjim šolam.
Ker bo naklada omejena na število prednaročnikov, sprejemamo naročfla do vključno 20. marca na naslov: Pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani, Groblje 3, 61230 Domžale.
(Nadaljevanje s 3. strani)
2^17/66)“ nadomestij° * besedami: „27. členu zakona o med-22 310/73)Z“iei^h delaVCCV v združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št.
32.	člen
V prvi točki 75. člena se za besedo: „otrok" postavi podpičje, nadaljnje besedilo te točke se črta.
33.	člen
85.	člen se spremeni tako, da se ^lasi:
»Osnovno šdo upravljajo člani delovne skupnosti neposredno ali Ptek svojih delegatov skupaj z delegati družbene skupnosti in star-®v v skladu z ustavo, zakonom, statu tom šole, družbenimi dogo-v°ri in samoupravnimi sporazumi."
34.	člen
86.	člen se spremeni tako, da se glasi:
, »Delavci šole oziroma njihovi delegati skupaj z delegati družbene skupnosti in staršev sestavljajo svet šole.
. Sestav, število in način delegiranja delegatov družbene skupnosti ® staršev ter njihove pravice pri upravljanju določa statut osnovne sde v skladu z odlokom ustanovitelja." 35 36
35.	člen
87.	člen se spremeni tako, da se glasi:
.»»Delegati družbene skupnosti in staršev enakopravno z delavci jf*« oziroma njihovimi delegati odločajo o vseh vprašanjih življenja j® dela šde. Delegati družbene skupnosti in staršev ne morejo od-j ati o tistih zadevah, ki so neodtujljiva pravica delavcev v zdm-Zeneur delu po ustavi in zakonih."
36.	člen
88.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Strokovni organi osnovne šde so* učiteljski zbor, razredni učinki zbor, razrednik.
^gl^tatutom osnovne šo*e 86 Ldrko ustanovijo tudi drugi strokovni
37.	člen
Drugi odstavek 89. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ravnatelj je pedagoški in upravni vodja osnovne šole."
V tretjem odstavka 89. člena se besedi: »delovne skupnosti" nadomestita z besedo: »sveta".
38.	člen
89.	a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ravnatelj osnovne šde je odgovoren za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov osnovne šde in za organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela.
Ravnatelj kot pedagoški vodja osnovne šde:
—	organiziram vodi delo učiteljskega zbora;
—	usklajuje in usmerja delo razrednih učiteljskih zborov, razrednikov in strokovnih delavcev;
—	nadzora je delo učiteljev s tem, da hospitira pri pouku, analizira vsebino, o Mike in metode dela učiteljev ter skrbi za odpravljanje vsebinskih in pedagoških pomanjkljivosti ter za skladnost vzgojnega delovanja z idejno usmerjenostjo socialistične družbe;
—	učiteljem p »naga in svetuje pri razvijanju njihove strokovne in pedagoške usposoMjenosti;
—	sodeluje s pedagoško službo in pedagoškim inštitutom pri preučevanju in usmerjanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti osnovne šde in je odgovoren za uresničevanje navodil in ukrepov pedagoške službe;
—	skrbi za modernizacijo oblik in metod vz gojn o-iz obraze val -nega dela v osnovni šoli ter za povezavo osnovne šde z okoljem;
—	spremlja in vrednoti vzgojn o-iz obraz evaln o delo učiteljev;
—	skrbi za mentorstvo mladim učiteljem;
—	skrbi za družbeno in pedagoško izpopolnjevanje učiteljev in strokovnih delavcev."
39.	člen
90.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Učiteljski zbor organizira vzgojno-izobraževalno delo in odloča o strokovnih in drugih vprašanjih vzgoje in izobraževanja v skladu s tem zakonom in statutom.
Učiteljski zbor sestavljajo učitelji in vzgojitelji osnovne šde, šdski pedagogi, psOrdogi in socialni delavci.
Razredni učiteljski zbor obravnava in odloča o vprašanjih, ki zadevajo posamezne oddelke, v katerih je predmetni pouk.
Razredni učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji oddelka.
Vsak oddelek ima razrednika, ki vodi razredni učiteljski zbor in je mentor razredne skupnosti."
40.	člen
V	prvem odstavku 95. člena se črta beseda: .prosvetno", v dragem odstavku pa beseda: »prosvetne".
41.	člen
V	96. členu se besedi: „200 dinarjev" nadomestita z besedama: „1500 dinarjev".
42.	člen
Za 98. členom se doda nov 98. a člen, Id se glasi:
»Učitelji, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona najnanj 30 let oziroma učiteljice najmanj 25 let delovne dobe, lahko ostanejo na svojih delovnih mestflr v osnovni šoli, čeprav ne izpolnjujejo pogojev 60., 61. in 64. člena zakona o osnovni šoli."
43.	člen
!	99. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občanom, ki so si pridobili izobrazbo po prej veljavnih pred-. piših o osnovni šoli. ki je trajala manj kot osem let, se šteje, da so končali osnovno šolo."
100. člen se črta.
44.	člen
45.	člen
101. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Določbe o ocenjevanju, ki jih predpisuje ta zakon, se uporabljajo od 1.9. 1974."
46.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS".
STRAN 8
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO organizacijski odbor za izvedbo VI. republiškega šolskega prometnega tekmovanja
RAZPISUJE
šesto republiško prometno tekmovanje
»Kaj veš o prometu«
Šesto republiško šolsko prometno tekmovanje bo po prvem poglavju pravil o organizaciji in izvedbi republiškega sklepnega šolskega prometnega tekmovanja „KAJ VEŠ O PROMETU11 in po pooblastilu republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v izvedbi občinskega sveta za vzgojo in varnost v cestnem prometu SO Krško.
Tekmovanje bo v SOBOTO, dne 20. aprila 1974 v Krškem.
Teoretični del tekmovanja bo v osnovni šoli „Jurij Dalmatin" Krško; ocenjevalna vožnja po ulicah v Krškem , spretnostna vožnja na ustreznem poligonu pri osnovni šoli ,,Jurij Dalmatin" Krško v skladu s pravili o tekmovanju „KAJ VEŠ O PROMETU".
Tekmovanje bo izvedeno po pravilih za izvedbo tega tekmovanja.
Pravila so sestavni del tega razpisa.
Organi za izvedbo medobčinskega šolskega prometnega tekmovanja prijavijo tekmovalno ekipo v skladu s 4. členom pravil, po priloženem obrazcu.
Ocenjevalna in spretnostna vožnja bo s poni ali mini kolesi. Tekmovalci tekmujejo s kolesi, ki jih pripeljejo s seboj. Kolesa morajo biti tehnično brezhibna. Ob tehničnem pregledu bodo kolesa označena z ustrezno nalepko.
Tekmovalci morajo imeti s seboj zdravstveno izkaznico in dežne plašče (pelerine).
Stroške v zvezi s potovanjem na tekmovanje in nazaj ter bivanje v kraju tekmovanja krijejo organizacije, ki bodo poslale tekmovalce na tekmovanje.
Organizator oziroma izvajalec tekmovanja bo na dan tekmovanja priredil za vse tekmovalce in spremljevalce brezplačno malico in kosilo.
Bomo tudi letos tako uspešni?
Vse bliže je čas, ko bo na prcmetnih poligonih pred šolami vse zaživelo. Pričela se bodo razredna L. šolska tekmovanja VI. republiškega šolskega prometnega tekmovanja pod geslom „Kaj veš o prometu".
Organizacija tega že tradicionalnega šolskega prometnega tekmovanja v Sloveniji je zastavljena tako, da morajo biti medobčinska in še prej občinska tekmovanja končana najkasneje do 15. aprila. Sklepno republiško šolsko prometno tekmovanje v letu 1974 bo že 20. ap na v Krškem na igriščih osnovne šole „Jurij Dalmatin" in v organizaciji občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Krška
To leto bo še posebno zanimivo zato, ker bo tekmovanje na zahtevnejših prometnih po-ligonJr, ob posebno pripravljenih testnih polah na sklepnem republiškem tekmovanju pa bo prvič sodelovalo 15 ekip s 60 tekmovalci.
Najboljši štirje tekmovalci med posamezniki s tega tekmovanja si bodo pridobih pravico do nastopa na V. zveznem šolskem prometnem pokalu, ki bo 4. in 5. maja v Sarajevu. Kdo bodo ti štirje najboljši med najboljšimi, je težko reči. To pot bo izbira večja, več posameznikov si bo prav na tem tekmovanju lahko pridobilo pravico udeležbe.
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi letos upravičeno upa, da se bo vsaj en tekmovalec iz Slovenije uvrstil v zvezno ekipo, ki bo nastopila na XII. mednarodnem šolskem prometnem tekmovanju v Parizu, že v drugi polovici maja.
Dosedanja uvrstitev tekmovalcev iz SR Slovenije v zvezno ekipo za mednarodno tekmovanje je bila kar zadovoljiva. Imeli smo po enega predstavnika v zvezni ekipi na mednarodnih tekmovanjih v Bernu v Švici (1968), Lisboni na Portugalskem (1971), Beogradu (1972) in ekipo vseh štirih tekmovalcev leta 1973 v Tunisu, ki je osvojila zelo dobro tretje mesto.
To pa še ni vse. V prvi polovici maja bo v Ajdovščini v organizaciji občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter občinske Zveze prijateljev mladine VI. repu-
bliško srečanje pionirjev prometnikov. Prireditev bo v sestavu Jugoslovanskih pionirskih iger in občinskega praznika občine Ajdovščina.
Na programu republiškega srečanja pionirjev prometnikov je orientacijski p oh ud, med katerim morajo tekmovalci -ekipe - reševati prometne situacije, poznati zgodovinske in kulturne zanimivosti kraja, se orientirati po kompasu, odgovarjati na vprašanja o dajanju prve pomoči in streljati z zračno puško v tarčo.
Pred tem bodo organizirani orientacijski pohodi v okvim pionirskih odredov v osnovnih šolah, nato pa še občinska srečanja pionirjev prometnikov. V tekmovalnem delu republiškega srečanja pionirjev prometnikov bosta vsako občino lahko zastopali po dve ekipi, ki se bosta najbolje uvrstili na občinskih srečanjih pionirjev prometnikov.
V Ajdovščini bo tovariško srečanje mentorjev prometne vzgoje iz osnovnih šol, ki bodo kot vodje ekip prispeli v to mesto, in predstavnikov raznih istitucij, ki tudi delajo na področju prometnega vzgajanja mladine.
Letos se nam obeta še ena zanimiva šolska prometno vzgojna prireditev republiškega formata. To bo II. republiško šolsko prometno tekmovanje srednješolcev, ki bo meseca oktobra v Ljubljani in v organizaciji ljubljanskih občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tudi na tern tekmovanju bodo mladinci preizkušali svoje znanje v testiranju, ocenjevalni vožnji s kolesi s pomožnim motorjem po mestnih ulicah in z istim vozilom v spretnostni vožnji na posebno pripravljenem poligonu.
Takšne in podobne pro-metno-vzgojne manifestacije so potrebne tudi vsestranske podpore številnih dejavnikov, ki se kakorkoli ukvarjajo s prometno varnostjo. Zato že sedaj pozivamo vse družbene organizacije, organe za notranje zadeve in druge — poleg šol in svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da s sodelovanjem v organizaciji in izvedbi navedenih tekmovanj prispevajo svoj delež v prid večje varnosti otrok in mladine v prometu. DRAGO SUHI
Pokrovitelj tekmovanja bo tovarna celuloze ,J)juro Salaj" Krško. Le-ta organizira za tekmovalce in spremljevalce brezplačen prevoz in ogled muzeja v Brestanici.
NAGRADE:
1.	Najbolje uvrščena ekipa prejme pokal v trajno last.
2.	Najbplje uvrščeni štirje tekmovalci prejmejo miniaturne pokale v trajno last.
3.	Prve tri ekipe (vsi tekmovalci) prejmejo odličje — priznanje.
4.	Vsi tekmovalci prejmejo diplomo o udeležbi in razvrstitvi na tekmovanju.
Natančen program prireditve (rednega in vmesnega programa) vam bomo poslali kasneje.
• Vse informacije dobite na telefon 71-080 (Radej).
Bolj življenjsko in prožno
f	—	^
Toga klasičnost se postopoma umika prožnim, sodobnim oblikam strokovnega izobraževanja, ki jih zahtevata delovna praksa in današnji čas.
Šolski programi v rednem poklicnem šolanju in izobraževanju ob delu po končani pokhcni šoli dobivajo svoje značilnosti, možno je vertikalno prehajanje. Na voljo so torej različice za pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe.
Te zahteve, ki so zapisane že v skupščinskem dokumentu in posebej poudarjene v idejnih temeljih za X. kongres ZKJ, naglo dobivajo novo, življenjsko podobo.
K temu bo nedvomno pripomogel tudi predlog, ki smo ga slišali na seji strokovnega sveta zavoda za šolstvo SRS 7. februarja. Člani strokovnega sveta so ga soglasno podprli.
Za kaj gre? Poklicno osebje je pridobivalo doslej višjo raven izobrazbe le ob delu. To delo prevzemajo sedaj delo-vodske šole, ki so že jasno izoblikovane. Šolanje bo trajalo dve leti, izobraževanje ob delu pa se bo nadaljevalo tri leta,
po končani poklicni šoli.
Sprejete so temeljne zasnove predmetnika in učnega načrta za poklica gumarski in tapetniški delovodja, ki so le dopolnilo k profilu delovodskih šol. Obstajajo 4 predmetne skupine, ki so enake za vse delovodske šole. Drugi strokovni predmeti so združeni v tri skupine in upoštevajo znanje, pridobljeno v poklicni šoli; tako bo pouk lahko smotrn. Jasno je, da bo potrebna velika prizadevnost slušateljev, saj je zahtevnost delovodske šole enaka zahtevnosti štiriletne tehniške šole.
Predmetnik je prirejen za tiste učence, ki še niso v delovnem razmerju. Pripravljajo tudi prilagojen osnutek predmetnika za tehniške šole za odrasle in strokovna navodila za posamezne šole.
Financiranje delovodskih šol je še vedno nerešeno zaradi prehodnega obdobja reorganizacije. Posebne interesne skupnosti (npr. za gradbeništvo) se zavzemajo za to, da bi bile delovodske šole kot redne in enakovredne financirane tako kot strokovne. Interesne skupnosti zahtevajo, naj upoštevajo šole pri vpisnih pogojih tudi mnenje podjetja. Zvedeli smo, da nastajajo pri tem problemi zaradi komercializacije izobraževanja. Nekaterim delavskim univerzam gre namreč le za to, da si pridobe dovolj slušateljev, ne zanima pa jih, koliko delavcev neke stroke v resnici potrebujejo na posameznih območjih. Večkrat se zgodi, da so slušatelji „ogoljufani“: dolgo čakajo na zaposlitev ali pa je sploh ne dobijo.
Udeleženci so predlagali, naj bi tovrstne oddelke na delavskih univerzah ustanavljali v skladu z načrtovanjem kadrov. Te zahteve bodo posredovali delavskim univerzam.
Člani so priporočili, da bi bile prehodne rešitve - popravljeni predmetniki — zelo koristne tudi na drugih področjih strokovnega izobraževanja. Šole
naj bi vsem, ki se želijo nadalje šolati, to šolanje tudi omogočile; zato ni treba, da bi dosledno upoštevale vpisne pogoje (končana poklicna šola, odličen in prav dober uspeh).
Strokovni svet je razpravljal tudi o osnutku delovnega programa zavoda za šolstvo SRS za. leto 1974. Ugotovili so, da je zelo skrbno pripravljen in uresničljiv, čeprav je obsežen. Težišče je na marksističnem izpopolnjevanju pedagoških delavcev, ustrezno načrtovano pa je tudi njihovo strokovno izpopolnjevanje. Razpravljale! so menili, da bo treba urediti tudi razmerje med informativnimi in rednimi seminarji ter opredeliti razlike pri smotrih in metodah dela. PredlagalLso, naj bi skrb za izpopolnjevanje pedagoških delavcev prevzele predvsem kadrovske šole, zavod za šolstvo pa naj bi še nadalje pripravljal in načrtoval seminarje.
Tudi pedagoški svetovalci bi se morali bolj strokovno izpopolnjevati, kot so se doslej. Menili so, da bi se to lahko uredilo s podiplomskim študijem oziroma s specializacijo ob delu.
Člani strokovnega sveta so predlagali, naj zavod za šolstvo SRS sklene s kadrovskimi šolami in republiško izobraževalno skupnostjo družbeni dogovor o strokovnem izpopolnjevanju pedagoških delavcev.
Razpravljali so še o evaluacij-skem poročilu o pouku matematike v prvem in drugem razredu osnovne šole za leto 1972/73. Poudarih so, da se projekt redno in zadovoljivo uresničuje v praksi. Da bi o tem obširneje obvestili javnost, bo zavod za šolstvo pripravil v kratkem tiskovno konferenco.
O osnutku predmetnika za dvojezično osnovno šolo bodo razpravljali na prihodnji seji. Do takrat bo petčlanska komisija, ki jo je predlagal strokovni svet, pripravila predlog, v katerem bo upoštevala različna mnenja in pripombe.
TEA DOMINKO
NEKATERE PESTREJŠE OBLIKE BRALNEGA POUKA
(Nadaljevanje)
Pripravila:
Zora Čuden:
B - Tiho branje
1.	Šolsko branje in razumevanje smisla
Doslej so se uveljavile tele oblike branja:
a)	Učitelj bere berilo delno ali v celoti. Učitelj v uvodni obravnavi prebere besedflo z namenom, da bi učenci razumeli vzročno posledične zveze in da bi jim posredoval tudi glasovno zaokroženo zgodbo, ki naj bi jih tako čustveno bolj prevzela. Kakor naj bi bilo tako branje pravilno in neizpodbitno, nima s pravim branjem ničesar skupnega. Otroci imajo od tega le : poslušanje. Za pravo branje so ogoljufani. Če je učitelj že sam našel za učence smisel tiskanih besed in jim ga posredoval, kaj ostane potem še za otroke? Učiteljevo poprejšnje branje je utemeljeno samo tedaj, če bi bilo za otroke besedilo pretežko, da bi ga samostojno razumeli. Ker pa so berila prirejena za določeno starostno zmogljivost učencev, najdemo v njih le malo takih besedil: Učitelj najde pri celotnem pouku dovolj priložnosti, da jim kaj prebere, kar učenci sami ne dobe v roke.
b)	Učitelj pove vnaprej vsebino zgodbe, pozneje jo bero učenci. Tudi v tej obliki osiromašimo bralno uro njenega smotra. Kdo od nas bo posegel po knjigi, o kateri smo do vseh podrobnosti pravkar dišali pripovedovati drugega. Pripovedovanje vnaprej nekateri utemeljujejo s tem, da otroci bolje dojemajo smisel. Prav gotovo pa je ta oblika priljubljena pri učiteljih tudi zategadelj, ker cenijo takratno situacijo: ves razred napeto sledi pripovedovalčevim besedam. To je vse lepo in prav ter koristno, razred naj bi take situacije večkrat doživel, vendar otrok ne smemo s tem osiromašiti bralnih užitkov. Tudi pri tej obliki otroci ne dojemajo smisla z branjem, temveč s poslušanjem. Duhovna samodejavnost se pri podušanju ne zrcali v taki meri kot pri branju.
c)	V nekaterih primerih učitelj prej pojasni stvarno vsebino, zatem šele učenci berejo besedilo. V takšni bralni uri učenec nikdar ne začuti osnovnega doživetja branja: zopet sem boga- i tejši a nova spoznanja. Trditvi, da učenci brez poprejšnje razlage ne razumejo vsebine, je moč oporekati: ali je besedilo pretežko ali pa ni bil učitelj dovolj pripravljen. Nezaupanja v otrokove sposobnosti se moramo v vsakem primeru otresti. Kakor dolgo jim sami ne zaupamo, tako dolgo tudi otroci ne zaupajo sami sebi.
č) Boljši učenci berejo vnaprej, drugi bero hkrati polglasno ali samo podušajo. Če dobri bralci ob prvem glasnem branju razumejo smisel, je dvomljivo. Od otroka zahtevamo preveč, če hočemo, naj nam ob neznanem besedilu hkrati še „novo“ tudi govorno oblikuje. Ne more se ukvarjati z iskanjem smisla, ker pazi le na to, da bo brez napak bral. Mogoče pa je tudi nasprotno: da je sicer dober bralec tako usmerjen v vsebino, da „slabo“ bere.
Vse omenjene oblike ne ustrezajo zahtevam samostojnega dojemanja smisla nekega besedila.
2.	Prednost in nujnost tihega branja
Pri tihem branju učenci delajo sami, to se pravi, sami izluščijo miselno jedro. Pri večini uporabljenih oblik branja je očitno, kako malo je vsak posamezni otrok aktiven in delaven.
Ne le da jim odvzamemo delo, odtegujemo jih tudi od želje po branju, kajti to je druga prednost tihega branja. Srečajo se z neznancem neposredno in sami osvoje nekaj novega. Pri tihem branju je pozornost usmerjena samo na vsebino. Tudi nas bi motilo, če bi želeli brati neko zgodbo, ki bi jo nekdo drug sočasno glasno bral, največkrat s hitrostjo, ki ni prilagojena naši bralni tehniki. Da lahko vsak otrok bere tako hitro, kot more in uporablja svoje delovne navade, je naslednja prednost tihega branja. Kako različna je hitrost branja posameznih učencev opazimo šele tedaj, če organiziramo v razredu tiho branje. Ali nimajo otroci pravice brati po svoji časovni „normi“? Proti tihemu branju navajajo nekateri trditev, da zavaja učence k prehitremu preskakovanju vrst. To pa velja predvsem za neizurjene bralce tihega branja. Znanstvene raziskave so ugotovile, da je tiho in hitro branje mnogo bolj smotrno kot glasno branje, hkrati pa je dojemanje smisla učinkovitejše.
Da bi dobili vsaj delen vpogled, kako berejo učenci v osnovni šoli, je zavod za napredek osnovnega izobraževanja SRH izvedel ob pedagoško instruktivnem pregledu teste branja v nekaterih reških osnovnih šolah (leta 1968.).
Preizkus je obsegal:
1.	test hitrosti glasnega branja učencev (Jednominutni ispit glasnog čitanja — I. Furlan)
2.	test hitrosti tihega branja učencev (besedilo Josipa Pavi-čiča ,/Sitni životi") z uporabo pospeševalca branja
3.	test razumevanja prebranega besedila (članek iz časopisa Priroda: „Kava osvaja svet" — KOS).
S preizkusi glasnega in tihega branja so hoteli ugotoviti | razvitost tehnike branja pri najboljših učencih v najboljših oddelkih 3., 5. in 8. razreda kot tudi razmerje med hitrostjo glasnega in tihega branja. Vzorec je zajel 8 osnovnih šol.
Preizkus glasnega in tihega branja ie zajel v vsakem najboljšem oddelku po 3 najboljše hčence. Tako je 9 učence) zastopalo svojo šolo, skupno 72 učencev iz 24 oddelkov. Pri preizkusu razumevanja prebranega besedila so sodelovali vsi učenci iz enega oddelka od 3. do 8. razreda, skupno 1552 učencev.
Ko so vzporejali in primerjali rezultate glasnega in tihega branja, so ugotovili, da je hitrost tihega branja poprečno za štirikrat večja od hitrosti glasnega branja. Zanimiv je najboljši rezultat v preizkušanju hitrosti tihega branja, saj znaša 60? besed v minuti. Poprečje prebranih besed v minuti pri rihem branju naglo raste od 3. razreda s 194 besedami do 8. razreda* 425 besedami. Učenci 8. razreda berejo torej trikrat hitreje kot učenci 3. razreda. Hitrost glasnega branja ne kaže takega zvečanja. Učenci 3. razreda berejo poprečno 80 besed v minuti; a uženci 8. razreda 102 besedi. Tako majhen napredek pri hitrosti glasnega branja je povezan s hitrostjo govora. Pri hitrosti tihega branja ni meja. S tem smo učitelji opozorjeni, da pouka branja v osnovni šoli ne moremo nikdar imeti za nekaj dokončnega, za dovršenega, ker se bralna sposobnost nenehn« razvija, raste in postaja vse bolj učinkovita.
Iz časov vajeniške dobe za žensko enakopravnost
C

,,Brez vaje nihče ne postane mojster,“ je zapisal Avgust Bebel v svoji knjigi „ŽENSKA IN SOCIALIZEM".
Pisec poudarja, da je slehernemu človeku — torej tudi ženskam — najprej treba omogočiti izobrazbo in delo na vseh področjih, jim dati možnost javnega nastopanja in odločanja — šele potem jih bodo smeli kritizirati ali primerjati njihove dosežke z dosežki moških.
Ta zajetna knjiga (v slovenskem prevodu šteje 510 strani) je izšla prvič leta 1879. Do leta 1896 je doživela svojo petindvajseto, kasneje pa tudi petdeseto izdajo. Prevedena je bila (iz nemščine) v nešteto jezikov; v srbohrvaščini je izšla leta 1909, v slovenščini pa leta 1960.
