Leta LXXVt9 St* 7 V^ll^ou^^V'tMuliJ •at* Ceo* 50 eoat. UKh^i«! vo LN u^ktAVA: LJUBLJANA. PUOCANUEVA UUUA • * lILtfUM: ftl-JCk JU-tt. M-2H. Jl-Jb ifl Sl-M — tahaja vMk dno opoldne — NMtć8i laračatoi 11-— tor. izključno AAsrupsTvu u ugias« t» Krmi je vid« itanje n> .....nmn ■> sna- ■ pn pom.no tišmtAmm aavođ«: CONCESS ION A RIA ESCLUSIVA per l* pubblicita dl provenienza i ta lian« od tJVfON'F prHBI.ICITA ITAI.IANA 8. A.. MR.ANO «iMjB«i t^"8ai ostera: UNIONE PUBBLICITA (TAMAN* S. A- MH-ANO. Uspešno bombardiranje sovražnih oporišč v Alžiru Uničevanje ztiratHč in Kil trn sovražnika v zaledja aSriške fronte — 23 sovražnih letal sestreljen Ji GTavnI Stan Italijanskih Oboro*en;h sil Je objavil 10. januarja naslednje 960. vojno poročilo: Vremenske prilike, ki so se znova poslah 6a!'\ so ovirale operativno delo na frontah severne Afr'ke. Uase letalstvo le uspešno homhardlralo letališče IMaison Blanche ter prlstan'Sči BiiTie in A'zlra. V zadnjem so nastali obsceni požari. Nom&ka letala so l^totako s dohrim nspe-honi napadla zb"ral:$*a sovražnikovih čet In motornih vozit ter so zaznala in ra^rie-jaf» Številna vo7i'a Dvp sovraZrn IrtaM so nnSI InvH so<*trp|iM. Z bnln'h operacij tega dne se ni vrnilo eno nase letalo. Glavni stan Italijanskih Ohoro*enlh sil je objavil 9. januarja naslednje 959 vojno pcroeio: Na frontah v S'rtlkl In v Tunisu sp padi hcvidnic u«rodni za nas. Osno I*»t**?stvo jp razvt*sJo močno delavnost. V Libiji So naše napadalne eskadre t vidnimi uspehi napidale zb rališča oklop-n h voz in motoriziranih vozil, dočim s"1 n?m.ški lrvci v živahnih dvoboj h na libijskem in tnn'skom nebu sc^troljll il fetal Med sovražnim Iptatsklm bombardiranjem obljudenih sred S;" v seve-nl Afrik' So caj^e cb-ambne baterije zadele in uničile dve letali. Ot- k I/impedusp so sovražna letala vnovič napadla, povzročila pa niso znatne fckode in tudi človečkih Žrtev ni bilo. Ena neši prdmorniea se nI vrnila na svojo izhodišči«; po vesteh iz sovražnih virov je velik del posadke padel V ujetn'stvo. Ameriška razo5arnnji zaradi neuspeliov v Tunisu BucnOs Aires, 10. i^n s. Ameriška licta »Now York Wor'd Telegram« n »Na\v Yo'k Herald Trbune« se bavila z vojaškim položajem v Tunisu in pišeta, da ameriški ekrpedcijski zbor sestoji iz neizkušen 'h vojakov in da bodo morali Ame-r\"n"T premagati 5e mnoge hude s*popade. preden bodo dobili i7kustvo. ki ga ima nasprotnik Ce bodo vse to vsi upoštevili, bo Amer čanom prihranieno razočaranje, ki čaka še v?e opt;mi?t;čne liudi. L'^la dodajata, da bo leto 1P<3 krvavo in suho leto. v katerem ?e bodo morali pasovi Se bolj stisniti. Izgube bodo verjetno še bolj narastle. Sijajni uspehi MASnv Helsinki. 10. juri. s. F nski radio je v neki svoji oddaji z občudovanjem poročal o stalnih odličnih uspehih napada'n h motornih čolnov Kr. italijanske mornarice. Po omeni t vi. da so že dolgo let vse mornarice na svetu sk»-§ale zgraditi sredstvo, ki bi ga bilo mogoče z uspehom uporabljati oroti močno utrjenim vojnim pristaniščem, poudarja finski rad;o. da je samo Italiji doslej uspelo na tem področju to doseči in zgradit majhno in močno skrajno gib'jivo orožie. ki ima strahovit učinek Finski radio je dodal: *Ze dve leti sta potekli, odkar se je pričela dolga vrsta uspehov tega novega orožja Spomnimo se med drugim kako so 19. decembra 1941 italijan?ka napadalna sredstva udrla v pristan šče A>-ksandrije in potopi a ladjo »Bagliant« ir za do'go časa poškodovala »Queen Elisa-beth«. Omenimo nadalje uspehe v zalivu Sude. ki je opremljen z izredno močnimi zaporami. Spomnimo se na vdore in un Če-nja v pristaniščih Gibraltarja in La Val-lette. V Gibraltarju so napadanj motom; čolni vdrli in uničili mnogo lad j- Italjan-ske oborožene sile so središče nasmejanih mladih prostovoljcev smrti, k! So vedno pripravljeni obnoviti ep čne podvige kakor se je zgodilo pred tremi meseci v Gibraltarju. Ti presenetljivi napadalni motorni čolni se bodo še zboljšali. Niso b 11 še spopolnjeni do skrajnosti, kar se bo gotovo še zgodilo glede brzine in jakosti, upoštevajoč izkustva vsake izvršene akc;je. V novem letu bo to najnovejše posebno orožje italijanskih napadalnh motornih čolnov doseglo nove velike uspehe.« Padli za Domovino Objava seznama za mesec december Rim, 9. jan. s. Glavni stan Oboroženih sil objavlja: Izgube v decembru In nevstete v prejšnjih seznamih, za katere so dospele do 31. decembra predpisale listine In imenske označbe, so naslednje: Vojska in Milica: Severna AfriKa i Libija tn Tunis): padlih 492. ranjenih 1027. pogrešanih 396. Rusija (15. seznam): padlih 236. ranjenih 787. pogrešanih 81. Balkan in ostala zasedena ozemlja: padlih 271. ranjenih 422 pogrešanih 15. Metropolitansko ozemlje: padlih 105, ranjenih 80 Mornarica: padlih 280. ranjenih 520, pogrešanih 1369. Letalstvo: padlih 65. ranjenih 87. pogrešanih 205. Seznami padlih so objavljeni v izrednem dodatku lista >Le Forze Armatec. Slavnim borcem in nj'hovim družinam ganljiva in neminljiva hvaležnost domovine! Uničen konvoj petrolejskih ladij iS ladij s I24.C00 't potopljenih tri nadaljnje torpedirane — udarec za Angloameričane v Severni A triki U Hitlerjevega glavnega itana. 