Št 2.	V Ljubljani, dnč 16. januarija 1902.	Leto XV.
Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide ilan poprej. Cena niu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domol|uba", Ljubljana, Semeniške ulice it. i. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 3.
Naša zavarovalnica.
Pri naših liberalcih gre tako po vrsti, kakor so hiše v Trstu. Najprej so se besno zaganjali v konsumna društva. Kjerkoli sc je katero ustanovilo, ondi so pretili — nc bode več dolgo trava rasla. Potem so prišle na vrsto kmetijske zadruge. Kjer sc je katera ustanovila, ondi — tako so trdili — pojde kmet na boben. Poleg tega so zabavljali na naše hranilnice in posojilnice. Zdaj šele se bode kmet zadolžil. I ako so se režali ob kmetsko. organizacijo. No. koliko je ta krik pomagal, koliko je to zaničevanje hasnilo, to je znano vsem našim bravcem. Konsumna društva obstajajo, kjerkoli so potrebna, kmetijske zadruge sc lepo razvijajo, hranilnice in posojilnice lepo poskrbe našemu kmetu za denar ob majhnih obrestih, kadar je v zadregi. Naši liberalci o vseh teh zavodih samo še škripljejo tako — bi rekli — izza vogla, kakor se srdi pijanec na svojega treznega soseda, ki noče ž njim v šnopsarijo.
Ali zdaj jim drugačna prede tem našim iiberalcem.
Slovensko ljudstvo vstaja na celi črti. Tudi svojo zavarovalnico si je osnovalo. Cemu — tako so rekli naši somišljeniki — naj bi šlo toliko denarja vsako leto na tuje? Cemu bi se stekalo na stotisoče goldinarjev v tuje židovsko-liberalne žepe? Domač denar ostani v domači deželi!
In osnovali so domačo „Vzajemno zavarovalnico", ki naj bi zlasti po slovenskih deželah stopala na mesto dosedanjih tujih zavarovalnic, katere so pri nas doslej imele mnogo dobičkov, ko je bilo pa treba plačati škodo po požaru ali toči, so pa najraje kar največ mogoče — odtrgale.
Že je preteklo leto, kar deluje med nami nova „Vzajemna zavarovalnica". Mirno je začela zbirati okrog sebe zavarovance in pridobila si je že lep krog društvenikov, ki so se je oklenili. Ali to je bilo seveda drugim bankam v škodo. Čutile so — zlasti nekatere — kako jim zavarovanci odpadajo in zato so si izmislili nov način, da bi udu-šili našo domačo zavarovalnico. Zabavljajmo — so rekli — na vse duške, obrekujmo novo zavarovalnico, sicer nam zraste čez glavo. In res, začeli so po „Narodu" in „Rodoljubu" udrihati po „ škofovi "zavarovalnici — kakor ji pravijo — da se je samih laži vse kadilo. Ali prišlo je še drugače. Gori na Dunaju je morala prenehati neka zavarovalnica, katero so prvotno imeli v rokah možje — poštenjaki, kasneje so se ji zajedli v meso sleparji, da so jo ugonobili. Ker je bilo pri tej zavarovalnici — rekli so ji „Unio catholica" — zavarovanih mnogo naših cerkvenih poslopij in tudi drugih posestnikov, so se bali liberalci, da se zdaj vsi ti utegnejo zavarovati pri domači „Vza-jemni zavarovalnici". Una bi pridobila — so si mislili — mi bomo pa sline cedili.
Tako se je tudi zgodilo. Od vseh strani, kakor čujemo, se oglašajo pri „Vzajemni zavarovalnici" novi zavarovanci in to naše nasprotnike tako tare, da v svoji nevoščlji-vosti ne ved6, kaj bi storili. Ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je obenem generalni agent banke Slavije — na kakšnem glasu je med nami ta banka, to vam je znano — torej Ivan Hribar se je tako daleč spozabil, da je zadnjič v deželnem zboru celo zaprosil vlado, da naj strogo preišče delovanje „Vzajemne zavarovalnice", češ, potem bo tega zavoda kmalu konec.
No, tudi mi smo s predlogom Hribarjevim zadovoljni. Ako visoka vlada resnobno misli, da je tu treba vmes poseči, kar stori naj to, kar je njena dolžnost. Mi smo prepričani, da je za zavod, kakor je naša zavarovalnica, vsekakor potrebno, da se natančno od časa do časa preišče in prevdari njegovo delovanje. Zato je že odbor sam poklical pred par meseci strokovnjaka od ene največjih avstrijskih zavarovalnic, ki je vse poslovanje preiskal in se o zavodu jako pohvalno izrazil. Seveda je govoril ravno narobe kakor naši liberalci; rekel je, da ima Vzajemna zavarovalnica vse potrebne pogoje za svoj obstanek. Ali če visoka vlada hoče ustreči našim liberalcem in želi preiskati vse delovanje naše zavarovalnice, je nam to popolnoma prav. Čim več nadzornikov, tem bolj gotovo in tem hitreje bo uspeval naš domači zavod. Mi smo in hočemo ostati pošteni ljudje, ki se poštene kritike nikdar ne branimo in ne strašimo.
Odtod nam torej ne preti nevarnost. Pač pa se je bati, da nam liberalni vetro-gončiči tega ali onega omahljivega somišljenika omajejo. In zares ne bilo bi čudno. Kaj vse so že pisali in govorili o naši zavarovalnici! V preslabih rokah jim je, premalo kapitala ima, premalo se bo razširila, ljudstvo bo pri njej škodo trpelo itd. itd. — vse karkoli si morejo izmisliti, vse so jej že podtikali. Doslej smo navadno molčali na take izbruhe liberalne lažnivosti. A v prihodnje bodemo od časa do časa tudi v tem pogledu našemu ljudstvu pojasnovali, zakaj se toliko ruje zoper domačo zavarovalnico.
Za danes samo še eno. Mi moramo — pravijo liberalci — ljudstvo svariti pred novo zavarovalnico. Radi verjamemo, da boste ljudstvo svarili pred našo zavaroval-
nico, ker čim več zavarovancev je pri nas, tem manj jih bode pri vas. Ali verjamemo pa tudi, da naše ljudstvo, kakor sicer, tako tudi sedaj ne poj de na vaš lim. Vas preveč pozna. Naj le počakajo liberalci še nekaj let, da se razpredemo po celi deželi in še dalje, potem bodo govorili že nekoliko bolj krotko in pohlevno.
Svojim somišljenikom po deželi pa zopet in zopet polagamo na srce, naj se ne dado slepiti raznim liberalnim agentom, marveč naj kakor doslej priporočajo in podpirajo domačo zavarovalnico. Ljudstvo vstaja in se hoče osamosvojiti. Tovariši! Ne glejmo ne na desno, ne na levo! Nič bati! Le pogumno naprej! Svoji k svojim!
Oklofutani liberalci v kranjskem deželnem zboru.
Dne 30. decembra je imel, kakor smo poročali, deželni zbor kranjski velezanimivo sejo, v kateri je reš.l začasni proračun in je bilo potem zasedanje preLženo na spomlad. Ker so liberalni časopisi, v prvi vrsti seveda »Slov. Narod« in »Rodoljub« o tej seji prinesli kar naravnost zlagana poročila, zato hočemo vso stvar tako porisati, kakor se je v resnici zgcd!a. Bravci naj potem sami presodijo, kdo je bil okl' futan, liberalci ali katoliško narodni poslanci.
Po sv. maši, katero je daroval kanonik g Kajdiž, sešli so se novoizvoljeni gg. poslanci v dvorani starega strelišča. Dež. predsednik baron Hein je pozdravil v slovenskem in nemškem jeziku dež. zbor v ime vlade. Naznanja zbornici, da je ceBar blagovolil imenovati dež. poslanca Otona pl. De tel a dež. glavarjem in njegovim namestnikom barona L i e c h-tenberga.
Dež. glavar stori na to obljubo v roko g. d< ž predsednika ter pozdravi poslanca kličoč: Bog blagoslovi vstrajno delovanje dež. zbora!
Novoizvoljeni deželni poslanci so nato storili svoje obljube v roke deželnemu glavarju.
Nato je bil sprejet predlog, naj se pobiranje doklad za 1. 1902. takoj vzame v razpravo, ne da bi se odkazalo odsekom, in je dež. zbor sklenil :
I. V pokritje primanjkljajev pri d>-ž. zakladu naj se^pebirajo od 1. jan. leta 1902 do onega časa, ko se dež.fproračun za leto 1902 končnoveljavno določi, sledeče deželne priklade:
1. 40% na doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mešta ter od mesa.
2 Samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 2 K od hektolitra.
3. 40% na doklada na vse direktne davke, iz-vzemši osebni dohodninski davek.
II. Dež. odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I. Najvišje odobrenje.
Nato se je oglasil k besedi načelnik katoliško-narodne stranke dr. Ivan Šusteršič. Obžaluje v imenu katoliško-nar. stranke, da je prilika deželnemu zboru sklepati samo o provizoriju. To kaže, da se deželni zbor od vlade nekako prezira. Deželnim zborom naj se da prilika, da ustavnim potom rtdno režijo svoje proračune in da tako vlada pokaže, da zaupa deželnemu zboru gospodarstvo z deželnimi dokladam', in da pride deželni zbor sam v položaj, skleniti proračun. Res je sicer, da ima deželni odbor razpolagati v okviru zakona, a ta okvirje dal odboru priliko, da po svoji lastni previdnosti z večino glasov sklene o porabi tega ali onega deželnega denarja.
Pri vpraianju provizorija se navadno gre za izraz zaupanja deželnemu edboru. Vimenu katoliško narodne stranke izjavlja govornik,da katoliško-narodna stranka nima zaupanja do večine deželnega odbora. (Katoliško-narodni poslanci pleskajo. Dr. Tavčar: Grozno! Še nismo videli! Dr. Brejc: Boste že še slišali!) Ako pogledamo šest let nazaj, vidimo, da je ta deželni odbor pristransko postopal. (Katoliško-narodni pcs'anci ploskajo, liberalci kriče.) Deželni odbor bi moral imeti v cčeh koristi cele dežele.
Postopanje deželnega odbora vzbuja obsodbo v ogromni večini naroda. Kako je postopal deželni odbor, kažejo nameščenja iz deželnega odbora v cestne odbore, v oktajne šolske odbore. Gledalo se ni na osobno sposobnost, gledalo se ni na to, če ima ljudstvo zaupanje do dotičnega. Če je bil tudi največji nevednež, če je bil še tako neznatna eseba, Se tako malo sposoben človek, da je bil le strankarski pristaš, in deželni odbor, katerega naloga bi bila, v take zastope imenovati nepristranske in sposobne može, ga je imenoval.