„Čas boja za žensko enakopravnost je za nami," poreče kdo danes. Res, izobrazba, službe, možnost javnega nastopanja — to je urejeno. Toda med dejavnike, ki omogočajo človeku uveljavljanje, sodi tudi čas. Tega pa ženskam naše družbe tolikanj primanjkuje, in če seštejemo službo, gospodinjstvo in delo z otroki, lahko skoraj brez pretiravanja uporabimo obrabljeni stavek „ženska je izkoriščana". Materinstvo (h kateremu spadajo porodniški dopust, vzgojno-var-stveni zavodi, otroška igrišča, podaljšano bivanje v šoli, dodatni pouk za slabše učence in podobno) često obravnavamo kot „poseben ženski konjiček". Poznam podjetje, kjer so se morali odločiti, ali naj odprejo točilnico za zaposlene ali pa varstveni oddelek za otroke zaposlenih. Odprli so seveda — točilnico.
Z odlomki iz knjige „Ženska in socializem" nikakor ne mislimo pogrevati „starih fraz", pa tudi ne kakorkoli primerjati idealno podobo socializma, kakor so jo slutili napredni ljudje pred sto in več leti, s sedanjo stvarnostjo — pač pa pokazati, kako družbeni razvoj kljub stranskim potem in odklonom vendarle nezadržno vodi k enakopravnosti ljudi.
Danes priznavajo vsi, da so ženi dostopni vsi pridobitni poklici. Meščanska družba je v svojem lovu za dobičkom že zdavnaj spoznala, da je delavka, ki je v primerjavi s svojim moškim tovarišem bolj prikladna, bolj prilagodljiva in manj zahtevna, izvrsten predmet za izkoriščanje. Tako narašča iz leta v leto število poklicev in zaposlitev, v katerih uporabljajo delavke. Široka uporaba strojev in njihovo izpopolnjevanje, poenostavljenje delovnega procesa z vedno večjo delitvijo dela, naraščajoč konkurenčni boj posameznih kapitalistov, kakor tudi tekmovanje industrijskih držav m svetovnem trgu — vse to pospešuje čedalje obsežnejšo uporabo ženskega dela Ta pojav opažamo v vseh industrijskih državah. Kolikor bolj pa narašča število delavk, toliko bolj so tekmice moškim delavcem. To potrjujejo številne izjave v poročilih tovarniških nadzornikov, pa tudi statistični podatki o zaposlitvi žena
Najslabši je položaj žena v tistih pridobitnih panogah, v katerih je pretežno zaposlena ženska delovna sila, tako na primer v oblačilni industriji in v industriji perila, posebno še v tistih delovnih panogah, kjer delajo žene za podjetnika v lastnih stanovanjih. Raziskovanja o položaju delavk v industriji perila in konfekcije, ki jih je leta 1886 opravila zvezna vlada, so pokazala, da borne mezde pogosto poženejo tako delavko v prostitucijo.
Čedalje bolj naraščajoča zaposlitev omoženih žena v industriji vpliva kar usodno na nosečnost, porod in prve mesece otrokovega življenja, dokler je ta glede hrane navezan na mater. Med nosečnostjo nastaja vtsta bolezni, ki uničujejo tako Plod kot materin organizem in Povzročajo prezgodnji porod ali Pa to, da se dete rodi mrtvo. Ko pride otrok na svet, se mora Mati čimprej vrniti v tovarno, da ji kaka tekmica ne prevzame delovnega mesta. Neogibna posledica tega za male črviče pa sta slaba nega in neprimerna ali Celo nikakršna hrana Da bi jih Pomirili, jih pitajo z opojnimi Pijačami. Posledica je mno-židno umiranje ali hiranje in bolehanje, ob kratkem: dege-neracija rase. Otroci pogosto odraščajo brez materinske in očetovske ljubezni, ne da bi *daj okusili skrb in ljubezen SVofih staršev. Tako se rodi, živi M umira proletariat Država in družba pa se čudita, da nara-fajo posurovelost, nenaravnost ln zločinstvo.
Ko je v začetku šestde-
setih let preteklega stoletja zaradi vojne severnoameriških držav za osvoboditev sužnjev ostalo v angleških bombažnih okrožjih več tisoč delavk brez dela, so odkrili zdravniki presenetljivo dejstvo, da je umrljivost dojenčkov kljub pomanjkanju, v katerem je prebivalstvo živelo, padla. Vzrok je bil ta, da so dojenčki dobivali naravno hrano in da so bili bolje negovani kot kdajkoli prej. Prav to dejstvo so ugotovili zdravniki v času sevem(ximeriške krize v sedemdesetih letih, posebno še v državah New York in Massachusetts. Brezposelnost je prisilila žene k brezdelju in jim je dala dovolj časa za nego otrok Nekaj podobnega so opazili na Švedskem v času generalne stavke (avgust in september 1909). V Stockholmu in v drugih velikih švedskih mestih ni bila umrljivost že dolgo tako nizka kot za časa te velikanske stavke. Ena najvidnejših avtoritet v stockholmskih zdravniških krogih se je izrazila, da je ta tire dno nizka umrljivost in sploh izredno ugodno zdravstveno stanje delavstva nedvomno v neposredni zvezi z velikansko stavko. Najvažnejša je bUa po njegovem mnenju okolnost, da so živele velike množice ljudi, ta ,,brezdelna vojska“, skoraj nenehoma pod milim nebom, na čistem zraku, kar je izredno ugodno vplivalo na njihovo zdravje. Naj bodo sanitarni predpisi, M veljajo za delovne prostore, še tako obsežni, vendar je zrak v teh prostorih na splošno zmeraj tak, da bolj ali manj škoduje zdravju. Tildi pomena prepovedi točenja alkoholnih pijač med velikansko stavko bi po mnenju te avtoritete ne smeli podcenjevati.
Pri možu želimo z izobrazbo
—	tako vsaj- trdimo, čeprav s sredstvi, ki jih uporabljamo, večkrat ne dosežemo namena in včasih ga niti ne želimo doseči
-	razviti razum, izostriti sposobnost presojanja, razširiti realno znanje in utrditi voljo, skratka, izoblikovati umstvene fimkcije. Nasprotno pa je ženska izobrazba v višjih slojih usmerjena predvsem v poglabljanje čustvovanja, v formalno in estetsko vzgojo, v glasbo in leposlovje, umetnost in poezijo, kar vse le še poglablja njeno živčno občutljivost in domišljijo. Nič ne bi moglo biti bolj napak od tega. lii vidimo, kako so sile, ki odločajo o ženski izobrazbi, pod vplivom predsodkov o bistvu ženskega značaja in o njenem utesnjenem življenjskem položaju. Domišljije in čustvenega življenja
ženske ne smemo še bolj poglabljati, kajti to samo stopnjuje njeno nagnjenje k nervoznosti. Tako kot moškemu je treba tudi pri ženski razvijati razumsko dejavnost in jo seznanjati s pojavi praktičnega življenja Za oba spola bi bilo izredno koristno, če bi imela ženska namesto pretirane čustvenosti, ki postane večkrat prav neprijetna, dobršno mero izostrenega razuma in sposobnosti eksaktnega mišljenja: namesto nervozne preobčutljivosti in plahosti čvrst značaj in telesni pogum; namesto estetskega znanja, kolikor ga sploh ima, znanje o svetu, ljudeh in naravnih silah.
V splošnem smo doslej žensko čustveno življenje čez vsako mero pospeševali, razvijanje njenega razuma pa nasprotno zavirali, skrajnje zanemarjali in zapostavljali. Zaradi tega ženska naravnost trpi za hipertrofijo čustvenega življenja, zato tudi hitro podleže vsakovrstnemu praznoverju in coprnijam. Tako postane ženska hvaležen predmet za religiozna in vsaka druga šarlatanstva in ubogljivo orodje vsakršne reakcije. Omejeni moški svet se nad tem često pritožuje, vendar pa ničesar ne ukrene, saj pač še sam tiči povečini kar do ušes v predsodkih.
Spričo tega, da ženskam taka izobrazba zastira pravi pogled na svet, gledajo nanj drugače kot možje; tako je nastal močan vir razlik in nesporazumov med obema spoloma
Sodelovanje v javnem življenju je danes za slehernega moškega ena njegovih najosnovnejših dolžnosti Nič ne spremeni na stvari, da mnogi moški tega še ne razumejo. Vedno bolj in bolj se širi krog tistih mož, ki razumejo, da so javne ustanove najtesneje povezane z zasebnimi odnosi posameznika, da je sreča ali nesreča njega samega in njegove dmžine zdaleč bolj odvisna od javnega reda in njegovih ustanov kot pa od njegovih osebnih lastnosti in njegovih dejanj. Ljudje spoznavajo, da so kljub največjim naporom brez moči nasproti pomanjkljivostim, ki leže v bistvu družbe in ki določajo položaj posameznika Po drugi strani zahteva boj za obstoj veliko večje napore kot prej. Danes skoraj na splošno zastavljajo možu zahteve, ki vedno bolj terjajo zase ves njegov čas in vse njegove sile. Nevedna in brezbrižna žena pa stoji ob njem brez razumevanja Lahko bi celo trdili, da je duhovna razdalja med možem in ženo danes večja kot je bila prej, ko so bUe razmere še majhne in ozke in jih je zato žena laže dojela. Danes javne zadeve močno zaposlujejo veliko večje število moških kot poprej. To sicer razširja njihovo obzorje, vendar jih tudi vedno bolj Odtujuje domačemu ognjišču. Žena se čuti zaradi tega zapostavljena in tako se je odprl nov vir medsebojnih nesporazumov. Le redkokdaj je mož sposoben, da se z ženo sporazume in da jo prepriča. Po navadi pa mož misli, da to ženi rtič ni mar, da žena tega ne razume. Ne potrudi se, da bi jo poučil Če žena potoži, da jo zanemarja, dobi stereotipen odgovor: „ Ti tega ne razumeš!'1 Nespametno ravnanje večine mož samo poglablja neznanje žena. Ugodnejši odnosi se izoblikujejo med možem in ženo v delavskem razredu, kolikor oba spoznata, da imata skupno pot in da je za dosego človeka vredne prihodnosti eno samo sredstvo, namreč temeljita preobrazba družbe, ki bo prinesla vsem ljudem svobodo. Čim bolj se to spoznanje širi tudi med delavskimi ženami, tem bolj idealno postaja njihovo zakonsko življenje, in sicer kljub vsej stiski in bedi Sedaj imata oba isti smoter, h kateremu stremita; v izmenjavi
mnenj, ki jo prinaša skupen boj, pa neusahljiv vir pobud Število delavskih žena, ki so prišle do tega spoznanja, narašča iz leta v leto. Tu nastaja gibanje, ki bo za prihodnost človeštva odločilne gu pomena
Danes ni več nobenega kmeta, ki bi bil tako neveden, da bi ne doumel, kakšne prednosti ima razumno vzgajanje rastlin in živali - dni go vprašanje je seveda, ali rnu sredstva dopuščajo, da bi te boljše metode tudi uporabljal. Le za človeštvo nočejo celo učeni ljudje priznati tega, kar razglašajo za neizpodbitno veljaven zakon za ves ostali svet. In vendar lahko vsakdo, ne da bi bil prirodoslo-vec, nabere v življenju poučna opazovanja. Od kod to, da se kmečki otroci razlikujejo od otrok revnih ljudi po gradnji obraza in telesa in po določenih duševnih lastnostih? Vzrok tiči v raznoličnosti življenjskega in vzgojnega okolja.
Enostranost, ki jo prinaša s seboj vzgoja za določen poklic, vtisne človeku poseben značaj. Največkrat po drži in izrazu obraza z lahkoto spoznamo župnika ali učitelja in prav tako vojaka, čeprav tiči v civilni oble Id Prav lahko ločimo čevljarja od krojača in mizarja od ključavničarja. Dvojčka, ki sta si bila v mladosti zelo podobna, kažeta v poznejših letih precepu je razlike, če sta se posvetila različnim poklicem, če se ukvarja eden od njiju s trdim ročnim delom, na primer kot kovač, drugi pa s filozofijo. Kakor v živalskem svetu imata tudi pri človeku dednost na eni in prilagodljivost na dmgi strani odločilno vlogo. In človek je izmed vseh živih bitij najbolj upogljiv in najbolj dovzeten. Večkrat zadostuje le nekaj let drugačnega načina življenja in drugačnega poklicnega dela, pa se popolnoma spremeni Te spremembe so najbolj izrazite, kadar se povzpne nekdo iz revnih in tesnih razmer v bistveno ugpdnejše. Še najbolj se bo njegova preteklost čutila v njegovi duhovni kulturi; to pa zato, ker večina ljudi potem, ko doseže neko določeno starost, ne čuti več potrebe po nadaljnjem duhovnem oblikovanju. Večkrat jim to tudi ni potrebno. Zelenec ali parvenu v družbi zaradi te napake redkokdaj trpi Naš čas, ki ceni le denar in materialna sredstva, se mnogo globlje Manja možu s polno mošnjo, kot pa možu, ki je obdarjen z znanjem in duhovnimi dobrinami, zlasti, če ima to smolo, da je reven in nima uglednega družbenega položaja. Nikoli ni bilo oboževanje zlatega teleta tako močno kot je dandanes Zato pa živimo „na najboljšem izmed vseh svetov".
Ena poglavitnih nalog nove družbe mora biti, da svoj naraščaj primemo vzgoji. Vsakega novorojenega otroka sprejme družba kot dobrodošel prirastek in vidi v tem možnost svojega nadaljnjega obstoja in nadaljnjega razvoja; čuti torej tudi dolžnost, da se za novo bitje po svojih močeh zavzame. Glede na to bo prvi predmet njene skrbi porodnica, mati Prvi pogoj je udobno stanovanje, prijetna okolica, vse mogoče naprave, ki ustrezajo tej dobi materinstva ter skrbna nega zanjo in za otroka.
Brž ko otrok nekoliko odraste, pride v družbo svojih vrsmikov, kjer se otroci pod skupnim varstvom skupno igrajo. Tu ima otrok vse, kar ustreza njegovi stopnji razvitosti in kar je potrebno za njegov telesni in duševni razvoj. Vsakdo, ki je oboke opazoval, ve, da jih je najlaže vzgajati v družbi vrsmikov; njihov družabni nagon in nagon po posnemanju sta zelo živa. Zlasti manjši o troci si radi vzamejo za
zgled bolj odrasle in jih ubogajo bolj kot starše Te lastnosti lahko uspešno izkoristimo pri vzgoji Po igriščih in otroških vrtcih jih v obliki igre uvajamo v pričetke znanja in različnih poMicnih dejmnosti Sledi zmerno telesno in duševno delo, združeno s telesnimi vajami in svobodnim gibanjem na igriščih in telovadiščih, drsališčih in plavališčih. Sledijo in se med seboj dopolnjujejo vaje v pohodih, rokoborbi in telovadbi za oba spola. Vzgojiti hočemo zdrav, odporen, telesno in duševno normalno razvit rod Korak za korakom uvajamo otroke v različne praktične dejavnosti; v vrmarstvo, poljedelstvo, tovarniško delo, v tehniko proizvodnega procesa. Ne bomo tudi zanemarjali du-hovne izobrazbe na raznih področjih znanosti.
Vzgojni sistem bo doživel enak proces čiščenja in iz bolf ševanja kakor proizvodni sistem Odpadla bo kopica zastarelih, odvečnih metod in učnih predmetov, ki samo ovirajo otrokov telesni in duševni razvoj. Poznanje prirodnih stvari bo veliko bolj spodbujalo težnjo po znanju, kot pa vzgojni sistem, pri katerem so si učni predmeti v nasprotju in se med seboj pobijajo, tako na primer, če se po eni strani poučuje religija na podlagi biblije, na drugi strani pa prirodne vede Oprema učilnic, vzgojne naprave in učna sredstva bodo v skladu z visoko kulturno stopnjo nove družbe Za vzgojna in učna sredstva, obleko in zabavo skrbi dmžba. Noben gojenec ni v primerjavi z drugim zapostavljen
Brezplačen ni samo pouk, ampak tudi učila, vključno s predmeti za ročna dela in za pouk v kuhanju, za pouk kemije in fizike in s predmeti, ki so potrebni za učenje pri eksperimentiranju in pri delu. Večina šol ima telovadnice, naprave za kopanje, plavalne bazene in športne dvorane. V višjih šolah poučujejo tudi žensko mladino v telovadbi, plavanju, veslanju in korakanju.
Socialistični vzgojni sistem bo dosegel še več. Vzgoja, ki bo urejena tako temeljito kakor treba in postavljena pod izdatno kontrolo, bo trajala vse do tiste starostne dobe, ko bo priznala družba mladino za polnoletno. Tedaj bosta oba spola v polni meri pripravlena, da se v vsakem pogledu poslužujeta svojih pravic in izpolnjujeta svoje dolžnosti. Tedaj si bo dmžba v svesti, da je vzgojila samo sposobne, vsestransko razvite člane, ljudi, ki jim nič človeškega ni tuje, ki poznajo svojo lastno naravo in lastno bit, kakor tudi bistvo in stanje družbe, v katero vstopajo kot polnovredni člani
Tako bo izginila popačenost, ki se pri naši sedanji mladini vedno bolj širi in ki je naravna posledica trohneče in razpadajoče družbe. Izginile bodo podivjanost, nediscipliniranost, nenaravnost, grobo uživaštvo, kar se kaže prav posebno pri mladini naših višjih šol, gimnazij, politehnik, univerz itd, same nečednosti, ki sta jih pri-Micala v življenje in razvila razr-vano in neurejeno domače življenje in strupeni vplivi dniž-
benega življenja. Prav tako bo konec s slabimi vplivi tovarniškega življenja, slabih stanovanjskih razmer, nevezanosti, tega, da je mladina prepuščena sama sebi v letih, ko je človek najbolj potreben vajeti in vzgoje ksamoobvladanju. Vsemu temu zlu se bo družba v prihodnosti tognila, ne da bi zato morala poseči po nasilnih sredstvih; postalo bo nemogoče že zaradi dmžbenih ustanov in iz tega izvirajočega duhovnega vzdušja, M bo obvladovalo vso dmžbo. Kakor so v prirodi možne bolezni in uničenje organizma samo tam, kjer jim nudi ugodna da neki proces razpadanja, tako je tudi v družbi.
Ženska nove dmžbe bo socialno in gospodarsko povsem neodvisna in osvobojena slehernega zatiranja in izkoriščanja s strani moškega, bo svobodna in enakopravna ter gospodarica svoje usode. Njena vzgoja bo enaka moževi, od te se bo mzlikov ala le toliko, kolikor bo to potrebno zaradi različnosti spolov in ženinega materinstva. Spričo tega, da bo živela v naravnih življenjskih pogojih, se bo lahko razvijala in uporabljala svoje telesne in duševne sile in sposobnosti Za delo si bo izbrala tista področja, ki ustrezajo njenim že Ijam, nagnjenjem in sposobnostim, delala pa bo pod istimi pogoji kot moški. Del dneva bo ročna delavka, v drugem delu pa vzgojiteljica, učiteljica, negovalka. Potem se bo ukvarjala s katerokoli panogo umetnosti ali znanosti in naposled bo opravljala kako upravno funkcija Zenska bo študirala, de lala, se zabavala s svojimi vrstnicami ali z moškimi, kakor ji bo po volji in kakor se ji bo nudila priložnost
V ljubezni bo prav kakor moški svobodna. Snubila bo sama in snubili jo bodo drugi Ljubezensko zvezo bo sklepala samo iz nagnjenja, vse druge ozire pa bo pustila vnemar. Ta zveza bo zasebna pogodba, ki jo bosta sklenila moški in ženska brez vmešavanja kakega funkcionarja, kakor je bil zakon vse tja do srednjega veka zasebna pogodba. Socializem ne bo ustvaril tu nič novega, marveč samo ponovno uvedel na višji kulturni stopnji in v novih družbenih oblikah to, kar je bilo splošno v veljavi, preden je dmžbo obvladala zasebna lastnina.
Tu soglašamo s Fr. Ratze-lom, ki je povsem upravičeno zapisal: ,,Človek se ne sme več imeti za izjemo v prirodnih zakonih, ampak naj naposled že prične iskati zakonitost v lastnem mvnanju in mišljenju in naj se potrudi, da bo živel v soglasju s prirodnimi zakoni Spoznal bo, da je treba sožitje s sebi enakimi, to je družino in državo, urediti ne po postavah davnih časov, ampak po razumnih načelih naravnega spoznanja Politiko, moralo in pravna načela, ki jih zdaj še črpamo iz vseh mogočih virov, bomo v prihodnje uskladili s prirodnimi zakoni ln nazadnje se bo človeka dostojno življenje, o katerem sanjajo ljudje že tisočletja, le uresničilo. “
pod reflektQfiem
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Sreča
učiteljice Danice
Dovolite, da zajamem sapo. Saj me menda ne mislite vtakniti v okvir nekakšne pomembnosti. Točni ste kot šolska ura. Pravkar sem končala pouk. Petinštirideset minut časa imam in potem spet tri šolske ure. Le kam bi stopila, da bi naju med klepetom ne motili? Naše šolsko poslopje je kakor čebelnjak; premalo prostora imamo. Med drugim bi potrebovali tudi risalnico. Nekoč smo jo imeli, spodaj v pritličju pa smo jo morali spremeniti v telovadnico. Na naši osnovni šoli „Stane Žagar" je sedemsto učencev -prava armada mladih ljudi. Morda bomo dobili svoj prostor, ko bo sezidan prizidek k šoli. Seveda bi potrebovali tudi kabinet in... Sedaj je mnogo stvari, odvisnih od naše iznajdljivosti Ni prostora, kjer bi lahko shranjevali likovne izdelke naših učencev, imeli arhiv boljših nalog, modernizirali pouk likovne vzgoje.
Res je, doštudirala sem likovni pouk in geografijo. Nad slikarstvom sem se od nekdaj navduševala. Med šolanjem v kranjski gimnaziji sem s tušem narisala Kranj tako natančno, da še dandanes s prikritim ponosom sem in tja z očmi oplazim tisti papir.
Po končanem študiju leta 1961 sem se zaposlila na osnovni šoli v Preddvoru. Delala sem, spoznavala otroke in odrasle, pa tudi razočarana sem bila. V desetih letih najdeš za to priložnost. Čudno obračam besede; razočaranja vendar ni treba iskati. Samo pride kot črn oblak in nevihta. Ne, otroci me niso razočarali. V tistih letih poučevanja sem imela občutek, da so v šoli imenitni in manj imenitni učnovzgojni predmeti. Moj predmet naj bi bil v drugem razredu. Življenje prosvetnega delavca ne skopari s trenutki obupa. Kljub vsemu ne moreš priznavati dveh resnic in ne moreš biti brezbrižen, ko se kriviš pod krivico vodilne osebe.
Srečo sem imela, da sem se lahko pred tremi leti zaposlila na tej osnovni šoli. Poučujem likovni pouk ter spoznavanje narave in družbe. Rada bi priznala, da je nekoliko večji del mojega srca v likovnem pouku.
Veste, že v gimnazijskih letih sem prepletala neodločne sklepe: delala bom pri risanem filmu, risala bi tekstilne vzorce, odšla bi v slikarsko šolo... Pristala sem za katedrom.
Stari del Kranja je slikovito mesto. Slikarski motivi si podajajo roke kakor razigrani otroci. Človek mora samo opazovati. Toda v boju s časom je prav to pogosto najtežje. Rada sem opazovala. V tisočerih malenkostih je mnogo pomembnega. Včasih mi je bilo žal, da nisem postala slikarka. Starši bi me seveda ne mogli tako dolgo vzdrževati Morda bi se jim zdel slikarski poklic celo neresno delo. Če bi bila slikarka, bi risala pokrajine. Tudi stare, s spomeniškim varstvom zaščitene objekte bi beležila na papir. Sanje!!! Nič več ne mislim na to. Prehitel in povozil me je čas; družina in šola. Imam pa doma skladovnico skiciranih risb. Iz vsakega potovanja sem se vrnila s porisano skicirko, ki je bila pravzaprav moj fotografski aparat. Skice imam ohranjene.
Opravičujem se, ker ves čas pripovedujem o sebi. Moram' vam povedati, da tudi učence uvajam v opazovanje značilnosti te ali one arhitekture iz njihove okolice. Za domače naloge jim dajem tovrstne naloge. Najuspešnejše risbe upodobimo v linorezih. S tem delom lahko navdušim učence petih in šestih razredov. Učenci višjih razredov so do takšnega načina dela zelo brezbrižni. Zdi se jim popolnoma odveč, da bi karkoli narisali doma.
Povsem razumljivo je, da moramo vzgajati učence na likovnem področju od prvega razreda naprej. Pogosto pa se primeri, da so v šolskih glasilih objavljeni samo likovni izdelki učencev višjih razredov. V nasprotju s tem pa je znano, da so prav učenci nižjih razredov na
tem področju najbolj delavni in ustvarjalni, če jih pravilno motiviramo.
Učenci najteže dojamejo prostor, ki ga je treba prenesti na papir. Zaradi tega sem vpeljala v petem razredu risanje po naravi. Otroci pred seboj opazujejo kubična telesa, obliko in barvo in jih prenašajo s svinčnikom in s čopičem na papir. Od tod prehajajo na risanje prostora in predmetov v njem. V sedmem razredu pa se spopademo s pojmi perspektive.