10. januarja s. Vrhovno pove jrvstvo nemške vojske je objavilo dane« naslednje izredno poročilo- Akcija neke skup'ne nemških podmornc proti sovražnemu konvoja, ki je plul iz Trinidada proti Gibraltarju, se Je zaklju-čTa x vej,kim uspehom. Močno zaščiteni konvoj je sestojal iz« ključno od velikih petrolejskih ladij, ki naj bi pripeljale gorivo v Severno Afriko. Med srditimi bormam; je b lo 13 petrolejskih ladij a skupno 124.Oro tonami potop'Jenih, nadaljnje trt pa torpedirane. Konvoj Je bi! popolnoma uničen. Izguba je hnd udarec za vejaško strategijo Angležev in Američanov v Severni Afriki. Velike sovjetske izgube na vseh vzhodnih bojiščih Zmagoviti protinapadi nemških čet — Uničeni sovjetski oddelki — Sovražnik vržen iz številnih krajev Svečan 3st v Apuanli Apuanla, 10. jan. 5 Ob navzočnosti pod. tajn-ka Stranke Aleksandra Tar3bini.,a, je bil proslavljena obletnica pokolja v Per-goli. eneg-» najbolj groznih dogodkov za apuanaki skvadrizem Po poklon'tvi pndl m za fašstično revolucijo je general Tarabini v Vercf'jevem gledališču govoril zbranim fagistom n narodu o zavestnj žrtv4 brstov Skvadriatov Picciatia in Giulia Morellia. Očrtal je pomen sedanje vojne, v kateri gre resnično za vso bodočnost galvanskega naroda in katera se bo p^d vodstvom Duccja ul' ino zaključ la z zmago. G reč^ beseda genernla Tarabinija je povzročila veliko rnanifest^cHo z\'estobe Duceju. Podtajnik Stranke se je nato ob sprem- stvu prefekta, zveznega tajnika ta hlerar-hov podal v Pergolo. kjer se je dogodek * zvrtal in k:'er je biTa opravljena jlužba božja. Popoldne je general Tarab ni predsedoval na občini razdeljevanju Ducejeve Befane za otroke vpoklicanih pripadnikov občinske uprave v Apuaniji. Odlik rvanje podpredsednika rumonske vlade Bukarešta. 10. jan. s. Kralj Mihadi je cd-lik - ail podprodsedn:ka ministrskega sveta pnenf. M hajla Antc«ie55ci*ie osebe. Namisruqe se verjelo na E:senho\vera. na katerega padajo vse kri-Uke, ki ga pa RooseveTt seveda ne namerava izmenjati iz presfžnih razlegov. >r)aily Herald* tolmači Pooscveltcvo poslanico in p'še da poslanica ne bo snreme-nila du^a amer?5ke^ la^ega mnenla. ki Je še vedno oo več'ni rrdno prepričan da t)! bilo pri^ern^ in v * ^ t!° trad'ci^o uprrobitl vse sile *m**g^£ ponski in ne v akcijah na prefitevilnih frontah. . Lizbona, 10. jan. s Razvoj .^/j^^ političnega položaja v Severni Airun je s« vedno glavna skrb v odgovornih severnoameriških krogih Neprestani incidenti in nezprosno trenje med skupinami so povod za hude komplikacije, ki bodo imele usodne posledice na vojaške operacije, ki morajo že same premagovati velike tež-koče. V Washingtonu so zaradi tega tako v skrbeh, da ni izk'jučerto. da bo Đe'a hiša v b'ižnji bodočnost' z radikalnim sklepom likvidirala krajevni francoski režim tn uvedla severnoameriško vojaško vlado nad celotnim zasedenim ozemljem Severne Afrike, Hode gospodarske stiske Egipta Ankara, 10. jan. s. Iz Kaire poročajo, da je denarni obtok ob koncu leta 1942. dosegel 90 milijonov egipt&kih lir v pr meri s 50 milijoni v letu 1941 Ta inflacija se zrcali ne samo v dnevnem naraščanju cen, temveč tudi v naglem naraščanju državnih bremen kakor n. pr. v podvojitvi železni, šk h tarif in povečanju vseh počtnib tarif. Doznava se nada'je. da so se splošne tež. koče oskrbovanja egiptskega prebivalstva nedavno še povečale zaradi velikega pomanjkanja mesa. kajti angleške vojaške obla*ti rekvirirajo živino. Izostale so tudi tj^Ske pošiljke konzerviranega meta za nnorju,zarad: te2koč ^ P«važanJu P° i-^Sf^tha poročajo, da je b*la v Sirfji poi^2^ *wširj«ia cenzura tudi na vae Is Hitlerjevega glavnega stana, 10. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Obrambna bitka na jugu vzhodne fronte traja z nezmanjšano silovitostjo dalje. Vsi napadi sovražnika so bili zavrnjeni. Pri tem In med protinapadi nemških čet je bilo uničenih 28 sovrnžn kovin oklopnih voz. Pehotni In oklopni oddelki so vrgli nasprotnika v sodelovanju z močnimi letalskimi silami iz štev Inih krajev in uničili na enem mestu sovražni polk. V staiingradu krajevno delovanje napadalnih oddelkov. Lovci so sestrelili brez lastnih tzfrub 12 sovjetskih letal. V srednjem odseku fronte je bojna sku- pina neke pehotne divizije v naskoku zavzela 75 bojnih postojank in uničila njihove močne posadke. Posadka v Velikih Lukah je tudi včeraj nudla močnim sovražnikovim napadom junaški odpor. Ponovni sovjetski napadi jugovzhodno od Ilmenskega jezera so se v trdovratni borhi zrušili ob Izgubi 11 oklopnih voz. Nočni poizkusi Izpada obkoljene sovražnkove bojne skupine so bili krvavo zavrnjeni. Na fronti ob Ledenem morju je letalstvo še nadalje uničevalo važne naprave na murmanskl Železnici. V letalskih nojih je bilo sestreljenih 8 sovražnikovih letal brez lastnih izgub. V severni Afriki zaradi neugodnega vremena nobenega pomeni h nega bojnega delovanja. Letalstvo je obstreljevalo taborišča In motorizirane sle sovražnika. Angleška letala so v poznih večernih urah napadla zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je Imelo Izgube. Pri tem jo bilo sestreljenih 5, podnevi pa nad obalo Bokavskega preliva de S letala FinsH uspehi Helsinki, 10. jan. s. V zadnjih 24 urah je finsko topništvo na fronti Karelske cžl-ne prisililo k molku eno sovjetsko protiletalsko baterijo. Sovjetske ojačene pntnilje, ki so se približale finskim postojnnknm preko zamrzlega Oneškega jezera, so bile odbite. V severnem odseku vzhodne Kare lije živahno udejstvovanje obojestranskih patrulj. Finske strelske sile, onerirn^'° v južnem odseku vzhodne Karellje. so obstreljevale s strojnicami in razpršile sovjetski oddelek sr uVei iv k^rr*",*1 p s 9 de izgube, ter so bombardirale taborišča ln skladišča, kjer so nastali hudi požari. Rusija razečaraca zaraJi nezadostnih dJbav Amerike Buenos Alres, 10. jan s. V VVa-hingion-sklh poluradnh krogih govor j r> o ol ::ajem, potovan/j ve'epo»!an ka v Moskvi Ci;:ika Kerchea v VVashington. Kerche so zdaj na-hajn v Londonu. Trdijo, da bo Knche pnkp^al >?ei: irć« v une*?u nHXK'*Vt!(c in .mg'.cJ'»e v'nđe ve no večje tekov-o v esk-- bovanK: Wusije n n zc£aranjef Kx je zarad! tega nastalo v Kremlju. Nacionalna Kitajska v vojni z Anglosasi Vojna at££&vođ Ameriki in Ar^liji — Japonski • kitajski zporsmzsn 9 c£firavi ekstcrltorvjalnih pravic Nankingr. 9. jan. n NarPdna vlada Kitajske je napovedala vojno Ameriki m Angliji. Propagandni m nister Linposeng je o tem p dal v imenu vlade izjavo zakonodajnemu »Juanu«. Nanking, 9. jan. s. Doznava se, da je kitajska narodna vlada takoj po napovedi vojne Ameriki In Angliji formalno sporočila svojo odločitev Japonski, Mandžuriji, Italiji in Nemčiji ter ostalim prijateljskim narodom in sicer po svojih d.plomatskih zastopnikih, k| so akreditirani v Nank ngu. Kitajska narodna vlada Je uradno sporočila svojim zastopnikom v tuj ni. da je napovedala vojno, ter jim naročila, naj o tem obvestijo vlade pri katerih so akred.ti.anl. Kanking. 9. jan s. Propagandni minister kitajske nacionalne vlade je v izjavi, ki jo je podal v zakonodajni zbornici, poudaril med drug m. da je nacionalna Kitajska že od izbruha vojne za Vel ko vzhodno Azijo izrazila svojo željo, da bi delila trpljenje in veselie sedanje vojne z Japonsko. Po tem nespremenljivem sklepu in ker se je nacionalna Kitajska prepričala, da ie sedanja vojna zanio vprašanje življenja in smrti. «e je vlada odločila za vojno napoved Zedinjenim državam in Veliki Britaniju Zbornica ie sprejela to vojno napoved z največjim navdušenjem in jo je soglasno odobrila. Seji so prisostvovali diplomatski predstavniki Italije in Nemčije s številnimi kitajskimi ji japonskimi zastopniKi ob^a^-ti. Tokio, 9. jan. s. Med Japonsko in nacionalno Kitajski je bil sklenjen sporazum glede koncesij in cdprave ek teritorijalnih pravic. Pogodba ima naslednje be^e-d lo: Japrnska cesarska vHda ln nacionalna vlada k tajske republike sta se na osnovi skupne izjave Japonske in Kitajske £ ede sodelovanja v nadaljevanju vo^ne, ki je b1-la podpirana danes, in v skladu z iuhom spoštovanja suveren sli k tajske republike sporazumel o naslednjem: Cl. 1. japon»ka vlada bo vrnila kitajski ylad| upravne prav ce nad koncesijami, ki j-h ima Japonska sedaj na Kita skt-oi 01. 2. Vladi obeh držav bosta Imenovali enako število zastopn kov jn jih pooblastili da sklepajo in odi ta jo o podrobnostih v svrho izvajanja ukrepov Iz prejšnjega člena, Cl. 3. Kitajska vlada mora po vrnitvi koncesij, ki ae bo Izvedla po označbah obeh prejšnjih členov, spoštovati, v kolikor se tiče njene uprave v interesiranih področjih, vsaj enake pog je glede bivanja, za-poaltve In varnosti Japonskih državljanov. Cl. 4. Japonska vlada bo čim prej vin la SVOje upravne pravice nad mednarodno koncesijo v 6anghaju ln mednarodno kon-«»l.o v Kulangsuju (Arooj) po pog Jih, glede katerih se bosta obe državi posebej sporazumeli. 01. 