Zgodilo se je še več! Med volivnim gibanjem hodil je po deželi nek zastopnik deželnega odbora, ali vsaj obnašal se je kot takega, in agitiral je s 'em, da je izjavljal: xČe bodete z nami volili, bodite kaj dobili, če ne pa nič 1« (Klici: Škandal!) In javno jc izrekel: »Liberalcem groš, klerikalcem pa knof !♦ (Burni: Fej 1 klici od kato-li&ko-narodne strani.) O J kar vlada ustavno življenje, ie v nobeni deželi niso čule od deželnega odbornika teko breisramno cinične besede.
Pri t.h besedah so planili liberalci po koncu in pričeli biti ob mize. Tavčar je vpil: Kaj tacega ne
prenesem! Katoliško narodni poslanci so burno ploskali. Hribar vpije: Preklicati! Prej ne bode govoril!
—	Liberalci kriče, da mora dr. Šusteršič svoje besede preklicati. Katoliško-narodni poslanci kličejo: Tavčar naj prekliče! —- Liberalni poslanci vpijejo: Preklicati! Škandal! — Tavčarjeve besede so škandal! — Dr. Šusteršič Tavčarju : Izdajalec! Burno ploskanje na Btrani katoliško-narodnih poslancev. Liberalci vpijejo dalje : Preklicati! — Dež. glavar: Prekinem sejo, dokler ne bo miru. Deželni glavar stopi s svojega sedeža in gre mirit. — Hribar: Preklicati!
—	Dr. Bre-c: Tavčar je čul, kar je zaslužil! —Tavčar: Ne dam nič za preklic! Smeh pri katoliško-narodnih poslancih. Tudi galerija se je umikanju liberalcev priči U rogbt'.
Dr. Šusteršič nadaljuje: Besedo dr. Tavčarjeve: »Liberalcem groš, klerikalcem knef« so vzbudile ogorčenje v celem narodu, ogorčenje povsod, koder ša bije srce za poštenje. (Hrupno odobravanje ) Ali ima deželni odbor razpolagati s strankarskim denarjem? D.želni odbor r.zp.laga s teško prihranjenimi denarji, žulji našega kmeta in obrtnika, in da bi se ta denar strankarsko rabil, proti temu protestiramo, in prepričani smo, da bode ta protest našel navdušen cdmev v celi naši domovini. (Katoliško narodni poslanci ploskajo.)
Do danes niso bile preklicane označene dr. Tavčarjeve besede, do dan es tudi nismo čuli, da bi bildeželniodborzanikaltebesede.
Do danes se niso našli člani večine deželnega odbora, ki bi izjavili, da to, kar je Tavčar, govoril, je sam govoril, in naj nosi tudi sam vso odgovornost. Prijetno je s tujim denarjem gospodariti, in od tega še sam nekaj dobivati. Tri četrtine dež. denarja je klerikalni denar. Vsak dež. odbornik je plačan za to, da nepristransko izvršuje svoj posel. V sedanjih razmerah ne moremo imeti zaupanja v dež. odbor, ker noben dež. odbornik ni zavrnil dr. Tavčarjevih besedi.
Primerna posledica bi bila za katoliško narodne poslance, glasovati proti provizorju. Upravičeni bi bili do najostrejših korakov, dokler se one Tavčarjeve besede niso preklicale, in naše ljudstvo bi te naše korake odobravalo.
M. smo konservativna vzdržujoča stranka, a bomo s skrajnostjo nastopili, ko bomo prisiljeni do brezobzirnosti. (Tavčar ropota. Dr. Šusteršič: Gospod deželni glavar, ali imam besedo?) Glasovali ne bomo proti proračunskemu provizoriju, da se nam ne bo očitalo, da deželi nočemo dati, kar potrebuje, in l^er smo čuli, da mora biti sklep dež. zbora jutri že na Dunaju. Nočemo že danes izvajati vseh posledic iz položaja, ki je vladal tu skozi 6 let, ker hočemo čakati, da se bodo morebiti razmere vendar izpre-
menile in da se bodo v deL rboru Se našli gospodje, ki bodo upoštevali, da zastopamo ogromno večino naroda, da mi tu zastopamo slovensko ljudstvo. (Tavčar: -Kaj smo mi zastopniki ciganov?« Hribar: »Kaj pa mi zastopamo?« Dr. Schweitzer: »Prmligirane kaste !« Klici: »Banko Slavijo!« Hribar: Nerazsodna masa! Šusteršič: Kdor ni pri »Slaviji«. je p« nerazsodna masa!
Ako se to ne to upoštevalo, nastopili bomo pot brezobtirne opozicije in zasledovali bomo to pet s tisto želeano vztrajnostjo, katero od nss zahteva večina ljudstva na Kranjskem! (Burno odobravanje na strani katolišk h narodnih poalancev in na galeriji. Tavčar upije na galerijo.	(Konec pnh)
f Župnik Jožef Voglar. V nedeljo pred sv. tremi kralji ob ' , 11 zvečer je nehalo biti zlato srce so-drazkega župnika. Toda to srce je bilo skrito v nepnkupni zunajnosti in jezik ni nikdar izdal, kaj je v prsih bilo. Biti je moral že velik prijatelj pokojnika. da je smel nekoliko pogledati tje notri. Skrivale so se v njegovem osrčju te-le vrline: ljubezen do kmeta in reveža, saj je skoro vse razdal, razposodil brez obresti: koliko so farovški konji zastonj zvozili, je težko povedati, pomagal je. kjer je le mogel. Bil je kremenite možatosti, kar je rekel, je bilo pribito. Vnet za lepoto hiše božje in posebno cerkvene obleke. Previden in prizanesljiv je čudovito premagoval svojo močno naravo. Se tako veliko razžaljenje je znal prenesti in ni zunaj pokazal. ako ga je kaj znotraj zbodlo, odpuščal je tudi svojim največjim razialnikom in ni nikomur kij očital. Sodraški liberalci so ga nekako smatrali svojim zaščitnikom, toda vidi se. da so ga malo poznal:. lato naj jim bo očitno povedano, da jih je ur dna svoje duše — ne sovražil — ampak z a n i-čeval. — Ker je bil čez 25 let v Sodraiici. je ie vedel zika;. Ta moi. kogar list je bil bel in neoma-ierevan v knjigi iubovskega stanu, je toraj šel po svoje piačikv Novega leta dan je bil slovesno oskrbljen s sv zakramenti umirajočih. Ribniški dekan v spremstvn treh duhovnikov s prižganimi svečami mu je ioaesti sveto popotnico. Sodraiko dobro ljudstvo >e ih:ek» v skrbi za svojega očeta in prav obilo tnohlo zanj. Toda njegove are so bile soštete. V srečo je 2i sobcatov in neštevilno ljudstva ix domače in rajih iapsm spremilo njegove telesne ostanke na kraj mira. In zdaj počiva tam p<xi lepo Veliko gora. obrnjen tje eori v krasno svojo rojstno Na-keisko farv\ njegov dak ta; pa plava um gori v rajskih všivak m nag proš. za svojo zapuščeno so-čraiko čredo. — Krnmpestar.
Listek.
Jezuškov odgovor.
(Po Hattlerju priredil Lorro.)
(Konec.)
3. Oče Klemen pri jaslicah
Oče Klemen je bil čez nekaj minut že v erkvi; bila je natlačeno polna pobožnih molivcev. Na velikem oltarju je gorelo veliko sveC, in prijetno kadilo se je v oblakih dvigalo preti nebu.
Klemen se je prerival skozi množico, da je priiel do jaslic, ki so bile čisto spredaj pri obhajilni miti sredi lepih cvetic.
•To ti je res prav otročja mieel, me ob tej uri pošiljati semkaj,- si je mislil. »No pa na) bo. da ji le naredim malo veselja.«
Med temi mislimi ogleduje oče Klemen mnogoštevilno množico ljudi okr« g stbe. Videl je, kako »o verno klečali, pripog.bali glavo ,in sklepali roke k zbrani molitvi. Opravilo svete noči se je ie pričelo, mašniki so v slovesnih oblekah vršili svete skrivnosti. S kora so donele lepe božične pesmi, kakor so jih nekdaj ptli angeli na betlehemskih Ir.adah.
Id pred seboj na borni slamict je videl ležati ljubeznivo podobo nebeškega Deteta, ki se je tako ljubko smehljalo in iategnlo proti obiskov dlcsm svoje ročice, kakor bi jih hotelo stisniti na svoje nebeško srce.
Klemen je dolgo gledal; nekam blagodejno je vplival U pogled na niegovo trpele očetovsko srce.
Kaj se je godilo okrog njega in pri oltarju, na to ni paul.
Kar poneha petje in popoln* tihcU zavisi« po hiši b<i|i; to ga vzdramt iz niegove namišljen osti v jaslice. Ozre se k oltirju; ondi se je ravnokar duhovnik cbrnil k ljudstvu, da mu v kratkih begali pojasni pomen svete noči IV kritni se je z znamenjem svetega krža in z gtnjenim glasom p novil benede. ki jih je angel go oril beikbemskm pa-stiroem: »Ne bojte se. zakaj glejte, oznanim vam veliko Teselje, ki bo vsemu ljudstvu«; potem je te besede razložil in rekel, da to TeaeJje. U t laiba v»lja ie danes vsem, ki jo iščejo pri usmiljenem Jeaušku.
Na očeta Klemen« »o naredile te besede nenavaden vtis. nehote se je p.-vmakml nekaj korakof naprej, da bi bolj ruuroel besede prebenreve o to-Stal je nepremično, poslušal natanko vsako
besedo in takorekoč kar pil veselje vase, vsrkaval tolažbo, katero je božje Dete prineslo s svojim prihodom na svet. Slo mu je prav do srca in mu delo zelo dobro.
Ko so se zadnje besede poizgubile po širnem cerkvenem prostoru, položi Klemen svojo levico na prsi, z desnico pa si podpre glavo. Bil je zamišljen, globoko zamišljen.
Ko ob koncu svetonočnega opravila potihne petje, šele dvigne glavo in vidi, kako verniki pristopajo k obhajilni mizi in prejemljejo ondi sveto obhajilo; trdna vera in iskrena pobožnost sta jim odsevali z obraza.