Šestkrat sem sodelovala z učenci na mali Groharjevi slikarski galeriji. Vsakič sem bila ponosna na mlade likovnike. V omenjeni koloniji prenašajo učenci svoja doživetja iz narave neposredno na papir, s čopičem in svinčnikom v rokah. Škoflje-
Učiteljica likovnega pouka Danica Potočnikova
loški učenci ob teh priložnostih gostijo učence iz 'vse Jugoslavije.
Naj vam povem, da imam nekaj učencev, ki so pravi mojstri v vihtenju čopičev. Brez zadrege bi lahko svoja slikarska dela obesili na stene imenitnih predsob.
Posebno sposobnim učencem dajem dodatne naloge z željo, da bi njihove sposobnosti kar najbolj razvila. V isti sapi pa moram povedati, da je zelo malo verjetnosti, da se tako sposobni učenci tudi pozneje razvijajo v likovni smeri. Vzrokov za to je najbrž več. Morda menijo nekateri, da je slikarstvo boemski poklic, da je premalo dobičkonosen. Seveda kot učiteljica tudi na zelo sposobne učence ne vplivam v tej smeri, da bi jim vsiljevala lastno mišljenje. Vsakemu posamezniku puščam njegovo hotenje v zvezi s poklicem. Nenavsezadnfe je lahko slikarstvo prav prijetna sprostitev in dopolnilo redne zaposlitve kakršnegakoli profila.
Ob delu in dolžnostih, ki jih zahteva učni načrt, imamo učitelji likovnega pouka še nekaj drugih obveznosti: sodelovanje na najrazličnejših tekmovanjih (Slike o prometu. Naša domovina v revoluciji. Štiristo let kmečkih uporov, Slovenski kulturni praznik, Osmi marec. ..)
Naši učenci vestno sodelujejo na vseh natečajih, ki jih razpišejo nekateri slovenski in jugoslovanski časniki. S tem v zvezi imamo natančno urejeno zbirko z vsemi podatki in pojasnili o natečajih, na katerih smo nastopili. Tudi v Indijo pošiljamo prispevke.
Sodelujemo v „Prvem extem-peru“ v Tržiču in na razstavah Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju. Če boste želeli, vam bom pokazala zbirko razstavljenih in prefotografiranih del! Res je, kot pravite, da vse to nalaga učitelju dodatno obremenitev. Toda to delo me ve-
seli. Uspeh mojih učencev je tudi moj uspeh. Velika nagrada je moje in njihovo zadovoljstvo.
Ali sem vam povedala, da imam debel album prefotografiranih razstavljenih likovnih del? Tudi na diafilmih imam zabeležene uspehe učencev. In nikar ne recite, da je to moja nečimrnost. Kadarkoli si te stvari ogledujem, sem zelo srečna. Učiteljica sem, ki živim za otroke in za delo z otroki. Ti me ne bodo nikoli razočarali!
Pogledali ste na uro. Samo še minuta ali dve, pa bo zazvonilo. Kako hitro mineva čas! Pravkar sem ujela misel: v svojem in v imenu učencev se moram zahvaliti uredništvu ,,Prosvetnega delavca" za objavo številnih likovnih prispevkov naših učencev. In še nekaj...
Zvoni Ali boste zapisali tudi tisto o razočaranju? Morda sem samo preveč občutljiva -zelo občutljiva za krivico. Želje in hotenja se pogosto ne uresničijo. Nekoč sem hotela nekaj ustvariti, razstavljati v galerijah, slikati.. . Sedaj razstavljajo moji učenci in sem srečna.
SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
PIŠE: DR. ANA KRANJC
Ugledne in manj ugledne Sole________________________________
Govorimo, da je ta ali oni človek bolj ali manj ugleden, vpliven in da ima tak ali dmgačen položaj (materialni in družbeni). Zavedamo se, da so med nami razlike in da nimamo vsi enakega družbenega statusa, kot to sociologi strokovno imenujejo.
Prav tako je tudi z ustanovami; vsaka naša vzgojno-izobraževalna ustanova ima svoj družbeni položaj; ta vpliva na izbor učiteljev, vpis učencev, na stike z drugimi ustanovami in organtacijami
Raznolikost v socialnih statusih se kaže tudi pri drugih socialnih skupinah, npr. v delovnih organizacijah itd Na primer: nekdo bi bU raje navaden uslužbenec v nekem drugem ,.običajnem" podjetju kot pa direktor pri poslovalnici Odpada. Podjetje Snaga ima nenehno težave z delavci, saj odhajajo dmgam. Ali so res druga dela toliko lažja, kot je bilo delo pri Snagi? Razni socialni dejavniki imajo pomembno vlogo na vseh področjih socialnega življenja, delujejo nevidno kot nepisani zakoni, občutimo pa njihove posledice in tudi sami se po njih ravnamo.
Na ugled neke vzgojno-izobraževalne ustanove vpliva predvsem tradicija. Stara šola z dolgoletnim obstojem je v javnem življenju zelo znana Čeprav ni sedaj več tako kakovostna, starši raje pošiljajo svoje otroke prav v to šolo, spričevalo/pridobljeno v njej, pa je seveda bolj simbolične kot pa resnične vrednosti Morda bi si otrok pridobil celo boljše znanje v kaki drugi šoli ki za sedaj še nima tolikšnega ugleda. Če so starši častiželjni in izobraženi, si še bolj želijo svoje otroke usmerjati v vzgojno-izobraževalne ustanove z večjim družbenim ugledom (višjim družbenim statusom).
Vsaka novejša vzgojno-izobraževalna ustanova se mora šele bojevati za svoj ugled in vplivnost Največkrat ji v družbi v začetku priznajo dokaj nizek socialni status. Prav v nasprotju s tem relativno nizkim socialnim statusom pa imajo novejše vzgojno-izobraževalne ustanove bolj sodobne oblike in tudi bolj sodobno organizacijo dela. Veliko bolj so prilagojene družbenemu in gospodarskemu ter političnemu razvoju kot pa starejše, že ..okostenele" ustanove, saj delujejo bolj po zakonu negibnosti namesto da bi „zadihalez duhom razvoja in časa".
Socialni status vzgojno-izobraževalnih zavodov vpliva že pri izbiranju šole, ko prihodnji morebitni kandidati šele razmišljajo, za kaj bi se odločili listi učenci, ki so manj samozavestni, ker jih je med razvojem zatrl ta ali oni negativni vzgojni vpliv, bodo izbirali predvsem ustanove z nižjim statusom. Vanje se vpišejo tudi učenci (študentje), ki niso prepričani v svoje sposobnosti ali pa jim tudi doslej ni bila „sreča" pri šolskem uspehu preveč naklonjena, učenci (študentje) iz socialno šibkih družin in otroci manj izobraženih staršev. Vpisujejo se bolj zaradi predsodkov in bojazni pred drugimi šolami, ki uživajo večji ugled, kot pa zaradi želje po tovrstni izobrazbi
V vzgojno-izobraževalne ustanove z nižjim dmžbenim statusom prihajajo kandidati po neki negativni selekciji - tu ne mislimo negativne selekcije po sposobnostih, saj so ti otroci lahko prav tako sposobni kot dmgi; morda ne znajo svojih sposobnosti dovolj izraziti ali pa se jim ni posrečilo, da bi jih dovolj razvili, ker jim življenjske razmere tega niso dopuščale.
Otroci z bolj razvitimi sposobnostmi bolj častiželjni, samozavestni in bolj družbeno in materialno samostojni pa se brez pre-mišljanja odločajo za šole z višjim dmžbenim položajem. Če imajo za to še materialno možnost, potem si upajo tudi v najbolj zahtevne šole (morda je zahtevnost le navidezna - posledica javnega mnenja). Tvegajo. Pozitivna selekcija kandidatov še nadalje ohranja višji ali celo izjemni dmžbeni položaj neke vzgojno-izobraževalne ustanove. Če se je tej šoli posrečilo pobrati ..smetano" neke generacije, zakaj ne bi žela tudi resničnih uspehov? Tako se razlike v dmž-benih položajih posameznih šol še bolj večajo.
Raziskave kažejo, da vrednotijo naši ljudje izobraževanje precej simbolično; zelo upoštevajo priznanja in spričevala, pomen same izobrazbe in pridobljenega znanja pa je šele dmgoten. V takih razmerah pa socialni položaj šole' še bolj vpliva na odločitve pri izbiri šolanja.
Splošno izobraževalne in obvezne šole se ne razlikujejo veliko po svojem socialnem položaju. Ta ali ona šola ,.zaslovi" zato, ker ima dobrega maternatilca ali uspešnega slavista. Včasih se o posamezni šoli veliko govori, ker je ravnatelj posebno sposoben pri organiziranju zunajšolskih dejavnostih itd. Bistvenih razlik pa med njimi ni
Velike razlike se pojavijo šele, ko začnemo ugotavljati socialni status različnih poklicnih šol, tako srednjih poklicnih šol med seboj ali pa različnih višjih šol, nadalje fakultet in podobno. Posamezne ustanove so sicer formalno na isti ravni v vzgojno-izobraževalnem sistemu, po družbenem priznanju pa so med istovetnimi šolami velike razlike. Na socialni status teh šol vpliva vzvratno tudi ugled, ki ga uživajo v družbi poklici, za katere neka ustanova pripravlja svoje učence. Nastajanje socialnega statusa vzgojno-izobraževalne ustanove je torej zelo celosten in zamotan proces Thdi šola, ki je . imela nekaj časa v družbi privilegiran položaj in so jo morda celo ..umetno" vzdrževali, izgubi hitro svoj ugled če ugotove, da je bila ta izjemna podpora nezaslužena.
Ko je začel učiteljski poklic v družbi izgubljati ugled so se začeli vpisovati na nekdanja učiteljišča predvsem podeželski otroci, in sicer predvsem iz delavskih in kmečkih dmžin. Za mestnega otroka je bil že pravi polom, če se je moral vpisati na učiteljišče namesto na gimnazijo.
Med fakultetami ima najvišji družbeni položaj (ugled) medicinska fakulteta. Ta visoki ugled pa bo dijaka tako z do prestrašil, da sploh ne bo pomislil na to, da bi si lahko izbral študij medicine kot pripravo za poklic. Bolj pisano sestavo študentov dobivajo agronomska fakulteta, pravna in še nekatere dmge.
Študija o fluktuaciji študentov naše univerze, opravlja jo asistent Horvat, član oddelka za psihologijo, opozarja še na nekatere dmge pojave, ki nastajajo pod vplivom različnega socialnega statusa posameznih višjih in visokih šol in kažejo njihov resnični položaj-Določen odstotek študentov vedno spremeni svojo prvotno od ločitev in se prepiše na dmgo fakulteto ali višjo šolo.
Zanimiva diferenciacija se je pokazala tudi pri študentih mariborskega otmočja. Čeprav so nekateri visokošolski zavodi že V Maribom, se otroci bolj izobraženih staršev in tisti, ki imajo več denarja, vpisujejo raje na ljubljansko univerzo, študentje z nižjim socialnim statusom pa ostajajo povečini v Maribom.
Še vedno se kaže težnja, da so bolj kot študentove sposobnosti pomembne nekatere dmge relacije v socialnih odnosih n.ed ustanovami in ljudmi, stališča in mnenja staršev ter spodbude, ki jih dobivajo v družini Na dokončno odločitev vplivajo mnogi dejavniki, med drugim tudi primerjanje svojega ugleda in družbeno-materialnega položaja s položajem šole, ki jo izbiramo.
RADIO IN ŠOLA
'Vloga in mesto radijske šole	Odrasli taka - kako pa mi?
v vzgojno-izobraževalnem procesu Mama ni nikoli prijazna
Izobraževalne oddaje uredništva mladinskih oddaj rtv Ljubljana imajo že bogato tradicijo, saj so na primer oddaje radijske šole v radijskem sporedu že 26 let Uredništvo si je vedno prizadevalo, da bi skupaj z vsemi drugimi vzgojno-izobra-ževalnimi ustanovami s svojim programom uresničevalo družbeno sprejete in potrjene smotre vzgoje in izobraževanja. Za opravljanje te naloge je uredništvo navezalo stike z zavodom za šolstvo SRS in republiško izobraževalno skupnostjo ter pri njih našlo vso pomoč in podporo. To sodelovanje se je krepilo tako, da je ves sistem programiranja in realizacije vzgojno-izobraževalnega programa skrbno izdelan. Sestavljajo ga številne strokovne komisije omenjenih institucij, ki po predmetnih skupinah razpravljajo o programu. Napori, denar in znanje, ki ga radijski in zunanji sodelavci vlagajo v pripravo in realizacojo vzgojno-izobraževalnega programa, so velike. Ves čas pa smo na radiu pogrešali informacijo o resničnih učinkih programa.
Po letu 1960/61 ni bilo načrtnih raziskav o tem, koliko so oddaje poslušane in učinkovite v razredu (namenjene so skupinskemu poslušanju učencev in učiteljev) niti o vrednosti in porabnosti oddaj po mnenju učiteljev. Zato je uredništvo odvisno le od spontanih odzivov in informacij učiteljev, vendar pa to ne zadostuje za načrtovanje programa in njegove realizacije. Zaradi omenjenih razlogov pripravlja rtv Ljubljana v sodelovanju z izobraževalno skupnostjo SRS in zavodom za šolstvo SRS posebno raziskavo „Vloga in mesto radijske šole v vzgojno-izobraževalnem procesu". Njen poglavitni namen naj bi bil dobiti tiste informacije, ki v obstoječem sistemu
programiranja in realizacije vzgojno-izobraževalnega programa manjkajo in vzpostaviti stalno povratno informacijo o oddajah radijske šole. Te informacije se nanašajo prvenstveno na učence in učitelje. Povedale naj bi, kakšna je sprejemljivost učencev, kako dojemajo oddaje radijske šole; kakšna je učinkovitost posameznih tipov oddaj za posamezna predmetna področja; ali so oddaje radijske šole primerne gjede na razvojno stopnjo učencev in glede na poprejšnje znanje, ki ga imajo o predstavljeni tematiki; ali je program radijske šole v skladu z učnim načrtom in tako naprej. To je le nekaj vprašanj, ki jih v raziskavi zastavljamo. Ob podpori in pomoči zavoda za šolstvo SRS smo izbrali v vzorec 16 popolnih osnovnih šol, ki so pripravljene sodelovati v raziskavi. Potekala bo od začetka marca do konca aprila. Med tem časom bodo učitelji na izbranih šolah z učenci poslušali oddaje radijske šole in svoja opazovanja zapisovali v vprašalnik, ki je sestavljen na podlagi že omenjenega namena raziskave.
Raziskava „Vloga in mesto radijske šole v vzgojno-izobra-ževalnem procesu" bo prinesla mnogo informativnega gradiva, ki bo rabilo kot vsebinska oren-tacija pri načrtovanju ne samo oddaj radijske šole, ampak bo nakazalo tudi smernice celotnemu izobraževalnemu programu, ki ga s sredstvi in možnostmi, na svoj specifičen način p os re Alje rtv Ljubljana.
S.	ZALETEL
UČITELJICA: Prinesla sem vam šolske naloge. Pregledala sem jih in moram priznati, da ste se kar potrudili. Nobene nezadostne naloge ni, pa tudi zadostnih je bolj malo. Sicer pa si bomo nekatere naloge ogledali skupaj in jih boste nekateri glasno prebrali Najbolj me je presenetila tvoja naloga, Anka.
ANKA: Je tako slabo napisana?
UČITELJICA: Ne, nekako ji ne morem verjeti. Ne zdi se mi prepričevalna. Naslov naloge je Moja mama — in mislim, da siv pisanju malo pretiravala.
ANKA: Nisem. Napisala sem vse tako, kot sem mislila. (Nekaj trenutkov molk.)
UČITELJICA: Bi nam hotela prebrati začetek? Potem pa se bomo skupaj malo pomenili.
ANKA: Moja mama. Moja mama hodi v službo, tako kot pač vse naše mame. V to sem se že čisto vdala in si sploh ne znam predstavljati, da bi bilo drugače. Dobro vem, da potrebujeva denar in da mora delati in da ima težko in zahtevno delo. Nekako se pa ne morem sprijazniti s tem, da je moja mama vedno slabe volje. Ze zelo dolgo je tega, kar sem jo videla nasmejano, da bi se pa od srca nasmejala, pa se sploh ne spomnim. Trudim se, kolikor se morem, da bi bilo drugače, da bi jo kdaj razvedrila, vendar se mi to ne posreči. Včasih bi se tako zelo rada pogovarjala z njo, pa nikoli nima časa, ali je tako strašansko utrujena ali pa jo boli glava. Verjamem, da je to večkrat res, včasih pa najbrž tudi ne.
Z mamo živiva sami, že nekaj let je, odkar je odšel očka od naju. Jaz pa ga še vedno obiskujem in grem rada k njemu. Klepetava in pomeniva se za ves teden nazaj, to je strašansko lepo. Mama pa mi najbrž to nekako zameri, kajti tiste dneve
je še bolj neprijazna in še bolj zaprta vase. Rada bi ji razložila, naj se ne boji zame in za mojo ljubezen do nje, kajti njo imam pač vseeno najraje na svetu.
(Anka preneha brati in nekaj trenutkov je tišina.)
UČITELJICA: No, tako je napisala Anka. — Oceno si dobila odlično, saj je to vsebinsko in slovnično dobra naloga Pa vseeno — praviš, da je vse res, kar si napisala?
ANICA: Vse je res. Moja mama je vedno slabe volje in vedno je utmjena. Nikoli je ne zanima kako je bilo v šoli in kaj je novega. Tudi na izlete ne greva nikoli skupaj in tudi v kino ne. Raje mi da denar in mi dovoli, da grem sama, kot da bi šla z menoj in bi se spotoma ali pa ob sladoledu pogovarjali UČITELJICA: Kaj pa drugi? Kar molčite? Imate vi kakšne pripombe? Kaj menite o An-kini nalogi in o tem, kako je orisala svojo mamo.
GLASOVI: Nič novega, poznamo take mame........če bi
pisali po pravici, bi morale biti vse naloge približno take ...
... naše mame in očetje za nas nikoli nimajo časa ...
... izgovarjajo se na delo in službo in glavobole ...
UČITELJICA: No, no, pomirite se! Kaj se vam ne zdi, da ste do svojih staršev malo krivični?
ANKA: Ne, zase dobro vem, da nisem krivična do mame. Velikokrat sem že premišljevala o tem. Pravzaprav nisem več tako majhna, da ne bi sama videla, kdaj jo res boli glava in kdaj je res utmjena. Takrat jo pustim čisto pri miru in rada bi ji pomagala. Ampak da jo kar naprej boli glava in da je kar naprej utmjena. ..
UČITELJICA: Pa ji, recimo, ti, Anka, kdaj pomagaš, ji kdaj skušaš olajšati njeno delo? Pogovorimo se torej najprej o tvo-
jem primem, saj vidim, da se tvoji sošolci in sošolke strinjajo s teboj.
ANKA: Seveda ji! Vedno, kadar pridem iz šole, do konca skuham kosilo in tudi sobi nama pospravim, če sta še od zjutraj razmetani In po kosilu vedno ponijem in pobrišem posodo. Več pa ne morem ...
(Odobravanje razreda in pri-trjevalni šepet)
ANKA: Res pa je ...
UČITELJICA: Res pa je?
ANKA: Da tega nič več rada ne delam. Mamica me nikoli ne pohvali in sploh se obnaša tako, kot da ni opazila, kaj sem naredila. Včasih sem mislila, da se bova vsaj med kosilom kaj po-
menili, takrat pač nima izgovora za kakšno delo. Pa mi je rekla, da je treba biti med jedjo tiho, ona pa vzame v roke časopis in bere.
(Pritrjevanje razreda.)
UČITELJICA: Vidim, da bi tudi drugi radi marsikaj povedali, zato se bomo o vsem tem morali temeljito pogovoriti. Ste zato?
(Odobravanje in pritrjeva-
nje.)
UČITELJICA: Morda pa bi kazalo poklicati še vaše starše na ta naš pogovor?
(Molk v razredu.)
No, prav imate, najprej se bomo pomenili sami, potem pa bomo videli, kako in kaj se da rešiti.
Prišlo je pisemce
Tokrat iz Eisdena v Belgiji. Kar zajetno pismo je bilo to. Majda Kos-Smrke, ki skrbi za zvezo med slovenskimi otroki v Eisdenu in okolici ter med nami, se nam zahvaljuje za pismo, ki smo ga ji pisali. Takole nadaljuje:
..Naslednje prispevke vam bom poslala marca. Takrat bomo začeli z vajami za proslavo materinskega dne. Takrat se bomo spet videvali vsak dan z otroki “
Majda Kos je učiteljica, z diplomo s slovenske pedagoške akademije. V Belgiji je zaposlena v neki tovarni. S slovenskimi otroki se pogosto srečuje, in kot nam je napisala, se bodo marca videvali vsak dan in pripravljali slovensko prireditev. Ko se nam je prvikrat oglasila, je priložila svojemu samo dve pismi šolarjev. To pot je priložila štiri pisma mladih slovenskih rojakov, ki so se pa večinoma rodi’j v Belgiji. V vseh slovenskih družinah govorijo lepo slovensko, narečje seveda, tisto, ki so ga odnesli s sabo očetje, ko so se izselili Vedno se je med njimi našel kdo, ki je gojil tudi knjižni govor in v njem učil otroke slovensko peti in slovensko recitirati. Zdaj je recimo med njimi Majda Kos-Smrke.
In kaj nam sporočajo otroci?
Frida Čater je napisala kar
spis o tem, kaj ji pomeni Jugoslavija.
Meni pomeni Jugoslavija, predvsem Slovenija zelo veliko, saj je to dežela, kjer se je rodila moja mama Njen rojstni dom je v Sevnici ob Savi Tam še živijo moje tete in strici, tako grem vedno rada v Slovenijo na obisk — Ko sem bila zadnjič s starši m počitnicah doma, smo obiskali več krajev: bili smo v Postojni, na Lisci, v Ljubljani in tud: v Zagrebu, v Velenju in na Bledu. Povsod se mi je zdelo zelo lepo. Lepi kraji in prijazni ljudje dajo posebno mlademu človeku veselje in pogum, da še bolj vzljubi kraj, od koder v resnici izvira
Zato imam rada slovensko govorro.
Prav lepo pozdravljam vse doma in po svetu, ki ljubijo svoj slovenski jezik
Frida Čater
Dragi pionirji!
Sem Maria Stradovnik iz Belgije. Stara sem 12 let. V Sloveniji bi bila v 7. razredu osnovne šole. Pri nas pa traja osnovna šola samo 6 let In potem hodimo še dve leti v višje šole Jaz sem tako v prvi višji Rada se učim. Stanujem v internatu. Od doma grem v ponedeljek, nazaj pa pridem v petek V šoli imamo pridne učitelje, zato smo tudi mi pridni.
Lepo vas pozdravljam - Maria
ARMADA SMO VSI
'k 'k 'k 'k
informativni dan___________________________
Seznanjati, razlagati, preprečevati in braniti domovino
Najpomembnejša dogajanja pravkar minulega obdobja na notranjepolitičnem področju Jugoslavije so prav gotovo sprejemanja zvezne in republiških ustav. Delovni ljudje so razpravljali o najvišjih pravnih določilih v naši družbi, prav tako pa so nadvse slovesno počastili trenutke, ko so ustave postale veljavni dokumenti. Vemo, da ne gre za akte, ki bi nastajali kratek čas in niti za takšne, ki bi jih oblikoval ozek krog strokovnjakov. Dobili smo doku-ntente, ki prvič v zgodovini v praksi potrjujejo samoupravnost delovnih ljudi z marksističnih izhodišč. Imamo torej ustave, ki so jih pripravih delovni ljudje vse Jugoslavije oziroma Posameznih republik in ki zajemajo prav vsa področja življenja, torej tudi področje obrambe domovine. Ustavna pravica In dolžnost vsakega našega državljana doma in v tujini je braniti domovino z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo. Naj ponovimo že velikokrat izrečeno In zanisano misel: Jugoslavija ne ogroža nikogar, njena zunanja politika temelji na aktivnem sožitju (kar je tudi ustavno določeno), ne bo pa dovolila, da bi kdor koli načel njeno svo-
bodo ah ozemeljsko nedotakljivost. In kadar govorimo o obrambi, mislimo v resnici to — samo na obrambo in nič drugega.
