Uto ix. številko 5Z, U Ljutillani, v soboto 5. marca 19Z3. Cena Din 1* poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 — Din. Izhaja vsak dao popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inseran" petit vrsta L— Din; notice, poslano, Izja Popust po docovoru. Inseratal davek posebej. »Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravnistvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34 Uzunović ponuja Pribićevicu tri ministrstva Obupni napori vlade, da dobi novih zaveznikov Vedno hujša nasprotstva med uzunovićevci in pašićevci« — Senzacijonalna ponudba centrumašev samostojnim demokratom. — Ogorčenje med klerikalci. — Pribičevic in Davidović odklanjata vstop v vlado. — Beograd, 4. marca. V političnih krogih se je danes opazilo, da se skušajo radikalni centrumaši približati samostojnim demokratom v očdvidni nameri, da bi jih pridobili za sodelovanje v vladi. Včeraj zvečer se je vršila v tae-telu < National > konferenca radikalnih centrumašev katere so se udeležili zlasti poslanoj radikalne stranke iz Bosne in vec aktivnih ministrov. Na tej konferenci se je v glavnem razpravljalo o tem, kako bi se odbil preteči napad pa-šičevcev na Uzunovičevo vlado. Po dolgotrajnih posvetovanjih je bila ministru dr. Srskieu poverjena naloga, da stopi v stike s samostojnimi demokrati. Radikali so pripravljeni odstopiti SDS za slučaj sodelovanja tri ministrstva, in sicer zunanje, katerega naj bi zasedel dr. Prvjsiav Grisojaio, nadalje ministrstvo trgovine in ministrstvo za agrarno reformo. V političnih krogih se izključuje možnost, da bi samostojni demokrati to ponudbo sprejeli, zlasti še, ker je vsak dan pričakovati odstop ministra za notranje zadeve Maksimoviča, s katerim pa bo padla tudi celokupna Uzunovičeva vlada. Vseeno pa je izzval ta korak radikalov v vseh krogih živahne komentarje. V klerikalnih krojili je zavladala velika poparjenost. Klerikalni poslanci naglašajo, da je to postopanje radikalov nelojalno, ker so se sedaj že ponovno pogajali z drugimi strankami, ne da bi poprej o tem obvestili svoje zaveznike. Postopanje radikalov pa je tudi zelo karakteristično, ker dokazuje^ da so pripravljeni žrtvovati klerikalce ob prvi priliki, samo, da si zasignrajo podporo kake druge stranke, ter da so se zvezali ž njimi le v skrajni sili. Pašičevci svojo akcijo proti notranjemu ministru Boži Maksimoviću nadaljujejo. Danes je naslovil radikalni poslanec Krsta Maric na notranjega ministra Maksimovića javno vprašanje, v katerem ostro protestira proti temu. da v Bosni in Hercegovini še vedno ni izvedena organizacija občin. Maric zahteva takojšnji razpis občanskih volitev in odstavitev sedanjih komisarjev, ki niso postavljeni po željah naroda. Včeraj zvečer so imeli tudi pašičevci ožji sestanek, na katerem so razpravljali o nadaljnji akciji proti vladi. Iz poučenih krogov se doznava, da je včeraj poseben zaupnik ministrskega predsednika Uzunovića stavil Demokratski zajednici oficijelno ponudbo za vstop v vlado. Vaš dopisnik se je obrnil na kompetentno mesto ter doznal, da so radikali res skušali stopiti v stike z Demokratsko zajednico in zlasti skušali doseči vsaj to. da bi demokratska stranka ne vložila obtožnice proti notranjemu ministru Maksimoviču. Vodstvo demokratske zajednice v nobenem slučaju ne bo opustilo obtožbe, ki je podprta z neovržuhni dokazi. V ostalem pa -tudi demokratska zajednica odklanja vsako sodelovanje s sedanjo vlado. Demisija vlade je neizbežna Pašičevci načenjajo z novo ofenzivo. — Javni napadi radikalnih poslancev na vlado. — Snovanje demokratskega bloka v Narodni skuoščini. — Položaj sedanje vlade nevzdržen. — Beograd. 4. marca. Pozornost vseh poUtičnih krogov je usmerjena na razvoj dogodkov v radikalni s?trarLki. Spori, ki so izbruhnili v zadnjih dneh med posameznimi vodilnimi politiki radikalne stranke, zavzemajo vedno večje dimemoje ter se splošno aodi, da je kriza tokrat neizbežna. Kljub temu, da je poteklo že več mesecev od smrti Nikole Pasića, je radikalua stranka se vedno brez predsednika in brez glavnega odbora, radikalni poslanski klub pa brez načelnika Nikola Uzunović. ki je po PaSiće\i smrti kot ministrski predsednik postal ob enem krmar radikalne stranke, ni mogel izgladiti nasprotij med posameznimi skupinami ter je volitev novega predsednika stalno odlagal, boječ se. da bi to vprašanje moglo dovesti do oči tega preloma med obema etru jama v radikalni stranki. Pomanjkanje avtoritativnega vodstva pa je povzročilo v stranki cel kaos. Vest, da je Aca Stanojević zahteval, naj L'zunović poda demisijo, se potrjuje. Stanojević baje grozi z javnim pozivom, ako Uzunović v 14 dneh ne ugodi tej zahtevi. Z ozrem na pismo poslanca Dragovića se je da* nes razširila vest, da bo sklicana seja ra-likalnega, kluba v pondelj^k. O tem vprašanju so se včeraj vršila dolgotrajna posvetovanja ljfted Uzunovičem. Ilijo Mihajlovice*n in lažnimi drugimi ugle-inejšimi politiki radikalne stranke. Splošno pozornost je vzbudila avdijenca ministra Srekiča na dvoru. Zatrjuje se, da je ?rskić ob tej priliki obvestil kralja o notranjih težkočah radikalne strank«*. Splošno se sodi, da v sedanjih razmerah ni niti misliti na to, da bi bil proračun pravočasno sprejet. Nasprotno pa je opažati v opoziciji živahne priprave za kompakten nastop vseh opozicijonalnih strank. Med davidovićevci, muslimani in samostojnimi demokrati se vrše živahni razgovori. Včeraj so se vršile daljne konference med Sv. Pribičevieem. dr. Hrasnico in poslancem Grolom ter Hrasnico, Davidovi čem in dr. Marinko vičem. Kakor se; doznava iz poučenih krogov, se dela na to, da bi Demokratska Zajednica in SDS ustanovili parlamentarni blok, kateremu bi 86 v kakršnikoli obliki pridružil tudi Narodni seljački klub. Vprašanje ix» rečeno v par dneh. V največji zadregi so klerikalci. S padcem Uzunovićeve vlade odpade vt?aka rM-daljna kombinacija z njimi. Zato si na v?,e načine prizadevajo, da podprejo Uzunovića v prizadevanju, da se zavleče izbruh vladne krize in po možnosti pridobi kaka opozicijo-Dilna stranka za sodelovanje v vladi. Svojo akcijo so klerikalci usmerili na Demokratsko zajednico, upajoč," da jim bo uspelo vsaj del poslancev, ki se ue strinjajo s taktiko g. Davidoviča. pridobiti za sodelovanje. Vsa ta prizadevanja pa doslej niso imela nikakega uspeha. Radićevci prej kot slej odklanjajo vsako sodelovanje i z radikalno i s klerikalno stranko ter zahtevajo, da se sestavi široka koncentracijska vlada, v kateri bodo zastopane vse večje stranke, če tudi bi Uzu-novi ću uspelo, da pomiri razburjene duhove v radikalni stranki, je kriza sedanje vlade neizbežna, ker zahtevajo nezadovoljni radikali v vsakem slučaju odstop Nikole Uzunovića kot ministrskega predsednika in prekinitev odnošajev s klerikalno stranko. V vseh političnih krogih se zato z napetostjo pričakuje nadaljni razvoj dogodkov v radikalni stranki. Splošno pa vlada prepričanje, da je usoda Uzmjovič-KoroŠčeve \lad«> ž* zapečatena Madžarska zunanja politika Budimpešta, 4. marca. V finančnem odboru se je danes vršila razprava o proračunu ministrstva za ziuianie zadeve. Ob tej priliki se je vršila tudi debata o zunanjepolitičnem položaju. Ministrski predsednik Bethlen je naglasi!, da odobravajo vsi govorniki zunanjo politiko Madžarske, ki je tekom zadnjega leta privedla do znatnega zbolišanja mednarodnega položaja, v kolikod se tiče Madžarske. Govoreč o odiiošajih napram sosednim državam je Bethlen naglasi!, da na revizijo obstoječih mirovnih pogodb v doglednem času ni misliti niti potom diplomacije, še manj pa potom oborožene akcije. Madžarska mora slediti vzgledu Nemčije ter se pomiriti z vsemi sosedi. Kar se tiče izhoda na morje, je ministrski predsednik nagla-sil, da je za Madžarsko enako važen izhod na Reko, kakor na Split, da pa mora Madžarska najti tak način rešitve tega vprašanja, da to ne bo tvorilo novega spora med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi ne novega člena v obkrože-valni politiki Italije napram Jugoslaviji. Odnošaji napram sovjetski Rusiji so v glavnem odvisni od mednarodnega političnega položaja. V isti meri, kakor bodo to storile druge, zlasti pa sosedne države, bo tudi madžarska vlada skrbela za vzpostavitev rednih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Današnja seja Narodne skupščine Nadaljevanje generalne proračunske debate. — Bivši radicev-ski minister o