Oče Klemen je pred leti tudi klečal ondi. Na to je sedaj mislil in svojo pobožno mater, ki ga je peljala k njegovemu prvemu obhajilu, in na svojo verno ženo, ki je tudi velikokrat, velikokrat klečala tamkaj, in na svoje dete, na svojega otroka, ki je ležal na smrtni postelji; in tedaj se tudi spomni, kaj mu je Blandina malo poprej rekla: z materjo je prejšnje leta molila zanj.
Silna bolečina mu pri tej misli pretrese dušo. Dolgo časa stoji ondi globoko sklonjen; in v očeh so mu zalesketale solze. Moteč jih obrisati, dvigne glavo in še le tedaj opazi, da je bila cerkev že skoro prazna in luči na oltarju pogašene; le jaslice so svetlo obsevale goreče sveče.
Skoro nehotč so spusti na kolena; klečeč pred jaslicami izgovori le te besedo: »O Bog«, je rekel »o Bog, ki sem te že zdavnaj zapustil, daj mi nazej mojega otroka, in hočem se zopet povrniti k tebi!«
Pritem se mu pekoče solze drsele po licih in kapale na obhajilno mizo.
Še nekoliko trenutkov je ,ostal tako ponižno klečeč kred Bogom. Potem je vstal in odšel. Pred cerkvenimi vrati v leseni lopi je stal pohabljen revež; dal mu je bogato miloščino in hitel domov.
4. So li bile sanje ?
«No, kako je?» — To so bile prve žalostne besede, katere je izpregovoril oče Klemen, ko mu je Tereza odprla hišna vrata.
»Blandina je spala, odkar ste vi odšli. Šele sedaj se je zopet vzdramila. Vidi se ji, da jo je spanje pokrepCalo.«
Nekoliko pomirjen je stopal Klemen hitrih korakov po stopnjicah k postelji svojega otroka. »Me dolgo ni bilo nazaj, kaj ne, ljubo dete?«
»O ne, ne«, odgovori Blandina, in njene oči in ves njen obraz se zjasni pri teh besedah. »Saj je bilo tako lepo, tako lepo.«
»No ja, Jezušek je bil v resnici tam«, pravi Klemen in se izkuša smejati.
«Vem«, odgovori veselo Blandina; »vem to; bil je še lepši, kot prejšnje leto."
Oče Klemen jo ves začuden pogleda in šele tedaj opazi veseli izraz na njenem obličju. »Kako to veš?«
»Saj sem bila z vami v cerkvi.«
In očeta iznova obide žalost »Oh, ubogi otrok se že meša", misli sam pri sebi in hoče reči še nekaj pomirjujočih besed. Toda hčerka ga prehiti:
»Poslušajte, oče, in mi potem povejte, če ni bilo res tako.«
»Bodi mirna, hčerka moja, bodi tiho, moja Blandina!«
»Saj sem čisto mirna«, pravi dekliea skoro užaljena.
»Seveda! No, kaj si hotela povedati?«
»No le poslušajte!« pravi Blandina z živahnim glasom. »Šla sva v cerkev; bilo je ondi veliko, veliko ljudi. Na koru se je lepo pelo. Pri oltarju so bili duhovniki v slovesnih oblekah. Midva sva se prerila skozi množico prav do jaslic. Kako lepe so bile ondi lučke in kako lepe cvetice! Zlasti lepo je bilo drevesce, ki se je ravno nad Jezuškom pripo-gibalo «
»Bila je palma«, pripomni oče Klemen, ki jo je začuden poslušal.
»Že res, palmovo drevo z dolgimi širokimi listi. Potem je eden duhovnikov ne daleč proč pridigoval. Vi ste pa poslušali in meni se je zdelo, da ste bili zelo žalostni.«
To pripovedovanje je oieta hudo genilo. Popolnoma presenečen pogleda Blandini v obraz in pravi s tresočim glasom:
»Ali tudi veš, kaj je govoril tisti pridigar?«
Blandina potegne z roko očeta bližje k sebi in mu nežno pravi: »Rekel je, da vas bo nebeško Dete potolažilo.«
Očeta je nekaj pretreslo kakor neka groza, ko mu je hčerka povedala tudi to.
»Potem sva ostala še dolgo v cerkvi«, je nadaljevala Blandina, »tako dolgo,, da so pogasili vse luči. Potem ste vi stopili k Jezušku in pred njim pokleknili, jokali ste in rekli: »O Bog, daj mi Blandino nazaj, in za vedno hočem biti tvoj!«
Oče Klemen je prebledel. Začuden vzklik se mu je izvil iz razburjenih prsi.
«Da, da«, govori Blandina zmagonosno dalje, »to ste mu rekli. Toda videla sem, da odgovora Je-zuškovega niste čakali.«
»Odgovora ?«
»Seveda, ljubi očka, Jezušek vam je odgovoril.«
»Moj Bog!« vzlikne Klemen zmeden; »moj Bog, kaj mi je mogel neki reči?«
»Rekel je: pridi najprej ti k meni!«
Tu pade oče na svoja kolena in položi močno ganjen svojo glavo na Blandinino posteljo. Ta pa položi kot igrajoč svojo roko na njegovo glavo in nadaljuje:
»In ko sva prišla iz cerkve, ste dali ubogemu Martinu zlit in ste mu rekli: »Moli za Blandino in za me!«
Pri teh besedah se oče Klemen ni mogel več premagovati, vstal je, objel svojoga otroka in ga poljubil na čelo; solzam, ki so mu silile iz oči, ni več branil.
Odkcd jo Blandina vedela vse to? So li bile sanje ? Ali ji je povedal Jezušek ali njen angel varih ?
V jutro svetega dno je klečal v župni cerkvi nedaleč od jaslic pri obhajilni mizi ugleden mož v praznični obleki. Dolgo je molil ondi in potem prejel sveto obhajilo s toliko pobožnostjo, da so se vsi, ki so ga videli, zgledovali na njim. Bil je Blandinin oče!
Blandinino zdravje se je polagoma obrnilo na bolje. Zdravniki so dobivali vedno več upanja, da ozdravi. In predno je potekel mesec, je klečala zop.t ob očetovi strani na onem mestu v župni cerkvi, kjer je pred letom z materjo molila zanj. Takrat je bila iskrena molitev zahvale, ki Be je iz dveh srečnih Brc dvigala proti nebu, da je poslalo Blandini prejšnje zdravje. Oie je dobil nazaj svojega otroka in dobri pastir svojo izgubljeno ovčico.
Don Bosko in njegovi zavodi
Kdo še ni slišal imena »Don Bosko«, besede »Salezijanci«, katera v zadnjem času doni kot rešilna tromba po celem svetu? Ime Don Bosko tolaži srca ubogih sirot, ki brez očeta in brez matere prihite v njegovo naročje in prosijo pomoči. Don Bosko kličejo sredi Južno-Amerikanskih gozdov ubogi neverniki, zapuščeni divjaki, ki stegajo svoje roke proti Italiji in prosijo rešenja. Ime Don Bosko izgovarjajo s častjo in spoštovanjem nesrečni gcbovci, ki prejemajo zadnja tolažila od blagodušnih sinov in hčera velikega dobrotnika, ki so polni njegove ljubezni zapustili ljubo domovino, se napotili v daljne ptuje kraje, se zaprli v kužne bolnišnice, da ondi strežejo ubogim trpinom in jih tolažijo z mislijo na večnost ter jim preskrbujejo živež in obleko. Bcs:da Don Bosko , se sliši po šolah, kjer njegovi sinovi vodijo kot ljubeznivi učitelji mlade učence po poti vede in jim pripravljajo prostor sredi državljanskega življenja. Beseda Don Bosko se sliši po delavnicah med delavci, ki so izšli iz njegovih zavodov kot iz-vežbani mojstri, vrli državljani, neustrašljivi kato-
ličani, ki sedaj ustanavljajo krščanska društva -društva, ki imajo na čelu velikega Don Boska. Don Bosko se proslavlji v knjigah; Don Bosko se poveličuje po časopisih. In kdo je ta veliki dobrotnik kogar i.ne se je v štiridesetih letih razširilo po celi zemlji? — Don Bosko je oče ubogim, vodnik in svetovavec plemenitašem, tolažnik žalostnim in obup. nim, luč onim, ki bo zabredli v brezdno teme, ki-žipot onim, ki stopajo po poti kreposti. Njegovo oko meri proti nebu: njegovo upanje je nebo; nje. gova pomeč Marija Pomočnica. On ne vidi razločka med ljudmi; njngovo srce utriplje za vse. Njegovi misel so ubogi, in za te je odprl zavetišča in delavnice; njegova misel so premožni in plemeniti, in za te je pripravil zavode in šole; njegova misel bo bo odraščeni, in za te je odprl večerne šole; njegovi misel so nedolžni otročiči in te je poklicjl pod svoje krdo, v otroški vrtcc. Kako velik je Don B sko!
Opisovati življenje tega dobrotnika človeštvi, bi bilo preobširno. Opustimo tedaj njegovo rojstvo, njegova ctroška leta, njegove kreposti, njegov vrli živi značaj in poglejmo nekoliko njegove ustave, Saj je to za nas tem bolj zanimivo, ker so se lansko leto tudi v naši deželi naselili »Salezijanci« (v Rudniku pri Ljubljani.)
Don Boskovi zavodi so: 1) Praznični ora-torij ali otroški vrtec. — Ako se podaš v kak kraj, kjer delujejo Don Boskovi sinovi, mislil bodtš sam pri Bebi: Mirno je to mesto. Tu se ne vidi otrok, ki bi se klatili po ulicah. Ako pa greš potem dalje proti salezijanskemu zavodu, slišal bodeš ie od daleč vpitje, vriskanje, petje in godbo. Neka radovednost te vleče do poslopja, od koder prilnja to vpitje, in kaj opaziš? Mali otroci in dečki, bogati in revni se prekucujejo in tekajo po širnem dvorišču. Nekateri se ujcajo na gugalnici, drugi plezajo po vrvi, zopet drugi se sučejo na vrtilniku ali pa skačejo čez skakalnico. Tu se sprehaja krdelo otrok s svojim ka-tehetom; tam na klopi sedi množica dečkov, ki i svojim katehetom prepevajo vesele pesni: — vsak ima svoje opravilo. Skrbno oko nadzornikovo čuva, nad njimi.
Kcmaj je ura sedem, je že oratorij napolnjen. Ob pol osmih zazvoni. Djčki se mimo zberejo na določenem prostoru blizu katehetov, ki jih spremljajo v cerkev. Dva ali trije duhovniki spovedujejo. Veliko dečkov se približa k mizi Gospodovi in se pokrepča z angelBkim kruhom Med sv. mašo se moli razločno in počasi sv. rožni venec in litanije, medtem ko s® med sv. obhajilom prepevajo sv. pesmi. Po s»e" maši se med bolj pridne razdeli zajutrek.