Seveda je nujno tudi pri obrambi upoštevati vse ugotovitve v zvezi z vojaškimi formacijami in vojno tehniko, spoznati vse metode sodobnega vojskovanja ter posebnosti dežele, ki se hoče braniti. Sodobna vojna tehnika pa pomeni nekaj le tedaj, če jo usmerjajo dobro usposobljeni in izobraženi strokovnjaki. V prejšnjem sestavku smo ugotovili, daje med njimi približno za polovico premalo Slovencev, kar narodnostno tako raznoliki državi, kot je naša, ne ustreza. Nakazali smo tudi, kaj lahko pri tem naredijo prosvetni delavci, predvsem pa poudarili, da je dolžnost družbe narediti za obrambno pripravljenost vse, kar zanjo lahko stori. Med neposrednimi dejavniki na tem področju so regionalni posveti, na katerih predstavniki Jugoslovanske ljudske armade ter Republiške konference Zveze mladine Slovenije seznanjajo mlade ljudi s kadrovsko sestavo in z nadaljnjim izpopolnjevanjem armade s prihodnjimi strokovnjaki —
oficirji. Vsak posvet je začetek široke družbene akcije na ožjem geografskem območju, saj njihovi sklepi obvezujejo ustanove in teritorialne skupnosti za enotno usmerjanje mladih ljudi v vojaške poklice. Tako se bo vsak zavedal, kako pomembno in nujno je tovrstno usmerjanje in po svojih močeh pripomogel izoblikovati ustrezno sestavo strokovnjakov v Jugoslovanski ljudski armadi. Fantje bodo zvedeli, kaj pomeni vojaški poklic, kakšne so možnosti šolanja in seveda, da se tudi s tem poklicem lahko prav tako družbeno uveljavijo kot z drugimi poklici.	,
Republiški sekretariat za narodno obrambo se zaveda, da so ti posveti nujni, vendar ne zadoščajo. Zato se je odločil, da bo z drugimi ustanovami republiškega pomena pripravil informativni dan o možnostih šolanja fantov na visokih šolah za vojaške poklice. Letos so mladincem, ki razmišljajo, v katero visoko šolo naj se vpišejo, prvič spregovorili predstavniki posameznih vojnih akademij oziroma visokih tehniških vojaških šol. Informativni dan je bil odlično organiziran. Fantje so lahko dopoldan in popoldan poslušali informacije o šolanju. PrišU so torej, ko so imeli čas, vmes
Udeleženci posvetovanja v Postojni so se tudi med odmori pogovarjali o obrambi domovine. Foto: J. Holy
je bila novinarska konferenca, skem centru v Splitu.
Poslušali so predavanja in tako Mladinci, ki so se odzvali va-dobili splošne informacije,	bilu na informativni dan v
Zatem so lahko spraševali, kar	Domu Jugoslovanske ljudske
jih je zanimalo, na voljo pa so	armade, so si ogledali tudi film
imeli tudi natisnjene informa-	o življenju študentov na voja-
cije za vse rodove vojske, razen ških akademijah. Zagotovo lah-
jZ regionalnega posvetovanja v Postojni - od leve proti desni: predsednik vojne akademije kopenske vojske v Beogradu podpolkovnik Mahmud Sarki, predsednik Občinske konference Zveze mladine v Postojni Stane Markovčič, predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri Republiški konferenci Zveze mladine kapetan Franc Vrančič, sekretar te komisije Ludvik Filo in predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri Občinski konferenci Zveze mladine v Postojni Stefan Majcen. Foto: J. Holy
za kopenske sile. Toda, tudi vojaška akademija kopenske vojske v Beogradu pripravlja tiskano informacijo za mladince, ki bi radi zvedeli, kakšne so možnosti šolanja na akademiji. Fantje so prebirali lične informativne brošure o tehle šolah: o visoki tehniški šoli kopenske vojske v Zagrebu (natisnjena v slovenščini), letalsko tehniški akademiji v Rajlovcu pri Sarajevu (dva informatorja - eden za študente prvih letnikov, drugi je splošen, vendar bolj v obliki prospekta), letalsko vojni akademiji v Zadru (tudi kot prospekt) in o mornariškem šol-
ko rečemo, da so ob koncu dopoldneva oziroma popoldneva že veliko vedeh o možnostih za sprejem v vojaške akademije, o šolanju in poklicnem življenju ter dolžnostih, ki jih takšni poklici zahtevajo. Informativni dan je bil uspešen tudi po jezikovni plati — fantom so predstavnici armade pripovedovali v slovenščini.
Torej: seznanjati, razlagati, prepričevati... Ustavna pravica braniti domovino bo povsem zagotovljena tudi za našo republiko.
J. H.
poštni predal355VN
Franc Stanič - osemdesetletnik
Šopek rdečih nageljnov
Osmi marec.
Učenci so se zbrali v veliki zadružni dvorani. Tam bo prireditev v čast mamic, v čast žena.
Pozvonilo je. Učenci so utihnili. Odprl se je zastor in ženam je spregovoril tovariš ravnatelj.
V	prvi vrsti so sedele tovarišice učiteljice. Prišli so pionirji in jim podarili šopke prvega cvetja. Tudi drugim ženam so jih dali, partizanske mamice pa so dobile šopke rdečih nageljnov.
Potem so se na odru zvrstile točke, ki so jih naštudirali učenci posameznih razredov. Igrali so kratke igrice, plesali in peli. V dvorani so ploskali, učenci na odru so vzklikali: ,JSIaj živi dan žena! Živeli!"
V	kotu pod odrom je stala Nadica, drobna punčka z Lepega hriba. V rokah je držala šopek rdečih nageljnov in drobne očke so se ozirale po dvorani, kakor det nekoga iščejo. Pristopila je njena učiteljica in jo vprašala:
-	Nadica, komu boš podarila šopek?
Pogledala je učiteljico in tiho rekla: „To pa je za teto Julko!'1
Teto Julko? To je vendar upokojena šolska snažilka. Trideset let je čistila šolo, danes pa je ni na proslavi. Nekdo je povedal, da je bolna in že tri dni leži v postelji.
Nadica je to slišala in zbežala iz dvorane. Potrkala je na vrata snažilkine hišice in zaklicala: „Teta Julka, teta Julka!"
Počasi so se odprla težka vrata in med podboji je stala priletna ženica. V plet je bila zavita, v prsih ji je hropeče piskalo. Trudne in bolne oči so božale dekletce.
-	Ti si prišla, Nadica moja... je rekla in oči so ji zalile debele solze.
Z Nadico sta bili stari prijateljici. Večkrat ji je pomagala zadeti koš ali pa je po šolskih mizicah brisala prah. Vedela je Nadica, da je teta Julka zdaj v pokoju in da je ne bo več v šolo. Žalostno je dvignila šopek in tiho, čisto tiho dejala: , fiat e, teta Julka, za spomin in za praznik..
Dala ji je šopek rdečih nageljnov in zbežala na cesto. Teta Julka je gledala za dekletcem, gledala je tja proti šoli in tiho, skoraj neslišno jokala.
vojaškopolitičnem položaju v svetu — posebej glede na Jugoslavijo (Janez Zupančič), vlogi sindikata v pripravah na splošni ljudski odpor (Planinc), družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odpom (Slavko Kokalj) ter o pripravah organizacij združenega dela na splošni ljudski odpor (Volčič Milan). S posebnim zanimanjem so pri-sluhnili zadnji temi, saj je tov. Volčič preprosto in jedrnato prikazal pomen šolstva v vojnem času in predvidene oblike te dejavnosti, ki je med NOB
Mala šola
veliko storila za zmago. Poudaril je, da ne smemo dopustiti, da bi tudi v prihodnje podcenjevali vlogo izobraževanja v konceptu splošnega ljudskega odpora — tako je namreč bilo nekaj časa.
V razpravi so se udeleženci zavzeli za večjo materialno in strokovno pomoč družbe pri organiziranju zunajšolskih dejavnosti, predvsem tistih, ki se lahko vključijo v splošni ljudski odpor (taborniki, planinci, radioamaterji).
S. JESENOVEC
V drugi polovici februarja se je tudi na osnovni šoli Vlado Miklavec Vrhovci začela mala šola. Vpis šolskih novincev nam že nekaj let kaže, da na našem območju narašča število šoloobveznih otrok. Za prihodnje šolsko leto smo jih vpisali 120, vendar vseh ne bomo mogli sprejeti /V našo šolo. Že naj-mlajše šolarje smo morali usmeriti drugam, tako da hodijo po učenost v VVZ Malči Belič, jeseni pa se bodo morali voziti v šolo. Tako je že nekaj let. Učenci, ki bi sicer obiskovali šolo na Vrhovcih, morajo
že tri leta iioditi v šole v središču mesta. V naši oskrbi pa nam tako od petih ostajajoče štirje oddelki male šole. Tudi te bomo s skrajnimi močmi porazdelili. Zaradi hude stiske s prostorom se bo mala šola pričela šele ob 16. uri, kajti šele takrat se izprazni vsaj nekaj prostorov za podaljšano bivanje. Čeprav imamo pri šoli vzgojno-varstveni zavod, nam ta ne more pomagati; tudi za cicibane je že sedaj premalo prostora.
MARIJA VOLAVŠEK
Enakovredno
Okrog 130 predstavnikov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, osnovnih organizacij ZK in vodstev šol iz občine Ljubljana-Šiška se je 9. februarja 1974 udeležilo enodnevnega seminarja, ki ga je
organizirala komisija za splošni ljudski odpor pri občinskem svetu Zveze sindikatov te občine.
Udeleženci so si ogledali filma Danes in jutri ter Mobilizacija, poslušali predavanja o
Dobra kulturna prireditev
Ob slovenskem kul'urnem prazniku in 70-letnici rojstva pesnika Srečka Kosovela, izpo vedovalca človekove stiske, so člani MKUD „Matej Bor“ z
Yd) I yugocUdacta
ZAVOD ZA PROJEKTIRANJE, OPREMO, ZASTOPSTVO IN EKONOMSKO PROPAGANDO
41000 ZAGREB, Maksimirska 108,
telefon: 644-953, 644-541
Učiteljem tehničnega pouka
V dobi vsesplošnega zanimanja, ki spodbuja k raziskovanju vesolja, vam ponuja naš zavod
MODELE RAKET
-	ZEUS
-	PH0B0S
-	LAMBDA
-	ICARUS
-	THETA
-	ZENITH
-	LEPOŠ
-	KAPPA
-	MOTOR ZA LANSIRANJE (A3-2, B6-0 in B6-4)
cena din 12,60 cena din 14,55 cena din 15,90 cena din 15,90 cena din 20,30 cena din 23,20 cena din 11,30 cena din 19,05
cena din 3,30
S temi modeli boste pouk izpopolnili in ga izboljšali.
C|J]
Deli vsakega modela rakete so zaviti v PVC vrečko. K vsakemu kompletu delov je priloženo navodilo z risbami in opisom. Raketo je mogoče izstreliti večkrat glede na število kupljenih motorjev.
S	'
Pošiljko — do 2.C;00 din plačate ob prevzemu.
Potrebne informacije lahko dobite v naijem zavodu.
gimnazije Kočevje skupaj z instrumentalisti in gimnazijskim pevskim zborom priredili 15. februarja svečano akademijo v domu Jožeta Šeška v Kočevju.
Akademija je zelo lepo uspela. Uvodno besedo o življenju in delu pesnika Kosovela je čudovito podala dijakinja Nada Gornikova. Nato smo poslušali dramsko meditacijo „Eno bese,do bi rekel rad“, kije prepletala ves program. Tudi Kosovelovo pesnitev „ Rdeči atom", v kantato jo je predelal profesor Miloš Humek, so izvajalci, čeprav v začetku z majhnim spodrsljajem, lepo predstavili. Poseben vtis so naredili na gledalce oziroma poslušalce svetlobni in barvni učinki in izredna dinamika, s katero so posamezniki in ves zbor izvajali to pesnitev.
Takih in podobnih dobrih kulturnih prireditev bi moralo biti v Kočevju še več, da bi občani, predvsem mladi, laže spoznavali vrednote dobre glasbe in umetniških pesmi, ki človeka vzgajajo in plemenitijo. VILKO ILC
Življenje je posvetil glasbi, violini, mladim in najmlajšim. Še danes jim posveča svoja razmišljanja, spoznanja in dognanja. Neutrudljiv je, bodisi pri učni uri, ali pa tedaj, kadar daje navodila svoje Violinske šole. „Melodične etude" piše zalo, da bo otrok vzljubil melodijo in z njo violino ter njene neizmerne izrazne možnosti. Zato da bo vzljubil tonsko govorico tako, kot jo ljubi sam in da jo bo cenil vse življenje. Doseči pri otroku to, pa je življenjsko delo mojstra - pedagoga. In Stanič je mojster — pedagog, violinski pedagog.
Fran Stanič je preživljal zgodnje otroštvo v Pazinu. Šest let star se je z materjo in sestro napotil za očetom v Ameriko. Po očetovi smrti - po dveh letih se je vrnil v svojo rodno Istro.
V	Pazinu se je po končani osnovni šoli vpisal na klasično gimnazijo, vodil je vokalni oktet in posebej študij violine in risanja pri prof. Saši Šantlu, s katerim je tudi igral v godalnem kvartetu.
Njegovo glasbeno izobraževanje je prekinila prva svetovna vojna. Po vojni se je zaposlil v pokrajinski vladi v Poreču, kjer je v prostem času spet muziciral v tamkajšnjem orkestru, hkrati pa študiral na konservatoriju Giuseppe Verdi v Trstu pri prof. Jankoviču. Leta 1924 se je preselil v Ljubljano, kjer je končal študij violine na državnem konservatoriju pri odličnem violinskem pedagogu prof. Janu Šlajsu. Odtlej pa do danes že petdeset let razvija v Ljubljani svoje sposobnosti na glasbe no-pedagoš kem, poustvarjalnem in ustvarjalnem področju.
Violino igra v operi, v znanem godalnem kvartetu (Pfeifer — Stanič - Šušteršič - Šedlbauer) in v Slovenski filharmoniji, poučuje na šoli Glasbene Matice v Novem mestu in na ljubljanski pedagoški gimnaziji. Vodi glasbeno šolo Center, hkrati pa je republiški svetovalec za glasbene šole v Sloveniji
V	tem času si je izoblikoval svoj izvirni pogled na pedagoška vprašanja violinske igre in na vzgojo mladih instrumentalistov. Če je pouk kakovosten, mora poprečni učenec vsako leto opravljati prestopni izpit v višji razred Vsaj enkrat na leto mora javno pokazati svoje znanje v šoli in zunaj nje, na terenu, v delovnih organizacijah, tovarnah itd Omejitve starosti ..navzdol" pri vpisu učencev ne postavlja, čimprej pa naj učenec igra v ansamblu, sposobnejši pa solistično z orkestrom. Učenec naj vadi tudi v „prima vista" igri.
V	glasbeni šoli Center si je zadal Stanič posebne naloge. Ker je v orkestru zelo primanjkovalo pihalcev in godalcev.
posebno čelistov, je dal bdela ti za najmlajše učence pri mojstru Demšarju 1 /Sin 1/4 violine ter 1/4 violončela. Tako se je število čelistov na šoli povečalo od 4 na 42 učencev, pa tudi za pihala se jih je odločilo več; prej jih je bilo 8, sedaj 84.
Posebna in v nekih primerih povsem izvirna so Staničeva metodično-didaktična načela. Takole pravi: Znebiti se je treba predsodkov, da naj obravnava učitelj vsak tehnični problem violinske igre posebej Vse probleme naj vadi učenec vsak dan, vendar v manjši količini; zato naj čimprej začne z menjavo leg, študijem vihrata, z igro v dvojemkah, akordih, fla-gioletih Tbdi pri lokovanju naj se učenec čimprej uvede v rotacijsko tehniko desne roke, v igro čez dve in tri strune. Stanič si neprestano prizadeva, da bi učencu skrajšal čas študija in da bi učenec izrabil dnevne vaje čim bolj smotrno in ekonomično.
Svoja metodična načela in izsledke je nadrobno izdelal v že omenjeni Violinski šoli, v kateri so zbrani vsi tehnični problemi za levo tn desno roko. Zato je ta izdaja edinstveni primer v vsej svetovni violinski. Ilustrativno - pedagoški literaturi. Poleg ..Metodičnih etud", Id so izšle v štirih različnih zvezkih, je napisal še skladbice „Mladi violinist", štiri violinske koncerte: v D-duru, v starem slogu, concertino brave, concer-tino facile in tehnične vaje za učiteljišča in glasbene šole vseh stopenj.
Verjetno bi težko našli pedagoga, ki bi bil pri svojih meto dično- di da k Učnih bsledfdh tako dosleden, zagrbeno prepričevalen in ustvarjalen, kot je Stanič. To svojo prepričevd-nost in doslednost zna v najbolj živi in neposredni obliki prenašati tudi na svoje učence. Številni učenci mu izrekamo priznanje in hvaležnost in ždimo, da bi bil še dolgo let med nami
CVETKO BUDKOVIČ
Sprejem pionirjev v »Svet knjige«
Učenci osnovne šole Vlado Miklavec so ob proslavi kulturnega praznika slovenskega naroda svečano sprejeli učence 1. razreda v „Svet knjige". Na proslavi so učenci od 2. do 4. razreda simbolično prikazali, koliko lepega jim je bilo dano s tem, da so se naučili brati knjige. Sedaj so to res še povečini slikanice, te pa bodo kmalu nadomestile druge knjige, polne novih spoznanj. Učenci so bili ob tej priložnosti pogoščeni, v dar pa so dobili slikanice s posvetilom, ki naj jih spominjajo na ta njihov praznik.
MARIJA VOLAVŠEK
Vstopi, tovariš, vrata so odprta!
Samopomoč prosvetnoznan-stvenih delavcev Slovenije, ta izrazito socialno humana ustanova resničnega tovarištva, osnovanega na medsebojni samopomoči, vas spet in spet vabi v svoje vrste. Prav sedaj, na začetku novega koledarskega leta naj dobi delo za okrepitev in poglobitev Samopomoči tisto potrdilo, ki bo dokazalo, da je ta humanitarna organizacija v resnici last vseh prosvetnih delavcev Slovenije.
Samopomoč ima za seboj petinsedemdeset let plodnega dela. Vsega priznanja vredna doba, ki je hkrati potrdilo o visoki stanovski zavesti in raz-gjedanosti tistih, ki so jo ustanovili leta 1898 in ji dali življenjski polet. Članstvo v Samo-pomoči je nekaj pametnega. Ne zgolj zaradi poklicne zavesti in mesebojne povezanosti prosvetnih delavcev, marveč tudi iz docela praktičnih vidikov. Samopomoč izplačuje svojcem preminulega člana posmrtnino v višini 1.700 din, članom daje brezobrestno posojilo, kadar jih tare bolezen, za oddih in vedno,.
kadar so v zadregi Letna članarina je 60 din. Posmrtnina je izplačljiva celo pred pogrebom, toda pogoj: moraš biti član.
Če bo več članov, bo Samo-panoč še lepše zaživela. Posmrtnina se bo zvišala ali pa se bodo znižali prispevki za posamezne smrtne primere. Pravzaprav si težko predstavljamo tovariša ali tovarišico, ki bi ob taki humanitarni akciji stal ravnodušno, brezbrižno ob strani. Napredek je vsekakor možen, odvisen pa je od naših prosvetnih delavcev. Žalostno je, da precejšen del mlajših nima posluha za prizadevanja in delo Samopomoči. Le nekoliko osebne pripravljenosti, dobre volje in pravega čuta solidarnosti, ne formalnega, marveč resničnega tovarištva in vzpon te organizacije bo zagotovljen. Število članstva v zadnjih letih ne napreduje tako, kot bi moralo. Zakaj? Obrazložitev je preprosta. Vsako leto se poslovi od te organizacije več kot 80 prosvetnih delavcev, ki jih je seveda treba nadomestiti z novimi člani. Če teh ni, je jasno,
da se število članstva, ki ga je sedaj nekaj manj kot 3000, ne more povečati. Ob tem je povsem zgrešena miselnost posameznih aktivnih tovarišev, češ da gre pri Samopomoči za nekako združbo upokojencev. Vstopi, tovariš, vrata so odprta! Čim več bo v tej organizaciji aktivnih, tem manj bo v Samopomoči tistih, ki so doslužili. Prav v tem je bistvo Samo-ponoči, da je le-ta namenjena vsem prosvetnim delavcem, posebno aktivnim tovarišem, ki bodo prevzeli delo starejših in dali organizaciji nov polet Svojo družbeno potrditev ima Samoponoč tudi v Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki spremlja njeno delo, daje subvencijo in jo podpira v njeni družbeno vzgojni funkciji
Organizacijska mreža Samopomoči naj bi bila čim bolj razpletena po vsej Sloveniji. Dobrodošli, tovariši in tovarišice, poverjeniki! K popularizaciji te ustanove lahko veliko pripomorejo sindikalne organizacije pa tudi ravnatelji šol.
V. D.
čigava je idejnost v tujih jezikih?
Soodgovornost za vzgojni proces
Ko prvič prebereš zbadljiv prispevek v 1. številki tednika ITD z naslovom „Thank you Scotland Yard“ o nekaterih tujejezičnih učbenikih, se vprašaš, ali gre res tudi na tem torišču za nov veter, ki je zavel po pismu tov. Tita in izvršnega biroja ZKJ o nalogah subjektivnega dejavnika. Resje namreč, da si vsi želimo resnične osvežitve in novih pogledov. Sem spada tudi podružbljanje šole. Zato bi morali biti veseli vsakega prispevka k izgradnji nove podobe naše šole, kjer se kuje vsaj tretjina osebnosti našega državljana; „zunanjemu“, druž-beno-političnemu okolju in družini ter zasebnemu življenju pripadata drugi dve tretjini. Sem spadajo seveda tudi občila: če ima vse, kar dela šola, svoj vzgojno-idejni značaj, velja to tudi za občila celo tedaj, kadar zabavajo. Sicer nas ta abstrakcija o tretjinah ne sme zavesti. „Zunanje“ okolje se namreč zrcali tudi v delu mladinskih organizacij in v načelih samoupravljanja na šoli. Ti trije dejavniki morajo delovati složno in usklajeno, sicer vzgoja nima pravega in trajnega učinka. Gre torej za odgovorno sodelovanje, ki ne trpi slepomišenja ali le sožitja in kjer naj ima podružb-Ijena šola strateško vlogo, kot je poudarila 3. konferenca ZKJ.
Ko si človek ogleda prispevek v ITD s te perspektive, je osupel, ker čuti v njem odmik od soodgovornosti za predmet in ljudi, ki jih obravnava. V resnici bi lahho vso zadevo skrčili na zahtevo, naj omenjeni učbeniki že enkrat doživijo novo izdajo v skladu s sedanjimi potrebami (pri treh učbenikih gre res za prvo izdajo in njihov ponatis). Ton pa je tak, kot da ne gre le za popolnoma zgrešeno politiko z učbeniki, temveč za razredno in politično skoraj sovražna stališča.
Zato bralec najprej pomisli, ali je pisec mlad človek, ki je ogorčen nad ostanki preteklega desetletja, v katerem še ni aktivno delal. Če je tako, je zelo čudno, da je kar preskočil ne le osnovnošolske učbenike za nemščino, temveč tudi osnovnošolsko zgodovino, iz katere bi moral vedeti, kdaj je Manc umrl.
Radi pa bi mu prepustili začudenje nad tem, kar je bilo v prejšnjem desetletju, ko bi to prav razumel: učbeniki večinoma res še odsevajo tisto dobo, ker v kulturni sferi, v kateri bi naš Šolar Marko z nekaj zamahi vse zrevolucioniral, ni mogoče stvari na hitro spreminjati. Strokovne službe pa si že precej časa prizadevajo odpraviti vse, kar je starega in slabega v sedanjih vadnicah.
Za trenutek človek tudi pomisli, ah ni v tem spisu izma-kčen odnos človeka, ki se neopravičeno gre delavca (delavcu Je razrednost bolj naravna stvar), da bi dal krepko lekcijo intelektualcu o napredni intelektualni ustvarjalnosti, kamor po svoje spadajo tudi učbeniki. Delavec pa zna vsako ustvarjalnost spoštovati in se ne omejuje na slabosti kakega dela, tudi ker ve, kaj vse mora intelektualec v sebi premagati, da lahko ustvarja sodobno in vsestransko napredno. Delavec ve, da že dolgo spada tudi intelektualec v delavske vrste, ker je le-ta spoznal, da je lahko enakopraven elan družbe le v socializmu. Distanciranje, ki se kaže v prispevku v ITD, nima nič skup-nega z razrednim stališčem, ki vnaša v dogajanje podružbljeno soodgovornost.
Naslednji pomislek je usmer-Jen v to, ah ne gre morda za »akademskega" marksistično usmerjenega človeka, ki se gre čudno humoresko. Pomislek pa Je zelo kratkotrajen, ker je umevno, da bi marksist gledal ^var celostno in bi torej videl j ,aj to, da je vsaka teh točk ztrgana iz učbenika, v katerega ?rgansko spada. Doslednost, ki J° zahteva za ogovarjanje z
„gospo“ ali s „tovarišico“, pa ni v nemščini ravno lahka stvar. Spomnimo se, da je nacizem prevzel precej zunanjih oblik in izrazov iz levičarske sredine, da se je bolje prikril. Raje vprašajmo, kako se kaj reče, da bo res prav. Niti pri nas npr. ne čutimo v vzdevku ,,gospa“ v zasebnem (neformalnem) življenju krivoverstva. Bode nas napeta in nepristna doslednost, ko pri zbadljivem, porogljivem sestavku pisec na koncu podaja resnoben spisek „neprimemih“ učbenikov z avtorji in recenzenti, kot za kako monografijo. Taka doslednost se ne izkaže niti pri najbolj dialektični postavki: Ali je sploh mogoče tako povsem ločevati idejnost od metodike in didaktike? Saj gre za rdečo nit, ki mora biti povsod.