5. Kitajska vlada bo vzpostavila svoje upravne pravice brez odloga v poslani-Sfcem okraju v Pekingu. Ot. 6. Ker Je Japonska vlada sfeientfa od. praviti brez odloga eksterit rljalne pravi- I ce, ki Jih ima sedaj na Kitajskem, bosta I viadj obeli držav ustanovili tehnični odbor i t* enakega Števila zastopnikov, M Jih imenujeta cbe vlad s namenom,*da se sklenejo ln določijo tozadevni stvarni nacrti /£L7 V M***«****! opustitve ekttcri-tri Jalnih pravic § strani Japonske bo vla-«a Kitajske odprla ovoje ozemlje t»ko, da japonak državljani kmhko na njem pre-^»Jo ln se znposlu ejo ter Jim bo .Mnogo- ga japonski državljani doslej u ti vali. I mene va nI tehnični o^bor bo proučil stvarne načrte glede teh določb. 01. 8. Ta sporazum stopi v veljavo na dan njc£Ovecra podpisa. Tokio, 9. jan. s. Po sporazumu, ki sta ga po:lp:saIa tokijska in nankinška v.ada, oo Japonska vrnila narodni Kitajski razen mednarodnih koncesij v Sanghaju ln Amo. ju tudi koncesijo v Tiencinu, Hankovu, Su-čovu, 6-iiju, Fučovu in Cunk.ngu. NavduSenje na Kitajskem N^nking, 10. jan. s. Glavno mesto narodne Kitajske je doživelo svojo najbolj svečano uro v zgodovini. Napoved vojne Ameriki in Angliji ter japonska odpoved eksteritorialnim pravicam ln koncesijam, sta vzbudila navdušenje prebivalstva, ki je na velikem zborovanju vzklikalo Vang-člngveju, ko je govoril o pomenu zgodovinskega dogodka. Tudi v feanghaju so vest sprejeli z mogočnimi manifestacijami. Listi so izšli v posebnih izdajah z naznanili, poudarjajoč, da je Kitajska najbolj trpela pod pritiskom anglosaškega imperializma in komunističnih, iz Moskve navdahnjenih zahrbtnosti. Vojna napoved je torej naravni razvoj stanja, ki je postal neznesen. zlasti po sklenitvi kitajsko-japonskega zavezništva. Popolna uvrstitev narodne Kitajske med sile Trojnega pakta je znak narodne vstaje preti severno ameriškemu in angleškemu imperializmu ter jamstvu gotove zmage in dosege novega pravičnega svetovnega reda. Tokio, 10. jan. s. BivSi ministrski predsednik Konoje je v tolmačenju vojne napovedi narodne Kitajske Angloameričanom izjavil, da je treba smatrati vojno napoved, kakor tudi vrnitev koncesij in odpove 1 eksteritorijalnih pravic na Kitajskem s kitajskega staliSfa kot uresničenje velikih S*.i-nj3.tsenovih idealov, dočim gie pri Japonski za nadaljnjo manifestacijo duha cesarjevega odloka z dne 12. decembra 1941. Iz vseh glavnih mest vzhodne Azije, prihajajo navdušeni odmevi oblasti in narodu ob zgodovinski odločitvi Vangflngvejeve Kitajske, ki je aktivno stopila v vo^no ob strani Japoncev. Iz fianghaja. Manille. So-nana ln drugih mest poročajo o mogočnih patriotičnih manifestacijah za nanklako tn tokijsko vlado. Ministrski predsednik Tojo je snrejel na stotine zastopnikov oblasti iz dežel vzhodne Azije, ki so lzrt»z*ll velika zadovoljstvo zaradi vstopi nacionalne Kl'aj-ake v vojno, kar bo močno ojačilo skupno fronto proti anglosrSklm zatiralcem ter pospešilo dosego ciljev in skupne zmage. V svoil poslanici Toju a^ prispevek k skupni stvari trojnega pe&ta, Avstralske /"krti TJrbona. 10 isln - a Tz Wash|n«rtonsr poročalo da bt avstralski .m'nlatr^ nrod> -sodnik Curtin ob svetnih "BP^njem obisku rad osebno obrazložil Roaeveltu, kako re* Iz B$ne$tt3 palače: Sprejemi pri Ducefu Rim. 9 jan. s. Duce je db n:ivz<:*:no&h mTniMra za lavna uc!a sprtje. lUIMlUigSj svetn ka Natala Sch a&6«ija, prod?.jse"letn ce. Duce ie izrazij svojt zidc^cAi&tvo za dolo-vanje zavoda m je izrekel predsedniku narodnemu svetniku Sch assiju svejo zahvalo^ Obletnica rtmrti kralfa VLktirja Emanuela IL Turin, 9. jan. s. Ob 65 letnici smrti Kralja Viktorja Emanuela II. so bile maše zadušnice v bazilki v' Supergi. v kapeli kraljeve palače in v Stupmigiju. Na spomen'k plemenitega kralja so položili vence cvetlic. Novi španski velepsrlarik v Rf/nra o svoii m'siii Madrid, 10. lan. s. Novi Sppnski velo* j poslanik pri Kvirlnalu Fernandez Cuesta I je izjavil tisku, da je zelo vesel ker r**1 ^~ I ja v Rim kier bo zastopal svojo dr*nvo i ter je izrazil prepričanje, da bo v Rimu ' lahko uspešno delal na pod reč ju >-j vanja med obema narodoma, ki ju vež© toliko zgodovinskih in kulturnih vezi ter neminljivo bratstvo v orožju. Povratniki Iz Afrike prispeli v TrJeste Trieste, 10. jan. s. Davi. kmalu po 9. url sta prispeli v pristaniške moto;ni laJJi »Vulcaniac in »Saturn!.