Ko mine sv. maša, začne se iznova igranje nadaljuje do pol dvanajstih. Zopet zazvoni in dečki se vrnejo vsak na svoj dom.
Ni Se ura eno, je oratorij zopet napolnjen. Začnejo se nove igre. Godci vzamejo glasbena orodja; začne se otroški koncert in mala loterija. Ob šestih jih pokliče zvon. Dečki se zberejo in gredo spa-rotna v cerkev. Tu se razlaga pol ure ki S 'anski nauk, nato so poje par pesni, kojim sledi pridiga in blagoslov.
Opravili so svojo nedeljsko pobožnost in zaslužili so pridni dečki kakega poseboega razvedrila. Zberejo se v gledišču. Umetno ubrani glasovi močne godbe, pretrgajo šunder mladih paglavcev. Ko konča godba, se vzdigne zastor, in mladi izgralci kažejo svojo umetnost ter s svojim kretanjem in govorjenjem očarajo ne le obilno število dečkov, marveč tudi zunanje odlične osebe, ki se pridejo radovat z nedolžnimi otrooi in občudovat Don Boskova dela. Po predstavi (okoli 9 ure) se vrnejo domov.
Lahko bi napolnil oele strani, ako bi hotel opisovati koristi, ki jih donašajo ti vrtci neizkušeni mladini. V dokaz naj bode število dečkov, ki obiskuje Štiri oratorije v Turinu, — število, ki presega šest tisoč otrok.
2.) Večerne šole. — Vsak večer se zberejo v otroškem vrtcu bolj odrasli mladeniči, delavski učenci in dijaki višjih šol, da se ondi uče različnih ji z kov, risanja, petja, dramatike, računstva itd. Na ta način se odvračajo od večernega pohajkovanja.
3) Dnevne šole. Po vseh krajih, kamor je posvetila luč Don Boskovih del, zlasti pa na Laškem, Francoskem, Angleškem, Španskem in v Ameriki, so se odprli hospici za one dečke, katerim revščina ne pripušča obiskovati državnih šol. Razun teh se je oJprlo mnogo zavodov za premožne; za one, katerih krščanski stariši ne puste v brezverske šole, kjer se zasmehuje krščanska vera, kjer je baje sveti križ vzrok dijaške raztresenosti in nepa^jivosti. Te šole obsegajo štirirazredne ljudske šole, gimnazijske in tehnične razrede. Po želji nekaterih škofov so tudi sprejeli pod svoje vodstvo nekatera semenišča. Tudi državnih šol jim ne manjka.
Poljedelske šole (Colonie agricole).— V času, ko je poljedeljstvo začelo cvesti, bilo je treba tudi poljedelskih šol. Ustanovile so se nekatere na Laškem, Francoskem in v Ameriki. Velike koristi so te šole za deželo.
5,) Delavnice. — Don Bosko ni mislil le na učečo se mladino; njegovo oko je segalo tudi v delavske kroge. Videl je, koliko je delavcev, ki so radi pomanjkanja poštenih mojstrov zgubili vero in se zakopali v temo nevednosti. Zato je ustanovil razne zavode in učilnice za one mladeniče, ki se žele posvetiti rokodelskemu stanu. Ni rokodelstva, katerega bi tu ne našel. Razna rokodelstva imajo večerni pouk, kjer se uče jezikov in se izvežbajo v
vseh potrebnih znanostih. Don Boskove delavnice poboljšajo stanje ubogega rokodelca.
Iz tega vsakdo lahko opazi, kako velik dobrotnik človeštva je Don Bosko. Njegovo oko zrč na celo človeštvo. Svet potrebuje učenjakov, in teh najdeš med Salezijanci, ki pošiljajo iz svojih petindvajset tiskarn brezštevila knjig. Svet se bavi z jeziki, z bogoslovjem, z modroslovjem, z matematiko, z godbo itd., in v Salezijanskih bukvarnah najdeš za to primernih knjig. —■ Svet potrebuje poštenih delavcev, in ti se vežbajo v salezijanskih delavnicah, da potem izidejo med svet in pomagajo delavskemu stanu. — Svet potrebuje krščanskih učiteljev in teh ne manjka po salezijanskih učilnicah, teh ne manjka med svetom, ki po nazorih, katere so prejeli v salezijanskih zavodih, vzgajajo mladino. Svet potrebuje duhovnikov, in te najdeš v družbi Salezijancev, te najdeš med svetom, ki po načelu velikega Don Boska poučujejo nevedno ljudstvo in proslavljajo človeškega dobrotnika.
Veličastno res je Don Boskovo delo. Štiristotisoč dečkov se hrani v njegovih zavodih pod krilom krščanske vzgoje, kjer se utrjujejo za svetne borbe. Istotoliko deklic se hrabri v zavodih Don Boskovih sestra, imenovanih »sestre Marije Pomočn:ce«, da potem izidejo kot poštena dekleta, dobre gospodinje, skrbne učiteljice mladine. Kako veliko je delo božjega služabnika, človeškega dobrotnika, neumrlega Don Boska!
Naj bi se tudi med Slovenci Don Boskova misel razširila, mnogo zavodov vstanovila in obilnega sadu'obrodila 1	J. V. Sal.
Vsakdanje laži.
Mož (prišedši nekoliko pozneje kot navadno h kosilu): „Ne zameri, ljuba ženica; veš, nisem dobil tramvaja, sem moral pa peš priti."
Žena: „Tako? — Poglej no, vozni listek za
tramvaj si stresel iz žepa!"
Mož (v zadregi): Jaz — mhe — (se ohrabri) no seve, zamudil sem se pač drugje - kaj pa je zato?"
Žena: „0, zelo veliko! - Mene si nalagal, mene, — oh!" (Bridko zajoka.)
Mož (nevoljen): „Mina — čemu to? — Smešno! Kolikokrat si se že ti zlagala!"
Žena: „Jaz? Oh! Jaz — ojej! Meni kaj takega reči. To je neznosno! Jaz nikoli ne lažem!"
Mož: »Kaj, ali staviva, da se boš_danes.najmanj
še šestkrat?"
Žena: »Ljubi mož.'.." (Gleda ga užaljena, da se njej more pripisovati kaj tako strašnega.)
Mož: „Glej, kakor hočeš. Jaz ostanem pri besedi — če dobim stavo jaz — ne dobiš nove obleke, ki sem ti jo že obljubil, jaz bom samo štel, kadar se zlažeš."
Žena: „Ljubi mož — jaz —"
Mož: rTiho! Eden gre. Prosto!* (Imenitna gospa, naše Mine prijateljica in tekmovalka v obleki, vstopi.)
Žena (prisiljeno vesela): »O. draga prijateljica, kako zelo sem te vesela, da te vidim!"
Mož: (šteje glasno): „Prva."
Žena (se ozre nanj): „No, vsaj nekoliko sedi!"
Vasovavka (sede): „Hvala! Prišla sem namenoma semkaj, da bi te prašala, kako mi stoji moj novi klobuk."
Žena: „Čudovito: jaz se ga kar nagledati ne morem."
Mož: rDruga."
Vasovavka: „Res, iz druge številke je klobuk; kupila sem si še enega drugega z modrimi trakovi; tistega ti pokažem jutri."
Žena: »Prav; hudo me bo veselilo."
Mož <zasc, a vendar tako, da ga žena sliši): .Tretja."
Vasovavka: „Saj menda greš na ples prihodnji četrtek! Ce ti je ljubo, pojdem jaz tudi, da bom v tvoji družbi, ki mi je tako ljuba in draga."
Žena: .0 prosim, prav veliko veselje bo zame."
Mož: .Četrta."
Žena: rTudi' jaz sem tvoje družbe vedno zelo vesela."
Mož: _Peta."
Žena (v veliki zadregi!: ,Prosim — prosim, saj mi oprostiš, da se za trenutek umaknem — kar naenkrat mi je tako slabo." (Gre v svojo sobo)
Mož: ..Šesta! — Jaz sem dobil!" (Tleskne z rokama in poskakuje od veselja.)
Vasovalka debelo gleda ter z glavo zmajujoč odide: ko zapre za seboj vrata, mrmra sama zase: „Kaj neki imata ta dva?"
Politični razglei
Državni »bor se ne snide, kakor poroča vladi precej blizu stoječi dunajski list, 20., namreč šele 28 januarija. S tem hoče vlada dobiti potrebnega čjsa za pogajanje med Nemci in Čehi. Če bi se že iz priprav za to posvetovanje pokazalo, da ni pričakovati ;od spravnih dogovorov nikakega uspeha, vlada državnega zbora sploh ne Bklide več k rednemu zasedanju Temu nasprotno se trdi v vladnih krogih, da se zbornica snide na vsak način, samo to še ni določeno, kdaj. — Za spravo se prirpavljajo na obeh straneh z občutkom, da ne bo nič; dobro voljo hočejo pokazati razun vsenemcev vsi, toda vedo pa, da bo trud zopet zastonj.
Ogrski politiki, ki trobijo v rog Szellove vlade, zavzemajo zelo čudno stališče napram opravičeni zahtevi vseh poljedelskih krogov v naši monarhiji, naj se namreč pri prihodnjem sklepanju trgovinskih pogodb odpravi zloglasna klavzula glede uvoza italijanskih vin. Ljudske zastopnike, ki v tem oziru tolmačijo želje vseh avstroogrskih vinogradnikov, nazivajo s sovražniki troiveze, opiraje se na izjavo italijanske vlade, ki pravi, da bo le v tem slučaju Se sklenila pogodbo z Avstro Ogersko, ako se ji pusti dosedanja edina ugodnost, ki jo imajo od nje Italijani, namreč glede izvoza vina v našo monarhijo. Ogri se na naše koristi v tem oziru nočejo ozirati, da le ne izgube ,dobregal zaveznika — Ita lija in Francija se nekako zbližujeta, zato bo nekateri, zlasti berolinski krogi boje, da je trozveza v nevarnosti in da pride do zveze med Italijo in 1 ran cijo. Povod k temu so dale neke besede francoskega poslanika v Rimu, katere tolmačijo kot za nekako napoved nove zveze.
O priklopljenju Bosne in Hercegovine se še vedno tupatam izproii kaka beseda. K'isija ni ravno nasprotna, Nemčiji in Italiji pa ta misel ni nič kaj všeč.