svojih nekdanjih zaveznikih. — Beograd, 4. marca. Današnja seja v Narodni skupščini jc pričela kmalu po 10. Po odobritvi zapisnika in običajnih formalnostih se je nadaljevala načelna debata o proračunu. Prvi ie govoril bivši radičevski poštni minister dr. Šuperiiia, ki je nagiasil, da bo njegov klub glasoval proti proračunu, dasi se je proračun sestavljal v času njegovega sodelovanja v vladi. V svojem govoru je ostro napade] ministrskega predsednika Uzuuoviča in radikalno stranko na-glašajoč, da je sedanja vlada nesposobna za vsako delo ter da se ji ne more izraziti zaupanje s sprejetjem proračuna, o katerem ministrski svet ni nikoli razpravljal, marveč se je v finančnem ministrstvu svoje voljno redigirah Radikalna stranka je separatistična srbijanska stranka, ki sploh ni sposobna, da bi rešila naš državni problem. Vsako zakonodajno delo ie nemogoče. Zakona o izenačenju davkov, ki ]e bil izgotovljen že L 1925. radikalna stranka še do danes ni stavila na dnevni red. Radikalni poslanci so govorniku očitali, da je sam sedel v vladi in -pade torej odgovornost tudi na njega. Odgovarjajoč na te očitke je Šuperina povdariJ, da jc ujegova stranka pač izbrala manjše zlo in stopila v vlado, da pa so jo radikali ovirali pri delu. Govornik je nato obsežno kritiziral postopanje vlade, ki postavlja na odgovorna mesta nesposobne ljudi. Med njegovim govorom je ponovno prišlo do hrupnih pro- | testov vladne večine, d očim je opozicija govorniku živahno pritrjevala. Nato je povzel besedo poslanec SDS Dušan Kecmanovič. Govornik jc v svojem lepem in dokumentiranem govoru orisal bedo bosanske krajine in nagiasil, da se vlada in radikalna stranka za te kraje sploh đfc brigata in uvajata tam le nekako strankarsko diktaturo. Ljudstva se polašča obup. Vremenske nesreče so mu uničile vse, kar pa je še ostalo, so pobrali davčni eksekutori. Toda radikalua stranka in današnja vlada nimata srca za bedo naroda, marveč le za svoje strankarske interese. Za njim je govoril radičevski poslanec Bačinič, ki je razpravljal u razmerah v Dalmaciji, nagiašajoč. da sili obupno gospodarsko stanje narod k izseljevanju. Nad 200.000 prebivalcev v severni Dalmaciji ie brez šole, ljudstvu manjka vode. a za vse to se vlada ne brisa. Njena slavna skrb je le, da se obdrži na vladi. Krediti, ki so bili predvideni za pogozdovanje logičav, so se porabili v druge svrhe. Naša pristanišča so v obupnem stanju in parobrodni promet bo kmalu popolnoma zastal, ker primanjkuje vsega, celo pitne vode za ladie. Današnji vladi ne more zaupati in bo zato glasovni proti proračunu. Seja je bila nato ob 13. zaključena in napovedana prihodnja seja za jutri dopoldne ob 10. Samomor ljubljanskega dijaka Na Bledu so našli obešenega mladega dijaka, čegar identitete še niso ugotovili. — Radi slabih izpričeval sta včeraj izginila dva ljubljanska petošolca. — Usoden zaključek tromesečja, — Ljubljana, 4. marca.. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je bilo danes zjutraj brzojavno obveščeno, da so na Rečici prt Bledu našli obešenega nekega mladeniča, pri katerem so našli legitimacijo, glasečo se na ime: Ivan L., dijak V. razreda realne gimnazije v Ljiibtjani. toda takojšnji izvida policije so ugotovili, da se Ivan L. danes nahaja v šoli in da torej mora obešeni mladenič biti drugega imena, s prifaščeno legitimacijo omenjenega dijaka. Identiteta mladega samomorilca zaenkrat še ni dognana, gre pa bržčas za enega izmed dveh dijakov, ki sta te dni radi slabih klasifikacij v šoli izginila iz Ljubljane. Tekom današnjega dopoldne je namreč ljubljanski meščan Franjo M. prijavil na policiji, da je včeraj izginil njegov sin Franjo, petošolec. Zjutraj je dejal, da gre v šolo na Vrtači, kjer se nahaja V. razred realne gimnazije, kamor je Franjo zahajal Toda v šoli ga ni bilo in domov se ni vrnil. Predvčerajšnjim je ob zaključku drugega trimesečja dobil šest nezadostnih redov in ta porazna kLasiftkacija ga je bržčas spravila v obup. Star je 17 let. za svoja leta precefj visok, vitek, ovalnega obraza, oblečen v rjavo suknjo. «q Istočasno je danes dopoldne prijavil gospodar N., da je pri njem stanujoči Mirko K., istotako dijak V. razreda realne gimnazije, včeraj pobegnil z doma in se ;ni več vrnil. Tudi pri njem je vzrok besra slaba klasifikacija. Računati je, da je eden izmed teh dveh ubežnikov identičen s samomorilcem na Bledu. A kje se nahaia drugi? Pri enem kakor pri drugem ni po begu izključen uagib k samomoru spričo enake slabe klasifikacije in enake pobitosti. Šestkratni nezadostni red je za dijaka zares porazen. S takšno klasifikacijo je dijak za tekoče šolsko leto izključen iz zavoda in se obenem ne more preseliti na noben drug zavod v državi. Ne sme torej v šolo drugam, lahko pa se v juniju priglasi za izpit čez vse minulo šolsko leto. Toda to je malenkostna rešilna bilka, na kateri je rešitev za zaostalega dijaka skoro brez izgleda. Vsekakor je takšna klasifikacija za prizadetega dijaka daleko hujša kakor vsaka druga izključitev iz kateregakoli zavoda. Fpidemija samomorov in raznih obupnih dejanj med dijaštvom torej rudi letos pričenja. Kriza bo vedno bolj akutna, ker ie šolsko leto prešlo v zaključno tromesečje. Kakor tragično izpričujeta gornja dva primera, dandanašnje dijaštvo še nadalje preboleva globoko krizo. Lahkomiselnost, slabi uspehi v šoli, obupne eksaltacije so sicer simptomatične na vseh šolah y Evropi, toda mi ne smemo poslednji začeti zdraviti zia pri korenini. Tragična dogodka, ki ju poročamo, bodita turoben mem en to, da je treba pred katastrofo naše šolske mladine z vsemi napori rešiti, kar se še rešiti da. Skrivnostna zaloga orožja na Dunaju Policija je zaplenila 10.000 pušk. — Dunaj, 4. marca. O priliki preiskave nekega vloma, ki je bil izvršen v dunajski ar.zenal, ki je sedaj last industrijske družbe Gewag, je policija izsledila veliko zalogo orožja in posameznih delov. O tej najdbi je bila takoj obveščena vojaška oblast, ki je odposlala na lice mesta oddelek vojaštva. Skupno s policijo jc vojaštvo preiskalo ves arzenal ter našlo več zalog. Vse orožje je policija takoj zaplenila ter izročila vojaški oblasti. Vojaštvo je pozno v noč na avtomobilih odvažalo najdeno orožje. Kakor se doznava, gre za več tisoč vojaških pušk. Afera je zbudila tako na Dunaju kakor tudi v inozemstvu veliko senzacijo. Domneva se, da gre za tajne zaloge orožja soci-ialnodemokraškega *Schute!bunda*, ki ' je bil pred par leti ustanovljen kot protiutež riacijonalističnim organizacijam. Med delavstvom je zavladalo cb razkritju teh za-iog veliko razburjenje. Med delavstvom ]e zavlada'o 6b razkritju teh za'og veliko razburjen i c. V' v .sel' već.iili podjetjih so se vršile konferenc* in se je pripravljala pro- testna stavka. Včeraj zvečer se je vršila seja strokovne konrsiie. na kateri pa so spreviadali treznejši elementi. Za zadevo se je z-ačela zanimati tudi mednarodna vojaška kontrolna komisija — Dunaj. 4. marca. Kakor se je sedaj ugotovilo, ie bilo zaplenjenih v arzenalu nad 10.000 kompletnih vojaških pušk. ki so s*»er v zanemarjenem stanju, vendar pa porabne. Čcgavo jc orožje in kdo ga je skrivai v arzenalu, še \edno ni pojasujeuo in se preiskava v tem pravcu nadaljuje. Policija je aretirala več vodilnih osebnosti socijalnodemokrat>kesa »Scliutzbunda». S strani socijalnih demokratov se naglasa, da gre !e za inscenirano provokacijo krščanskih socijalcev, ki so fingiral: vlom, da so tako lahko izkonstruiraH afero, ki bi jim bila dobrodošla spričo predstojećih volitev. Zastopnik mednarodne vojaške kontrolne komisije ie izrazi! vladi priznanje za njeno energično postopanje. O nadaljni usodi orožja bo sklepala mednarodna komisija. Ni še znano, ali se bo orožje uničilo ali pa prodalo. V dunajskih predmestjih vlada med delavstvom še vedno velika razburjenost Vrše se protestna zborovanja, ki pa so doslej povsod potekla brez incidentov. Nova velika župana v Ljubljani in Mariboru Kakor poroča današnji cMovenec». se je klerikalcem naposled posrečilo, da so izsilili od vlade imenovanje svojih zaupnikov za velika župana v Sloveniji. Imenovana sta za velika župana v Mariboru sodni svetnik dr. Schau-bach, v Ljubljani pa bivši veliki župan dr. Vodopivec. Dosedanja velika župana bosta najbrž poklicana na službovanje v Beograd, ker vlada vendarle ni mogla pristati na klerikalne zahteve, da bi dva tako odlična upravna uradnika kratkomalo izločila iz drž. službe. Klerikalci so res lahko ponosni na svoj «uspeh>. ki se ga bo prebivalstva Slovenije po njihovem mnenju tako razveselilo, da bo pozabilo, kako so klerikalci glasovali za neznosne davke, kako so ubili finančno samostojnost oblasti in srezov jn kako vedno in povsod podpirajo nesrečni centralistični birokrati-zem. Italijanski naklepi v Albaniji Okupacija vseh strategičnih točk. — Beograd. 