-« z našimi rojeki lz pokrajin Trieste, Gorizia, Ud:ne, Fum». Pola in Zara. ki so prišli lz Italijanska Vzhodne Afrike. Ob prihodu so jih pozdravili zastopniki meslnih oblasti s prefekturi« zveznim tajnikom in zastopnikom ministrstva ni Italijani-ko Vzhodno Af.iko na čelu, kakor tudi zastopniki aganiZjcij S.ranke, ženski fasiji v Triestu in razne mestne usta« nove so jim takoj skrbno priskočile na pomoć in jim raz'.elile tople pijače ln ok/ep-čila, Prebivalstvo je povratnike, ki jih ;a bilo tekih 10 družin, večinoma žen.k in otrok, toplo pozdravilo. Z >Vulcanio« je prispel tudi nemški konzularni zbor iz Vzhodne Afrike z nemaktin generalnim konzulom iz Addis A bebe ia ostalimi funkcionarji z družinami. Ncmsks tovarše so sprejeli velepo^laržSld sve'nlk DOrtenbach, nemški generalni konzul v Triestu v on Druffel, funkcionar nemškega zunanjega ministrstva in voditelji kr: jevneja, odseka narodno socialistične strank?. Rojaki lz pokrajin Gorlzla, Udine, Fiume. Po^a n Zara so po izkrcanju odpotovali v svoja kraje. Nemški kozuhumJ zbor, kate. emu je bil dan na razpolago poseben vlak, j« o \ potoval v Monakovo, sen je vojaJkJ položaj v odseku Pacifika, ki je najvažnejši ra Avstralijo. Po poročilih tiska je avstralska vlada zop:t iznesla svoje pritožbe zaradi izostale por.icči Is Amerike in zaradi om*Jovaž?van?-> avstralskega vo^ne^a r-dseka. kar omofpča Japoncem zope^ten prevzem inclatlve, T'sk spo-mlnja zaveznike tudi, ^ se v Pacifiku Avstralci borijo proti eni največjih sil na svetu. .ir., Stran 9 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 11. januar;* 1943-XXI fitev. 7 Poročilo Eksct GrazioIi]a komisar]eiii sresfdh načelstev Ljubljana, 11, januarja Visoki kcmisar je zbral k raportu v vladni palači komisarje sreskih načeLstev v pokrajini. Navzoči so bili tudi viceprefekt dr. Da-rid, šef kabineta dr. Kisia, glavni račU* novcdja, inspektor za tehnično službo, ravnatelj Prevoda, predsednik pokrajinskega podpornega zavoda, poveljnik gozdnega miličniskega odreda, strokovnjak Borze dela, pokrajinski zdravnik In drugi funkcionarji Visokega komisarijata. Politični, gospodai skj in socialni položaj pokrajine je bil pazljivo proučen iii glede tega so poročali komisarji sreskih načclatev. visoki komloar Je posebno razpravljal o stanju občin ter o delovanja perifernih organov pokrajinskega zavoda za prehrano kakor tudi o podpornem vprašanju in zdravstvenem stanju. Proučena so bila tudi številna vprašanja o delovanju namestitvenih uradov. Eksc. Grazioli je dal navodila glede rešitve raznih vprašanj ln delovanja, ki naj se opravi na vseh Življenskih področjih pokrajine. Raport ae je pričel in se je končal a pozdravom Kralju in Cesarju ter Duce ju. „Zđsj pa verno, kakšna bo zima" Vzzrcc letošnjega mraza smo že prejeli — Davi je zz&et pokalo đrevje ođ mraza Ljubljana, 11. januarja Prav je bilo, da smo se laru pozimi utrdili; včeraj smo se v vsaj lahko čudili tistim, ki fo govorili o nezaslišanem mrazu. Da je mraz? smo se vpraševali. Nisem opazil. z u se mi celo, da bo precej toplo, Ker ze sije solnce. — V resnici pa včeraj ni b-lo megoče tajiti mraza spričo poledcnelili oken do vrha. Poledenele so tudi notranje šipe dvojnih oken. Včeraj so imeli mnejri meSčani neprijetnosti z za m rojenim vodovodom. Nekaterih ljudi pač ne Izuči nobena šola.. Leto za letom jim zamrzi!je voda. ker so preveč malomarni, da bi vodovol zavarovali ob pravem času 6ele, ko je žc prepozno, se spomnijo, da bi bilo treba nekaj ukreniti, a tedaj ne kaže drugega, kakor da pokličejo vodovodnega instalaterja. Tola instalaterji navadno nimajo dovolj delavcev, da bi lahko ustregli takoj vsem naročnikom. Popravila so včasih tudi precej draga, zlasti Če popokajo cevi in se zidovje napije vode. Kaj je torej treba ukreniti, da nam voda ne bo zmrzovaia v vodovodu, O tem pišemo vsako zimo po većkart, a že vsak vesten hišnik ve sam, kaj mora narediti ob rnraizu. Vodovodne napeljave sicer niso ogTožene povsod enako. Rada zmrzuje voda v nekaterih novejših hišah s tankim zidov-jem, zlasti še, če so cevi položene nepravilno v zunanjem zidovju. V takšnih hišah navadno ne pomaga niti največja pazljivost. Zamrznjenje bi morda preprečili le. če bi ogrevali še posebej pritikline, stranišča, kopalnice in hodnike, kar pa navalno ni megoče. Ce že ne moremo ukreniti drugega, moramo pustiti vsaj, da voda počasi teče. Najbolj pogosto voda zamrzne v stranišču, kar pa še najlažje preprečiijio; moramo uravnati plavač v rezervo3rju, tako, da ne zapira povsem vode. Ce tega ne znate narediti sami. morate pač poklicati instals.terja, a najbolje seveda še, ko ni prepozno. Vodovodne pipe in števce v hladnih prostorih moramo dobro zaviti, bodisi s slamo, cunjami, ali drugo tvorino, ki je slab prevodnik toplote. Zdaj bo pa morda kdo rad Se vedel, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi nas tako peklensko ne zeblo. Danes so nekateri ie sramežljivo priznali, da je res mrzlo. Včeraj so se junaško sprehajali. V resnici je bilo tako krasno vreme, da je bilo težko vzdržati doma. Dopollne je bilo še precej mrzlo, popoldne je pa solnce v zatišjih prijetno pregrevalo. Zrak se sicer ni mogel mnogo segreti in v resnici je bilo občutno mrzlo. Doslej smo de