Naučni minister dr. vitez Hartel je prosil sv. očeta za razdelitev čeških fikcfij. Odgovor i je sveti oče, da bode zaslišal škofe, ki imajo pri tem prvo besedo.
Budgetnl odsek jc 8. jan. zopet začel z razpravo o državnem proračunu. Na predlrg nač-lnika dr. Kathreina, katerima je pritrdil tudi linančm mi nister, se je sklenilo, da se bo o proračunu z t leto 1901, ker je doba že potekla, razpravlialo ravno tako, kakor o proračunih prejšnjih treh let.
Na Štajerskem b )do letos deželnozborske volitve. Treba bo ob tej priliki trdega dela. ker bodo z nemikutarji vlekli tudi •liberalni* Slovenci.
Na Ooriikem sta mandata Klavžarja in Treta razveljavljena. Končni uspeh volivne borbe je. da liberalci nimajo nobenega deželnega odbornika Dr. Tuma, njih vodja, ni več prišel v deželni odbor. Radi razveljavljenja imenovanih mandatov b deta novi volitvi v dveh volivnih okrajih in skoro gotovo bodo v obeh prodrli pristaši protiliberalne struj-\
O. jan. se je na Dunaju ob velikanski udeležbi vršil shod zaupnikov krščansko-socijalne stranke na Niije Avstrijskem. Ogromno udeležbo priznavajo celo nasprotniki. Najvažnejše je bilo poročilo podane« L^echtensteina o političnem položaju. Po njegovem mnenju je ta brezupen, ker je zbornica popolnoma brez moči in ne more niti uveljaviti novega volivnega reds, kakršen bi bil sposoben, da se napravi potrebni red, na drugi strani pa imata ceaar in vlada pomisleke proti premembi ustave. Za njim je mej drugimi govoril posl. Schneider, ki je koncem svojega govora rekel: »Nikakor ni izključeno, da se prej ali slej ustavi ustava, potem pa pride na vrhunec biro k rac i ja: za njo pa iidje, ki bodo znali izkoristiti položaj.« Velepomenljiv je b;l tudi govor dunajskega župana dr. Luegerja.
V Belgiji je katoliška vlada dala po osrednjem obrtnem in trgovinskem svetu izdelati predlog splošno uveljavljenje nedeljskega počitka. Liberalci in socijalisti so kar divji in se pripravljajo na hud
naskok proti temu gotovo koristnemu in človekoljubnem predlogu.
Zoper katoliško vseučilišče v Solnof/radu bi liberalci pravzaprav ničesar ne mogli imeti. Prispevkov pri njih ne bo pobiral nihče, študirati ondi jih tudi nihče ne bo prosil. In vendar ženo tak hrup! Vidi se iz tega, da si se avstrijski čk^e s tem korakom dotaknili točke, ki je velike važnosti zi calo Avstrijo. Zoper to vseučilišče navajajo razni liberalni profesorji na dunajskem vseučilišču razloge, kojih
resnic, ki morajo biti podlaga našemu življenju in oašemu delovanju, in drugo : vsak izkušaj po svoji moči, da se odpomore nezdravim družabnim razmeram.
Bolgarakt knez Ferdinand je po dolgem odlašanju le sprejel ostavko Karawelovega minister-stva, ki ni imelo več v sobranju zaupanja. Sostavo novega kabineta je poveril Danjevu, ki je res v primeroma zelo kratkem času rešil svojo nalogo. Predsedstvo in zunanje zadeve je prevzel sam
In Detetu je bilo dano ime Jezus."
plitvost in/ nespamet spozna lehko vs:ika priprosta ženica. Obenem so ti razlogi očividen dokaz, da še potrebujemo dobrih, šol, šol, kjer se bodo dijaki učili resnic za življenje, ne pa taklh zmedanj, da potem ne vedo, kje se jih drži glava.
Kot zdravilo za sedanjo tako zamotano poli liko nam sv. oče voščijo za Božič: »Katoličani bodimo složni v naukih svete cerkve za lajšanje l,udske bede!« Torej prvo: edinost, sloga glede verskih
Danjev, notranje zadeve in linance Sarafov trgovino in promet so poverili Lukanovu, pravosodje Radjovu, dosedanjemu podpredsedniku sobranja K a n d ž o v u nauk in Paprikovu vojno.
Bn»por med Argentlnijo in Clle je, kakor ve poročati nek londonski list, mirnim potom končan. Argentinska vlada je namreč sprejela predlog republike Čile, naj so takoj'prične z zaznamovanjem meje prepornega ozemlja Ultima Esperanca na način,
kakor to predlagajo zastopniki Ule. V dolgotrajnem prepiru je torej ta republika zmagala mirnim potom in je tudi že preklicala svoje odredbe poziva vojnih rezerv in drugih vojnih priprav.
Venesuelo, južnoameriško republiko vznemirja Se dalj časa ustaja, ki povzroča predsedniku Castro in njegovi vladi velike preglavice. Sedaj ae je obrnilo na boljše, ker so vladne čete po večjem delu udušile upor in pregnale ustaše čez kolumbijsko mejo. Toda v tem b >ju si ie vlada nakopala bolj nevarnega sovražnika. NemSko cesarstvo im» ob venezuelskem obrežju nekaj naselbin. Ti nemški podaniki so povodom zadnjega veneiuelskega boja med ustaši m vladnimi četami naravna morali ob čutiti maraikako škodo. Petem so vladne če te razdrle lep kos nem'kili železnic, da bi se jih ne poslužili ustaši. Sedaj Nemčija zahteva odškodino.
Anglcil in Buri. Zadnji božični prazniki, kakor navadno, za Angleže niao bili nič kaj veseli. Skoro vsak dan je moral K tehener poročati o kakem boju med njegovimi in burskimi četami, ki je povzročil prvim znatne zguhe. Položaj pa je še veliko slabši, ker je dikizano, da je Kitschener marš kaj zamoli'al, o č* mer ve, da ni všeč ali da neradi slišijo londonski krogi. O nesrečah poroča Kitchener šele tedaj, ko mu cdreče vsa njegova modrost, in še takrat tako, kakor bi bili zmagali Ang'eži ali so vsaj častno umaknili. Mi d drugim ni prav nič cmenil, da mu je v novembru in začetkom decembra Devvet okoli Heidelberga naredil mnogo neprijetnosti, da se je Delerey v bližini Hiuger«dorpa zmsgonosno meril z Muthuenom ter blizu Rustenburga vz«l Angležem lepo število voz z živežem in streljivom. Angleži dalje ne vedo prav nič o tem, kako jeBeyers za nekaj dni zasedel Rustenburg, da si je v mestu preskrbel potrebne zali ge in potem prostovcl.no odšel, kakor mu je nar č 1 general Dovet. Tudi o delovanju generala Bothc ni bilo ničesar Citati v Kitchenerjevih poročilih, dasi je zr.ano, da neovirano obvladuje pokrajino med Midtlburgom, Springsom, Ermelcm in Karo-linp. Se bolj trdovratno pa molči vrhovni poveljnik o B.thovi zvijači, s katero jezvodil v propast znaten angleški oddelek. S svojimi bojevniki si je namreč ob reki Boeld izbral kraj, koder je z največjo lahkoto premagal številnejše nasprotnike, obenem pa nalašč poalal Dtwetu odprto pismo, v katerem ga prosi nujne pomoči, češ, da ga sovražnik Btraino pesti na tem kraju. Angleži so naglo planili nanj in bili kajpada lepo natepeni. Pri vsej svoji »odkritosrčnosti« je poročil nedavno lord Kitchener: Med četami genersla Plumerja in Buri se je 3. in 4. vnel hud boj. Bure sta vodila Botha in Opperman. Del Plumerjevih čet ima velike izgube. Padlo je 18 mož, 5 častnikov in 28 mož je ranjenih. Buri so se morali umakniti z raznih postojank in imajo devet ubitih.
Dopisi.
Ribniški novlčar. Kako mi je prav prišel semenj v Ribnici tisti dan po Novem letu! Kar po trgu sem jo udaril, nastavil svoja ušesa in krošnja je bila
precej do vrha naložena. Sodražane slišim zdi-hovati: Bog nas kaznuje, ker so liberalci tako grdo blatili našo duhovščino. Štiri duhovnike imamo v fari, pa so trije bolni, samo gospod Janez se prijazno smehljajo in samotež vlečejo farni voz, pa še v nje se „Narod" zaletava. G. župnik je prejel Novega leta dan popoldne sv. zakramente za umirajoče v nedeljo zvečer pa, kar sem pozneje zvedel, izdihnil svojo blago dušo in v sredo so ga v slovesnem sprevodu položili k večnemu počitku.
Gregorskega mežnarja čujem dalje razlagati, kako je gori v Slemenih tam v Črncu neki oče smrt vjel in zaprl, ker mu je ugrabila novorojeno dete in zato v gregorski fari že od sv Jakopa sem ni nobenega mrliča. In tudi prav je naredil. Kako je pa prej čudno delala; kar v treh hišah sc je v drugi za drugo po dvakrat oglasila. To pa nc gre, ampak enkrat tukaj, enkrat tam. Mežnarja naprosim, naj mi gotovo sporoči, kadar bo mož smrt izpustil in kam se bode potem najprej zakadila, pa grem dalje in padem med Dobre p o I j c e ali P o 1 j c c, pa šc nekako drugače bolj na kratko sem jih slišal imenovati, pa menda nimajo radi tistega kratkega imena. E pa so junaki ti možje! Ravno od neke barantije so sc menili, ko se pririjem med nje in že sem mislil, tu pa ne bo ravno kaj prida za-tc. Vendar nekoliko postojim in kmalu zvem, da bi radi prebarantali nadučitelj,i; pravijo, da ne spada v dobrepoljsko „gmajno* svetnikov, ker ga nikoli nc vidijo v domači cerkvi in tudi novičar ga je zasledil v Koledarju ne v Dobrepoljah, ampak gori na Kopanji. Torej bolj gori na Ljubljano vleče. Neko drugo barantijo so pa žc lansko pomlad napravili, pa se je kupec skesal, ker je res slabo kupil. Strahovega Franceljna županstvo so prodali, pa šc ni nikdo po nje prišel, zato jc pa ima še zdaj. Ko začnejo tudi o nekih rajtengah govoriti, oglasijo se prcccj Sodražani in pravijo pri nas so županski računi že iz unega stoletja na dolgu. Zdaj sta jih kjfr dva tajnika šivala in šivala, trije možje so jih pa „probali", če bodo držali. Nc vem, kako je to, da ravno liberalnim županom raj-tenge take poglavice delajo.