4. marca. Diplomatski krr gi posvečajo italijanski politiki na Balkanu še. vedno veliko pozornost. Zlasti po znam tiranski pogodbi se opaža, da je Italija do ločila Albanijo za bazo svoje balkanske pa litike ter da si prizadeva z vsemi sredstvi, da jo kar uajbolj naveze na svoje politične interese. Vesti, ki prihajajo iz Albanije, vzbujajo v zadnjem času ne le v jugosloveu-skih, marveč tudi v ostalih diplomatskih krt-gib precejšnje vznemirjenje. Iz zanesljivih virov se doznava, da pripravlja Italija v Albaniji vstajo, ki naj bi bila povod za to. da bi lahko ludija v smislu tiranske pogodbi* poklala v Albanijo svojo fašistovsko milico in zasedla vsa važnejša mest*. Ta vstaja naj bi se izvršila žc začetkom aprila. Poleg fašistov-ske milice namerava odposlati Italija v Albanijo večje oddelke redne vojske, ki naj bi zasedli Valono in vsa strategiuno važna mesta, zlasti ob jugoslovenski meji in tako vnaprej preprečili vsako intervencijo od strani Jugoslavije. V zvezo s tem se spravlja fub gibanje bolgarskih komitov, ki je postalo v zadnjem času zopet zelo živahno. Dognalo je, da razpolagajo komiti z večjimi zalogami orožja in municije ter obleke italijanskega izvora. ŽELEZNIŠKA NESREČA V SRBIJI — Beograd, 4. marca. Včeraj dopoldne s-e je pripetila na progi med Dervento in Ulicami v Srbiji železniška nesreča, ki pa ni zahtevala nikakih človeških žrtev. Tovoru; vlak je skočil s tira. vsled oes*ar je bila proga precej \»oškodovana. Po deseturnem delu 90 bile prometne ovire odstranjene in zope» vzpostavljen redni promet. Tudi materijabu škoda ni velika. NEURJE V VOJVODINI — Subotira. 4. marca. V Subotki in v okolici Somboia je razsajala včeraj zvečer strahovita nevihta. Med bliskom in grme-nifm se je vlila strahovita ploha, nato pa Kače] razsajati hud vihar, ki je napravil precej škode. Več hiš je popolnoma razkritih. Telefon.-ke in brzojavne zveze so bile prekinjene. CELA VAS SE POGREZNILA V ZEMLJO — Pariz, 1. marca. >Mstm< poroča i/. MarseiTla, da se je zgodila včeraj na Korziki strahovita nesreča. Vsled notranjega po--rezanja zemlje je izgiuilo selo Bisinchi. ki šteje 6O0 prebivalcev. Nesreča je zahtev a |.i mnogo človeških žrlev, kojih število pa Še ni ugotovljeno. Borzna poročila ZA*iREB>KA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo 89 in četrt do S°.o, Ratna šteta 342 in pol do .543.5, Ljubljanska kreditna 150. Hrv. esk. banka 104 in pol do 105, Kreditna banka Zgb. 104 in pol do 106. Hipotekama banka 64 'n pol do 65, Jusohanka 103 in pol do 105, Praštediona 927 in pol do 930, Drava, Osijek 495 —500, Šećerana 495—497.5. \s&s 51—53, Gutman 2SO—295, Slaveks 100 do 113, Slavonija 30—32, Trboveliska 420 do 425. Union, paromlin 300, Vevče 132 in pol do 135, Asraria 52 in pol do 56. Devize: Amsterdam 22.79—22.85, Dunaj S00.80—S03.80, Berlin 13.4925—13-5225. Italija 24S.90—250.90, London 276—276.S0. Newyork ček 56.75—56.95. Praga 168 do 169.10, Curih 10.94—10.97. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.13. Pariz 20.335. London 25.335, Newyork 510. Milan 22.87. Praja 15.40, Dunaj 73.13. Trst: Beograd 39.89, London 110.23, Curih 434. I Društvo narodov potisnjeno v ozadje« — Imperialistična politike Anglije in Italije. — Ozadje angleško - italijanskega sodelovanja. Zelo je značilno, da se je tekom zad* njih mesecev v obilici- evropskih poli* ričnih dogodkov Društvo narodov ime* novalo skrajno malokrat. Spori se jav* ljajo na raznih krajih; sicer nikjer ne dospo do kritične višine, ali kažejo vendarle, da so tu opasne napetosti, ki morejo prej ali slej dozoreti do iz* bruha. Jugoslovensko * italijanska nasprot* stva v Albaniji, oziroma sploh na Bal* kanu, francosko*italijanska na obalah Sredozemskega morja, poljsko*nemški odnošaji, to so danes poglavitna središča nemira in napetosti, ki razburja* jo sosedstvo daleč na okrog. Pri tem se seveda ne smejo prezreti druga na* sprotstva, ki mirujejo le radi tega, ker za njih razplet niso dovolj ugodni po* goji v tem momentu, ki pa jih more drugačna situacija raspaliti vsak hip. In naposled v ozadju velika angleško* ruska napetost, ki vznemirja polovico sveta. Res, da ima danes Društvo naro* dov dovolj veliko ingerenco na razplet dogodkov in vsakokratno pomirjenje situacije, toda vse je na momentu. Nihče danes ne zaupa Društvu naro* dov na daljšo dobo; kadar se premo* trivajo velika nasprotstva med interes* nuni skupinami, se nič več ne obrača? mo na Društvo narodov, kot na raz* sodnika, vsaj ne za poglavitne, za naj* važnejše zadeve. Lahko rečemo, da je osnova neza-upnosti, vsaj z naše strani, stališče, ki ga zadnji čas zavzema napram nam Velika Britanija. Anglija se je zvezala z Italijo in jej je pustila proste roke na Balkanu in v srednjem Podonavju. Mi čuftuno to prav dobro in po tem motrimo tudi persipektivo za nadaljne odno-šaje do velikih sil. Italija je napravila Angliji usluge s tem, da je pričela pretiti Turčiji, česar so se v Angori tako prestrašili, da so takoj sklenili sporazum z Angleži in jim prepustili Mosul, za katerega so se poprej pulili sedem let. V najnovejši dobi je pričela Italija drugo tako pretkano akcijo; izjavila se je popolnoma solidarno z Anglijo v kitajskih homalijah in se ipokazala pripravljeno, da pošlje svoje čete na pomoč Angležem v kitajske koncesije. Take vrste zaveznike ima Velika Britanija zelo rada in ako se kdo pokaže pripravljenega, zavihteti svoje orožje za angleške interese, mora računati, da mu bodo v Londonu o priliki dobro honorirali. Trdi se in kakor je videti, ne brez podlage, da smo se mi Angliji zamerili takrat, ko se nismo odzvali angleškemu pozivu, da pomagamo z orožjem Grkom v boju proti Turčiji, ko se je vračala v Traci jo. Takrat so bili Grški interesi identični z angleškimi, saj je šlo tudi za dardanelske ožine; naša kraljevina Da si ni štela v čast trošiti svojo moč za londonske načrte. Italija trpi radi preobilice ljudi, zato je umljivo, da je Mussolini pripravljen žrtvovati jih nekaj tisoč za angleške velepodjetnike, če dobi zato prosto roko v našem področju. Baš ker se zavedamo važnosti an-gleško-i talij anskega zavezništva, še nam vedno bolj utrjuje skepsa glede Društva narodov/zakaj zdi se nam, da ni več daleč čas, ko se bodo obstoječa nasprotstva med velesilami pokazala tudi v Ženevi na zelo viden način. Dogodki križem Jugosiaoile Zalega tajne prostitucije v Zagrebu. — Ženske kamen spodti-ke med bratoma. — Morilec nepravega tasta. Zagrebška policija je te dni raz* krila v nekem vinotoču v Frankopan* ski ulici gnezdo tajne prostitucije in veneričnih bolezni. Policijski oddelek, ki ima javno moralo v skrbi, je prejel prijave, da se v tem vinotoču vzdržu* jejo razna mlada dekleta, ki v sporaz* umu z lastnikom prodajajo svojo lju* bežen. Izvidi detektivov so potrdili istini* tost prijav. Da in flagranti zajame ce* •o zalego, jc policija zvečer obkolila lokal, izvedla nenadno racijo v lokalu ter vlovila štiri dekleta in jih skupno z lastnikom vinotoča odgnala na kri* minal. Policijski zdravnik je pri treh dekletih ugotovil težko infekcijo in jih oddal v bolnico. Četrto pa je policija radi vlačuganja obsodila na policijski zapor in jo bo po prestani kazni od? gnala v domačo občino. Preiskava je dognala, da je lastnik vinotoča odstopil dekletom poseben stranski lokal, kjer so uganjale nemo* ralo ter za sobo plačevale posebne ta* kse. Policija je skupno z dokaznim Brata Simo in Gjuro Rajnovič, že* lezničarja rodom iz Srbskih Moravic, sta si z marljivim delom prihranila ne* kaj denarja, sc oženila ter na Trnjan* ski cesti v Zagrebu zgradila dve mali hišici. Obadva sta bila prav bratsko složna, prerekati pa sta se začeli žen* ski. Njuna jezikovanja, nastala zgolj v lenobi in iz zavisti, so postajala ved* no bolj strupena ter so tudi med bra* toma zasejala razdor. Sima ni mogel več gledati nepre* stanih prerekanj in sporov. Postavil je plot, razdelil vrt in hotel tako zava* rovati svoj dom pred nadaljnjimi pre* piri. Gjuro je bolnega