ugibali, kakšna bo letošnja zima in nekateri so govorili celo o mili zimi še v petek. Tedaj je bilo res precej toplo in prvič v tej zimi je sivo srebro zlezlo nad ledišče, kar ae zgodi redko januarja, Ce ze ne nastopi južno vreme z vsemi svojimi značilnostmi, v soboto je pa nenavadno hitro narasel zračni tlak, ozračje je očistila burja, da je bilo nebo sinje kakor kje v južnih kratjih in ponoči je zemlja naglo izžarjala toploto. Mraz je pritisnil nenavadno hitro, brez posebnih priprav; na* vedno pritisne tako hud mraz čez več dni. ko se stopnjuje dan za dnem. O mili zimi menda poslej ne bomo več govorili, čeprav se morda komu zdi. da je to le vzorec mraza in da še ni zanesljivo, ali bo mraz pritiskal delj časa. Pričakovati moramo seveda, da bo mrzlo vsaj še nekaj dni ter da bo m orla se hujši mraz kakor včeraj in danes. Vse to nas pa ne ustraši, saj smo lani prenesli zimo, Kakršne so baje redke v več stoletjih. Zadnje dni re pozna, da je ljudi začelo malo zebsti tudi po večjem povpraševanju po kurivu pri trgovcih. Mnogi so pa zdaj naročali kurivo tudi zaradi tega. ker je bil v soboto zadnji rok za nakup kuriva, ki je določeno na nakaznice za zadnje tri mesece lani. Trgovci seveda ne morejo ustreči vsem naročnikom takoj, čeprav so napeli vse sile ter ne poznajo nobenega počitka. Zdaj imajo več dela Midi zprarh tega, ker morajo žagati drva. Razvažati je treba tudi manjše količine kuriva, s če- Fašistična Befana pri Agipn V petek dopoldne jo bila v novih prostorih tukajšnjega zastopstva AGIPa (Glavno italijansko podjetje za prodajo petroleja) v Ulici 3. maja it 1 slavno* fašistične Befa-ne za otroke uradnikov in deHveev podjetja. Slovesnost je potekla v družinskem oeracju. Bili so zbrani vsi otroci ter njihovi očetje in mamice. To lepo prireditev je počastil s svojo navzočnostjo major Petronio kot zastopnik Zveznega tajnika, ki je odredil pozdrav Duce ju ter je navzočim malčkom razložil pomen praznika, ki ga je določil Duce. Nato je tovariš Varvaro razie-lil otrokom darila. Podjetje je določilo za otroke svojih nameščencev vsakomur hranilno knjižico za Banco di Roma v znesku 180 lir ter zavojček slaščic. Prireditvi so prisostvovali tuli otroci nameščencev tvrd-ke Standard-Wacuum ter je k tej Befard prispevala tudi Ronsa d. d. Fiume. Ob kon-cu se je eden Izmed otrok zahvalil v imenu vseh. nakar so simpatično skupino fotografiran. »Prima linea" 10. ievilka glasila Ljubljanske zveze bor-oenih fašijev proslavlja v svojem uvodniku dan 3. januarja 1925. ob njegovi 18. Obletnici kot dan, ki je zlomil moč sovražnikovega gibanja v deželi sami in ko se je de- ansko začela borba tudi proti zunanjim *cvraznikom Italije, s katerimi je danes v vojni. Nadaljnj članek govori o neupogljivi sili fašist! Čne ideje c-b Dvajsetletnici, članek »Orjzzonti« podaja pregled svetovnega položaja in opozarja na proribnljše-v ška gibanja, ki se porajajo pevsod pc vetu, članek »Nuova Africa ItalianaOb svitu svečnika« bavi z nemo--alnostjo Sp nozzovih verskih idej. Zelo zanimivi so tudi nadaljnji članici, ki ae bavijo z vsemi mogočimi aktueunimi vprašanj , kakor z vprašanjem barvnega filma, umetnimi tekstilnimi vlakni, korporacijskima stremljenji, socialnim- problem: 9 povojnem času itd Rubrika »Faši ,i v »kopih« objavlja kakor običajno vsako^rstne esti z gibanja ir organizacij Stranke v ookrajini. mestni pristavi, kamor naj pridejo po orva tudi on\ ki drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra 1. 1. Ae niso prevzel*. Na o*-kazn ce za kurivo, torej za čas cd l. Januarja do 31. marca t. L pa lahko potrošniki dobe tudi Žagana drva rasen v skladišču na mestni pristavi tudi ie na športnem prestoru SK »Ljubljane«. One upravičence, ki še niso prevzeli drv Za dobo od 1. okto- ora do 31. decembra i. 1., pa mestni preskrbe valni urad obvešča, da jih lahko dobe tudi Se od 10. januarja dalje. Športni pregled Podaljšanje dosedanje odmere točilne takse Visoki komisar za Ljubljansko pokrajine je glede na člen 25. pravilnika za izvrševanje loločb tarifne postavke 62 taksne tarife k zakonu o taksah o pravici točenja in mer se vozniki zelo zamude. Vse kurivo j prodaje alkoholnih pijač izdal naredbo o je pa treba tudi skrbno tehtati in zlasti ! podaljšanju veljavnosti dosedanje odmere drv ni mogoče stehtati mimogrede. Doslej je lahko marsikdo prihranil ie precej kuriva, ker v sobah ni bilo treba sploh kuriti ali ne vsaj tako močno. Zdaj so lahko zadovoljni tisti, ki so kurivo hranili, kolikor je pač bilo mogoče, za mr-zlejSe dni. Zato je upanje, da pomanjkanje kuriva ne bo tako hudo. čeprav bo poslej mraz pritiskal delj časa. Včeraj zjutraj je bilo zunaj mesta res že pošteno mrzlo: temperatura je znašala približno —20o. To še sicer ni tako hudo. saj se je lani ohladilo celo na —31°. toda mraz se še stopnjuje ter smemo pričakovati, da bo dosežen lanski rekord — že zaradi tega, ker je lani mraz začel pritiskati šele v drugi polovici januarja. Lani je mraz napravil precej Škode na drevju. Tudi letos bo drevje trpelo zaradi mraza. Tu in tam je že začelo pokati; davi smo slišali, da je drevje pokalo v tivolskem gozdu. točilne takse. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« 6. t. m. in je takoj izvršna. Veljavnost dosel arije odmere takse po tarifni postavki 62 taksne tarife k zakonu o taksah za pravico, točiti alkoholne pijace na drobno in na debelo (točilna taksa), ki je bila Izvršena za triletje 1940-1942. se do nadaljnjega podaljša. Ta taksa se bo pobirala v bodoče v istih zneskih kakor do- Nemška Športna bilanca za leto 1942 V Nemčiji je bilo lani skupno 23.787 športnih prireditev, na katerih je nastopilo skoro 700.000 tekmovalcev pred več kot 2 in pol milijona gledalci. Največ prireditev je bilo v spodnješlezjjskem okrožju, kjer so imeli 4563 prireditev s 123.000 nastopajo čimi in 435.000 gledalci. Veliko je število športnih prireditev tudi v tistih okrožjih, ki so bila lani še posebno pod vplivom bombardiranja, kakor Kbln. Aachen, Vestfalska itd. Prireditev so se udeleževale in na njih nastopale v velikem številu zlasti ženske. Tableteniška prireditev v Celin V nedeljo je bila v Cel j' večja tablete* niska prireditev, v katere okviru so nastopili najboljši tabletenlsti štajerske in Koroške, namreč Celjani in Jeseničani. Jesenice so zastopali Lakner. Kniflc in fitrum-bel. Celje pa Vrečic I, Vrečic Ilf Con in Rebevšek. V vseh igrah se je razvijala najostrejša borba, katere izid je časih odločala tudi sreča oziroma smola. Posebno nesrečen dan je imel Con, ki je bil poražen v važnih srečanjih. Od Celjanov so se zlasti uveljavili brata Vrečica in Rebevsek. ki so izsilili neodločen končni rezultat 5:5. 501etnica »Junaka« Bolgarska telovadna organizacija, tudi pri nas dobro znani »Junak« praznuje letos 50-letnico obstoja. Kljub izrednim časom bo vodstvo organiziralo v proslavo polsto-letnice večjo mednarodno telovadno prireditev. Po načrtu naj bi bil nastop poleti v Sofiji. K sodelovanju so povabljeni nemški, madžarski, italijanski, hrvatski in slovaški telovadci. Glavni dan proslave bo 12. junij. Musina-Sys v Berlinu Izločilna borba med Švedom Tandbergom ' in Italijanom Lazzarijem za evropsko bo-j ksarsko prvenstvo najtežje kategorije, to j je za Schmellingovo nasledstvo, je morala j biti odložena, zaradi nezgode, ki se je pri-| petila na Silvestrovo Lazzariju. Srečanje i med drugima dvema tekmecema Sysom ln i Musino pa je določena na 23. t. m. in bo j v Berlinu. Nemci nameravajo dati srečanju značaj I velike športne manifestacije, čeprav gre za dva tuja borca. Povabili bodo na gledalske ki °" klopi nekaj tisoč italijanskih delavcev, ki sedaj, razen v primerih iz člena 34 pravil, so zap0s'^ni v Nemčiji. Verjetno je tudi. nika za izvrševanje določb tarifne postavke 62 taksne tarife. (člen 34 določa, da se že pravočasno odmerjena točilna taksa ish-ko iz važnih in opravičenih razlogov me 1 teKočim triletnim odmermm razdobjem po- SlMŽŠsefie objave iz urada CONI-a Dbjava Ste v. 1, Vsa športna društva se opozarjajo na obveznost, da morajo obnoviti svoj letni vpis pri športnih zvezah in k misarjih za vsako športno panogo, Id jo bodo gojili. Društva, ki tega vpisa ne bedo uredila, ne bOv!o mogla sodelovati pri prireditvah, ki bodo c r ga nizi rane. Z voze in komisarji morajo z objavami v dnevnikih razglasiti imena društev, ki so obnovila svoj vpis. Nobeno športno tekmovanje, niti prijateljsko niti propagandno, ne moglo biti izvedeno brez odobritve pristojne rveze odnosno pristojnega komisarja, ki bodo skrbeli za to, da bodo tekmam prisostvovali in yh votlih priznani sodniki za tekme. Za vsako tekmo je treba preko urada CONl-a zaprositi za dovoljenje pri Rr. kvestori, in sicer glede na določbe naredbe Vis. komisarja štev. 31 z dne 20. februarja 1942-XX. O vsaki tekmi al! srečanju, čeprav samo prijateljsk?ju, je treba izid sporočiti z&np-nilru CONI-a, kar je nalega prireditelja- Kakor so bile vse organizacije obveščene še neposredno, bedo urad CONI-a, pokrajinski odbor, športne zveze ln športni komisarji ln org-mizacija tekmovalnih sodnikov objavljali vse svoje kakrSne koli sklepe in navodila za društva in športnike v »službenih objavah«, ki bodo izhajale v naslednjih dnevnikih: »II Piccolo«, »Jutro«, »Slovenec«. Te objave bodo v vsakem primera tn polnovredno nadomeščale neposredna jn osebna rbvestila za športna društva, sodnike n atlete. — Življenje ln umiranje. V Celju ss »e poročili Eduard Pohltn iz Celja, s