Od tega se pa zasuče pogovor na lepo novo zadiužno hišo in skladišče v Dobrepoljah. Prav tje na sredo vasi, kar pred nos liberalcem so jo postavili, da jih posebno zdaj, ko je vse še rdeče, draži kakor purmana rdeča cunja. Letos bodo pa blagoslovili ta krasni dom in takrat povabili kmete iz vse okolice k slavnosti. Sežem možem krepko v roko, naročim, naj me takrat nikar ne pozabijo in se rinem dalje v gnječi in zadenem na gručo Po-1 j a n c e v, ki so zbijali šale, kako so liberalci na Poljanah biro odkupovali, toda o tem prihodnjič in
tudi tje v Struge bom "moral stopiti, ker prav vse tudi ne"morem verjeti, kar>o mi bahali, zato moram sam videti, predno zapišam.
Je že križ, če se. človek v tako-le reč utakne kakor sem se jaz. Prijatelji^moji bi radi, da bi jim prav vse natanko popisal, kar mi povedo, urednik pa godrnja nad menoj, češ da mu moja krošnja preveč zakoti notri v Domoljubu. Toda prosim Vas urednik, še en čas potrpite, bo kmalu bolje, al' vejste sem samo po zimi tako bolj na debelo oblečen in kosmato »podfutran", po leti bom pa v samih prtenih hlačah in srajci, takrat bom pa manj prostora potreboval in to bo veselje za Vas.
Obljuba dolg dela. Nič ne pomaga, kar sem rekel sem rekel, v »cajtenge" mora, zakaj ga pa kar tako bere »Domoljuba", ko bi ga lahko naročil. Kdo pa je tisti tič? Tam na Bregu je nad Ribnico na tistem debelem hrastu, ki ga imajo štirje možje dosti obseči, in ki jc še gotovo v. mlajših letih Turke videl. Za danes ta opomin, prihodnjič pa z imenom na dan.
Kaj bi, kaj bi za mano hodil, Za novičarja mc prosil; Desetič bi rajši osem dal, Domoljuba svojega bi bral.
Iz Ptujske okolice. Po nekaterih župnijah so mladeniške Marijine družbe že zelo razširjene z mnogoštevilnimi udi. A pri nas v župniji sv. Petra in Pavla v Ptuj i sc je komaj pričela to leto. Pa hvala večnemu Bogu! so imeli mladenči že dvakrat slovesen sprejem. Prvokrat na Alojzijevo nedeljo 23. junija, drugokrat na praznik sv. Štefana 26. decembra, obakrat zjutraj pri sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2. uri pa slovesen sprejem. Marsikateremu opazovalcu v cerkvi so od radostnega veselja solze polile lica, ko je videl, kako slovesno so sprejeti mladenči v Marijino družbo. Kako jih je lepo videti z družbenim znakom, z Marijino J sveti-njico, pripeto na prsih, z gorečo svečo v rokah. — Vam mladeničem, kateri šc niste zapisani, pa kličem: tudi Vi, kar Vas je dobrih, v Marijino družbo! Ne bojte se! Naj hudobni jeziki reko, kar hočejo. Čas je da pokažete svetu, da ste res pogumni neustrašeni korenjaki! Le na vojsko pod zastavo Marije Device, nebeške Kraljice! — Vas pa, ki ste že v Marijini družbi, naj Bog živi in ohrani zdrave in zveste sinove Marijine do konca vašega življenja! Varuj družbo, mati mila, Cvetko mlado rahlo to; V varstvu Tvojem da razvila Se čimdalje lepše bo. Tebi v slavo naj cvetč, Tebi v čast razširja se!	»Višavski".
Slovenski novičar.
Prošnja Prvo letofajo številko »Domoljuba" smo poslali vsem lanskim naročnikom Kdor je ne rabi, nam naj jo blagovoljno nazaj poilje, da postrežemo z listi novim naročnikom.
Liberalna požrtvovalnost. O »Rodoljubu" smo že pred pol leta pisali, da zanj liberalci mečejo denar ven samo zato, ker mislijo, da nam bodo ž njim izpodkopali med ljudstvom tla pred deželnonozbor-skimi volitvami. Rekli smo tudi, da bo po volitvah ta liberalna požrtvovalnost temeljito opešala, ker iberalcu ni nič čez njegov žep. Zadnja lanska številka »Rodoljuba" prinaša res v »Vabilu na naročbo" sledeče klaverne vrstice: „V minolem letu je »Rodoljub" izhajal vsak teden. Izdajali smo ga vsak teden, ker so se vršile to leto deželnozborske volitve in je bilo treba ljudstvo v večji meri poduče-vati, da bi ne zaostalo. Seveda je imela »Narodna tiskarna" velikansko škodo. Dajali smo »Rodoljuba" za 80 kr. na leto, od teh 80 kr. pa je šlo za poštnino 52 kr, in ker smo nekaj tisoč potrebnim ljudem pošiljali list tudi brezplačno, znaša izguba v letošnjem letu več kakor 6000 goldinarjev. V prihodnjem letu bo .Rodoljub" izhajal zopet vsakih štirinajst dni, ker tako velike izgube, kakor smo jo imeli lansko leto, več ne zmagamo. Naročnina 80 kr. ali 1 K 60 vin. je tako nizka, da niti polovice vseh stroškov ne pokrije, vzlic temu pa bodemo list nekoliko povečali, tako da bodo imeli bralci znatno več berila kakor doslej." — »Berilo", katero obljublja »Rodoljub", bo pač tako, kakor je bilo doslej, le še bolj surovo. A mi opozarjamo liberalce samo na to, naj vendar enkrat primerjajo .Rodoljuba" z .Domoljubom"! Tudi '.Domoljub" stane samo 80 kr. na leto, a prinaša krasno gradivo, lepo sestavljeno, in poleg političnega b e r i 1 a še z a b a vn e stvariin celo lepe podobe! Kje ste pa vi, liberalci, s svojo požrtvovalnostjo? Dokler ste mislili, da vam bo raskavi »Rodoljubov" papir pridobil mandate, ste zanj tisočake šteli in ga ljudem vsak teden zastonj usiljevali. Zdaj ste pa pogoreli med ljudstvom, in vam je grozno žal za denar, pa pravite: ,Zdaj pa, neumni kmet, cajtenge sam plačaj, če jih hočeš imeti!" Kmet bo pa vsaj toliko pameten, kakor liberalni doktorji, in bo »Rodoljuba* nazaj poslal. Vsekako je bilo škoda tolikega denarja za tako malo vspeha. To je zavest, s katero stopajo liberalni časnikarji v novo leto!
Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Župnija Horjul je podeljena čast. -gosp. Mihaelu Bar-botu, župniku v Beli cerkvi. — Vsled smrti žup-
nika Jožefa V ogla rja v Sodra žici je imenovan za župnega upravitelja te župnije tamošnji kapelan g. Frančišek Traven.
Umrl je na Reki dne 8. januvarija č. g. O. A v-guštin Belec, kapucin. Pokojnik je bil rojen v Vurbergu na Štajerskem 21. julija 1830. L. 1848. se je vojskoval pod Jelačicem ter stopil potem I. 1850. na Reki v kapucinski red. Bil je lepa oseba, bistra glava, izvrsten govornik. Pridigoval je 48 novomaš-nikom po celem Slovenskem in Hrvaškem, stopil mnogokrat tudi na nemške in laške prižnice. Pred 26 leti so mu ponujali škofovsko stolico v Senju, ali jo je odklonil. L. 1884. hoteli so ga v Rimu
v pokoj, je šel nekaj let za duhovnega pastirja v Erzelj nad Vipavo. Kmalo se je pa vrnil v svoje priljubljene Sovodnje, če tudi je bil v Erzelju v najbližjem sosedstvu Goč, svojega rojstnega kraja. Hil jc znan in povsod priljubljen vsled svoje ponižnosti in naklonjenosti priprostemu ljudstvu, s katerim je najprej občeval. Bog mu daj večni mir! — Pri sv. Križu pri Trstu je umrl župnik č gosp. IvanGru-b i s s a. — V Kamniku je umrl vpokojeni župnik č. g. Mihael Horvat, bivši župnik v Čatežu ob Savi. Rojen je bil 28. sept. 1830, v mašnika po-svečen 30. julija 1857. Svetila mu večna luč!
25letnici. Dva č. g. župnika sta pred kratkim
'zbrati za generala kapucinskega reda, pa tudi tega ni hotel. Čast mu! Dobro je znal, kako je ,bil potreben svoji provinciji reda. Izvrševal je 33 let službo lektorja, gvardijan reškega kapucin. samostana je bil 15 let, a provincijal hrvaških kapucinov tudi 15 let. Trikrat v življenju ga je zadela kap, ali jo je vsakikrat premagal. Zadnji dve leti je postajal zmiraj slabejši in včeraj mu je starostna nemoč pretrgala nit življenja. Za njim joka vse, kar ga je poznalo.
Umrl je po dolgem hiranju vsled starosti č. g. Jurij Mercina, vikar v pokoju v Sovodnjah, 84 let star. Rajnik je služboval v Štanjelu na^Krasu, v Kredu, na Banjšicah in v Sovodnjah. Ko je stopil
obhajala 25letnico svojega pastirovanja na isti župniji. Preč. g. Jan. Teran je meseca sept. v Ljubnem obhajal svojo 25Ietnico. In njegov naslednik v Štangi pri sv. Antonu č. gosp. M. Saje je pa 21. dec. vže ondi^ 25 let kot župnik ir učitelj na zasilni šoli. Zvečer 21. t. m. so v ta spomin Štangarji streljali, zvonili in cerkveni pevci in pevke so lepo zapeli nekaj primernih pesem.
Duhovniške vesti z Goriškega. Msgr. Anton Z e r n i t z, kanonik prvostolne cerkve, je umrl zadnji dan minolega leta. Pokojni je bil rojen dne 20. avgusta leta 1826 v Gorici. Služboval je v stolni cerkvi kot zakristan, v Ajellu^kot župnik osem let,
?st L=
v Korminu kot dekan 20 let in zopet v stolni cerkvi ]<nt kanonik pet let. Svetila mu večna luč! — Č. g. Fran S e t n i č a r, vodja slovenskega „Alojzijevišča", je imenovan za kaplana na Plaeuti v Gorici.
Nova slovenska fara v Ameriki se je ustanovila v N e w b u r g u.