srca gledal to delo svojega brata. V sredo popoldne je Gjuro prišel nekoliko vinjen domov. Ko je zopet ugledal brata pri plotu, mu je vrgel besedo, Sima pa tudi ni molčal. Tedaj jc- Gjuro popadel sekiro in začel ne* usmiljeno razbijati plot. Deske so kar frčale na vse strani. To mu ni zado* štovalo. Začel je razbijati tudi vrata, okna, zid bratove hiše. Sima je pohitel po stražnika. Toda Gjuro se v svoji besnosti ni dal ugna* ti. Zakadil se je v stražnika in ga ho* tel pobiti s sekiro. V samoobrambi pred podivjancem je stražnik potegnil samokres in Gjura ustrelil v nogo. Pri« hiteli so na pomoč drugi stražniki, ki so ranjenega podivjanca zvezali in ga zaenkrat oddali v bolnico, odtod pa pride pred sodišče, kjer bo njegov za* V Novem Vrbasu se jc 191etni cev* ljarski pomočnik Živojin Ilič zaljubil v Katico Priševo. Hotel jo je poročiti, toda Katičin oče Nikola sc je temu odločno upiral. Lepega dne pa se je stari le moral ukloniti, kajti Živojin se je po dogovoru s Katico in njeno materjo kratkomalo vselil v hišo. Stari Nikola je dnevno obsojal ko* ruzništvo svoje hčerke, dočim je mati v vsem bila na strani Katice. Medse* bojna mržnja jc v hiši narastla tako daleč, da sta mati in hčerka nagovorili Živojina, naj starega spravi s sveta. Živojin se je nekaj časa upiral, konč* no pa se udal in predsinočnjim priča* kal starca v hlevu. Čim je prišel Ni* kola in pogledal živino, ga je Zivojin trikrat udaril s sekiro po glavi. — Joj, otroci me ubijajol je javknil stari Nikola in se krvav zgrudil v ne* zavest. Te besede so na Živoj ina tako učinkovale, da je pohitel v hišo z gro* zo povedat, da je starec mrtev. Ženski sta ga bodrili in ugibali, kam bo treba spraviti truplo, toda Živojin je pobeg* nil iz hiše, taval vso rioč ob vodi, z ju* traj pa se podal k orožnikom in izpo* vedal svoje dejanje. Našli so starca v hlevu s tremi glo* bokimi ranami na glavi, vendar še pri Ladislav V!adyka: 19 | Skrivnost itva« Roman. — Čudim se, da morete sploh misliti, da je Vašek kriv. Gotovo me pozna, ker hodim često mimo njegove bajte. Morda bi me pa pustili v bajto, ako se mimogrede oglasim pri njem. Kaj če bi stopil k njemu pod pretvezo, da kupujem pse? Kovafik je bil proti temu načrtu. — Vprašal sem delavce iz bližnje opekarne, ko sem se hotel prvotno sam seznaniti z Vaškom, pa so mi povedali, da ne pusti nikogar v svojo bajto- Izgovarja se na hude pse. Prepričan sem, da tudi vas ne bo sprejel- Sicer pa ne smete pozabiti, da bi se mu zdel vaš poset zdaj sumljiv. Meni na menda ne zaupa. Zdi se mi, da me dobro pozna, ker ljudje tu v okolici še vedno kažejo s prstom za menoj češ, da sem bil osumljen in aretiran. Dvakrat bi bil Vaška srečal pa se mi je obakrat izognil. To se mi zdi čudno tem bolj, ker so se me ljudje izogibali samo v dneh Marijinega pogreba. Kovafiku je zaigral na ustnah trpek smehljaj. Vzel je cigareto, ki mu jo je ponudila Mila, w — Dobro bi bilo ogledati si Vaška od blizu. Vedno, kadar grem mimo njegove bajte, se mi zdi, da me nekdo skrivaj opazuje. Vedno imam ta neprijetni občutek. Zato grem vedno tja do pokopališča, bolj instinktivno kakor pa iz previdnosti. Mislim, da bi bilo najbolje Vaška neprestano zasledovati in opazovati. Toda sam tega ne morem. Mila je zaploskala z rokami. — Pomagali vam bomo. Tudi oba gospoda sta mu Donudila svojo pomoč. Hora je šel še dalje- — Glede morebitnih izdatkov si nikdar ne belite glave. Od danes nosim vse stroške jaz. — Hvala vsem, toda nikar mi ne zamerite, da ne morem spreieti vaših uslug. Dve tretjini dneva posvetim sam Vašku. Treba bi ga pa bilo opazovati neprestano, noč in dan. Ne smete tudi pozabiti, da prenočuje Vašek zdaj tudi na Malvazinkah in da ne odhaja z doma vedno ob istem času. Vprašanje je, da-li moremo Vaška zasledovati in opazovati povsod, kamor zahaja. Opozarjam vas, da je hodil Vašek, v kolikor sem mogel ugotoviti, čez polje proti Vaclavki, običajno kar naravnost čez travnike * Zasledovati ga bi bilo torej zelo težko, ker bi takoj opazil, da so mu za petami. Vidite, bas* te na videz brezpomembne podrobnosti, življenju. Odpravili so ga v bolnico, vse tri zarotnike pa zvezane odgnali v zapor. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča DRAMA: Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: «U grabi jene Sabinke*. D. Nedelja, 6.: ob 20.: »Božji Človek*. Izv. Pondeljek, 7.: «Gobsek». E. Torek, 8.: Recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. Irv. OPERA. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: «Mrtve oči*. E. Nedelja, 6.: ob 15.: »Grofica Marica». L j ud ska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto. Šentjakobski gledališki oder« Sobota 5.: ob 20. «Vraf ji Rudi*. Nedelja, 6.: ob 20.: «Vra2Ji Rudi*. Pevski pouk na učiteljiščih K člankoma o pevskem in glasbenem pouku na učiteljiščih, ki sta zadnje dni izšla po prizadevanju >Dnistva glasbenih učitelje v< v »Jutru<, pripominjam, da sem tudi jaz izročil uredništvu »Slov Naroda« poročilo o tem predmetu. Ker pa je ravno tisto dni izšla razprava enake vsebine v >Jutru<, je uredništvo moje poročilo odložilo na poznejši čas, ker je le prav, če ee o tej stvari govori večkrat, nikakor pa ne iz omalovaževanja do tega vprašanja. Pri tej priliki bi kot nastavnik petja in glasbe na učiteljišču opozoril javnost, zlasti pa naše učiteljstvo na to, da vsled redukcije pouka v teh predmeaih pri najboljši volji in najvestnejšnem trudu ni logoče doseči pri gojencih in gojenkab takih rezultatov, ki bi jih usposobili za uspešen pouk petja na osnovnih Šolah, še dosti manj pa je pričakovati, da bi — na tak nezadosten način v glasbenem pouku podkovani — zamogli voditi petje v pevskih društvih, peti v njih, jih ustanavljati, sploh uveljavljati se v tej smeri pri svojem iz ven šolske m delovanju. Oni časi, v katerih eo bili na3i starejši učitelji pi-jonirji slovenske glasbe, so minuli menda za vedno. Krivi temu so kjratkovidno_iii površno sestavljeni učni načrti, omalovaževanje predmeta na najvišjih mestih in iz tega sledeče restringiranje glasbenega pouka. To pa ne vpliva kvarno samo na glasbeno vzgojo bodočega učitelja temveč tudi na ugled nastavnika za petje in glasbo pri gojencih, na zanimanje do predmeta in na splošno. sedaj Se skoro zaničljivo naziranje o njem. Cim dalje pogostejše se dogajajo slučaji, da se dijaštvo učiteljišč izraža zaničljivo o petju in glasbi, ker ta predmet po šolskem zakonu spada med * veščine-, kakor n. pr. hoja po vrvi ali poziranje ognja. Zogaiije, »sankanje itd. je mnogo več, ker je to šport. In vendar moda nastavnik petja predavati o glasbeni teoriji, harmoniji, oblikoslovju, glasbeni zgodovini, metodiki pevskega pouka, glaeotvorbi, fizijologiji in končno mora z gojenci peti, da doseže zadevanje vsaj najenostavnejših intervalov, če tudi učni načrt zahteva od njega, da usposobi učence za petje kompliciraniji umetnih pesmi in jih celo princi vodstvu pevskih zborov. Vse to v eni sami uri na teden, ki traja 45 minut in ki v dobi šolskega leta vsaj petkrat do osemkrat vsled praznikov in drugih vzrokov odpade. Vsa i polovico tako pičlo odmerjenega časa pa mora nastavnik u porab i ti za klasifikacijo. 6aj je gojencev v posameznih razredih 40 in še več. Letno odpade na predavanje in praktične pevske vaje komaj 10 no 15 ur. Kaj je mogoče v tem času doseči, si vsakdo, ki se s tem predmetom mora pečati, lahko izračuna. Uvidevajoc* nezadostno število učnih ur, smo nastavniki petja in glasbe na učiteljišču prosili prosvetno ministrstvo, da nam dovoli se tri ure zborovega petja, eno uro orkestralnih vaj in fakultativni klavir. Prosvetno ministrstvo nam je to rado dovolilo, toda pripomnilo, da se te ure ne smejo šteti nnstavniku v maksimum njegove učne obveznosti in da po mu na noben način ne bodo honorirale. No, tudi prav. Muzikantje smo vajeni zastonjkarskega dela. Mi bomo navzlic temu garali, ker nam je več za predmet kot za honorar. Ta ee morda kdaj pokaže v obliki uspehov in hvaležnosti. E. Adamič. Predstava Tannhauserja danes odpade, ker je g. Knittl obolel. Jutri se igrajo Mrtve oči za red E. Dramski repertoar ostane neizpremen jen. Predavanje o IX. simfoniji. Vse ljub-, ljansko občinstvo, ki se zanima za Beethovnovo IX. simfonijo, opozarjamo, da bo predaval o tem dela ▼ torek dne 8. t. m. ob 6. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Malice dvorni svetnik dr. Mantuani, ki je priznan kot najodličnejši glasbeni zgodovinar In opozarjajo na Vaška, ako jih dobro premislimo. — Ne morem tajiti, da me ta zagonetni Vašek vedno bolj zanima. — je pripomnil Hora. — Kaj ko bi najel dva spretna in izurjena moža, recimo detektiva, da bi neprestano opazovala Vaška? — Bojim se. da bi to vzbudilo pozornost Hvala vam, gospod Hora, toda odložimo ta ukrep do konca kot skrajno sredstvo, s katerim si bomo skušali pomagati, ako sami ne pridemo Vašku do živega. Boljši je bil do Kovafikovem mnenju predlog Mile Horaikove- — Predlagam omamiti na kak način pse in preiskati njegovo bajto, kadar odide Vašek spat na Malvazinke. Seveda računani s tem, da me vzamete s seboi. Mil in mož je sprejel ta predlog z ironično pripombo: — Mislim, da brez tebe sploh ne pojde. — Zakaj? Saj sem vendar jaz prišla na to idejo. Kovafik je spoznal da je treba posredovati. — Milostiva, zadeva je zelo enostavna in že preizkušena. Vaškovi psi so žal dresirani in ne r ^do jedli ničesar kar bi jim dali tuji ljudje. Metal sem jim aatet v Slovencih. Njegovo predavanje bo usmerjeno v lažje razumevanje IX. simfonije. Predavanje priredi ravnateljstvo konzervatorija v Ljubljani. 75Ietniea Gomolj«ve smrti. Dne 4. marca 1852. je v Moskvi umrl slavni ruski pisatelj Gogolj. Danes poteka torej od njegove smrti tretje cetrteletje. Ali slavnejša kakor kdajkoli prej ostanejo njegova dela iRevi-zor<, >Mrtve duSec, »Taras Buijbat, Številne novele in satire. Dunajski ti 1 harmonik i in praška vlada. Dunajski filharmoniki so hoteli prirediti v Pragi Štiri koncerte z Beethovnovim programom Tej nameri pa se je z vso odločnostjo uprta Češka filharmonija, ki je dosegla pri praškem kabinetu, da je Štiri koncerte reduciral na dva večera. To kulturno prepoved so rodili menda konkurenčni razlogi. Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Letn;.k 1027, ŠL 1 in 2. Glasbeni del: J. Pavčič: Bolne rože, M. Železnik: Prošnja, moška zbora. E. Adamič: Ptičev svet, M. Železnik: Siju j solnčice! Mešana zbora. Književna priloga: Dr. J. Mantuani: O jugoslovenski glasbi. Dr. St. Vurnik: Kriza in sanacija našega gledališča. Dr- St. Vurnfk: Trubar in vokalna glasba. H. Svetel: Važno opozorilo na važno stvar. Nove skladbe. Iz glasbenega 6veta. Listnica uredništva in uprave. — Pevska društva, pevci in pevke, prijatelji petja, naročite s»e na »Zbore*! Naročnina za leto 1927 le 40 Din. Naslov: Uprava »Zborov«, pevsko druStvo »Ljubljanski Zvon-: v Ljubljani. Izpred sodišča Čudno maščevanje Čevljarski mojster Andraž ima v Ljub* ljani hišico. Mož je vedno vesel, ves dan žvižga in poje, a svoje odjemalec zabava z anekdotami ter se pri tem sam smeje do solz. Letos po novem letu jc pa naenkrat utihnil in sosedje so mislili, da je mojster zbolel. A bilo je drugače. V Andraževi hiši je bivala stara tetka Cilka, ki je bila zelo zgovorna. Naenkrat se ji jc zazdelo, da ji zmanjkuje v drvar« niči drv. Takoj jc obdolžila sosedovo An* gelo in dejala tudi mojstru Andražu, da ji Angela krade drva. Pri tem jo jc krstila z ne baš lepim priimkom. Vse to bi mojstru še ne delalo sivih las. Nekega dne jo pa poklicala tetka moj* srra v drvarnico in mu tajinstveno razode« la. kako bo kaznovala tatico. Navrtala je več polen in jih napolnila s smodnikom. oJCaj pa mislite, hišo mi bo razneslo.* sc je prestrašil mojster Andrež! «Hiše vam ne bo razneslo, a Če raznese Angeli peč, ji je čisto prav; bomo saj tati* co spoznali,» ga je zavrnila. In odslej ni imel Andraž več miru. S kakšno težavo si je sezidal hišo, zdaj naj jo "pa radi teh zmešanih babnic zgubi! Še sanjalo se mu je večkrat, kako nalaga An* gela tista drva na ogenj: silen zubelj raznese peč, se razširi po sobi in že poka hiša in se ruši v razvaline. Mojster Andrež se je teh skrbi hitro naveličal in nekega dne so culi sosedje spet veselo petje in žvižgnje. Andraž je namreč poklical Angelo in ji dejal: «Preljuba An* gelca! Jaz te sicer smatram za pošteno de* kie; a gospa Cilka mi je rekla tako in tako, da ji kradeš drva, da si ti tista pr......ki ji polena odnašaš. Zdaj je pa sklenila strašno maščevanje; navrtala je drva in jih napolnila s smodnikom. Ce si kdaj kakšno poleno res vzela, zdaj drva pusti: če ne bo še hiša zletela med oblake!» Ko je Angelca cula to lepo svarilo, je prebledela kakor zid in takoj hitela Cilo ♦ožit. Čila je pricincala k sodni j i in jokala, da so ji bila res drva pokradena, a tatu pa ni videla. Cila bo plačala 200 Din globe. Angela je bila zadovoljna, a mojster Andraž si je navil brke. si pred so dni jo prižgal v i rž in* ko in dejal: Btecot<. — Dvor: >Lažna sramežljivost . — Ideal: »\->-vo življenje*. Predavanja: ob "20. v L n ionu prof- Ifta-kar: * Veliki Klek in Jungfrauc — Ob IS. na sodišču univ. prof. dr. Metod Dolenc: vO kazensko-prnvni zaščiti avtorskega zakona<. DEURNE LEKARNE. l>aae»: Sušnik, Marijin trg; KuraH, Giv spoavetska cesta. Jutri: Famor. Miklošičeva cesta, Trnko-czv, Mestni trg. ZA NASE NAROČNIKE. Danes in jutri lahko ljr..in;.j ~o$r*a Lina dr. Guštinova, vdov. Vodopivec, roj. Fa-biani, lastnica Grajskega krna v Mariboru. Pokojnica je že pred vojno ocvorilu v Mariboru Prvi kino, ki ie dobro uspeval. Pred leti je prenesla svoje podjetje v mariborski grad ter uredila tam moderno urej-ni Grajski kino. Pokojnica je bila splošno znana in priljubljena. Prizadetim naše sožilje! —m Koncert v Ljudski univerzi. V petek dne 11. t. m. priredi Ljudska univerza koncert hrvatske pesmi. Pri tej priliki nastopi baritonist zagrebške opere g. Hržič. G. ttržtč je na glasu kot najboljši interpret hrvatskih narodnih pesmi. Zato bo koncert vsekakor zanimiv. —m Zanimiva prireditev. Znana mariborska violin, virtouzinja ga. Panika Brad-lova priredi v torek, dne 8. t. m. ob 20. v veliJri kazinski dvorani koncert svojih učencev. Koncert nima samo namena, pokazati znanje učencev, marveč vzbujati pri mladini ljubezen in veselje do glasbe. Zato je obisk te prireditve tem bolj priporočljiv. —m Upokojitev. Z ukazom poštnega mm istra je stalno upokojen dolgoletni upravnik kolodovrske pošte v Mariboru g. Jaka Novak. Ž njim odhaja v pokoj eden enih zaslužnih poštnih uradnikov, ki so zastavili vse svoje sile, da se je naša poštna uprava dvignila na svojo današnjo višino. Dolga leta je bil vodja kolodvorske pošte, ter si je s svojo koncil ijan most jo in uslužno-stjo stekel spoštovanje in priljubljenost v vseh krogih. Kot kremeni t narodnjak je stal vedno v prvi vrsti naših narodnih bojevnikov. Naj bi še dolgo vrsto let užival zasluženi pokoj! —m Nova ponudba prostorov za oblastno skupščino. Kakor se doznava, je ponudil tudi veleiiidustrijavelc dr. Scherbaum svojo veliko vilo v Vrazovi ulici, ki je že več mesecev prazna, za prostore oblastne skupščine. Po mnenju poznavalcev bi bili tudi ti prostori primerni, zlasti še, ker so v neposredni bližini velrkožupanijske palače. —m Na mej obsrreUen. Preužitkar Jože Jarc iz Selnice ob Dravi je bil na obisku pri svoji sestri v Lučah onkrat državne meje. Na povratku ga je ustavil obmejni stražnik, ker je nosil nekaj sladkorja In par »rvojev vžigalic. Ker Jarc na poziv ni obstal, je stražnik streljal in ga zadel v desno Stegno. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer se zdaj leči, pozneje pa bo moraj za svojo neposlušnost še odgovarjati pred sodiščem. —m Stara nadloga. Prebivalci predmestnih ulic se pritožujejo, da morajo sope t gaziti blato. Stranski hodniki in pešpoti so se eicer že nekoliko osušili, toda od tam preganjajo pešce kolesarji, ki brezobzirno drve in ae ne ozirajo niti na otroke. Sredi ceste pa vozijo z največjo brzino avtomobili tako, da blato škropi daleč na okrog, če si primoran, da greš Četrt ure daleč po taki cesti, si blaten od pet do glave. Bilo bi zelo umestno, da bi policija z vsemi sredstvi zabranila kolesarjem vozarenje po pešpoti h, zlasti pa na cesti proti Kamnici in po Tomšičevem drevoredu, kjer peŠei sploh niso več varni svojega življenja. PARIZ MAROKO BIARRITZ m prekrasna Hucette Duflos v najlepšem veletilmu sezije 1927/28. LJUBAV, KI UBIJA.. Premijero v Jugoslaviji prinaša Elitni Kino Matica. Iz Celja —c Razširjenje Benjamin lpavčeve ulice se izvršuje sedaj do javne bolnice. Ulica pa se bo razširila še dalje. Vsled tega bo odstranjen del poslopja upraviteljstva bolnice ter za to potrebni del vrta bolnice. Tako regulirana ulica bo potem sposobna za promet, ki se vrši na njej. —c Gradbeno gibanje. Z zidanjem so / Celju že pričeli pred nekaj dnevi. Na sv. Jožefa hribu si že gradi stanovanjsko h!