IMPLIKACIJE
Preostane nam, da si ogledamo še politični in družbeni vidik, ki ga seveda ne moremo osamiti od prejšnjih, in škodo, ki jo povzroča tako zavajanje javnosti. Kratkoročno namreč ni mogoče upoštevati zahteve pisca, ker bi se nam sicer lahko zgodilo, da ostanemo tudi brez učbenikov. Njega to seveda ne skrbi, saj ničesar ne predlaga. Neprijetno je človeku, ko se vprašuje, ali se pisec morda ne poteguje za to, da bi se naša družba ponovno zapirala vase zaradi slabosti, ki so se pokazale v prejšnjem desetljetju pri odpiranju proti svetu. Na take slabosti naletimo še povsod in jih še nevede nosimo v sebi. Verjamemo pa, da ni pomislil na to, kakšno naj bi bilo ponovno zapiranje pred svetom, niti na dosedanjo odprtost.
Očitno pa hoče, naj bo šola (spet) poglavitni nosilec vzgoje, mišljene kot celostno in nekoliko napeto neposredno učinkovanje na mladino na vseh ravneh in v vseh predmetih. Ko bi šlo za novo in poudarjeno vlogo šole, ne bi šolniki imeh nič proti. Vemo pa, da bo treba še precej več truda, da bomo dobili novo podružbljeno šolo, kot si pisec to preveč preprosto predstavlja. Ah ve, da se vsak prenagljeni (in zamujeni) korak maščuje? Tu se namreč zahteva smotrno in nenehno delo, proces, ne pa enkratna akcija, ki potem pušča praznino. Gre torej za sanacijski proces, ki ni seveda samo v izločanju sila pobožnih pirhov iz kake vadnice, ker so menda še drugi težji „pirhi“ v naših glavah. V načrtu pa smo imeh že marsikatero izboljšavo učnih gradiv že dolgo pred tem, ko je pisec vzel pero pravičnosti in ogorčenja v roke.
Tudi sam sem v prejšnjem desetletju bolj tehnokratsko-liberalno pojmoval in sprejel parolo prevzemimo moderno tehniko in tehnologijo, kjer se le da, da okrepimo materialno osnovo samoupravljanja!" pa čeprav mi je nekaj šušljalo, da gre marsikje za izohranje teze brez dovolj močne antiteze, in da zato ni sinteza preveč somerna. Prepričan pa sem bil, da je to trenutno potrebno kot protiutež prejšnji zaprtosti, stran od mednarodne delitve dela. Končno nam dialektika pravi, da vedno obstaja nek razkorak med hotenji in stvarnostjo, le da prevehk ne sme biti. In vendar ima osnutek resolucije 7. kongresa ZKS zahtevo po nadaljnjem pospešenem vključevanju v mednarodno delitev dela.
Kaj pa v naši stroki?
NOVO V POUKU JEZIKOV
Tudi mi smo dobili novo tehnologijo in metode učenja in pouka jezikov, kjer so strukture glavna skrb. Vsaj v začetku je pomenska stran jezika nekako drugotna: zato se kaj hitro zgodi, da zaradi lahkotnosti besedila trpi tudi kakovost. Osnovno je bilo komuniciranje, manj pa to, kaj in s kakšno usmerjenostjo se komrmicira. Lahkotnost, ki jo je zahteval
(upravičeno!) že „stari“ John Locke, ni bila povsod najbolje zajeta. Pisec naj ne misli, da je bilo to brezglavo: velik del mo-: deme lingvistike je namreč do nedavna odrekal pomenski plati jezikov vsako lingvistično znanstvenost. Smo torej v dobi velike teoretične mobilnosti.
Seveda je glede tega lažje delo pri vadnicah za osnovne šole, kjer je izhodišče ožje okolje. Moram reči, da to naše načelo učnega načrta za tuje jezike nasprotuje nekaterim vodilnim tujim metodikam pri velikih narodih. Težje stališče ima vadnica za srednje šole, ki po učnem načrtu izhaja iz širšega okolja. Težko je tudi pri vadnici za osnovne šole, kadar je treba prehajati iz domačega na tuje okolje. Ali ni učni načrt dovolj jasen? Bolj ne more biti, ker ni to podrobni učni načrt. Besedilo je torej predvsem odvisno od pravilno družbeno usmerjene inventivnosti avtorja ah od njegove pravilne izbire tujih predlog: toliko svobode mora avtor imeti in tvegati, sicer ni ustvarjalnosti ,x)
Pribiti pa moram, da je napredek, kar zadeva samo tehnologijo učenja (v širšem pomenu) in pouk sploh, zelo velik. Gre za vodilne metode v svetu, tako na vzhodu kot na zahodu. Tudi osnovna težnja pri tekstovnem delu je bila pozitivna (čeprav morda preveč podrejena osnovnemu smotru): čim bolj pomagati motivaciji, če je res, da zbudi prav dobra motivacija čustvene vzvode, ki dajo pravšnjo spodbudo za umsko delo. Nove teorije (Bernstein) trdijo celo, da se tako že na začetku najbolj odstranijo posledice socialnih razlik na govorno razpoloženje in sposobnosti. Izbira dogodka in njegovih nosilcev pa za besedilo ni lahka stvar. Naš pisec se spotika ob angleške kralje: težko je tu kaj reči ob ugotovitvi, da jih (vsaj v novi izdaji) ne najdem nikjer in da (ko bi bili) moraš nekaj o njih vedeti, če hočeš bolje razumeti, npr. Shakespeara.
Ker gre na začetni stopnji bolj za situacijo in stimuluse k reagiranju v tujem jeziku (kar naj bi menda lahko vodil tuji učitelj enega jezika sam), smo doživeli krepko novost z zahtevo po govornem (če že ne pogovornem) jeziku kot izhodišču vsega. To je brez dvoma prav. Kmalu se je to preneslo na konkretno situacijo s „ti in jaz", da je bila stvar čim manj „šolska“. Novost pa je potegnila za seboj to, da smo terjali avtentičen (pristen) jezik tudi za osnovne in srednje šole, ne le za nekatere visoke in višje, kjer je tuji lektor že tradicionalen. Avtentičen jezik seveda pomeni pri učbeniku sodelovanje tujega strokovnjaka, ki je porok za pristnost besedila, pri magnetofonskih zapisih pa za pristno izgovorjavo z naglasom in intonacijo. Seveda se tuji strokovnjak z nami posvetuje glede imen naših ustanov. Razumljivo je, da je avtentični jezik v resnici vezan na okolje, kjer „živi“, zato je treba zlasti v osnovni šoli to okolje pričarati z igro in ga na primeren način primerjati z našim. To je pozneje vedno bolj zahtevno delo, ker gre za kulturne vrednote in kulturno dediščino.
obžalovati, da smo dopuščah, strogo rečeno, bolj uvideven odnos do tuje kulture in kulturne dediščine in da nismo hoteh odpirati problemov: to je bil naš dolg novi tehnologiji. Ozračje, v katerem je bilo čutiti tudi druge nejasnosti, ni moglo dati drugačnih vodilnih misli in pobud. Poleg tega je moral marsikateri avtor opravljati v svojem predmetu pionirsko delo.
Prelahko in ceneno je danes govoriti o dosedanjih ustvarjalcih naših vadnic z vidika, ki se je uveljavil šele v zadnjem času. Resnica ostane: brez teh ljudi bi naša učna tehnologija zelo zaostala. Danes je prelahko govoriti o enostranski metodi in o vrednosti raznih teorij in sta-- lišč, ki se jih tedaj nismo docela zavedali. Zdaj je npr. umevno (to nam je dokazal tudi dr. Filipovič iz Zagreba), da tuji učitelj sam ne more uspešno delati in zadostiti vsem našim zahtevam, npr. brez poznavanja osnov kontrastivne analize tujega in domačega jezika. Zato tudi samo tuja tehnologija - z metodami, ki jih za vse narekuje tuji jezik — ne ustreza našim zahtevam. Šele sedaj je domači lingvist postavljen na pravo mesto. Ve, da je primer-jalnost pri pouku nujna, posebno tedaj, ko primerjamo dve kulturi. Sicer se lahko zgodi, da bo učenec sam primerjal in večkrat napačno sklepal, ker še ni dorasel. Zato se nam vsiljuje misel, da bi morda prej morali dobiti strokovnjaka za kontrastivne analizo.
VIRI IDEJNOSTI IN NAŠI SMOTRI Daje problem celosten, vidimo tudi, če se vsaj bežno zaustavimo pri virih naše idejnosti. Marxa in Lenina je za dosego določenega znanja , iz raznih drugih strok in za osebno komuniciranje zanimalo predvsem uporabno jezikovno znanje. Engelsa pa je kot frlo-loga-amaterja jezik tudi globlje zanimal — ob njem je spoznaval narod, ki ta jezik govori. Četudi ni pri tem mislil na mladostnika, ki ob jeziku zori, je le videl pravi vzgojni smoter. In tu je tudi ključ za rešitev navidezne dileme: ali izobraževanje za komuniciranje ali tudi vzgoja za širjenje obzorja s spoznavanjem tujega naroda. Dilema je lažna, ker sta obe komponenti
neločljivi, saj šole vendar ni brez enotnosti vzgoje in izobraževanja (Marx govori o enotnosti ciljev in sredstev).
Ta dialektična enotnost vzgoje (v polnem pomenu) in izobraževanja (tudi znanstveni pogled na svet) pa seveda postavlja vprašanje o mestu jezikov na novo raven in razblinja razne privide v neseznanjeni javnosti o neformativnosti tujih jezikov in o težavnosti učenja le-teh. Formativnost se začne že pri prvih korakih. Naša družba ima o tem dokaj jasno stališče: spoštujemo tuj narod dosledno z naših stališč.
Sedaj čutimo močneje, da mora tudi spoznavanje tuje kulture rabiti našim smotrom, saj enotnost vzgoje in izobraževanja ne pozna drugačnega načina. Tako delajo bolj ali manj tudi drugi narodi - nekoliko tudi glede na to, ah gre za narod s svetovnim ali pa za narod z regionalnim jezikom, za razvit narod ali pa za narod v razvoju; enotnega recepta ni. Vendar je čutiti nekaj poenotenja, k čemur prispeva svoje tudi UNESCO. Gre za to, da bodo naši ljudje znali samostojno in pravilno ocenjevati tuje razmere in jih primerjati z našimi. Zato morajo v šoli (ob koncu) dobiti tudi nekaj besedišča, ki jim to omogoča („diskusijski“ jezik). Pristnost jezika pa mora ostati, sicer je naše spoštovanje tujega naroda bolj platonično. Vprašanje je, ah vzamemo iz tujega okolja in kulture le-to, kar je povsem v skladu z našimi načeli, in koliko je to sploh mogoče. O tem ima in bo imela vsaka generacija nekaj svojih pogledov. Vendar nobena ne bo mogla mimo tistih vrednot, ki jih ima tuji narod za temeljne, jih spoštuje in goji. Primerjali jih bomo z našimi, ne da bi presimplificirali, vulgarizirah ah ideologizirali.
Tako bi bilo treba razumeti formativnost tujega jezika kot predmeta, ki naj pripravi mladega državljana na odprto družbo jutrišnjega dne, bolj zavedno kot je sedanja, z bolj jasnim odnosom do vrednot — bodisi domačih, tujih, občečloveških ali razrednih.
POLOŽAJ AVTORJA IN OBVEŠČENOST JAVNOSTI
Preden bi se bil pisec lotil ocene kakega učbenika, bi bil moral pomisliti na marsikaj, ne
Srbohrvatski jezik — le improvizacija ?
SEDANJE GLEDANJE NA ZAČETNE TEŽAVE
Ko smo pridobili za sodelovanje tujega strokovnjaka, smo se zavedali, da gre za poskus in da bodo nastale tu in tam težave. Ravnanje pa je vsekakor pravilno, če hočemo v korak z metodo dela, ki prevladuje v svetu. Napak je bilo morda to, da strokovnjaku nismo morda povsem natančno določih dela. To je izkušnja več na naši nadaljnji poti. Nič pa ne kaže
x) Recenzija potem rokopis oceni, a nove inventivnosti ne more dati.
V naših osnovnih šolah govorimo o slovenskem (materinem) jeziku, o tujih jezikih in še o nečem tretjem, kar kratko in malo imenujemo srbskohrvatski jezik. Torej ta jezik ni ne eno ne drugo. Kaj pa je potemtakem? Lahko rečemo bratski, sosedni, sorodni, eden izmed jugoslovanskih jezikov afi kaj po-. dob nega. V tem primeru zamenjujemo meglene, čustvene in nacionalne pojme z jezikoslovno znastveno eksaktnostjo. Srbohrvatski jezik je za naše otroke tuj jezik! Ali se ob tej besedi tako bojimo, da ne bi žalili omenjenih čustev? Izraz „tuj“ ne pomeni vedno odtujen ah morda celo sovražen. Lahko bi ga zamenjah z izrazom drug, drugačen jezik. Seveda je ta jezik našemu bolj soroden, kot sta npr. angleški ah nemški. Toda to ne pomeni, da ni drugačen. Ravno podobnosti povzročajo včasih hude preglavice in zaradi njih lahko jezik najbolj popačimo. Kakšna spake-dranščina se rodi ponekod v pogovorih z vodilnimi osebnostmi, s turisti ob Jadranu, potniki v vlaku ah obiskovalci trgovin. To je včasih prava ilirščina, množica slovenskih besed, ki imajo spremenjen naglas ah sufiks. Znani so tudi primeri takega
Jezika", ki ga piše kmečki fant svoji materi po nekaj mesecih služenja vojaškega roka.
Zaradi sorodnosti jezika si pač hitro domišljamo, da ga znamo, pri tem ne pomislimo, da nam tudi sosedje pomagajo, da je vmes veliko ugibanj in kazanja, da včasih predmet sam omogoči razumevanje, da je v obeh jezikih veliko enakih ah podobnih tujk.
Tudi v mnogih naših šolah je žal temu primeren odnos do srbskohrvatskega jezika. Marsikje ga niti ne poučuje tisti, ki je predmet študiral, ampak ga porinejo mlademu učitelju, ki je odslužil vojaški rok, ah učiteljici, ki ima teto v Sremski Mitroviči. Načini učenja tujega jezika tako večinoma odpadejo. Le malo učiteljev uporablja pri tem predmetu modeme avdio-lingualne metode; zadovoljujejo se z arhaičnim poukom, kjer je pač nekaj govorjenja, branja, pisanja cirilice in kakšna deklamacija na proslavi.
Če bo hotel učitelj v prihodnje pri srbskohrvatskem jeziku kaj doseči (po novem predmetniku sta predvideni le dve obvezni uri v petem razredu, potem pa preide med prostovoljne dejavnosti), bo moral kar najbolje izraziti vsako uro in
pa da bi oviral delo strokovnih služb in komisij. Niti pomishl ni, da avtorji tudi sami niso nikoli povsem zadovoljni s svojim delom in da si žehjo popravljenih ponatisov in novih izdaj.
Ker je naša stroka družbeno tako občutljiva, bomo pač sami hngvisti-pedagogi morali poskrbeti za sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja. Neobveščenost pa je že toliko škodovala, da se bodo morah tudi uredniki potruditi, da bodo dobili resne in tvorne prispevke.
Tudi delavci na tem področju bi si zaslužih za svoje življenjsko delo nekohko manj neresno obravnavanje. Prav je, da so družbeni interesi prvi, a za to so merila, ker smo tudi mi del družbe, ki ima zelo občutljivo nalogo. Želimo si podpore, ker je nujna, a tudi poštene kritike, ki je že sama najboljša opora; nam nista potrebna niti privatizacija stroke niti monopol. Želimo, da bi skupaj ustvarili pravo ozračje, zato da bi avtorji čutih, kako načrtovati delo in tudi zato, da bi jim strokovne službe dajale čim popolnejše „naročilo“ učbenikov.
NAŠA VIZITKA
Udeležba v javnem obvešča nju bi nam pomagala iskati najboljše poti, saj je tov. Marko Bulc v svojem predkongresnem intervjuju omenil pregled vsega šolskega sistema in vseh predmetov: podružbljanje je imperativ, ki ga bomo skušali uresničiti, kar se da dosledno in zavzeto. Uspehi, Id smo jih dosegli, so kar lepa vizitka, zlasti, če pomishmo na negotovo, težavno in včasih prav mučno začetno oranje po vojni. Tega ne smemo pozabiti!
Hvaležni moramo biti našim pedagoškim in teoretičnim pionirjem v razredu in v pisanju učbenikov.
Če so dosedanji uspehi naša vizitka, a obenem tudi naša obveznost za prihodnje delo, naj še enkrat poudarim, da bodo prispevki v občilih in razprave naših hngvistov-teoreti-kov dobrodošli, saj ne smemo pozabiti na enotnost teorije in prakse tudi na poljudni ravni.
VLADIMIR MEULA svetovalec zavoda za šolstvo SR Slovenije
uporabljati najsodobnejše metode, pa še takrat bo uspeh dvomljiv. Nekaj sreče ima pri tem vendarle: naš otrok pač velikokrat pride v okolje, kjer sliši ta jezik ah pa ga posebno privlačna oblika posredovanja jezika zelo prevzame (kino, radio, televizija, potovanja). Ob dobro organiziranem pouku se tako temu da nekaj doseči.
Velikokrat slišimo tudi mnenja, daje srbskohrvatski jezik nepotreben predmet, da je naš otrok preobremenjen, da ni enakopravnosti, ker se v drugih republikah ne učijo slovenščine, da so nam bolj potrebni svetovni jeziki itd.
Ne glede na to, ah je v tem kanček resnice ah ne, je treba končno vedeti, da se učimo lepega, razvitega, bogatega jezika, ki ima zanimivo in obsežno leposlovno ter drugo literaturo. Zaradi večjih finančnih možnosti (višje naklade), včasih pa tudi zaradi večje gibčnosti, odprtosti, ažurnosti imamo danes v tem jeziku mnoge prevode iz drugih tujih jezikov, ki so nepogrešljivi v znanstvenem in kulturnem svetu. Teh možnosti bo v tem jezikovnem prostoru vedno več kot pri nas.
MIRKO KRIŽMAN
a y
SaTIRA h mor
Česa se je spominjal šolnik Bimbel, ko je študiral za šoferski izpit (v nadaljevanjih)
Vmes poseže teta
Teti z nogavico, registrirano pri Jugobanki, je nenadoma zrasla rodovna zavest Kaj, naš Bimbel bo delal šoferski izpit? Ja da mi tega niste prej povedali! Saj vendar ne sme kar tako kot običajni berač in prosvetni delavec hoditi na tečaj! Dragi Nečak, je pisala kratko in jedrnato, zglasi se takoj pri meni in sram te bodi, da se moram sama spomniti nate!
Naslednji teden je Bimbel že imel čisto nov avto in tablico PREIZKUŠNJA. Precej bolj samozavestno je pa le hodil v službo in
to mu je dobro delo. Teste je napravil z odliko. Prvo uro praktične vožnje je imel sicer nekaj težav z obema nogama, ker mu nista hoteli delovati po principu izmeničnosti, a je s svojo glavo ugotovil, kako modro je Ford (ali kdo je že bil) ustvaril volan, ker je naredil
okroglega. Ce bi bil oglat, bi bil Bimbel ves obtolčen po komolcih, šesto uro praktične vožnje je nenadoma zmanjkalo inštmktorja. Možakar se mu je že od vsega začetka zdel sumljiv. Ali ga bom pustil jaz ali pa bo on mene, je ugotavljal Bimbel, ko se je vračal z vožnje in hkrati ponavljal vrste priredja Ustavil sem sredi klanca, nato sem speljal z ročno. Vezalno priredje. Lepo sem ga vprašal za pojasnilo, on pa je zarjul nad mano. Protivno priredje. Nobenega pojma o pedagogiki nima, zato se pa zadira nad kandidati. Sklepalno priredje. Moral bi biti bolj ljubezniv, saj so ure že po osem jurjev. Vzročno priredje. Ali ga bom pustil jaz ali pa bo on mene. Ločno priredje. Odnehal je inštruktor in to je sprejel Bimbel kot olajševalno okoliščino. Določili so mu novega učitelja, ki je bil imeniten in ves dolgi semester ni kazal nobenih popadkov moto-druš tv ene histerije.
Toda medtem je Bimbelnu crknila stoenka. Tista, zaradi katere je teta prezračila nogavico. Jasno, da jo je Bimbel na neki način moral spraviti na cesto (stoenko, teto bo že enkrat peljal do Ljubljane in nazaj) Sosedje vendar morajo zvedeti, da ima avta
In ta avto ti na lepem crkne. Kar kupite jugoavto z laško licenco, pa boste imeli zanesljivo hudiča na cesti Hudiča na servisu. Na servisu hudiča, ker ni rezenmih delov. Potem ti hudič stoji v garaži Potem telefoniraš vsem mehanikom in slov enijaav tom, da zveš, da nimama Telefoniraš še na Dinos. Nimamo. A TETA JE PA IMELA ŠTIRI MILIJONE PA POL, A TETA JIH JE PA IMELA, DA SEM VAM PLAČAL TO ROPOTULJO?! Bimbelnu je od razočaranja drgetal stoen živec. Znorel bi, če ne bi dobil opore v rodni prosveti. Vzel je apavrin in zadevo trezno premislil. Kaj neki pa je na vsem skupaj tragičnega? Nič. To je vendar vgrajeno v sistem. Mame nakupijo za štirideset jurjev predpisanih učbenikov in zvezkov, potem pa niti eden ni pravi Ne Bajca, ukaže tov. profesor, Kopča-verja hočem! Nesite Toporišiča nazaj, mi bomo jemali po Rupel-Bajec-Kolariču. Ne prenesem karirastega zvezka, glej, da boš imela jutri takega brez črt! Kakšen električni harmonij, navadne orlice sem rekel, bizgec, navadne orglice. Naročiti morate tudi Proteus, toda življenje v naravi bomo najlepše spoznali iz člankov v Kurirčku. Proteus berite doma, v šoli zahtevam Pionirja! A potem iz vsega skupaj ni nič. In to samo zato, ker je tov. učitelj zmontiran kot jugoavto. Na primer kot moja stoenka Crknila mi je sredi ceste. Jaz kot tak sem v razredu odpovedal že pred prvo redovalno kon ferenco.
Polona, še en apavrin! Svinjarija!
Aforizmi______________________________________________
V čisti solzi se učijo smejoči se - plavati.
Prva ljubezen je aprilski zvonček, ki ga jeseni vlijemo v bron.
Ženska je središče sveta, zato je Zemljina os poševna
Prva delitev dela je proglasila moža za lovca Zakaj ga hoče zadnja delitev proglasiti za privatno lastnino?
Sužnjeposestništvo je za žensko sladka omama, če jo imaš s čim omamiti.
Idealen zakon je zakon med bodočim samcem in nekdanjo ženo.
Lepa ženska je kot zlato sonce, ki sije vsem, greje pa le zbiralce zlata.
LEPOTI natakniti še uzdo MODROSTI je isto, kot spremeniti panira v kuhinjsko mačko.
Svet je drzna krogla, izstreljena v vesolje, ki je 'doslej zadela samo ljudi
Pesnik vdre tja, kamor prodre svetloba le po dekretu.
Velika prednost glasbe pred pisano besedo je v tem, da glasbenikov ne preganjajo naglušni poslušalci - kot preganjajo pisce nepismeni bralci
Upijanim se samo s tistimi kapljami ki stečejo mimo steklenice - ječe - kadar so natakarji velikani
IVAN CIMERMAN
Andrejko ima zadnjo besedo
Smo pri domačih živalih. Stene so polne slik, hodim po mzredu, razlagam, rišem na tablo. Skušam narisati konja, pa slišim za hrbtom.
— Pes, ha, ha, ha!
Brž se obrnem, gledam po mzredu, devetnajst ust komaj zadržuje smeh.
Tudi krava je domača žival. Nisem risar, toda trudim se, na čelu se pokažejo prve kaplje trpljenja.
-	I-aaa!
Saj to je isti glas. Namrščim obrvi, zgubam čelo, stisnem suhe ustne.
Kdo bi to bil?
Pritajen smeh, nihče ne črhne.
Rišem, razlagam. Prašič, ki je goden za zakol, se mi resnično posreči. Na debelo zadnjico mu pripnem zavihan rep.
-	Pujsek, ha, ha, ha!
Zdaj vem, kdo se oglaša. To je Andrej. Drobcen fantič, s kmetov doma, bister, navit pa kot kozji rog.
-	Tovariš, zdaj pa •nariši te, kako mu klobasice izpod repa letijo!
— Ha, ha, ha! buči po razredu.
Tudi jaz se smejem. Potem
zapičim oči v Andrejka in zahtevam;
— Ponovi, kar smo malo prej govorili!
In Andrej govori:
— Konj je koristna žival Enkrat mi je sosedov stric rekel, naj pogledam žrebetu, če ima trdo kopito. Res sem ga prijel za nogo, toda kot blisk sem se znašel za plotom v koprivah.
-	Ha, ha, ha! odmeva po razredu.
— Naša krava pa me je enkrat z rogom zataknila za suknjič in me je nesla po dvorišču. Ustrašila se je sosedovega psa, sunila z glavo, da sem zletel naravnost na gnojišče.
Otroci se smejejo. Andrejko bi povedal tudi o prašiču, pa se je priglasil k besedi Stojan. Govoril je počasi, opis ni bil natančen. Andrejko z razlago ni bil zadovoljen in je kar naprej ugovarjal. Mera je bila polna, pa sem nanj zakričal.
-	Daj že mir, sicer ti ušesa potrgam!
Andrejko pod velikimi očali zaokroži svoje modre oči in reče:
-	Tovariš, kam bom pa potem „špegle“ obešal?