Zaupnica. Velecenjemu g dr. Ivanu ŠusterSiČu, načelniku katoliško - narodnega kluba v Ljubljani. Občinski zastop v Stru'gah, zbran v občinski sej dne 9. januvarija t. I., popolno odobrava postopanje katoliško narodnih poslancev v državnem in deželnem zboru in jim izraža svoje neomejeno zaupanje. — V Strugah dne 9. januvarija 1902. — Andrej Hočevar, župan. Janez Pugelj, prvi sveto valeč. Jožef Balič, svetov. Odborniki: Martin Kerin, Iv. Same, Jože! Pugel, Jožel Rus, Jožef Francelj, Jož Meglen.
Značilna pravda. Nedavno se je vršila v R u-Jolfovem pri okrožnem sodišču glavna razprava proti č. g Nikolaju Stazinskemu, župnemu upravitelju na Č a t e ž u pod Zaplazom, radi hudodelstva razžaljenja člana cesarske hiše in pregreška po >j 303 k. z. (razžaljenja cerkve!) Očitalo se je Stazinskemu, da je raz lice razžalil rajnega cesarja Jožefa II. in pa dunajsko vlado, ter s tem učinil označeno hudodelstvo odnosno pregrešek. Obtožbo je vložil in zastopal drž. pravdn. namestnik Kess-1 e r, obtoženca pa zagovarjal dr. Šusteršič. Obtoženi je bil po dolgotrajni razpravi popolnoma oproščen. Razprava je dognala p o-polno neresničnost obdolžitve proti gosp. Stazinskemu. Ta pravda je značilna za to, ker kaže, kako morejo dandanes nastati najkrutejše ob-dolžitve proti uzornemu duhovniku!
Slovensko časnikarstvo v Amerik*. Vrli „Ame-rikanski Slovenec" je praznoval desetletnico svojega plodonosnega delovanja. Čestitamo!
Prestolonaslednikova zahvala — »Slomškovi zvezi". Na udanostno izjavo prestolonasledniku nadvojvodu Fr. Ferdinandu,je dobil predsednik „Slom-škove zveze" dež. posl. g. Jaklič brzojavno zahvalo, ki se glasi: „Nj. c. kr. Visokost se srčno zahvaljuje za lojalno izjavo. Nostitz F. M. L."
Samomor orožnika. 301etni postajenačelnik v Divači, g. Val. Žnideršič, se je ustrelil v tamošnji kasarni. Tovariši njegovi, začuvši strel, so prihiteli na lice mesta, ali niso ga mogli več rešiti. Bilo je že prepozno, ker je siromak že izdihnil dušo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Divači. Vzrok samomoru je neznan in sodijo, da je izvršil ta čin v hipu, ko mu je bil um v nenormalnem stanju.
Krščanska ženska zvoia v Ljubljani je pri svojem skodu na predlog in utemeljevanje gdč. Amalije Povšetove sklenila ob priliki poroke princa
Otona Windischgraetza z nadvojvodinjo E 1 i z a b e t o, unukinjo cesarjevo, odposlati visokemu paru sledečo čestitko: Krščanska ženska zveza v Ljubljani pošilja prejasnima zaročencema povodom visokoistih poroke najspoštljivejše čestitke, izražajoč obenem čustva veselja krščanskega ljudstva na Kranjskem vsled preveselega dogodka.
Potresna posojila začela so se v zadnjem času po deželi nenadoma kar eksekutivnim potom iztirjavati! Posebno se moramo čuditi, da se je tako postopanje uvedlo tudi proti takim posestnikom, ki so vloždi prošnje za odpis ali olajšave in še niso odbili niti rešitve teh prošenj ali d o-tičnih rekurzov! Z raznih stranij nam prihajajo tudi pritožbe, da so bile prošnje za odpis potresnih posojil, oziroma za olajšave pri vračevanju neugodno rešene. Stvar pa je ta: Kolikor je nam znano, so mnogi vložili svoje prošnje že leta 1900 ali pa začetkom leta 1901. Vlada in deželni odbor pa do 28. marca 1901 nista imela dovoljenja, da bi odpisavala posojila ali olajšavala vračevanje. Se le dne 28. marca 1901 je sklenil državni zbor, da naj vlada glede potresnih, brezobrestnih in triodstotnih posojil dovoljuje kar največje olajšave in tudi v vseh ozira vrednih slučajih odpisuje posojila. Kdor torej po 28. marcu ni vložil nove prošnje, ta sploh ne more pričakovati odpisa ali daljših obrokov. Tega pa mnogi niso vedeli in zato se čudijo ali celo hu-dujejo, ker so z novim letom dobili plačilne naloge za prvi obrok. Torej naj vsakdo, kdor more dokazati vsega uvaževanja vredne razmere za odpis ali podaljšanje obrokov, vloži čim preje novo prošnjo potom okr. glavarstva, oziroma mestnega magistrata ljubljanskega. Mi upamo, da bode slavna vlada z ozirom na soglasni sklep državnega zbora dobrohotno uvaževala utemeljene prošnje. Namen državnega zbora in osrednje vlade je bil, kakor smo dobro poučeni, da se mala posojila do 400 K revnim hišnim posestnikom sploh odpišejo, kar pa se večinoma ni zgodilo. Prošnjo lahko vsi prizadeti ene občine skupno napravijo. Drž. poslanec dr. Šusteršič obrnil se je v imenu vseh katol. nar. drž. in dež. posl. pismeno do g. ministerskega predsednika pl, K o e r b e r j a za pomoč v tej zadevi.
Ljubljansko barje. Velika osuševalna dela na ljubljanskem barju se prično prih. leto. Se letos se bode dež. zbor bavil z dotičnimi predlogami. Struga Ljubljanice se znatno poniža, ob Ljubljanici se pa zgrade močni zidovi.
Na Brezijah je bilo zadnje leto 2388 svetih maš in krog 45.000 svetih obhajil. Če se upošteva še mošenjska cerkev, je bilo v celo župniji nad 2500 svetih maš in do 50 000 obhajil. Toliko romarjev še nikdar ni bilo.

Dragocena »telja. Nohotč sovč jc nastlal« na Motlovl pi l Pliborku nek« ion« svinjam - desetake. Imel« jo 4 dosotako zavito v neki cunji, katera je prl&l« mod smetjo in tako pod svinje. Ko je pogrešila denar, so preiskali vse, ali /as ton j; tu se spomni šo nekdo, naj predrt gledat k svinjam in res, ravno so jih grirlo in trgale na male kosce. Vendar pa je le od onega nekaj manjkalo, tako da jo dobila iona v Celovcu vso fopot nanj.
V fietni vasi pri Novemmestu jo božični večer umi l Jobt\v:nani moličvk Anton lavornik, ki jo loto »n dan na postelji premolil in prekašljal. Drugi dan ga pride sosedinja kropit in potoiit, da taki nujo, ki bi lahko še Živeli, :a njo pa smrt no ve. i Jasi ima 2era osem kii.Vv in obilo bridkosti. Popoldne istega dno giv muuo potoka v cerkev, spo- . JiMV se ji, pade v vodo in utone. Prepustimo Bogu, naj on sam naša lota šteje'
Mest č*i Save prt Brežicah. V budgetnem odseku K na.-naail ministrski predsednik Koetber, da v ,h Javna upiava la rgradbo toga mostu voljna pri-spevati podporo HVU\V K.
lopst etre k ijentl. Z 1. tvka poročajo: Dne .V. ,'.,\\twNa :nitrjy šla >ta Kanin Tcrvza Dreitiek 1 v bi-. J »v> Me v k ž.vnt tet svojega Mctaesa Jožeta SAHK-jt* pu^t.U \ IVček se preveč pr.Miial vNj;!' obleka se mu ie urela tn po utab. v v hCoč-aah dokopal svoje mlado i;v?>- e. Starš. ptrte vse k? .a jvvsoi ca otroki"
»m« Mljnalt I*jM»CiC i« ka^cciei Xa-p,e-.-vV, u\i v od d.iave p< pojoaa -.a po svo;.i jv .tv b p;a\fo^tnti mk^Jčuto. jj kar oprav" a t j ta dobe* dv-U l>ae v sov. v pvobia^čen od t« >tn* x S\ Krilu jvftvral okoCa Clrne^a VA» kjpvcjvskt S a; Vakncjt	£'axe ;j same-
vata. vV_\2a i Smrek ar v bratu	oi* .a
"vCKit-t kjjw-.ansk.qpa brjra. k: v č.ssčj; leta -j* -m pw	i pravi pcbtral br£j
v	vso jv	x pr. sir-ske« s»>
j ^čv .-SsjAi'jc.uitk J i p j a č . e. h š č* čare* kvav-iN.VK U -j :apv*c Njx* s; v pr .S vV.t . 5j.v sC-i « s> J c« TO. J .I Je->».\ii;>če v k	betca Vajencna 'S.ča
pt x &	riii ai.
prtvjn.4, $	v jv* it	p,- -\-cu <aji
sočešče auia vflsvsailm ••iis.vUvi

»v«.