Šo davčni nadupravitelj g. 2uroer in sicer nad takozv. romarsko hišo, na parcelah Splošne gradbene zadruge pa se prične v prihodnjih dneh graditi tretja hiša. Tudi pri stavbi nove okoliške šole so že pričeli z delom. Za tekoče leto se obeta zopet živahno delo v gradbeni stroki. —c Nabavi jalna zadruga drž. nameščencev v Celju ima svoj redni občni zbor dne 15. marca ob pol 20. v Nar. domu. Gospodarstuo —g Revizija zakon* o taksah. Vprašanje revizije zakona o taksah je bilo sproženo že začetkom lanskega leta. Vse zbornice in gdapodarske organizacije ao poslale finančnemu ministru tozadevne elaborate, toda njihov trud ne bo imel zaželjenega uspeha, kajti finančno ministrstvo je baje tako zaposleno, da na revizijo zakona o taksah v polnem obsegu za onkrat ni misliti. Finančno ministrstvo namerava zakon o taksah samo v toliko spremeniti, da bo ustreženo najnujnejšim zahtevan) gospodarskih organizacij. Šele pozneje bodo revidirani tudi ostali Pleni taksuega zakona. —g Oblastne skupščine in pospeševanje poljedelstva. Poljedelsko ministrstvo je po-krenilo pri podrejenih oblastnih in okrožnih referentih akcijo, da se sestavijo podrobni in obširni referati o ?tanju poljedelstva v vseh oblastih. Referati morajo biti sestavljeni v dveb delih. Prvi del naj obaega splošno sliko poljedelstva, v drugem pa naj bodo navedeni nedostatki in vzroki slabega stanja, kakor tudi konkretni predlogi, kako naj se položaj našega poljedelstva zboljša. Vse te referate odstopi ministrstvo oblastnim skupščinam, da se seznanijo s položajem kmetijstva v svojih oblastih. Oblastne skupščine naj bi izdelale na podlagi teh referatov načrt dela za pospeševanje poljedelstva. —g Izplačilo 11. kupona 7odstotneea investicijskega posojila. Finančni minister je dal generalni direkciji državnih dolgov pri Narodni banki na mzpolago 17,410.750 Din v svrho izplačila 11. kupona 7odstotnega investicijskega posojila iz leta 1912, Čigar rok zapade 15. marca 1927- Kupone bodo izplačevale vse finančne delegacij?, vse okrožne m srezke finančne uprave, finančna ravnateljstva in vsi davčni uradi, Poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu s podrejenimi poštami, vsi denarni zavodi, osobito pooblaščeni, kakor tudi generalna direkcija državnih dolgov. —g Ločene obrtne zbornice. Na konferenci obrtniških organizacij Hrvatske, Slavonije in Med jim ur ja je bila sprejeta resolucija, v kateri obrtniki zahtevajo, naj se ustanove z novim zakonom o organizaciji gospodarskih zbornic ločene obrtne zbornice. Resolucija navaja razloge, ki silijo obrtnike nastopiti proti sistemu enotnih zbornic in omenja, da obrtništvo od takih zbornic ne more pričakovati zboljšanja svojega težkega položaja. —g Oddaja prevoza premoga. Direkcija državnih železnic, mašinsko odelenje v Ljubljani, razpisuje ponovno na dan 21. marca 1927 ob 11. uri dopoldne oddajo prevoza premoga in raznega materijala od postaje Rakek do železniške črpalnice v Zelšah. Natančnejši pogoji so razvidni pri mašinskem odelenju direkcije soba štev. 183 in pri postajnem uradu Rakek. Rok za polaganje ponudb do 21. t. m. ob 11. 252-n —g Za pospeševanje hmeljarstva. 6 marca se bo vrSila v poljedelskem jpinistr-stvu anketa, na kateri se bo razpravljalo o zaščiti proizvodnje in trgovine kakovostnega hmelja. Anketa se bo pecala 'udi s problemi pospeševanja našega hmeljarstva. Poljedelsko ministrstvo je že izdalo brošuro, v kateri najdejo mladi hmeljarji vsa potrebna navodila za uepešno gojenje hmelja. To brošuro dobe potom srezkih kmetijskih referentov vsi hmeljarji. —g Naša konkurenca r(imunskemu let«. Radi porasta rumunskega leva od 2.7o na 8.90 švicarskega franka bo naSirn lesnim trgovcem znatno olajšana konkurenca rumun-skemu lesu na Inozemskih tržiščih. —g Vaien konzulat odpravljen. Med našimi izvozniki je vzbudila veliko ogorčenje vest, da je vlada odpravila naS konzulat v Braili ob Itlivu Dunava. Braila igra v naši izvozni trgovini važno vlogo. Velik del našega izvoza gre zadnja leta v Fumunijo kot tranzit preko Braile. Predlanskim je zavzemala Rumunlja v nagem izvozu tretje, lani pa četrto mesto. Zato je razumljivo, da 00 gospodarski krogi ogorčeni, ker odslej no bomo imeli ▼ Braili konzularnega santop- Vinjeno republikanstvo Upokojeni profesor Dušan Pejovic mora biu" eden tistih kremenitih veseljakov, ki se najprej nasrka dobre kaplje, potlej besedici kaj napačnega in končno skuša vse pregrniti s plaščem pozabljivosti Lani- julija, je mož prišel dobro nakre-san iz beograjske kalane »Botorićeva vila«. Pogledal je naokrog in nahrulil nekega častnika, ki je prišel mimo: -Sram te bodi, da nosiš to uniformo!« Se je pomaknil klobuk na kraj in vzK.i-kal v en dan: »Živela republika! Mi vino propala država!« Ko je začel vmešavati tudi kraljevo ime, ga je stražnik prijel pod pazduho. Te dni se je vršila razprava in so profesorju radi žaljenja Nj. Vel. kralja prisodili tri leta ječe. Nič ni pomagalo profesorjevo izgovarjanje, da on ni in ni mogel biti tisti razgrajač. Poleg stražnika so namreč tudi tri priče potrdile, kar ie navajala obtožnica. NCtAVICE najboljsctiaj-trpežnejlc, zato najcenejše „Vojna vrabcev in belih ptic na jugu Ko so rajni oče Blcisveis izdajali »Novice«, se je včasi poleti pojavila pretresljiva dnevna novica: — Kje so pa letos muhe ostale? Le po-redkoma ie kaka viditi... Tako bi lahko letos vprašali vstran VTabčkov. Kam so izginili? Kaj jih ie ugonobilo in odpravilo iz naših krajev? Zares je vrabčke letos ie poredkoma videti in celo »Pohtika« objavlja naslednji famozni dopis nekega svojega Čitatelja v notranjosti Srbije: — V tem času je bilo včasi vrabce videti na vseh dvoriščih m človek bi bil lahko oglušil od njihovega živžava. Letos pa jih ni nikjer več. In kar je še bolj Čudno: celo leto jih m bilo videti. Nedavno sem v vlaku poslušal seljake, ki so se o tem pogovarjali. Pravijo, da so vrabci odšli na jug in da jih je mnogo okrog Skoplja in Velesa. Prišle so, pravijo, nekake bele ptice, s katerhni se zdaj vrabci vojskujejo v Južni Srbiji. Zato je vsa vrabčja armada odhitela tja, zato jih pri nas nI nič več. Govori se celo, da so vrabci v tej borbi doživeli poraz in da je mnogo mrtvih m ranjenih, ker se bele ptice bolje vojskujejo. Lahko se nam zgodi, da vrabčji rod popolnoma izgine in bodo bele ptice zavladale na naših strehah in dvoriščih... Vi tam v Beogradu imate vseučiliške profesorje, pa jih vprašajte, v koliko je to točno in zakaj te zime, prvič, kar pomnimo, ni vrabcev. Bogme, zares važno vprašanje, ki bi mu poklicani morali posvetiti pozornost. Trebalo bi nadzorovati vrabčjo vojno in o tem podrobneje informirati javnost. Novine tega ne morejo storiti na lastno pest. Ne morejo — zaradi tiskovnega zakona. Cim bi objavile kolikor toliko podrobne iših poročil, bi pristojne oblasti poslale cele kopice popravkov. Zgodilo se je, da je neki srezki poglavar poslal novinam popravek, v katerem trdi, da v področju njegovega sreza ni niti ene lisice in da torej ni resnična vest. da bi bili lovci v njegovem srezu vlovili večje število zvitorepk. Drusi njegov kolega se je strašno razljutil na novinarje, ker so poročali, da je v njegovem srezu padel debel sneg, ki ga v resnici ni bilo več kakor 25 cm... Če že lisice in snes spadajo v delokrog srezkih poglavarjev, kakšno popravkarstvo bi se izkuhalo iz poročil o vrabčji vojni! Prav je torej, da novine o tem ne poročajo. Poklicani bodo sami dognali, kako je letos z vrabci, kje se nahajajo in kaj počenjajo. Slavnosten pogreb bednega dninarja V Drnišu so te dni z velikim pogre bom pokopali delavca Jura Tošiča. Po kopu je prisostvovalo domala vse prebivalstvo, ki ga je globoko ganila tragična usoda bednega delavca. Jure Tošič je v Drnišu živel kakih 30 let. Pošteno se je preživljal z dninami. Iz vojne se je vrnil slep na enem očesu in pohabljen. Navzlic temu si je skušal pošteno služiti kruh. Delal je pri raznih radičevskih mogočnikih, ki so pa tako nesocijalno postopali ž njim, da ie tekom zadnjega pol leta radi slabe hrane popolnoma opešal. Beračit ni maral, delati ni mogel ter je prebival po raz* nih luknjah in pod stopnjišči. Komaj se jc še vlačil rx> zemlji. Te dni se je hotel udeležiti nekega pogreba... Ves obnemogel je hotel prebresti majhen potok, kjer pa se je onesvestil in utopil v plitki vodi. Vest o njegovi smrti se je raznesla do mestu in vzbudila splošno sočustvovanje. V znak skoro splošnega protesta proti onim, ki so kot občinski očetje bili doižni skrbeti za siromaka, je prebivalstvo priredilo poštenemu delavcu tak pogreb, kakršnega že dolgo ni bilo v Drnišu. Bilo je celo nekaj nagrobnih SOVOTOV, ki pa so dobili politični značaj. To in ono Smrt češkega učenjaka iV. torek zvečer je umrl v Pragi redni profesor psihijatrije in nevralogije na Karlovi univern, ravnatelj praške umo* bolnice MI>r. Antonin Heveroch. Po* ko j ni je bil rojen 29. januarja 1869. v Minicah. Promoviral je 1. 