Vsi smo se do solz nasmejali.
DRAGO KUMER
Čujte, čujte možje!
Kaj porečeš k ničvredni razvadi, ki se je prijela dandanes po svetu ženskega spola! Ne vtika nosa že v vse, kar po naravi in stari postavi le možu gre? Oni, ki imajo čas po svetu preštevati ljudi, terdijo neki, da nas je dosti manjše število mimo žensk; pametno bi torej bilo, da bi nas redile in dobro imele kakor redek zaklad. A gfej ravnajo celo nasprotno. Mož - gospodar sveta, pride kmalu ob svoj upljiv in veljavo, potisnenega v kot zasmehovale in hlače nosile bodo žene. ..
A ko že nas hudo tlači ženski jarem, kaj pa porečeš k onemu, ki ga imajo nositi gospodje po mestih? Kar sem videl z lastnimi očmi, in kar mi je pravil moj Tone, ki že mnogo let cesarja služi, priča, da menda gospe in gospice včasih luna terka.. .
Ako neseš list na pošto, ko j ostermiš! Kjer se je zibal poprej debel berkarsti poštar, v er ti in suče se zdaj dekle okroglega lica, gibčno kakor veverica, zgovorno kakor sraka. Težko je gotovo stane, čuvati skrivnosti listov. Povsod umika se razumen krepki mož slabomim ženskam. Ako stopiš v šolo, ne najdeš več častite postave starega školnika, ki z očali na nosu, v desnici z dolgo lesko-vico, v levici s tobakarico je nekdaj strahoval mestne pobaline. Suha učena frajlica zdaj ondi omiko širi in ukazuje, žali-bog, da se je deca le malo boji!
Ha jeti z mano na telegrafijo.
iz katere lehko v nekterih tre-notkih po drotu pošlješ glas v daljna mesta, tudi tukaj sedi ženska, poprejšnji uradnik pak mora tavati po svetu s trebuhom za kruhom!
Hajdi k tergovcu, jezične ženske prodajejo in hvalijo blago, hajdi v tovarno, ženske delajo smotke, papir, obutala in drugo robo. Stopi v gostivnico ali kavarno, poglej po letu na kegljišče, po zimi na ledišče, povsod se silijo mednje, povsod so kakor sitni obad) možem za petami ženske, povsod se silijo mednje, dokler jih ne bodo popolnoma pregnale... No hvala bogp, tako daleč še nismo povsod zabredli...
Toda čujte! Še hujše ko naše gospe in gospice, so neki Angli-čanke in Amerikanke! Ako je kdo bolan, pošljejo se ve da po vračnika; toda ne pride on, nego ona, suha čmema dohtarica, ki pa je učena nad vse naše padarje... Dmge pišejo in izdajajo časnike, tudi cele knjige Druge govorijo v javnih zborih in hujskaje ženski spol zoper možkega, češ, da še ima premalo veljave na svetu!
Po koncu možje, dosihmal mevže in zaspanci: Ni še prepozno. Oserčimo, stožimo se v hrambo naših starih pravic; ponižani smo dovolj, sramote naše je odveč! Ne, ne bode vladala sveta ne kitlja, ne burk-Ija, ne metlja! Ne vdajmo se, ne vdajmo se!
(Zapisano v letu 1879 str. 189-192.)

Zelo dobro se spominjam tistega dne Ne morem ga opisati od prve zarje do noči, prav tako ne vem, če se je po nebu podilo kaj oblačkov - vem pa, da je bil zelo svetal in vesel.
Službovala sem v eni od hribovskih vasi Od jeseni do pomladi sem se dovolj udomačila, da se nisem več počutila priseljenko: vedela sem za skale nad vasjo, za podzemeljske jame po okoliških gozdovih in za najboljša smučišča. Zdajle spomladi parne je čakalo raziskovanje, kod cveto naflepše divje rože. Za mladega človeka do\’olj veselja za tiste vselej prekratke nedeljske popoldneve. Zvečer pa je tako vselej treba pisati pripravo za naslednji dan! In tako je bilo neprestano - sicer naporno, ampak lepo!
Ko je človek mlad, zelo hitro pozabi na prestane napore. Ta dan sem hodila po ozki, a ljubki sobi kot kraljica po zakladnici: kamorkoli sem se ozrla, od povsod so me pozdravljale rože. Pomlad je pohitela in za dan žena so mi otroci nanosili šopkov poljskega in gozdnega cvetja, da sem se vračala iz šole kot nekakšna cvetna Jurjevka. Iti so bili zvončki, telohi, po osojah nabrane mačice (drugod so že odcvetele), pa pomladni žafran in celo vijoličasti cvetovi volčje češnje. Rada imam cvetje - to pot pa je bilo v mojem veselju tudi nekaj ponosa: otroci me imajo radi!
Vse cvetje.sem že razporedila v vaze, lončke in lončiče - le pet velikih, sončno-mmenih narcis je še ležalo na mizi Kam naj jih dam? Bile so moja velika radost Zjutraj, ko sem šla v šolo, mi je kot po naključju prišel naproti Zavrhov Peter, zastaven kmečki fant V nagfici je potegnil iz polivinilaste vreče skrbno zavite narcise:
, JIate! Za vas sem jih potrgal. Nihče drug ne sme nobene ubrati! Jeseni sem sam naredil toplo gredo. Pa so se razcvetele takole zgodaj. Ja, pa srečno! Moram v trgovino, potem pa orat!“
Še roke mi ni dal pa še pogledal me ni več, kar odhitel je po vasi
pogled skozi
šolsko okno
Imate radi teloh?
Jaz pa sem stala sredi poti s tistimi rumenimi cvetovi v rokah in bilo mi je vroče v obraz in v roke, kot da so listi narcis iz sončnih žarkov.
Zdaj sem se ozirala po sobi in nikjer se mi za narcise ni zdel dovolj lep prostor. Oči so mi obstale ria stojalcu ob ogledalu: tam se je belil velik, bel teloh, prvi, kar sem jih našla to leto. Zlati prašniki so se mu že osuli, a še vedno je bil lep. Nisem ga mogla zmečkati v koš za smeti - pa sem ga z močnim zamahom zalučala daleč skozi okno na komaj brsteč travnik V vazi na stojalu so potem zažarele moje sončne narcise!
„Samo zame so bile utrgane!" sem si ponovila in zavest srečne izbranosti me je dvignila visoko, visoko. Mlad človek je lahak: ni še v njem teže utrujenosti, bolehnosti, razočaranj in samoodpovedi Veter je zibal vejo pred oknom in sreča je zibala mene. Nosila me je vse viša Kot iz silne daljave sem slišala skozi okno nerazločno, goltno govoren je gospodinjine hčerkice. Morala bi hoditi že v drugi
razred, pa najbrž še v prvega ne bo nikoli Rada se je motala okrog mene - a jaz sem se je hitro naveličala: tako malo stvari se je dalo pogovarjati z njo. Jaz pa sem imela rada iskrivost, nagajivost! Tudi zdaj sem pozabila nanjo, kakor hitro je utihnil njen glas. In spet sem se zibala v sreči sončnih narcis, ki so svetile s stojala.
Tedaj je na vrata nerodno potrkalo. Čez čas še enkrat Jlaprej!" \ sem rekla uradno. Zdajle mi res ni bilo do obiskov! Pa ni nihče vstopil Tako sem pač morala odpreti vrata.
Stala je tam, ona, nebogljena gospodinjina hčerka, in mi žarečega obraza ponujala z obema rokama veliki, odcveteli teloh brez prašnikov.
„Kajbi rada? “sem p nerazumevajoče gledala.
„Nate! Ožo! Lepo! Ležala je. Tam daleč! Sama! Mičkala bi ponoči“
Zdaj me je zmoglo. Prijela sem jo za nerodne rokice, ki bi komaj j znale u trgati cvet - zdaj pa so mi prinesle moj zavrženi teloh, da ne ! bo sam tam zunaj umrl ponoči! Peljala sem jo do mize in jo po-sadila na stol Ona pa je kar naprej molila proti meni odcveteli teloh in me gledala z velikim zaupanjem: Vi imate radi rože' Ste veseli teloha?
, ,Lej, Janika, semle bova dali teloh, med zlate narcise! Tti mu bo tako lepo in tako toplo, ‘ sem ji rekla. Zdaj se je srečna nasmehnila in za slovo pobožala goli cvet.
Dala sem ji keksov in malinovca. Ona pa je le ves čas. gledala teloh med narcisami in preden je šla, je še vprašala: „Mate adi teloh? “
„Rada ga imam, sem rekla in v zadregi pobožala njen okrogli obraz, ki je tako spominjal na goli telohov cvet, brez sončnih prašnikov.
LENKA ZALESNIK
Fest 74
Mira Mihelič:
Ljudska knjiga je žepna knjiga
najboljše svetovne literature v nekem pogledu nadaljuje v sodobnih delih, skratka, hotela sem skleniti krog med klasiko in moderno. In ni treba misliti, da je „moderna“ literatura tiste vrste, ki nam jo ponujajo kot avantgardno in ki jo more brati le malo ljudi, pa še tisti se ponavadi sprenevedajo, da jim je všeč; ne, dobra moderna literatura je za širok krog ljudi in lahko pove vsakemu nekaj, tako izobražencu kot človeku brez tiste, kakor sem že prej rekla, formalne izobrazbe. In s tem se tudi druži misel, kako pomembno in dragoceno je posredovati kakovost kar največjemu številu ljudi, kar se lahko imenuje množična kultura. Dokler ne bo delavec z užitkom bral Gogoljevih „Zgodb s pristave", dokler ne bo delavka brala Balzaca, ne smemo misliti, da smo storili karkoli odločilnega za to, kar mora biti naš cilj in je vsekakor naša želja. Prva knjiga, ki sem jo nekoč prebrala, toliko da sem se naučila brati, je bil Levstikov „Martin Krpan". Še danes se spominjam očaranosti in vznemirjenja, ki sem ju občutila ob tem branju, kakor priznavam, z veseljem, da sodi to delo med vrhunske stvaritve slovenske književnosti. In če je mogel otrok brez kakršnekoli poprejšnje izobrazbe občutiti moč in veličino te mojstrovine, zakaj ne bi mogle najširše plasti naših ljudi razumeti in vzljubiti prav tako dobra dela domače in svetovne književnosti? Seveda je tisto, kar čisla nekdo za dobro, za drugega drugačno, in letošnji program Ljudske knjige pri Prešernovi družbi se ravna tudi po mojem osebnem okusu. Torej je vprašanje, ali se bodo bralci prav tako navdušili, kakor sem se jaz, za imenitno zgodbo priznanega angleškega pisatelja Grahama Greena potovanja z mojo teto", pa za pretresljivo, grozno in vendar odrešujočo povest mladega ameriškega avtorja Herlihyja ,/olnočni kavboj", pa za eno najlepših Balzacovih ljubezenskih zgodb ..Vojvodinja de Langeais", pa za Gogoljeve ..Zgodbe s pristave", ki po moji sodbi spadajo v vrh njegove ustvarjalnosti, pa za zabavno in napeto in vendar literarno neoporečno Avelinovo knjigo ,JVIačje oko", pa za ..Premišljevanje o Christi T.“, roman po življenju, ki ga je napisala vzhodnonemška avtorica Christa Wollf in ki po sodbi vseh kritikov, ne le po moji, sodi med najlepša dela nemške povojne književnosti? Ta dobra dela ponujam našim bralcem, zavedajoč se, da je morda ob branju kakovostne knjige treba premostiti neke težave, ki jih, na primer, ob branju stripa nimaš. Toda kakšno zadovoljnost občutiš potem, ko si prebral delo iskrenega, resnega avtorja, ki ti poskuša posredovati svoje spoznanje o življenju in obogatiti s tem tvoje življenjske izkušnje! Želim si le, da bi z vsakim letom bolj našla pot do slovenskih bralcev z najboljšimi deli iz svetovne književnosti, toda ne z deli le za majhno skupino ljudi, temveč za veliko število bralcev, tako da bi Ljudska knjiga lahko v kar najboljšem pomenu podprla prizadevanje naše družbe, posredovati kulturo množicam. Ali sem za to najprimernejša oseba jaz - tega ne vem. Vsekakor bom poskušala.
Če naj se predstavi urednica Ljudske knjige pri Prešernovi družbi: od leta 1945 svobodna književnica in prevajalka, se pravi, svobodna v tem pomenu, da nisem bila nikjer v službi, temveč sem živela samo od svojega pisateljskega in prevajalskega dela. Verjetno je to tudi edini način, kako se lahko docela predaš književnosti, čeprav je ta kruh dostikrat grenak in je tudi tlaka takšna, da jo je mogoče primerjati le s težkim ročnim delom. Toda naj vrednotimo takšno dejavnost tako ali drugače, gotovo je, da je bila za pobudo temu delu ljubezen do knjige, ne le do tiste, ki jo sam napišeš, temveč do dobre knjige nasploh, doma in po svetu. Tako je urednica v tem skoraj tridesetletnem obdobju prebrala gotovo na tisoče knjig in dobila, kakor si upam trditi, nekaj pregleda nad domačo in tujo literaturo. Kljub nekaterim razočaranjem, ki jih je doživljala ob tem branju, pa ni izgubila tiste svoje ljubezni do knjige, nasprotno, čedalje bolj je zadela ceniti in občudovati dobra književna dela in s tem se je ' družila želja, naj bi jih, če že ne ona sama, pa vsaj naša družba hotela in mogla posredovati našim ljudem.
Da bi dobro knjigo lahko dobilo v roke kar največ ljudi, mora biti poceni, čeprav ne sme biti nikoli cenena. Preveč spoštujem človeka, tudi tistega, ki ima najmanj formalne izobrazbe, da bi si mu upala predlagati nekaj, kar lahko uvrstimo pod vzdevek ,,plaža". Ko mi je torej Prešernova družba ponudila, naj prevzamem uredništvo Ljudske knjige, se mi je zdelo, da je to ena izmed nalog, ki sem si jo že zmeraj želela opraviti: izbrati vsako leto vsaj šest knjig, ki lahko posredujejo nekakšen pregled ne le sodobne, ampak tudi klasične literature, seveda takšne, da jo je mogoče „brati", se Pravi, razumeti, se ob nji razvneti, zamisliti in morda tudi razburiti. Moj izbor, sem si de-iQla, nikakor ne sme biti konvencionalen, torej nič ne de, če °o koga ..šokiral", kakor temu Pravimo. V kakovost predstavljenih del pa moram biti prepričana, torej lahko zagotovim, da sem izbirala po literarnih, človeških in tudi družbenih merilih. Izbirala sem tudi tako, da nuj bi bila to dela in avtorji, ki Ph nas še niso bili predstavljeni, čeprav sta imeni Balzac in Go-. S°lj, ki sem ju uvrstila v letoš-ni° zbirko zelo znani, vendar Premalo s knjigama, ki ju to pot Predstavljam. Moja želja je bila tudi, prikazati, kako se tradicija
Za nami je FEST 74, mednarodni festival najboljših filmov sveta. To je kulturni dogodek, ki je postal že pojem. Razen domačih ga obiščejo tudi mnogi tuji priznani režiserji, igralci, filmski delavci in kritiki.
Letos so nekateri očitali direktorju festivala Milu timi Goliču, zakaj je toliko filmov z zahoda, tako malo jilmov z vzhoda in skoraj nič iz neuvrščenih dežel. Njegov odgovor se je glasil: naše edino merilo za izbor je kakovost Včasih pa se zgodi, da kakšnega dobrega filma na FEST-u ne moremo prikazati zaradi propozicij drugih festivalov, kot npr. film Maximiliana Schella „Pešec“, ker bi s tem hgubil pravico tekmovati v Canneseu. Seveda izbor filmov ne more biti povsem kritičen. Res je, da smo videli tudi letos vrsto odličnih jilmov, kot so „ Obsedno stanje" Costa Gavrasa, ki je v Ljubljani že bil na sporedu. Dmgi politično in družbeno angažirani film je Cayattov „Ni dima brez ognja", v katerem razkriva neusmiljen boj političnih jiinkcionarjev, kadar so ti v nevarnosti, da jih razkrinkajo, in nemoč posameznika, da bi jim bil v tem boju kos. Mladi francoski režiser Yves Boisset je imel na FEST-u celo dva filma, „Stanje v redu" - o alžirski vojni, v popularnem programu pa ..Atentat", film o aferi Ben Barke iz oktobra 1965.
Vrh FEST-a predstavlja nedvomno film Jerryja Schatz-berga „Strošilo". Schatzberg je novo ime v filmskem svetu, saj je svoj prvi film ..Uganka uničenega otroka" posnel leta 1970. Tik ob njegov film se postavlja „Vpliv gama žarkov" Paula Newmana. Zanimivo, da oba obravnavata žalostno eksistenčno in čustveno tavanje človeka v visoko razviti družbi Le da sta v ..Strašilu" glavna interpreta moška, v Nevmano-vem pa so ženske. Vendar sta oba filma v svojem razkrivanju, ob tenkočutnosti režiserjev pri načinu obravnave in odlični igri, pretresljiva. V,,Strašilu" je odlično zaigral Gene Hackman, ob njem pa Al Padno, naš stari znanec iz Botra in ga celo prekosil. Paul Nevvman je glavno vlogo zaupal svoji ženi Joan Wodward, ob njej sta res odlično zaigrali še 11-letna Nel Pots in 16-letna Roberta Wa-lach.
Italija je bila zastopana s filmom Luigija Zampe „Skal-pel, bela mafija", ki razkriva nevzdržne razmere v zdravstveni politiki Italije, Monicelli s politično satiro ..Hočemo polkovnike", Latuada s komedijo .Morilec stoletja", kjer nam lepo razkriva problem in mentaliteto mladih, ki hočejo na vsak način postati slavni Komedija meji že na grotesko, ob kateri še bolj občutimo tragičnost situacije. Elio Petri, ki ga poznamo po odličnih družbeno angažiranih filmih „Pre-iskava o neoporečnem državljanu" in ..Delavski razred gre v raj", nadaljuje svoj stil. Na festivalu se nam je predstavil s filmom ..Privatna lastnina ni več lopovščina" z Ugom To-gnazzijem v glavni vlogi Lina Wertmuder je po filmu „Mimi kovinar" naredila „Film o ljubezni in anarhiji", kjer zopet igra glavno vlogo odlični Gian-carlo Gianninl Naši stari znanci so se predstavili takole: Le-louch 2 filmom ..Srečno novo leto", M ima že izdelan stil in nas nikoli ne razočara, Tmffaut z ..Ameriško nočjo", ki je prisrčen film o filmu, španski režiser Carlos Saura se je po-gumno lotil področij, ki so v Španiji še vedno tabu (ljubezen, religija, vojska) v filmu „Ana med volkovi". Glavno vlogo je odigrala nadarjena Geruldine Chaplin. „Crni bratje pojejo" je film Mela Stuarta, v katerem
nam skoraj samo z dokumentarnimi posnetki približa občutja, stremljenja in filozofijo črnega človeka S svojim filmom nas je prijema presenetil, medtem ko je film „Lady poje blues" o črnski pevki Bily Holydaj v režiji Sidny Furia razočaral. Režiser se je hgubil v svojih hotenjih.
Zelo svež in impresiven je bil film „Dvobof' Stephena Spielberga, narejen po domiselnem scenariju Richarda Mathesona, ki ga je mogoč e sprejeli na dveh ravneh: kot odlično narejeno grozljivko pa tudi transcendentalno - kot podobo anonimne moči, proti kateri je posameznik nemočen in se lahko reši samo po srečnem naključju ali zaradi iznajdljivosti v obupu.
Ljubek in z občutkom narejen je bil film ..Suzana in Je remi" Arthura Barrona, ki je njegov celovečerni prvenec. Je dosti boljši od razvpite „Lju-bezenske zgodbe".
Odlični ..Monolog" lije Aver-bacha je bil edini predstavnik iz Rusije, ker „Solaris" Tarkovskega, zaradi distribucijskih nesporazumov ni bil predvajan. Topel, življenjski film je to, ki kliče po senzibilnem gfedalcu.
Naš stari znanec Bergman nas je skoraj šokiral s svojo impre-sivnostjo v „Krikih in šepetanjih", kjer nastopa cela galerija ..njegovih" igralk: Hariet An-dersson. Kari Sylvan, Ingrid
Gene Hackman v enem izmed najboljših filmov na FEST-u 74 — „Strašilo“ režiseija Jeryja Schatzberga
Ihulin in Liv Uhlman. Se vedno ostaja najgloblji in najmočnejši raziskovalec ženske duše. Andrzej Wajda nas je obiskal z odličnim filmom ..Svatba" z Danielom CHbrychskim v glavni vlogi, v katerem se prepletajo alegorične impresije, miselni in čustveni svetovi, v zaokroženi filmski celoti. Je pa to težak film, ki bi bil najbrž dosti bolje sprejet, če ga ne bi prevajali neposredno v dvorani Od jugoslovanskih filmov sta bila na FEST-u ..Sutjeska" in ..Cvetje v jeseni", ki ju že poznamo iz naših rednih kinematografov. Razen rednega programa so tudi letos imeli še posebne programe: ..popularni program", ..filmsko parado", kjer so prikazovali filme za otroke in mladino, ..vidike" -filme, ki seznanjajo z razvojem modernega in avantgardnega ustvarjanja ter „FEST na TV". Ob taki širini in raznolikosti programa so tehnično-organizacijske napake razumljive, vendar bi bilo zelo dobro, če bi se organizatorji res potrudili in jih kar najbolj zmanjšali Reprize FEST-a v malem potekajn letos v vseh večjih jugoslovanskih mestih. Iz tega je razvidno, da ta velika filmska manifestacija ni namenjena le ozkemu krogu ljudi Ce ne prezremo tega, da se tudi distributerji vedno bolj zanimajo za fe-stovske filme in da je tudi za gledalce oznaka ..prikazan na FEST-u" zagotovilo za kakovost, je to zares edinstven in zavidanja vreden dosežek TUdi zato, ker FEST tako rekoč priporoča gledalcem kakovostne fUme in jih s tem najbolje vzgaja.
MM
Albert Papler:
Ni humoreska!
— Bi vas zanimalo honorarno delo?
— Hvala, če gre za nadure!
— Ne mislim nadur.
— Kaj pa?
— Pisanje: zabavno ali poučno. Ampak takšno, daje za šolsko ali nešolsko mladino in še malo za starino.
— Bolj natanko o vsebini, prosim!
— Pestri doživljaji. Recimo: fletni prekrški iz šolskih klopi, prisrčne neumnosti iz domačih, šolskih nalog, dogodki na izletih. Bo za začetek dovolj?
— In če napišem? Komu naj pošljem?
— Zabavnik. Tomšičeva 1, PP 150/III, 61000 Ljubljana.
— Kdo to pri Zabavniku ureja?
— Na vrhu omenjeni.
— Je to povabilo k sodelovanju resno ali šala?
— Po honoraijih boste spoznali, da ni šala.
Hktualno
HO DANAŠNJI
□umetnosti
Hierarhija_________________________
Socialne revolucije so vnašale v življenje ljudstev vse bolj konkretno predstavo o enakosti, bratstvu, pravičnosti in ljubezni. Malokdaj pa pomislimo, koliko milijonov ljudi je v boju za te ideale izgubilo življenja. Na vse načine so se trudili prepričati izkoriščevalce vseh vrst o človekovih pravicah, danih po zakonitostih narave, verskih naukih in osebnih imperativih. Že najmanjši človekov poizkus, da bi odvrgel s hrbta moreči jarem nadlog in se osvobodil delodajalčevih zategnjenih uzd, se je malokdaj posrečil. Izkoriščanje je vedno iskalo svojo najboljšo metodo in ekonomiko.
Današnji ljudje v svetu se osvobajajo zgodovinskih protislovnih nesmislov in skušajo zlesti iz lupine površnosti ter pokazati svoje človeško bistvo, svoje resnične potrebe in možnosti. Odločno se zoperstavljajo vsem poizkusom modernega zasužnjevanja. Že dolgo je tega, kar so spoznali, da je za take namene potrebno smotrno združevanje. V slogi je moč. Ker so vsi ideali skrajnost, jih je gotovo težko doseči. Žanimivo pa je, da začne življenje postajati znosno, še preden jih dosežemo. Seveda pa nalete najbolj prizadevni bojevniki za človekove pravice na najbolj gluha ušesa. Zavest o enakopravnosti je vnesla v svet energijo, nič manjšo od atomske. Razlika med tema energijama je v tem, da zraste po učinku moralne energije novo, boljše življenje.
Ko se oziramo v dogmatičnega zanesenjaka, ki simbolizira zaprtost in odtujenost vladanja svetu, sprevidimo, da je ta simbol postavljen na cel sistem stopnišč, dohodov in platojev ter utrjen z geometrično preciznimi konstrukcijami. Začuda: razdalja med nami in visoko postavljenim nedostopnim simbolom je še danes ogromna. Avtor prostorskega aranžmaja je menil, da je s to konstrukcijo vendarle še premalo nazorno prikazano razmerje med najbolj značilnimi plastmi neke družbe. Kdor je postavljen nizko, se bo le stežka prebil po stopnicah in še to le do prve ravni Ko je dosegel raven nadpoprečnosti, se je v svojem razmišljanju zapletel v racionalistično mrežo samosvojih špekulacij. Italijanski umetnik ga je prikazal golega, zaprtega v kartezijevo kletko. V tej matematični izračunanosti je v zgodovinskem trenutku iskal rešitve, toda le zase. Želeč popularnosti so nekateri sedli pod visoki nadstavek, češ, kdo bi se upiral višjemu. Tudi tu je dobro, v vrhove pa udarjajo strele. Nad to potrošniško podobo udobnega sladkega življenja pa se dviga strmi, nedostopni nadstavek, na katerem gospoduje in vlada simbol izkoriščanja.