blUMmct *	* ct). «* t i j a
f ♦ t i » » < 5 t a t • sfi) 1 t * * j j i . »v t; *»; i	l* «» r« IrarcUtaa irhla
drug ob drugega. V dveb voz. h jednega vlaka so bili priseljenci in pripoveduje se, da je vse v jednem vozu doletela smrt in da je samo polovica v drugem vozu ostala pri življenju. Uzrok nesreče je bila zmot-njava telegr. fičnh povelj. Ponesrečeni potniki so bili v razdrtih vezovih tiko zagozdeni, da se nisom gli izruvati. Grozni ta položaj pa je postal neizmerno hujši, ko je začelo v razdrtih vozovih med popotniki goreti. Oni, ki nisonašli smrti mahoma, so se pekli do smrti. Ves vlak priseljencev je objel plamen in kmalu go voiovi s p.tniki »red bili goreči kup, iz katerega so se čuli srce pretresu oči kriki in klici za pomoč. Tik železnice stanujoči farmerji so prihiteli ponesrečenim na p. m:č, ter so skušali rešiti one, kateri niso bili preveč na dnu goreče mase. Mrtuci, večinoma Italijane. so fanner i pozneje položili v svoje hiše. ranjene pa so odpeljali v bv Inišnico v Peru, Ind Tudi več naših rojakov je bilo nnpone-srečenem vlaku »Amerikanski Slovenec« e prinesel poročilo udoleienke o strašni ielezn šk nesreči na Wabash železnici blizu Seneka. Slovenki gospa JakŠJi iz GlobevUk je bila v ponesrečen-.-vlaku v drulbt slovenskih letu iz Globe vile: An-!.. K o 1 a r. Katke P 1 u t in .\nke Krašovec. 0=e-n etie renske so bile skapco ca pota v Decver. k; se je nesreča rgodila, ki je zahtevala cctz sto ir.iv N"; it rešitev je bi S čadei. kaj a biie so siao laik pviicčovire. Gcspi jikša sledeče pripoveden nesreči:	hako strašno je pripovedovati o
sreči. niijLr ne bcsiea pczab-La s*nic± vsklikcT ta oce aočt; »e morem lahko pripovedovati, a/. rroza e; otiie. ko se icatišijaa*. Is r>;kala ie pevčao 3&.>cui aaia!:eva± 7V: smo bsli za p.;:. t	ko se .-e aKsreča	nadtl.—;e f-^ci
Jakša. ta t Tiše-at kape: z ."e btk" še »rzzti pvazi.0*. aekzj aaša r;-aioT. ir^C. so hI veči av.aia	cd kater; i saio sanoa
11 i r t rešeae. a vsi i rxj: $o irtve ii-sreče. Pu. -e hI čudež, n-.ria 3tt k
aic V ur k eieairai p.-^iat ia s;ud: tsm šcr~. j®.- ; jcar«:^«; ase sarro- kos. Ostal. $ i 11 i p c s * r C I • i :: j i bili u p : 7 : n i č i a i u t i r < c b : r a .; t $: r a i a: i irziai }» ;; j i ; v ! j « a j s i c :t jan." ra ric siupm: m.ule --.rr Tinte * aktu s-:>ča»cs:x pvoi«anpa. t: « ^ its-iča nr:vula a i. s: se ci.an.cf«	n ntieruie. ravn: :č IC
xr- r^iver ?m r-amiai. m^in. ia sen ;ansica n aisiar s: 3n:«ix ja^^aaa i; s; riraonaL siaot snšic tr.-ceirje a .tči^e. misilk asn. za ~>''us na ».-sc t rjit:: n$fešxat se. a n-uun tBi sib.n naio uk^u. t: e sla. anii.ssm; -"tiuiJ. ia st sgiaarle "a Ta pr;su. Ifisiiia ssn. ai
to jc trpelo uro, a v resnici samo par trenutkov ker ob času, ko smo prišle na prosto, bilo je vse v ognju. Ječanje nesrečnežev je bilo strašno, nekateri so bili pripeti k razbitim kupejem, drugim je bila roka ali noga odbita, tretjim trebuh raztrgan in morale so žrtve čakati strašnega konca, živi so goreli, da. prestrašno je, domišljati se teh prizorov. Na enem kraju jc naš rojak glavo molil iz kupeja in strašno ječal in prosil za rešitev. Ko mu eden rešencev na pomoč pribiti, ga tako krčevito zgrabi za roke, da bi tudi on kmalo postal žrtva nesreče, kajti ogenj jc bil že okolu njega. Za par minut je utihnilo njegovo ječanje in znali smo, da je konec njegovim mukam." Gospa Jakša je prišla prvič v Ameriko leta 1882 in jc bila v svoji stari domovini na obisku. Pripeljala je s seboj štiri mlade deklice, ko se je vračala. Vse so iz Semiča, Dolenjsko. Ponesrečilo se jc pri tej nesreči tudi mnogo Slovencev. Država Michigan, v kateri se jc ta strašna nesreča pripetila, tirja v takem slučaju, da dotična železnica izplačala za vsako izgubljeno življenje priseljencev gotovo svoto odškodnine onim, kateri imajo pravico podedovanja za njimi. Rodovine ponesrečenih Slovencev naj bi v tem oziru" storile primerne korake,
Za smeh in kratek čas.
(Na lovu.) Logar: „Kako da danes nič ne zadenete. 7.c šestega zajca ste zgrešili!" — I.ovec: „Moj god je danes, in želim, da bi bili tudi zajci dobre volje!"
Ura ribniškega novičarja.
Profesor: „PavliČ, VaŠa današnja naloga je nenavadno pravilna; to mi izbuja sumnjo, da jo niste sami naredili. Kar povejte, s Čegavim volom ste orali?« — Pavlič: „VaŠ sin mi je pomagal, gospod profesor."
Postavite mesto številk te-le črke: 3 a, 3 n, 2 d, 2 r, po en c, e, f, i, k, I, o. Ura naj pokaže moža, njegovo ime in priimek, četrti pa njegov stan in črka, ki ostane, naj se dene na sredo. Da bodete ložej uganili, bodi povedano, da črke čez sredo od IX. do III. pomenijo denar.
Besedni uganki.
I.
Prvi mogočno vladuje, Drugo viharju kljubuje Let morda več nego sto. S črkico zveži oboje — Brzo povej, kaj pa to je?
II.
Vprašuje zlog Te prvi, Drugi malo je število; Stakni pa oboje skupaj — Ali veš, kaj to bi bilo?
Rebus.
(Priobčil A. P.)
b g t lava ^ dela£
Kdor prvi ugane vse zastavice dobi en žlič-njak, 12 žlic in 4 kuhalnice kot nagrado!
Rešitev ugank v zadnji številki:
Besedni uganki.
I.
Selce — Lesce
II.
Slepec — slepar (Sirota — zarota)
Rebus
			II		Kotel.	
		b	i	čl		
	r	i	b	i	č	
	t	r	n	e	k	
F	0	v	i	('	A	
L.	r	0	S	n		±1
	P	a	k	l	Ž	
						
vse SO prav leam. r»un rim »	v. -----
Franc in Mici Opara ter Dularjev Janez, mlinar v Dol. Ponikvah pri Trebnjem; Jos. Zorko v Široki Seti pn Vačah; Režika Golč, šivilja v Zagorici; Jakob Kogovšek in Anton Jančič v Dravljah; Karol Odlazek na Veseli gori pri St. Rupertu; Marica Debelak, Lucija Govekar, Marija Jenko, Ivanka Kimovec in Marička Košir, pevke; Franjo Avbelj v Lazih pri Vačah, Marija Sila v Trebnjem; A. Hudalin v G. pri Cerknem; Ribniški novičar; Andrej Pagon v Poljanah pri Cerknem; Boštjanov Franc na Kožljeku pri Cirknici.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dni 6. februarija 1902 zvečer.
464
y krojnem risanju (Scbnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje Fani Komar, oblast, konc. učni zavod v LJubljani. Sv. Petra cesta 'Z6. ■■	Modni salon .
Sprejemajo se |sspsdiis« tudi *• brano is stanovanj«.
^ufcdfcjfafc^Bfc^jfe O rt 1 rt	O
r\.v1ni«i.ini si* nlin.ino ^^
Josip J a n ko
v Kamniku.
Velika ulica, pripoo^a veliko ^aiugo žepnih in stenskih ur. bu-, dilnic. verižic.
prstanov, uha-1 nov. brošsv in vseli v to stroko spadajočih stvari po zelo niztii cent. — Popravila, tudi najtežavnejša, zvrš m vestno pod poroštvom 448 (1)

18
Koverte h firmo
vizitnice in trgovsko račun«
pnporoc-i
Katol. timrra
Spodaj podpisani se ulju dno priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu »a vsa
kamnoseška dela,
kakor: nagrobne spominike. cerkvena ia stavbiaska dela itd
Z odličnim spoštovanjem AloJiU Ficigar kamnosek Škofja Loka. Spodnji trg 60
406
Miii
enic
ii poštene hiše z lepe pisav« ia x veseljem do iste
|T ielel bi vstopiti
ket praktikant pri kakem c k poštnem urada na Kranjska« Blagovoijae ponudbe pod šifro uUT M 0. st 1882. v Radečah pri Zidate* mo<tu. Poste restante.
«3 3-1
iz šunke, domače l gld. 20 kr klg.. Dunajske po so kr. Šunka brez kosti po 90 kr. in l gld 10 kr. kis;., šunka s ko/o 70 kr.. suho meso :n slanina :o kr . prešine glave brc.- kosti 40kr.klg.. kranjske klobase velike po Iškr. ena: tudi slivovko. borovničarja, brinjeveo l gld. 40 kr. liter pošilja po povzetji.
s Janko Sire
v Kraniu
gjC Proda se
h I Nil
s sadnim vrtom v t.unclah	i
it 21. pošta m Vid pri I.jub-	i
liani Več se poi/ve pri la-	!
stniku Antonu Brenc. posest-	| niku Poljane pri št. Vidu nad l.jubljano. 5 1 — 1
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr Laponi-;a gospodu lekarnarju O Piccollju v Ljubljani prl«r6no ia-hvalo za doposlane Jim stekleničice
W tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra lfe97 podelili naslov Dvorni uloinik Nj svetosti" s pravico v sioji firmi pole? naslova imeti tudi grb Nj. »ve:o»ti
Imenovani zdrarmi ter tudi mn' gi drugi sloviti profesorji in doktor.: zapisujejo ! olebav m O. Plcooil Jev« ielodčno tinkturo, katera tretji Seiodtc, povečuje siast, posptšuje re-t>avljrn.ie in telesr.0 odprtje. Naro{ a vsprejema proti povzetju id Icčlo z-Tršuje G. Piccoli. lekarnar ,.pn a: v Ljubljani, na Dunajski cesti
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vateij v tkatljab po 12 steklenici za gid 1-26 a. v , po i'4 s teki. za gld. i 40, po 36 za fld 3-50. po 70 za g*d 6 M. po 110 za jrid. 1 iO. — Poštnino mora piačau p n. naro n k 14 1 1-'
Prcvažno naznanilo čitateljem ..Domoljubovim
Čast mi je naznaniti si ;urn:m in kmečkim blagom
občinstvu, da moja trgovina i manul.tk-
.	463 13-
*
na PogaČarjevem trgu v Ljubljani.
Prosim, pazit«1 na moje table, kjer sta lepo naslikana sveta
pri sv. Cirilu f§ in Metodu
si r<* t LinrarjfTib ulicah, ampak preselil sem se v
lepo. svetlo prodajalnlco na Pocačarjeveni trgu
nasproti mokaricam,
kjfr pr*<lajasi ler* svojo	iu dobro urejfno iibir« vsaksirstner«
d«br*ra in trf*žorra kmetiske« blasa po tovarsiških cenah
Ker celi dan s^m delam ter imam vsled tega majhne stroške kupcem pa vedno le frišno blago pri največjih tovarnah, možno mi je
prodajati ceneje, kakor kjerkoli drugod. ==
Spoštovanjem	flirOSlilV RoblČ.
>