1899. Izredni profesor je postal 1. 1909., redni pa leta 1921. Že kot slušatelj češke medicinske fakultete je kazal Heveroch veliko ha* darjenost za psihijatrijo. Po končanih študijah je postal asistent na Karlovi univerzi. V mladih letih je služboval kot eksterni zdravnik v praški bolnici in kot sekundarij praške umobolnice. Napisal je več znanstvenih razprav., člankov in knjig, ki so vzbudile med. domačini in inozemskimi strokovnjaki splošno pozornost. Pokojni je tudi mnogo potoval, da izpopolni svoje znanje. Bil je tudi velik ljubitelj in dober poznavalec umetnosti, zlasti gle« dališke, za katero se je zelo zanimal. Nova priča proti Gajdi V aMiinchner Neueste Nachrichten* priobčuje bivši vrhovni poveljnik ru* ake armade v Sibiriji, generalporočnik Saharov, ki je bil nekaj časa tudi vo* jaški predstojnik takratnega generala Gajde, zanimive podrobnosti o svojem podrejenem vojaškem dostojanstveni* ku. Saharov je spoznal Gajdo L 1918r v Jekaterinburgu, in sicer v hiši neke* ga Ipatjeva, kjer je bil umorjen ruski car z rodbino. Takrat je general Šaha* rov zabeležil v svojem dnevniku ka» rateristiko Gajde, ki ni bila nič kaj povoljna. Ko je hotel admiral Kolčak uvesti v Sibiriji diktaturo, mu je stal Gaj da ob strani in si pridobil njegovo zaupanje. Kmalu nato je Gajda uspeš* no nastopil proti boljševikom pri Per* mi, za kar mu je admiral Kolčak po* delil čin general*poročnika ruske ar* madc. Že takrat je bilo znano, da je Gajda avstrijski dezerter in da je pp poklicu lekarnar. Nihče pa ni imel čas sa, da bi se točno informiral o njegovi preteklosti. Začetkom 1. 1919. se je Gajda po* kazal v pravi luči. Takratnemu sibir* skemu ministrskemu svetu je namreč poslal ultimativno zahtevo, da mora vlada načelnika štaba Kolčakove ar* m ade generalmajorja Lebedjeva od* sloviti in podrediti vse ruske vojaške edinice Gajdi. Gajda je zagrozil, da bo s svojimi četami v nasprotnem slu* čaju napadel mesto Omsk. Admiral Kolčak se je z njim pogajal in deloma tudi pristal na njegovo zahtevo. Ko je pa Gajda poslal vladi drugi ultimat, in ko je doživel s svojimi četami na bo* jišču popolen fijasko, je admiral Kol* čak zahteval, da se mu mora brezpo* gojno pokoriti. Toda Gajda ni hotel priznati Kolčaka za vrhovnega povelj* nika, dasi je bil sam ruski častnik. Za* to je izdal Kolčak povelje, naj se vza* me Gajdi generalski čin in vsa odliko* vanje ter se ga izključi iz ruske armade. Poleg tega je Kolčak odredil, naj Gajdo pod vojaško eskorto odpeljajo v Vladivostok in tzženo iz Rusije. V Vladivostoku se je Gajda zatekel pod okrilje zavezniških misij in se nastanil v vagonih. Ko so doživele protiboljševiške če* te na sibirskem bojišču poraz in ko je rdeča armada zasedla glavno mesto Sibirije, Omsk, je nastal v razvoju do* godkov popolen preokret. Dne 17. no* vembra 1919. je izbruhnil v Vladivo* stoku punt in Gajda je stopil na čelo upornikov. Njegove čete so obstojale večinoma iz brezposelnih Kitajcev, pristaniških delavcev, vojaških begun* cev in telesne straže. Oblasti so upor kmalu udušile. Pri tem jc bil ubit na* Čelnik Gajdinega štaba socijalist dok* tor Grigorjev. Gajda je bil na begu lahko ranjen. Pobegnil je v civilni ob* leki. V navzočnosti generala Saharova je dobil guverner Vladivostoka Ro*a= nov od admirala Kolčaka brzojavno povelje, da mora postaviti Gajdo in vse glavne krivce upora pred vojaško sodišče. V isti brzojavki jc bilo reče* no, da morajo biti vsi glavni obtoženci obsojeni na smrt. Gajda je bil kot re* čeno pod zaščito zavezniške misije in zato Rozanov ni zahteval njegove iz= ročitve. To priliko je degradirani ge* neral Gajda porabil in pobegnil v Ev* ropo. Lažni božji poslanik Pred sodiščem v Caenu v Franciji je te dni zaključil svojo-izredno pestro in pisano karijero Poljak TarIowski, edesn največjih pustolovcev svojega časa, sovrstnik proslulega Strassnova. Tarlowski, ki ga radi njegovih luni-parij zasledujejo policijske oblasti po vsej Evropi, je bil rojen v Galiciji. Sprva je bil preprost delavec, kasneje pa je stopil v neki jezuitski kolegij, od koder pa so ga kmalu izključili. Tarknvski se je nato klatil po raznih krajih Evrope in pobiral miloščino, enkrat kot samostanski brat, drugič za ruske emigrante itd. Vmes je nastopil parkrat tudi kot ženin in je opeharil naivne neveste večkrat za lepe zneske. Ko so mu postala tla prevroča, se je zatekel v Krakov in vstopil tam v neki samostan, da bi se »spokoril«. A samo za nekaj časa, zakaj kmalu so ga zopet postavili pod kap. Nato se je pojavil kot redovnik v Radevu na Ruskem. Nekega dne se je nalezel božje kapljice in je popoldne v pijanosti opravil službo božjo. Poslali so ga v blaznico, iz katere ga je rešila šele ruska revolucija. V Rusiji mu ni prijalo in odšel je na topli jug v Italijo. V Florenci so ga smatrali za vohuna in so ga zaprli. Kasneje se je pojavil na Španskem in je kot »škof iz Odese« pobiral prispevke za uboge rus- ke katoličane. Pobožni Španci so radi hodili k pridigam zgovornega m gostobesednega škofa in mu (prinašali obilnih darov za vernike, ki morajo trpeti pod boljševiškim terorjem. Par mesecev- kasneje ga vidimo v Franciji, le jer nastopa v Bordeauxu kot francoski vojni kurat, odlikovan z najvišjimi redovi. V Parizu si je pridobil celo naklonjenost najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, katere je vse. ogoljufal za čedne zneske. V Caenu je glu-mil zopet vlogo odeškega škofa in si na podlagi ponarejenih listin * i sposodil« velike zneske. Končno pa je policija prekanjenega lopova vendar razkrinkala in ga izročila sodišču. Tarknvski se je pred sodniki zagovarjal v latinščini in zahteval, da ga oproste, »da lahko nadaljuje svoje božje poslanstvo-'. Sodniki pa niso bili njegovega mnenja in so pustolovca obsodili na tri leta ječe Težak je krvnikov poklic Francoski krvnik Georgc Benit opisuje zanimive doživljaje iz svoje krv-niške prakse. Ko sem se odločil za svoj poklic, pravi Benit, sem bil trdno prepričan, da prevzamem službo, ki je nihče drugi noče opravljati. Pni mi je prišel pod roke rojak iz mojega rojstnega mesta Marseiila, ki sem ga poznal že od mladih nog. Težko je povedati, kakšni so bili moji občutki, ko je padla njegova glava pod giljotino. Dolgo sem razmišljal, ali naj ostanem šc nadalje na svojem mestu, ali pa da dam temu težkemu poklicu .slovo. Končno sem se odločil ostati pri - krv niškem poklicu in vestno opravljati svojo službo, pa naj se zgodi karkoli. Pozneje je postalo moje življenje neznosno, kajti neprestano so me preganjali fantomi onih, ki sem jih obglavil. Noč in dan vidim glave, ki so padle pod mojo sekiro. Posebno glava Marije Prevostove, prve ženske, ki sem jo obglavil, mi stoji vedno pred očmi. Marija je bila najlepša ženska, kar sem jih poznal. Prepričan sem, da bi bila sekira v mojih rokah omahnila, ako bi se mi bila ta krasna ženska v usodnem trenutku nasmehnila. Pred justifikacijo sem ji moral ostrici divne ivodre. Ko sem vzel škarje, sem za hip okleval. Marija se mi je prijazno nasmehnila, mi vzela iz rok Škarje in si sama ostrigla lase. češ da mi hoče neprijetni posel olajšati. Ko jc položila svojo lepo glavo na tnalo in čakala, da pade strašni nož, je jutranje solnce zadnjič obsijalo njene lase. Ta. prizor mi ostane vse življenje v spominu. Vsako noč vidim Marijo pred seboj in zdi se mi celo. da slišim njen nežni glas. - Kot zadnji, ki sem mu pomagal na oni svet, je bil zloglasni morilec Landru. Tudi njegova glava in strašne oči me neprestano zasledujejo. Drugi fantom, ki stoji noč in dan pred menoj, je mlad, eleganten mož, ki sem ga obglavil pred 17 leti. Obsojen je bil na smrt radi po- silstva in umora neke devojke. Nekega zimskega večera smo se zbrali na ne-obljudenem trgu v Versaillesu k justi-fikaoiji. Cim sem pristopil k obsojeneu, se je obrnil k meni in spregovoril z dr I tečim glasom; -Nedolžnega boste oo-slavili! Moda duša ne bo imela pokoja. Vedno bom protestiral proti smrtni obsodbi, noč in dan vas bom strašil. Ne dam vam miru, dokler ne boste dovolj občutili, kaj se pravi po nedolžnem umreti.