Simbolika je zajela prostorske aranžmaje, ki se že nekaj časa proglašajo za moderno umetnost, v resnici pa je moč le v njihovi idejnosti in domiselnosti; v nobeni od tradicionalnih panog ne izkazujejo obrtne spretnosti. Da bi dosegli svoje cilje, se včasih združuje kar več vrst umetnikov.
Umetnik je v eksperimentalnem paviljonu postavil več ravni. Med vsemi velja načelo postopnosti. Vsakega je mogoče obvladati s posebnimi merili. Vlada le najvišji, ne da bi se izjasnil o svojih merilih. Njegova edina skrb je nedosegljivost. V ošabnosti pozablja rek: Iz malega raste veliko. Človeško hrepenenje po pravi svobodi je njegova najgloblja potreba. Najtežje je izgubiti svobodo. Italijanski prostorski aranžer — umetnik je s svojo konstrukcijo napolnil sobo paviljona, kot bi s tem hotel povedati, da so povsod odnosi, polni hierarhije. Ta pa bo minila šele, ko bo usahnila sla po nedosegljivosti.
IGOR PLEŠKO
Procesi, 1972 (bron, les, jeklo, plastika) Alik Cavaliere (Italija) Foto: I. Pleško.
IZBER UeMedNoVI Ml KnJ IGAMI
Descartes:
Meditacije______________________________________
Med klasiki filozofije je Rene Descartes osebnost, ki je v svojem času dala človeštvu nepogrešljiva dognanja na področju matematike, fizike in filozofije. Imenujejo ga ,,očeta filozofije novega veka". Racionalistični mislec je dal prav v „Meditacijah“ značilne razsežnosti svoje filozofije. Toliko poznani „Cogito, ergo sum" je pomenil v tedanjem času prvo stvarno in trdno oporišče za razvijanje filozofske misli, kar so pozneje uresničili mnogi drugi misleci, opirajoč se na Descartesa Descartesove ontološke teze so zasnovane na dualizmu, v mnogih fizikalnih navajanjih pa je Descartes branil enotnost materialnega sveta. Kot odločen nasprotnik sholastike je ovrgel predsodke, čaščenje avtoritet, opirajoč se na skeptično racionalno mišljenje. ..Meditacije" ima zgodovina filozofije za vir kartezijanstva. Očitno je, da metoda, ki jo je uporabljal Descartes pri fiziki, nima nič skupnega z metodo pri „Medita-cijah". Ni mu torej tuja metafizična prvina, kar pride v „Medita-cijah" bolj do izraza kot v ,.pravilih". ..Meditacije" je prevedel Primož Simonitti, potrebno uvodno štduijo pa je razvidno podal Mirko Hribar. Knjižica je izšla kot 13. zvezek Filozofske knjižnice. Vse bolj očitno postaja, da se je Slovenska matica opredelila za posredovanje klasikov filozofije in da ne kaže zanimanja za sodobne filozofske pojave. Pri pomanjkanju v slovenščino prevedenih tovrstnih del je tudi klasika lahko dobrodošla, sodobna imena in dela pa še nadalje pogrešamo. Za knjižno opremo ..Meditacij" je poskrbel Julijan Miklavčič.
Julius Past:
Govorica telesa
Založba Lipa je natisnila za nas nenavadno knjigo ..Govorico telesa" Juliusa Fasta. Kot razberemo iz začetnega poglavja, izraža tudi človeško telo v svoji legi, z gibi, obrazno mimiko ipd. neko govorico. Julius Fast meni, da je mogoče govorico telesa znanstveno obravnavati, taka obravnava je dobila ime kinezika. Prav gotovo že dosedanji psihologiji ni bilo tuje, da je treba poleg besed, sanj, navedb itd. upoštevati tudi držo telesa Morebiti je še prezgodaj govoriti o kineziki kot razviti, potrjeni znanstveni vedi, pa naj gre za refleksno ali nerefleksno gibanje telesa Fastova knjiga nas s svojim lahkotnim načinom obravnavanja navaja na tako misel. To pa nikakor ne pomeni, da knjiga ..Govorica telesa" ne utegne biti mikavno branje, ki bo pritegnilo marsikaterega bralca Prav kramljajoči način obravnavanja z zanimivimi primeri - odnosi v družbi, med spoloma, v javnem življenju itd. - pritegne in da bralcu misliti. Zgledi iz sodobnega življenja, zgodovine in literature popestrijo avtorjeva navajanja. Knjiga ima tudi nekaj ilustrativnih fotografij. Prevedla sta jo Vlasta Lovec in Vladimir Vajda
Janko N1. Rogel:
Svoji k svojim_______________________________________
Janko N. Rogelj, pisatelj, publicist in novinar, ki je velik del življenja preživel kot izseljenec v ZDA in bil tam več desetletij med najbolj prizadevnimi bojevniki za ohranitev naše besede in slovenske kulturnozgodovinske dediščine, tudi našim bralcem že dalj časa ni več neznan. Pred enajstimi leti je DZS izdala Rogljevo knjigo Kruh in srce, pet let pozneje pa še drugo, zbirko pesmi in krajše proze za otroke.
Pričujoča knjiga, izbor kratkih proznih sestavkov SVOJI K SVOJIM, je nastala na podlagi obsežnega in raznolikega gradiva, ki ga je avtor prinesel ob vrnitvi s seboj v domovino. Za to najnovejšo zbirko sedemnajstih, sicer večidel humoristično obarvanih črtic je značilno še to, da je mogoče najti v Rogljevem pisanju tudi obilo grenkobe, kar je spričo izumiranja in izginevanja slovenskega življa v Ameriki in njegovega podleganja tujim vplivom, povsem razumljivo. Avtor je namreč iz svojih izkušenj do potankosti spoznal življenje naših ljudi v osrčju dežele tisočerih nasprotij in skrajnosti.
Tudi to drobno, vendar zanimivo knjižico je izdala DZS. Uredil in z informativno spremno besedo jo je obogatil Jože Šmit, opremila pa jo je Nadja Furlan.
Iz doma v življenje__________________________________
Knjiga dr. Ive Nedeljkoviča IZ DOMA U ŽIVOT je za knjižno obliko prirejeno besedilo disertacije s področja socialne politike in socialnega varstva; v njej je avtor z znanstvenimi metodami obdelal občutljivo problematiko začetkov samostoptega življenja in družbenega prilaganja gojencev nekdanjih mladinskih domov. V uvodu nas seznanja z metodami, ki jih je uporabljal pri raziskovanju te problematike, v nadaljnjih poglavjih pa obravnava pojem mladinskega doma in pojem gojenca. Opisuje njegov odhod iz doma in težave, s katerimi se ta mladi človek srečuje v procesu postopnega osamosvajanja in družbenega prilagajanja Zraven je izbor besedil, ki so jih napisali gojenci, in izbor njihovih odgovorov na naketa Sledita povzetek avtorjevih sklepnih ugotovitev v francoščini in daljši seznam ustrezne domače in tuje strokovne literature. Knjigo IZ DOMA U ŽIVOT, ki jo je izdala beograjska založba Savremena administracija, priporočamo vsem upravnikom mladinskih domov ter vzgojiteljem in učiteljem, ki delajo v teh zavodih. Cena knjige: 80 din.
V. T. ARHAR
Fran Albreht:
Gledališke kritike
V zbirki Razprave in eseji je kot 18. knjiga izšla pri SM Albrehtova kritična presoja gledaliških predstav med leti 1951 in 1960. Albrehtove ..Gledališke kritike" je izbral in uredil Bojan Štih. Hote je izpustil tiste kritike in eseje, ki so govorili o gledališki kulturi in so bili že objavljeni v Albrehtovih ..Odsevih časa". Sedaj izšla knjiga pa tako rekoč dopolnjuje Albrehtovo kritično oceno gledališkega dogajanja med leti 1951 in 1960. Tako smo dobili neko celostno podobo Albrehtovih kritik. Čeprav se Bojan Štih ni želel ukvarjati z Albrehtovo gledališko estetiko, poetiko in gramatiko — to prepušča bralcu - pa meni, da je bil Fran Albreht od vseh gledaliških kritikov starejše generacije po prvi svetovni vojni najbolj ..gledališki"; pri tem mu je pomemben oder in ne „večna“ literatura. Ob koncu knjige najdemo opombe, ki so potrebne za dokumentacijo. ..Gledališke kritike" je opremilNils Orthaber.
Knjiga za dekleta
Knjiga s tem naslovom je spretna priredba nemškega izvirnika za naše razmere. Pri slovenski izdaji so sodelovali dr. Bogdan Tekavčič, Jože Humer, Marta Hrovatin in Stanka Rendla. Namen te knjige je v poljudni, zgoščeni in pregledni obliki seznaniti dozorevajoča dekleta z zadostnim številom dejstev in nasvetov, ki naj bi jih le-te lahko uporabile tako pri reševanju svojih intimnih zadev kakor tudi pri življenjsko pomembnih vprašanjih, kot so npr.: odločitev za ustrezni poklic, izbira zakonskega tovariša itd Dodana je tudi kopica praktičnih nasvetov za vsakdanjo rabo. Priporočamo! Lepo opremljena knjiga, ki jo je ilustriral Milan Bizovičar, stane 159 din
V. T. ARHAR
Otroci za otroke
Kadar želimo otroka še posebno razveseliti, mu poleg drugega prav gotovo pripravimo eno izmed njegovih najljubših jedi. Tako je vsekakor prav, toda zakaj mu ne bi izkazali pozornosti tudi z eno izmed knjig, ki jih večina otrok sicer najraje prebira? To res ni težko, odkar izdaja založba Mladinska knjiga knjižno zbirko Zlata knjiga. Založba se je pri izboru knjig za to zbirko oprla na mnenja otrok, zapisana v anketi. Iz velikega kupa 1700 knjig so izbrali 22 najbolj priljubljenih del s področja domače in tuje književnosti za otroke in mladino.
Doslej je izšlo prvih šest knjig t prvega letnika že omenjene zbirke. Ta sveženj vsebuje dve domači deli in štiri prevode. Od domačih del so zastopani Prežihovega Voranca spomini na otroška leta SOLZICE in Antona Ingoliča roman GIMNAZIJKA. Iz tuje otroške oziroma mladinske književnosti pa so prevedeni: Carla Col-lodija znameniti OSTRŽEK, švedske pisateljice Astrid Lindgren PIKA NOGA VIČKA, ameriške pisateljice Harriet Beecher-Stowe KOČA STRICA TOMA in angleškega pisatelja LASSIE SE VRAČA. Knjige so ilustrirali naši najboljši ilustratorji: Milan Bizovičar, Melita Vovk-Štihova, Marlenka Stupica, Nikolaj Omersa in Štefan Planinc.
Naslednjih šest knjig ti prvega letnika zbirke Zlata knjiga bo izšlo spomladi 1974, drugi letnik pa jeseni 1974 in spomladi leta 1975. Zbirka, ki obsega 22 knjig, stane 1280 din.
V. T. A.
RTV pedagogika______________________________,
Načrtna uporaba radia in televizije pri izobraževanju otrok, mladine in odraslih je postala v zadnjem času že tako običajna, da upravičeno govorimo o tako imenovani rtv pedagogiki. Z obsežno problematiko s tega področja pedagogike se izčrpno ukvarja posebna knjiga RTV PEDAGOGIJA, ki je kolektivno delo večje skupine avtorjev. Knjiga obravnava - poleg drugega - malone vsa vprašanja, ki so v zvezi z organizacijskimi, vsebinskimi in pedagoško psihološkimi problemi poučevanja otrok, mladine in odraslih ob smotrni uporabi radijskih in televizijskih sprejemnikov. Nad 300 strani obsegajočo, ustrezno ilustrirano in v latinici tiskano knjigo sta izdala rtv Zagreb ter zagrebška založniška hiša Mladost če upoštevamo izredno bogastvo strokovnega gradiva, ki nam ga to delo ponuja, opirajoč se na dolgoleme izkušnje rtv Zagreb, knjiga niti ni pretirano draga, saj stane le 50 dinarjev.
V. T. ARHAR
Nove strokovne knjige
1.	Magdalena Jovanovič-Hie — Marija Kismanovič: Dijagnostika učenika učiteljske škde za samostalan rad - ekslorativna študija. Beograd, Institut za pedagoška istraživanja 1973.
2.	Bespaljko: Programirana nastava i nastava uz pomoč kompju-tera. Beograd, Radnički univerzitet 1973.
3.	Branimir Mitrovič: Sociološki aspekti samoupravne srednje škole. Čačak, Filip Filipovič 1973.
4.	Vladimir Mužič: Programirane osnove pedagoške statistike. Zagreb, Školska knjiga 1973.
5.	Djordje Markovič: Poslovanje škola sa primerima normativnih akata. Beograd, Privredni pregled 1973.
Alojz Gradnik:
Lucipeter________________________________________________
Lucipeter je šaljivec in muzikant, ki hodi po svetu in zabava ljudi. V njem je Gradnik poizkusil izpeti svoje veselje do življenja, Id je vendarle nadvse lepo, edino. Pa se mu je ta radost večkrat prevesila v grenkobo in pomračila verze.
Knjigo je še sam uredil (l. 1953) - a najbrž ni bil povsem zadovoljen z njo in tako jo je Državna založba Slovenije izdala po smrti Založba pripravlja še izdajo zbranega dela Alojza Gradnika.
Pri meni luč gori
137. zvezek knjižnice Kondor prinaša malo antologijo slovenske j novelistike med ekspresionizmom in socialnim realizmom z na- J slovom ,,Pri meni pa luč gori". Urednik tega izbora Franček j Bohanec se je odločil upoštevati novele Ludvika Mrzela, Vladimira | Bartola, Rudolfa Kresala, Danila Lokarja in Iva Bmčiča. Urednikova namera je bila, da v ..medprostoru" presahnjenega ekspresionizma in vse bolj nastopajočega socialnega realizma najde značilne noveliste z že preoblikovano osnovo novelistične gradnje (in vsebine), ki se odmika izraziti fabulativnosti. Urednikov izbor glede posameznih novel je skrbno premišljen. Spremna beseda pa je po ' nepotrebnem bolj kratko odmerjena. Zelo dobrodošla bi bila širša študija z ugotavljanjem neke skupne novelistične podstati s formalnimi značilnostmi, morebiti tudi o vsebinski razsežnosti novelistike tridesetih let, čeprav je jasno, da predstavlja vsak od posameznih pisateljev osebnost zase. Avtor spremne besede je zato zgoščeno in dovolj razvidno spregovoril o značilnostih posameznih pisateljev. Izbor slovenskih novel tega časa prav gotovo zasluži j pozornost Naslovno stran knjige Icrasi grafika Maksima Sedeja.
Florjan Lipuš:
Zgodba o Čuših
———	.-------
Florijana Lipuša poznamo po kratkih liričnih črticah še s psevdonimom Boro Kostanek Če je tam prišel do izraza metaforični bujni artizem (v dobrem pomenu besede), pa je sedanja zbirka kratke proze usmerjena izrazito aktualno. Že naslov ..Zgodbe o Čuših" opozarja, da gre za usodo Koroških Slovencev. Tako je pisatelj prikazal aktualno problematiko sedanjosti. Različne so „zgodbe" posameznih novel in dramskega (bralnega) prizora, toda skupna je obtožujoče živa problematika: ni pretirano reči, da doživljajo Koroški Slovenci pod „demokratično" Avstrijo prikrit genocid Ni tudi naklp.čje, da je Lipuš postavil eni izmed novel kot moto citat iz ..Leksikona zatrtih narodov". Kljub ironiji in groteski pa ostajajo Lipuševe novele bridko resne. Vsebina in problematika sta taki, da terjata od bralca aktivnega soočanja. Govorimo lahko o črnem humorju. ..Zgodbe o Čuših" je ena izmed knjig, o kateri bi bilo vredno širše razpravljati Preprosto, a funkcionalno polno opremo je naredil Rudi Španzel, knjigo pa je natisnila DZS.
Jože Olaj:
Podobe minule vojske________________________________
Pesnik sam pravi o tej svoji zbirki, da jo občuti kot slovo od mladosti Prav tako pri oHikovanju svojih stvaritev ne zasleduje smotra, da bi občutje do konca izdelal - kajti vse, kar občutimo in doživimo, je v resnici samo torzo. Tudi mi nismo ..izdelani do kraja", nismo popolni
Ritem je eden bistvenih sestavin Olajevih pesmi — in vedno bolj , vidno mesto zavzema. Avtor meni, da je poezija že v samem ritmu. , Jezik v tej zbirki je svojevrsten - kot v vsem Oiajevem pisanju. Starinskih in manj znanih besed ne vpleta v svoje pesmi zavoljo manije ali želje po izjemnem učinkovanju - pač pa zaradi njih lepote in zvočnosti
V tej zbirki spoznavamo svet in dogajanje v njem takšno, kot se odsvita v pesnikovi notranjosti Tako bi lahko relii, da v tem primem ni pesnik tisti, ki izpoveduje in opeva svet — pač pa podobe sveta izpovedujejo pesnika.
Stevan Raičkovič:
Balada o zgodnjem večeru____________________________
Pri Driavni založbi Slovenije je pred kratkim izšla pesniška zbirka sodobnega srbskega pesnika Stevana Rdčkoviča, enega najvidnejših predstavnikov sodobne lirike - „ Balada o zgodnjem ve-čem".
Raičkovič prinaša razdvojenost sodobnega človeka: nekje v sebi išče preprosto besedo, ki izvira kot dihanje, besedo, ki ima v sebi nekaj nebeškega, besedo, ki ima lahno postavo trav, besedo, ki je spokojna kot kamenje Ta človek se je zasidral na mestnem pločniku, obenem pa hrepeni po travah in vodah in deblih dreves. Vrača se k n jim, vedno znova. In potem ima pesem v sebi, ponavlja jo, ko hodi po puščobni ulici; ima pesem o tem, k čemur se vrača v svojem kratkem in dolgem življenju.
Ta dva svetova sta v nenehnem medsebojnem dotiku. Zato je njegova pesem včasih polna nenavadnih besed, skoraj tujih, nezdružljivih. Ampak ta dva svetova dmg brez drugega ne moreta. TU je pesnik, ki je jetnik v svojem motivu, kakor v nevidni in težki f trdnjavi; tu so dolge prazne ulice pa pločniki in klopi, med katerimi je večni begunec. Sodoben človek je, z zavestjo o minljivosti vsega; nekoč je rotil smrt, da bi ga rešila, bilo ga je skoraj sram j življenja; zdaj hrepeni po izgubljenem, išče nelcaj oprijemljivega. Besede išče, resnične kot drevje; besede za pesem, pa čeprav tiho-To priča o tem, da je pesniški poklic za tega večnega begunca edina možna eksistenca v svetu; vprašanje poezije je vprašanje eksistence sredi razdvojenega sveta,.sredi modeme civilizacije.
Pesmi je prevedel Kajetan Kovič in zbirki napisal tudi spremno besedilo.
MARJANA VONČINA
Drago Druškovič:
Koroški Slovenci: nekaj vidikov njihovega položaja__________________________________
Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani je pred nedavnim 1 izdal brošuro Koroški Slovenci: nekaj vidikov njihovega položaja (Carinthian Slovenes: some aspects of their situation), ki je to pot natisnjena v angleščini. Publikacija je nastala na pobudo nekaterih znanstvenih ustanov, informativne službe in osebnega zanimanji, posameznikov za manjšinska vprašanja. To, da se knjižica izda tudi v angleščini in nemščini, so predlagali leta 1972, ko je izšla v francoščini študija Draga Druškoviča .Nekaj vprašanj Koroških Slovencev".
Nova, razširjam različica študije istega avtorja, ki je pred nami je nujna glede na precej počasno in sporno reševanje nekaterih zadev, o katerih naj bi bila obveščena javnost. Knjižica je opremljena z zemljevidi, ki pokažejo pregled uradnih popisov prebivalstvi (1910 — 1934) in razvoj naseljenosti slovenskega prebivalstva hi Koroškem (1939 - 1961).
;
-
i

t
[




Seminar slovenskih surdopedagogov v Izoli
Prizadevanja za popolnejšo klasifikacijo
V semestralnih počitnicah so se zbrali slovenski surdopeda-gogi iz vseh treh zavodov za gluho mladino (iz Ljubljane, Maribora in Portoroža), da bi se Pogovorih o surdopedagoški klasifikaciji, ki je zaradi različnih mnenj strokovnjakov precej neenotna in postaja iz dneva v dan večji strokovni problem učiteljev gluhih.
Seminar, ki je bil v Izoli od 24. do 27. januarja 1974, je bil nekako logično dopolnjevanje seminarja slovenskih surdopedagogov na Golteh (lanskega avgusta).
Nanj so bili povabljeni poleg surdopedagogov, ki redno po-nčujejo gluho mladino, tudi ntnogi logopedi, otologi, psihologi, socialni delavci in zastopniki različnih prosvetnih organov.
Delo seminarja je potekalo Po skupinah in na plenarnih zasedanjih. Seminar je organiziral zavod za šolstvo SRS, vodil pa B3 je svetovalec za posebno šol-stvo prof. Janez Vivod, ki mu gre vse priznanje, da je seminar lepo potekal in tudi povsem uspel.
Uvodno poročilo z naslovom ..Kategorizacija slušno prizadetih otrok mariborske regije,“ j® imel otolog dr. Slobodan Jovanovič. Naš priznani strokovnjak je podal pregled dela in Problemov kategorizacije na tem območju in položaja klasi-nkacije pri nas v Jugoslaviji in v svetu. Kritično je obravnaval tudi temeljni zakon o inva-u ds kem zavarovanju (čl. 93) z dne 18. 2., 1965 in uredbo o poklicni rehabihtaciji otrok zavarovancev (Ur. 1. FLRJ, št 27) z due 6. 7. 196o (či. 6). Posebno kritično je ocenil 3. odstavek uredbe o poklicni rehabilitaciji, kr Pravi, „da otrok, ki je ohranil govor, in ima več kot 30 decibelov izgube sluha, velja za naglušnega“. Do te opredelitve 50 izrekli svoje pomisleke tudi udeleženci seminarja surdopedagogov, ker nam taka opredelitev premalo pove oziroma ne zadene bistva. Surdo-pedagogi so menili, da odstavek Y taki obliki ni potreben, saj je jasno, da otrok s tako izgubo stuha potrebuje rehabihtacijo ne glede na razvit govor.
Pri kategorizaciji so poseben problem otroci, ki imajo poleg naglušnosti in nerazvitega govora še druge pomanjkljivosti, ki so bistvene pri odločitvi za kasnejšo rehabilitacijo: mentalno retardacijo, oligofremijo in različne dmge psihomen-talne, motorične ali fizične napake. Eden od centrov za korekcijo sluha in govora bi se lahko ukvarjal samo s temi otroki, seveda, če bi bilo teh otrok dovolj, in če je to ekonomsko izvedljivo. Vedeti pa moramo, da takim otrokom internatski način vzgoje najbolj ustreza. Otolog dr. Jovanovič je opozoril, da je treba posvetiti posebno pozornost zgodnjemu odkrivanju, kategorizaciji in klasifikaciji naglušnih otrok; le tako jim bomo lahko zagotovili čini uspešneje prilagojeno individualno rehabihtacijo.
Skupinsko delo seminaristov je postavljalo v ospredje primerjavo okvar sluha z drugimi napakami Poleg tega je skušala obravnava zajeti argumente za surdopedagoško klasifikacijo in proti njej ter oblikovati definicijo slušne in govorne prizadetosti Seminar je bil najbolj uspešen ob obravnavi surdo-pedagoške klasifikacije. Zanimive so bile tudi ugotovitve ob temi: kriteriji za heterogeni sestav razreda. Ce podrobneje anliziramo poročila skupin, ki so bila podana ob temi „Surdo-pedagoška klasifikacija, argumenti zanjo in proti njej, lahko ugotovim o tole:
Študijske skupine menijo, da je surdopedagoška klasifikacija potrebna zaradi opredelitve, načina rehabihtacije; je osnova za izdelavo programa rehabilitacije, za izdelavo individualnih programov vzgojno-izobraževalnega dela in za individualno govorno slušno terapijo. Natančna klasifikacija omogoča izdelavo testov za pravilno vrednotenje znanja in daje možnost prognostične ocene. Rabi nam tudi kot osnova za postavljanje normativov, za razdehtev denarja, potrebnega posameznim zavodom, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem gluhih, potrebna pa je zaradi ustreznega šolanja kadrov in načrtovanja ob določanju otrok
v skupine, profilov ustanov in za organizacijo dela.
Na seminarju so menili, da je za popolnejšo klasifikacijo potrebno vsaj enoletno teamsko opazovanje otroka. Sestajali naj bi se surdopedagogi in zdravniki, ki bi skupno obravnavah problematiko klasifikacije. Potrebna je klasifikacija v slovenskem, če že ne v jugoslovanskem ah mednarodnem merilu. Zanimiv je tudi predlog, naj bi se portoroški zavod za korekcijo sluha in govora preusmeril v zavod za rehabihtacijo otrok s kombiniranimi motnjami. Poleg tega naj bi komisija za kategorizacijo pri
Iz naše zgodovine
Politično enakopravne so bile ženske v stari Jugoslaviji samo v vrstah Komunistične partije, to pa seveda ni oviralo oblasti, da jih ne bi bila zaradi sodelovanja v ilegalni Komunistični partiji prav tako preganjala in zapirala kakor moške. — Tudi pri nas so si socialisti prvi prizadevali za osvoboditev žensk. Pri Srbih sta glede tega posebno zaslužna Svetozar Markovič in Dimitrije Tucovič. Eden prvih slovenskih socialistov Matija Kunc je hotel že 1872 v delavsko izobraževalno društvo pritegniti tudi ženske. Tudi same ženske so se začele dokaj zgodaj potegovati za izboljšanje svojega gospodarskega in političnega položaja. Leta 1871 in 1876 so bile že prve ženske stavke (v Ljubljani in Trbovljah), leta 1889 ob prvi veliki stavki v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju pa so poleg moških in otrok (!) zaprli tudi 56 žensk. Od 1. 1879 do 1902 je izhajala v Trstu „Slovenka“, naš prvi ženski list. Leta 1898 pa -so učiteljice ustanovile „Društvo slovenskih učiteljic*1, ki je takoj zahtevalo za enako delo enako plačilo in se je tudi sicer zavzemalo za enakopravnost z učitelji, nekaj let kasneje pa terjalo tudi žensko volilno pravico.
Posebno v zadnjih letih pred vojno se je razraščalo naše žen-
mentaino, slušno prizadetih štela slušno prizadetost za prvotno.
Zavzeh so enotna stališča: za merila slušne okvare po vrsti, stopnji in času nastanka, razvitosti govora (slušne in lingvistične slike), mentalnega razvoja in kronološki starosti, osebnostne zrelosti (emocialne in socialne), pedagoške zrelosti ter psihosomatskih posebnosti.
Zavodu za šolstvo SRS so predlagali, naj pripravi načrt za uresničenje predlogov, ki so jih sprejeli na seminarju. Za to se bo zavzel tudi republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
BOGO JAKOPIČ
sko gibanje v okvim ljudske fronte in pod vodstvom KP v vehko demokratično gibanje proti vojni in fašizmu in se zato ob začetku vojne leta 1941 zlahka in takoj zlilo z narodnoosvobodilnim gibanjem v novo obliko boja proti zatiranju in izkoriščanju ter za popolno osvoboditev - narodnostno in družbeno - vseh jugoslovanskih narodov, torej tudi za popolno osvoboditev žensk. Da bi v to veliko osvobodilno gibanje, ki brez sodelovanja žensk ne bi bilo moglo zmagati, kakor se ženske brez njega ne bi bile mogle osvoboditi, pritegnili prav vse ženske, tudi tiste, ki še niso bile politično prebujene, je bila decembra leta 1942 v Bosanskem Petrovcu ustanovljena ..Antifašistična fronta žena Ju-goslavije**; na Slovenskem je delovala pod to organizacijo ..Slovenska protifašistična ženska zveza**. Tako so se ženske v Jugoslaviji končno enakovredno in enakopravno sodelujoč v narodnoosvobodilnem boju in v ljudski revoluciji, osvobodile s svojimi močmi in si v novi državi pridobile vse pravice enakopravnih državljank.
ERNA MU SER
(Zgodovina ženskega gibanja v svetu in pri nas, VODNIK SKOZI ČAS IN DRUŽBO, 1960)
NAŠ PrAAiIK ^/[
'P'?	I
ETUJE
Dekoracija in medicinska sestra
. VPRAŠANJE: Končala sem eanjo medicinsko šolo, delam v .v vzgojno-varstvenem za-pp . ^ moram tako kot dru-r z&iiteljice skrbeti za deko 1° vrtca? Mislim, da to ni de/o, saj se v šoli česa voaobnega nismo nikoli učUl
VaSa bralka
ODCOVOH: y 42 umo
* Itefe S6211«*
ea Hi P?eg vzgojno-vars
013 ureditev-dekor Če c?ro! otrok, ki so v van otr„-,e medicinska sc
teoske smeii sprejo dej
§°jno-varstvenem zavodu delo^f.pre'?eli ^
uiefa • ¥ase stausce c va£?^ prostorov ne s. »a 0111 pokhcu, ni sprejem]
Prijetno okolje, ki se ga da ustvariti z malo dobre volje in truda, ne bi smelo biti le specifičnost vzgojno-varstvenih ustanov, saj ga prav tako potrebujejo tudi otroci v bolnišnicah.
T. ŠAREC
Nadomestilo
osebnega
dohodka
VPRAŠANJE: Ko sem izrabila porodniški dopust, nisem izrabila polovične delovne obveznosti Namesto tega sem nadaljevala dopust in se zato prej zaposlila s polnim delovnim časom. V času, ko naj bi porabila polovični delovni čas, sem porabila tudi redni letni dopust, ki so mi ga plačali, kot da sem delala po 4 ure dnevno. Del dohodka sem dobila torej od šole, del pa od socialnega zavarovanja glede na lanskoletno povprečje Ali je tako obračunavanje osebnega dohodka pravilno?
ODGOVOR: 44 čl. zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določa, da ima delavec za čas, ko je na letnem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka — tako kot določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — torej splošni akt vaše
delovne organizacije. Merilo, po katerem so vam odmerili nadomestilo — kot da delate skrajšani delovni čas zaradi nege otroka, če tega v resnici niste izrabili - torej ni pravilno. Nadomestilo osebnega dohodka za čas letnega dopusta je treba izplačati tako, kot to določa sporazum vaše delovne organizacije.
Podaljševanje porodniškega dopusta na račun pravice do štiriumega delavnika ni v skladu z veljavnim zakonom. V praksi se to sicer dela; tako možnost predvideva šele osnutek republiškega zakona, zato je treba počakati, da bo uveljavljen.
T.Š.
Letni dopust in polovična zaposlenost
VPRAŠANJE: Po bolniškem dopustu sem začela delati s polovičnim delovnim časom. Odobrenih imam 210 delovnih ur. Zanima me, koliko delovnih dni dopusta imam, če je moj delovni dan le tri ure in pol? H. Z.
ODGOVOR: Trajanje letnega dopusta se v skladu z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu izračunava v delovnih dneh. Delavec ima v koledarskem letu pravico do letnega dopusta najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. V število dni letnega dopusta delavcev, ki delajo s petdnevnim delovnim tednom, se vračunajo tudi sobote ne glede na to, ali se v teh sobotah dela ali ne. Število dni dopusta, ki vam pripada glede na določila samoupravnega sporazuma, ni odvisno od tega, če delate skrajšan delovni čas. Vsekakor pa mora biti dopust izračunan v dnevih in ne v urah.
T.Š.
Križišče za igračke. Foto: A. Žaler
VZGOJA,VARSTVO
Vsakemu otroku delček predšolske vzgoje
Delavska univerza v Celju pripravlja predavanja za starše otrok, ki niso vključeni v redno vzgojo in varstvo. Predavanja bodo vodile vzgojiteljice predšolskih ustanov po krajevnih skupnostih. Tudi vzgojno-varstveni zavod „Zarja“ v Celju je pripravljen sodelovati. Dve vzgojiteljici sta se prijavili, da bosta organizirali predavanje v tem zavodu in ga tudi vodili.
Dejavnosti za otroke, ki niso redno vključeni v zavod, vodijo vzgojiteljice brezplačno. Kadar je mogoče, jih nagrajuje zavod za to delo s prostimi dnevi v počitniških mesecih. To je seveda zelo težko, ker so vrtci odprti vse leto in je še redni dopust težko razporediti.
Da bi bil vsak otrok po svojih željah in zanimanju deležen vsaj ene oblike družbeno organizirane vzgoje, so vzgojiteljice vzgojno-varstvenega zavoda „Zarja“ v Celju pripravile več različnih uspelih vzgojnih oblik za tiste otroke od tretjega do sedmega leta starosti, ki ne obiskujejo vzgojno-varstvenega zavoda
Vsak prvi četrtek v mesecu od 15. do 16. ure so na programu zaposlitve iz vseh vzgojnih področij. Vzgojiteljice spodbujajo otroke h govornemu izražanju z lutkovnimi igrami, diafilmi, pripovedujejo jim pravljice, vrtijo plošče, pojejo, deklamirajo, telovadijo, imajo ritmično gibalne vaje, risanje in še in še. O obisku otrok vodijo razvid in se pismeno pripravljajo na svoje dela
Na igrišču vključujejo otroke v organizirane igre vsak dan od 15. do 16. ure. Delo na igrišču poteka pod vodstvom vzgojiteljic, ki vodijo popoldansko skupino.
Skupnost otroškega varstva in kulturna skupnost Celje organizirata vsako leto gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Lutkovne predstave si ogledajo vsi otroci zavoda in tudi „zunanji“.
Vse zunanje otroke, stare od 3 do 7 let, ki obiskujejo zavod vsak prvi četrtek v mesecu od 15. do 16. ure, povabimo na praznovanje dedka Mraza in jih simbolično obdarimo.
Tako s skromnim prispevkom spodbujamo in zaposlujemo naše malčke, ki nimajo možnosti, da bi obiskovali načrtno vzgojno predšolsko dejavnost
IVANKA DESNIC
Lutkovna sekcija razveseljuje otroke
V vzgojno-varstvenem zavodu „Mladi rod“ Dravograd je zaposlenih 9 vzgojiteljic. Vse delamo uspešno v svojih oddelkih. Kljub preobremenjenosti pri svojem rednem delu sodelujemo v lutkovni sekciji, ki smo jo same ustanovile. V letu 1974 bomo pripravile za otroke tri lutkovne igrice: ..SNEGULJČICA “ „MUCOLININ VOLK" ter„20GICA - NOGICA".
Vzgojiteljice se zberemo ob večerih v vrtcu, kjer se pogovarjamo o igrici, ki jo bomo pripravile Nato napišemo ali popravljamo besedilo, same naredimo lutke iz peneče game, blaga in drugih dodatkov, sceno in vadimo.
Z naštudirano igrico razveselimo najprej otroke v Dravogradu, nato pa obiščemo tudi otroke okoliških krajev.
Otroke vabimo k lutkovnim predstavam z ličnimi lepaki, zato je na predstavah vedno veliko gledalcev.
Februarja smo obiskale otroke v Šentjanžu, v Čmečah in v Libeličah z igrico ..Sneguljčica".
NADA KANDUČ
Dravograjski cicibani so pustovali
Letošnjega febmarja so dravograjski otroci priredili pustno maškerado. Vzgojiteljice so imele prej s starši oddelčne roditeljske sestanke, na katerih so se z mamicami in očki dogovorile, da bodo oblekli otroke v pustne šeme.
Ta dan so starši pripeljali našemljene otroke pred šolo na zbirališče.
Vzgojiteljice so se spremenile v klovne in za uvod pripravile cicibanom in staršem šaljivo točko klovnov. Nato so z otroki izvedle sredi trga kratek šaljivi program. Sprevod je krenil skozi Dravograd, po Mariborski cesti do stolpnice, kjer so se otroci okrepčali ob ličnih stojnicah z vročim čajem in toplimi pustnimi krofi
Tako so naši cicibani preživeli lep in prisrčen otroški praznik NADA KANDUČ
GOZDARSKI ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
odbor za medsebojna razmerja razpisuje delovna mesta:
—	TAJNIKA centra
Pogoji: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri, 5 let prakse, pedagoški izpit.
Prednost pri razpisu imajo učitelji družboslovnih predmetov. PREDSTOJNIKA doma za učence GŠC
Pogoji: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri, 5 let prakse, pedagoški izpit. Prednost pri razpisu imajo kandidati, ki so zaposleni kot učitelji telesne vzgoje.
—	4 VZGOJITELJEV v domu za učence GŠC
Pogoji: višja pedagoška izobrazbarzaželena sta praksa in veselje do vzgojiteljskega dela ter obvladanje slovenskega jezika. Kandidati za vsa delovna mesta morajo imeti ustrezne pedagoške in organizacijske sposobnosti -ter moralne in politične kvalitete za uresničevanje socialistično-vzgojnega izobraževalnega smotra zavoda.
Center nima prostih stanovanj.
Nastop službe 1. 9. 1974.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokrzili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA PRI GOZDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU POSTOJNA, Tržaška 36.
POSEBNA OSNOVNA SULA SLOVENSKA BISTRICA
razpisuje za nedoločen delovni čas delovna mesta:
1.	POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoj:
—	višja izobrazba in 10 let pedagoške prakse ali visoka izobrazba in 5 let pedagoške prakse
—	da se odlikuje v pedagoškem in šolskem delu
—	da ima organizacijske sposobnosti
—	daje moralno in politično neoporečen
2.	VZGOJITELJA - ORTOPEDAGOGA
Pogoj: PA - ortopedagogika ali srednja pedagoška izobrazba in izredni študij na PA - ortopedagogika Kandidati naj pošljejo prošnje z življenjepisom in dokazili o izobrazbi odboru za delovna razmerja pri posebni osnovni šoli v roku 15 dni od dneva objave.
Komisija za vditve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Logatec
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE GORENJI LOGATEC.
Za delovno mesto se lahko priglasijo kandidati, ki imajo poleg splošnih pogojev za delo še posebne pogoje, določene v 89. členu zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št 14/69).
Nastop službe je 1. 7. 1974.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 20 dneh po objavi tega razpisa na gornji naslov.
ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER JESENICE
RAZPISUJE na tehniški metalurški in strojni šoli za nedoločen čas prosta delovna mesta:
a)	3 učiteljev za poučevanje strojnih predmetov
b)	učitelja za poučevanje metalurških predmetov
c)	učitelja za poučevanje angleškega in nemškega jezika
Pogoji za sprejem:
a)	diplomirani inženir strojništva
b)	diplomirani inženir metalurgije
c)	diplomirani anglist - germanist
Za strojnega inženirja in metalurga bosta v septembru 1974 na voljo dvo in trisobno stanovanje.
Osebni dohodki po pravilniku OD ŽIC. Nastop službe 1.9. 1974. Vloge pošljite komisiji za delovna razmerja in odnose ŽIC do 30. marca 1974.
Svet
OSNOVNE ŠOLE VALENTINA VODNIKA,
Ljubljana, Adamičeva 16
razpisuje prosto delovno mesto DRUGEGA POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoj: učitelj razrednega pouka PA, 10 let vzgojno-izobraže-valne prakse in da ima družbeno politične lastnosti.
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti in kratek življenjepis z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite osnovni šoli Valentin Vodnik, Ljubljana, Adamičeva 16.
Nastop dela takoj ali po dogovoni.
prosvetni deloven
r ■	’	\
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VIL Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093 Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643.
\____________________________________________^
z >
VSEH % VETROV#
% *
V OTROŠKEM VRTCU ZDRAVIJO OKV ARE VIDA
Sovjetski oftalmologi so izdelali metodiko zdravljenja škiljenja in slabega vida pri predšolskih otrocih. Metoda združuje terapevtske in učno-vzgojne procese v vzgojno-var-stvenih zavodih. Uspešno jo uporabljajo v moskovskem vrtcu, ki ga imenujejo vrtec št. 524. V tem vrtcu otroci ves dan z igro vadijo svoj vid in postopoma odpravljajo njegove napake. Vsaka igra je organizirana tako, da vsebuje določen terapevtski postopek. Posebne terapevtske aparate uporabljajo razmeroma malo. Največjo pozornost posvečajo igram, v katerih otroci .radi sodelujejo, ne da bi opazili, da gre pri tem za terapevtsko zdravljenje.
Dosežki nove metode zdravljenja so že znani: otroci s3 % vidom dosežejo po zdravljenju 90 % vida, otroci, ki imajo še 20 % vida, pa po tem postopku povsem ozdravijo. Pri večini tudi povsem odpravijo škiljenje.
STROKOVNO ŠOLANJE ANGLEŠKIH DEKLET
Podatki o zaposlovanju žena, ki jih je zbral Spodnji dom, kažejo, da je zelo težko prepričati šestnajstletna dekleta, ko zapustijo šolo, naj bi se vpisala v strokovne šole. Leta 1971 je bilo samo 7,5 % deklet — učenk v gospodarstvu (fantov iste starosti 39,5 %); tri četrtine teh deklet seje odločilo za frizerski poklic.
Še vedno prevladuje mišljenje, da nekateri poklici niso primerni za dekleta. Razvid, ki ga vodi narodni sindikat prosvetnih delavcev, kaže, da so si v mešanih šolah, v katerih je mogoče predmete izbirati, izbrala dekleta komercialne predmete, fantje pa tehnične.
Poročilo priporoča, naj bi ustanovili več internatov in zabavišč, v katerih bi lahko mladi preživljali prosti čas. Posebno spodbujajo k ustanavljanju centrov, ki bi bili pod nadzorstvom oddelka za izobraževanje in znanost ter bi skrbeli za otroke po končanem pouku. Tako bi lahko imele matere več možnosti za zaposlitev. Priporočajo tudi, naj bi zaposlenim materam ustvarili možnosti za čim bolj prožen razpored delovnih ur, da bi se lahko odločile za redno ali honorarno zaposlitev.
Delovna skupnost
OSNOVNE SOLE KOSTANJEVICA na Krki
razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za glasbeno vzgojo in zbor ter vodstvo oddelka glasbene ‘šole
—	učitelja za telesno vzgojo (nastop službe takoj ali po dogovoru)
—	vzgojiteljice za vzgojno-varstveno ustanovo (nastop službe 1.
avgusta 1974)	!
—	knjižničarke z znanjem strojepisja in vsaj enega tujega jezika.
Prijave sprejemamo do 30. marca 1974.
Dohodki po družbenem dogovoru, hrana v ustanovi, samska soba.
OSNOVNA ŠOLA TREBNJE
razpisuje prosto delovno mesto SOCIALNEGA DELAVCA Pogoj: ustrezna izobrazba in nekaj let prakse.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe osnovni šoli Trebnje v 15 dneh po objavi.
PRIZADEVANJE SINDIKATOV, IMV IN DNEVNIKA
Koko bomo poceni letovali
Kako pripraviti za delavca čim cenejše, a kljub temu čim prijetnejše počitnice - to je tema, o kateri vsak dan razpravljamo. Pokazalo se je namreč, da smo v zadnjem času vse premalo naredili za delavski turizem, ki je po svojem bistvu zametek vsega turizma pri nas. Da bi vsaj delno rešili problem pomanjkanja počitniških domov, so se v tovarni Industrija motornih vozil Novo mesto odločili, da bodo v sodelovanju z ljubljanskim Dnevnikom začeli posebno akcijo. Podpri jo je tudi sekretar sektorja za rekreacijo in šport pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije Jože Malič. Takole je dejal: „Akeija .Vsakemu kolektivu počitniški dom, vsakemu delavcu poceni dopust4, je dobrodošla, še posebno v času, ko je v počitniških domovih premalo prostora.44
Akcija naj bi spodbudila delovne kolektive, da bi se odločili za nakup IMV ADRIA prikolic, ki so primerne za letovanje dveh, treh, štirih, petih, šestih ali sedmih ljudi. Da je ta oblika letovanja praktična in poceni, so potrdili že mnogi, ki so lani preživeli počitnice v eni izmed modelov prikolic IMV ADRIA. Prikolice je mogoče tudi prestavljati iz kraja v kraj; to pa pomeni konec enoličnih počitnic.
,,Pri tem da bo vsak kolektiv dobil počitniški dom in vsak delavec poceni dopust, pa bodo morale pomagati vse družbeno-poli-tične organizacije, sredstva za javno obveščanje pa tudi izvršni svet SRS. Zavedati se moramo, da vprašanja delavskega turizma ne morejo reševati le posamezniki; sodelovati bo morala vsa družba,44 je še dejal Jože Malič.
BEP
PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE V FRANCIJI
Zato da bi lahko čimbolj učinkovito organizirali razne oblike permanentnega izobraževanja, se je francosko prosvetno ministrstvo odločilo, da bo v prihodnje v vsaki akademiji inšpektor. Ta bo združeval vse službe, ki se ukvarjajo s problemi permanentnega izobraževanja, usmerjal pa bo tudi njihovo delo. Ustanovili naj bi narodno agencijo za razvoj permanentnega izobraževanja. Njena naloga bo usposabljanje obstoječih vzgojno-izobraževalnih ustanov, da bodo lahko prevzele določene naloge permanentnega izobraževanja in omogočile stik med šolami in porabniki, ki so zainteresirani za zelo različne vidike tovrstnega izobraževanja.
SKRB ZA ŠOLANJE
Podatki povedo, da porabijo v Sovjetski zvezi tretjino denarja iz družbenih skladov za razvoj sistema ljudskega izobraževanja. Sovjetska zveza je že zdavnaj med tistimi državami, ki imajo na tisoč prebivalcev največ študentov. 75 % sovjetskih študentov dobiva štipendije. Za primerjavo: v Franciji dobiva polno štipendijo samo 18 % študentov, v ZDA 13 %, v Zvezni republiki Nemčiji pa 9 %.
kinematografi prikazujejo
Joseph Mankiewicz posnel z znanima igralcema Laurence 01iwierom in Michael Cainom-To je igra v igri, ki jo eden vodi, dmgi pa je ustrahovan in ponižan. Vendar ponižani ni toliko ustrahovan, da se ne bi mogel maščevati prav tako izdajalsko z nasprotno igro. Partner ne more prenesti ponižanja in strahu, ker mora biti pač vedno zmagovalec v igri.
PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE V ŠVICI
Anketa, ki so jo izvedli konec leta 1972 v Švici zato, da bi ugotovili, koliko Švicarjev po končanem rednem šolanju nadaljuje šolanje ali pa se strokovno izpopolnjuje, je pokazala, da jih od 100 zaposlenih (starih od 20 do 25 let) sodeluje kar 80 v raznih oblikah nadaljnjega izpopolnjevanja. 24 od teh jih ima diplomo univerze, 20 jih je končalo srednjo šolo, 16 jih je opravilo maturo, 19 jih je končalo strokovno šolo, samo 10 zaposlenih pa ima osnovno šolo.
TRETJINA ODRASLIH NEPISMENIH
Organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo ter Center združenih narodov za ekonomsko in socialno obveščanje sta izdala ilustrirano brošuro z naslovom Mladina in pismenost. V njej je poudarjeno, daje pismenost eno od temeljnih sredstev za razumevanje sveta.
V letu 1972 je bilo na svetu 783 milijonov nepismenih — to pa je tretjina vsega odraslega prebivalstva sveta.
Da bo mogoče odpraviti nepismenost, so potrebne tudi posebne akcije na drugih področjih, npr. boj proti rasizmu in slabim delovnim razmeram, prizadevanje, da se ugotovi, če sedanji mednarodni trgovinski in ekonomski odnosi pomagajo ali pa zavirajo nerazvite dežele pri njihovem izobraževanju. Povedano drugače: akcija za odpravljanje nepismenosti naj bi pripomogla, da bi sodelovala vsa javnost; zbirali naj bi denar ali pa neposredno sodelovali pri odpravljanju nepismenosti. Organizirali naj bi razne tečaje in ustanavljali centre, v katerih bi skrbeli za varstvo otrok tistih mater, ki bodo obiskovale šole za nepismene.
METULJI SO SVOBODNI -prisrčen film o slepem fantu, ki mora nenehno dokazovati, daje sposoben za samostojno življenje, in o ..samostojnem in svobodnem44 dekletu, ki se boji nekomu pripadati in s tem prevzeti nase tudi nekatere odgovornosti. Film odlikujeta zanimiv dialog in dobra igra obeh protagonistov. MM
GROZA V NOČI je standardna konfekcijska grozljivka za široko porabo. MM
SALZBURŠKA ZVEZA -vohunski film. Dve organizaciji hočeta dobiti najdene nacistične dokumente. Sodelujejo poklicni in amaterski detektivi, lepe ženske, vmes je nekaj grobosti. Na koncu nihče ne dobi dokumentov. Film je zelo poprečen. MM
VOHLJAČ je filmano gledališko besedilo, ki ga je režiser
Škoda, da je ravno film s toliko dialoga nesinhroniziran in brez podnapisov. Škoda še posebno zato, ker dajeta igralca takega formata filmu gotovo čisto posebej ton in nianse, ki se zaradi nesinhronizacije iz-gubijo.
HUDIČ V MOŽGANIH -Režiser Sergio Solima je poskusil rašomonsko prikazati zločin, ki naj bi ga zagrešil osemletni fantek. Toda že to, daje zaradi večje zanimivosti vključil tudi otroka, kaže, kako umetno je skomponirana zgodba. Vedno znova odkritja in preobrati ne stopnjujejo napetosti, ampak j° mšijo, ker so neživljenjski. MM
NIKOLAJ KOPERNIK 'f biografija o znanstveniku — še bolj kot to pa je film prikaz časa in razmer, v katerih je Kopernik živel. Film, ki sta ga režirala Ewa in Czeslav PetelskL je narejen solidno, vendar pa j® nekoliko razvlečen. MM