- Njegove besede so bile tako prepričevalne, da mi je sekira omahnila. Krvnik histinktivno čuti, koga ima pred seboj ... pravega zločinca ali po nedolžnem obsojenega. Toda kot mehaničnemu instrumentu zakona mi ni preosta-jalo drugega, nego da hladnokrvno opravim svoj posel. Zamahnil sem in glava je odletela. Zdelo se mi je, da so oči justificiranega polne življenja in da me pomilovalno gledajo. Nekaj let pozneje se je res izkazalo, da dotični ni izvršil zločina, radi katerega je bil obsojen na smrt. Policija je namreč našla neko truplo, ki pa ni bilo identično s "truplom pogrešane devojke. Dotična devojka se je skrivala pred svojim ljubimcem, ki jo je zapustil, in ko je izvedela, da je bilo najdeno truplo, v katerem so spoznali njo, in da je policija aretirala njenega nezvestega ljubimca, je mislila, da je zaslužil kazen za to, ker jo jc zapustil. Niti vest o smrtni kazni jc ni ganila, da bi mu rešila življenje. Tako je šel nesrečnež po nedolžnem v smrt. Nekateri obsojenci so se vedli pred smrtjo cinično. Vrhunec cinizma, je dosegel morilec Landru. »Razočaran sem in težko mi je pri srcu,« je izjavil pod giljotino, »da vidim med množico, ki je prišla pogledat mojo usmrtitev, samo eno žensko. To pomeni konec romantizma. Mislil sem. da je v Parizu več pogumnih žensk, ki si bodo hotele ogledati na zadnji poti takega junaka, kakor sem jaz.« Usodne številke V reviji »Les Nouvelles Litteraires« jc izšel zanimiv članek o usodni vlogi, ki jo jc igrala v življenju lani umrlega romanopisca Rene Bovlesvea številka 14. Ko je zbolel, jc imel že sestavljen osnutek velike novele »Vzorni ljubimci«. Ostal je baš na 14 strani novele, ko so ga odpeljali v bolnico, kjer je bil operiran. Številka 14 jc sploh spremljala pisatelja vse življenje. V rokopisih, ki jih zbirajo za izdajo njegovega dnevnika, so našli med drugimi zvezek, datiran 14. aprila 1894, na dan, ko je mislil pisatelj izvršiti samomor. Bovlesve je vedel, da igra številka 14 v njegovem življenju usodno vlogo. Rojen je bil 14. apr. Tudi njegova mati je bila rojena 14. apr. Mati in sin sta umrla 14. aprila. V življenju slavnega pisatelja Viktorja Huga je igrala čudno vlogo št 13., ki sc je je bal prav tako, kakor Banville, toda zaman, kajti umrl je 13. in poleg 1 tega še v petek. V svojem življenjepisu llmrthiii i immdm*m mM mm---■JBFFTrrgn je Hugo sam napisal, da £a ta številka vedno preganja. Stanoval je v ulici Saint-Maur št, 13. V življenju maršala La Four d" Au-vergne se je često pojačala številka 3, Vsi važnejši dogodki so se pripetili tretjega dne v mesecu. V Pariz je pri^pt 1 3. aprila. Med mušket i ne je bil $i>r» 3. aprila 1745 in v polk d1 Afigoiimoi! tudi 3. aprila 1761. V življenju Napoleona in njegove rodbine je igrala važno -vlogo številka 17. Ime Napoleon Bonuparte sestoji iz 17. črk. Napoleon III. jc bil rojen IS0S. Ako seštejcniu številke njegov ega rojstnega leta, dobilo 17. Cesarica t: genija je bila rojena 1826, poročila sc iv 1. 1S53. V obeh slučajih dobimo zopet Š1 17. Od poroke do Napoleonovega pad^r* je minulo 17 let. Princ Viktor Napoleon je bil rojen 1872, Napoleon 1. je umri 1821. V obeh slučajih znaša vsota m. 17 V življenju burbonske vladarske rodbine je igrala važno vlogo št. 14. Kral.i Ludvik XIV. je stopil na prestol L 164 ; Njegova avtokratična vlada se pričerm 1661. Umrl je 1715 v starosti 77 let. Pu vseh teh letnicah in tudi pri njegovi starosti znaša vsota številk 14. X Volkovi napadli avto. Na cesti Bei* rut*B^gdad v Mali Aziji je krdelo volkov napadlo avtomobil, ki je radi deiekta ob* stal na cesti. Volkovi ^o raztrgali vse Štiri potnike, ki so bili brez orožja. Filmski igralci in sport Večina filmskih igralcev, najsiho zvezdnikov ali div, se v prostem času bavi s sportom. Sport je za filmskega igralca naravna potreba, zakaj krepča mu mišice in ohrani potrebno prožnost, na drugi strani pa preprečuje, da se človek preveč ne zredi. Zato je umevno, da večina glasovitin igralcev posveča svoj prosti čas spori!' Med prominentnim i filmskimi igralci naletimo često na odlične športnike, ki so poleg filma dosegli tudi na polju sporu odlične rezultate. Tako baje blovi Cha-r-les Rev kot teniški prvak v riolvwoodu. Slavni komik Ravtnond Griffitli je žc zmagal na neštetih avtomobilskih dirkah, izvrsten dirkač je tudi Reginald Deny. Popularni Harold Lloyd in simpatični Rod la Roque sta izvrstna nogometaša, s lov in režiser Milton Sills pa opasen boksar. Mihael Varkonv, ki. ga je pred leti zaneslo v Ameriko, posveča največjo pažnjo lahki atletiki. Pravilo, da je izvrsten tekač. Norma Shearer, Mary Philbin, Lil Da-gover in Ksenija Desni so izvrstne plavalke, dočim Konrad Veidt rad vesla. Tej panogi sporta sta udana tudi Roman Na-varro in Pavel Richter. Sloviti Tom Mis velja za najdrznejšega jahača Amerike, sijajni jahači so tudi \VlI!ams Hardt, Hoot Gibson fn Fred Tomson. Med divami izborno jašejo VHma Banky, L}-a Mara in Lya de Putti. Darujmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Vi grešite proti samemu sebi, če zanemarjate vaše telo* vaš obraz, vaše roke, vašo lase. Prava sredstva za negovanje lepote za vas m vašo obitelj so: FeUerjeva prava kavka* ika nomada za obraz in Feuerjevamila zdrav, zaščito koze z znamko J%,m znff^*° «Elsa:»: ona vam ohrani 5B*sa?« najplemeaitejfe mladost in lepoto, in kakovosti. veebujejo io dela gibko in barfu. mehansko preizku&me. nasto in se vpije v ko* <*°bro d^JOČe sestavu žo. Strmeli boste, kako ne, ter My toec* le-na. hitro vam gine jo pege, vadna toaletna mila. — mozolci, sojedci m rde* Poizkušajte enkrat: ca mesta in gube na koži. tElsa* hunijmo mlečno Fellerjeva mo&ia *El* milo; **Els&» rzzmenja* sa» pomatta za rast los kovo trulo; *E?s*tx> gtu zabranjuje ispadanje Cetinsko milo; «EIs8j> las, prerano osivelosr, boraksovo milo; cEIsa* odstranjuje prhljaj, de* katraiOVO mffo; «£bff» **, lase »eJike in mUo ^ m gibke m pospešoje rast ^ no boste hoteli upo. - i j t xi rabljati drugega mila. Za poizkus dva lončka eno ali po en lonček od Za poizkus pet kosov obeh po—q z zavojni* «eElaa» mila že z zavoj* no in poštnino vred gum m poštnino vred Din 38.— Din 52.—«. Te cene se razumejo le, če se posije denar vna. prej, ker se proti povzetju poštnina zviša za Din 10.—. Naročila nasloviti tOCno takole: Eugen V« Feller, lekarnar v Stubici Donjoj, EIsatrg št. 238, Hrvatska. MaKuIaturnl papir kg a Din prodaja uprava „Slov. Naroda" Otvoritev čevljarske delavnice Naznanjam, da sem poleg svoje trgovine s čevlji otvoril še specijalno delavnico za popravilo čevljev. Sprejemajo se v popravilo čevlji vseh tovarniških znamk in popravila snež* nih čevljev ter tudi izdelava vseh vrst čevljev po meri. Vsa dela se izvršujejo pod vodstvom priznanega strokovnjaka g. M. Peternela. Naročila in popravila se sprejemajo v trgovini čevljev, Sv. Petra cesta 6. Se priporoča M. TREBAR, Ljubljana, Sv« Petra cesta št. 6. Samo še danes, v petek s II. del in konec izvrstnega senzacijonalncga veselega tiima PARISETTE Drugi del je posebna celota za sebe in £a prav lahko razume tudi oni, ki pr= vega dela ni videl, še veliko boljši kot vprvero delu je v drugi polovici tega velezanimivega filma najboljši francoski komik, splošno priljubljeni Vsled ogromne dolžine filma se vrše predstave ob: ob 4-, 7., 0.15. Pri vseh predstavah kompletni orkester. Cene kot navadno nezvišane. Elitni Kino Matica, najudotraejši kino v Ljubljani. Tel. 124. Pazite na naš jutrišnji sporedi Premog — drva •ILIRIJA*, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 230. S/L Kontorist vešč slovenskega in nemškega jezika, stenografije, strojepisk ja ter vseh pisarniških del — išče službo za takoj. — Ponuda be pod «Kontorist/523» na upr. •Slovenskega Naroda*. Dva gospoda sprejmem na stanovanje, cv. tudi na hrano. Prednost imajo oni, ki imajo lastno posteljo in perilo. — Ponudbe pod «Snažna/530* na upravo «Slov. Naroda*. Dvignite pisma v upravi »Slov. Naroda*: «A. M. 7»; cCarica Teodora«; ^Družabnik 321»; cDobro kolo 48»; «KUvfr 461»; »Lokal 397»: »Nizka cena 462»; »Služkinja 388»; * Sigurnost 362»;