Katarino Lah iz Maribora, in AJojz Hoschek iz Graza s Sofijo Sattler *z Mannersdorfa. Umrli so Josipina Furlan, Ida Sakšek. Janez Leben, Josip Horvatič. Frančiška Baje roj. Ratajc, Anton Reberaak in Marija Naprtnlk roj. Dobn k, vs* iz Celja, dalje Roža Vovk roj. Stante lz Teharjev. Ama. lija Cestnik iz PetrovČ. Franc Košaric iz Prevorij, Josip Unetič od Sv Križa. lerica Mautwurf is Herrnhofna pri Vrat'slavi, Marija RamSak roj. Weiz od Sv. Pankra-cija pri Pragerskem, Doroteja Matul iz Luč, Gabrijela VodopSvec iz Toplic pri Zagorju in Franc ska Tre pel rej. Hrastnk iz Polzele. V Ptuju so se poročili Anton Polen se k z Marijo Seller lz Gornje Radgone. Herbert Lackner lz Rcžnega dola z E'eo-noro Vrablic iz Ptuja, Franc Sorij iz Solla-| brunna s Tereti j r Valenko lz Ptuja. Umrla sta Konrad Ramšak in Barbara Ju s. oba *z Ptuja. V St. Jurju sta se poroč la Tomaž Jug in Alojzija Laubič iz St. Ilja. Umrl je Pa posestnikov sin Franc Kost ome j iz Cerovca. V zusmu sta se poročila Franc Sa-loger in Ana Turnsek oba iz Grobelce V Bukovju je umrl Jcsip Kladnik, star 53 let. V Dobrn; so umrl* Eva Flis iz Zavrča, osip Mauh lz Sjel in Terezi ia Gmajne iz Gorice. V čsepljah pri Vranskem je umrl Franc Weinzerl, star 39 let. pravi in sicer tako da se na prošnjo dotič-nega točilca zniža ali pa na podlagi uradnega referata pristojnega oddelka finančne kontrole zviša. Vsaka taka zaprošena poprava se Izroči v obravnavo ln v odločitev pred odbor za odmero takse. V ostalem pa i veljaio za odtenek po tak-h popravah iste določbe kakor za relno odmero takse. Ob taki popravi veHa nova odmerjena taksa šele od prihodnjega polletja.) Iz Snsdnie štaierske — živahno delovanje ptujske Ljudske univerze. Gustav Ki'debrand bo predaval v okviru štajerskega Heimabunda na sedežih 10 krajevnih skup'n ptu-skega okrožja o temi: »Propad Anglje in razmah Nemčije«. Prvo predavanje bo 22. t. m. V okviru ptujske univerze bo predaval 13. t. m- pokrajinski konservator VValter v on Semetkcvvskv iz Graza o stavbnem licu Spodnje štajerske. 22. t. m. bo predaval primari j dr. Wesely o temeljih dednosti. — Kmetijski izbirni tečaj. Nad 15 mladih kmetovalcev iz mariborskega okrožja se je udeležilo prvega izbirnega tečaja novoustanovljen« kmetijske glavne poklicne šole v Slovenski Bistrici. Udeleženci 4 dni trajajočega tečaja so p lagali tudi «z-pit. Preizkušene ^o bfle tudi njihove športne sposobnosti Večina udeležencev je bila s Pohorja. Izbran h }e bilo 30 mladen*'čev, ki se bodo cd 15. januarja do 15. maja v Jarenin* v Slov. goricah pripravljali na kmečki p-klic. GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek. 11 lan ob 15.: Mali lord. Za. ključena predstava za Gill Torek, 12. jan., zaprta OPERA Ponedeljek, 11. jan.. zaprto. Torek. 12. jan.. zaprto. , Opozorila članom Pokrajinske delavske zveze ! Člani Pokrajinske delavske zveze morajo predložiti v teku meseca januarja 1943 svoje članske iskaznice Pokrajinski delavski zvezi, da podaljša njih veljavnost za leto 1943. Podaljšanje izkaznic bo izvršeno brezplačno. Člani iz Ljubljane in bližnje okolice naj odi a jo članske izkaznice zaupnikom v podjetjih, kjer delajo, da jih ti oddajo v pisarni svojega oddelka, oziroma naj posamezni člani, kjer ni zaupnikov, prineso izkaznice mod uradnimi urami v pisarno svojega oddelka Pokrajinske delavske zveze Člani lz pokrajine naj pre 11 ožijo izkaznice Zvest po občinskih sindikatih oziroma okrajnih zastopnikih PDZ v Črnomlju. Logatcu, Novem moštu m Kočevju. Kjer ni občinskih sindikatov oziroma okraj, nih zastopnikov, naj dani svoje Izkasnlos pošljejo v podaljšanje po polti. Imeitovassfe uprave Fašističnega avtemtnnega zavoda za ljudske stanovanjske hiSe v Ljubliani Vpoštevajoč. da je treba sestaviti upravni svet Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hise Ljubljanske pokrajine po čl. 4. naredbe z dne 14 septembra 1942-XX in glede na svojo odločbo z dne 21. decembra 1942-XX1. s katero je bil imenovan za prelsednika zavoia gr uff Attilio r>poli, je Visoki komisar za Ljuo-ljansko pokrajino na podlagi predlogov prizadetih ustanov imenoval za člane zavodo-vega upravnega sveta naslednie osebe: ca v uff rsg. Franco BulJo in comm. ing. Aldo Farina v zastopstvu Visokega komisariata: ing. Piero Carra. predlagan od Zveze bojevniških fašnev: podžiman comm dr Salva-tore Tranchid3. predlagan od ljubljanskega župana: ir ivan Kosti, predlagan sporazumno od Pokominskega zavoda za nameščence in Zavoda za socialno zavarovanje; dr. Vlado Lavrenčič, predlagan spo**azum-no od Hranilnice Ljubljanske pokrajine ln PoStne hranilnice v Ljubljani. Dodatne *iv*f-? 900. Dne 20 januaiia začne urad sprejemati reklam acMe Opozarjamo, da bodo uprav'čenef dobirJ nakaznice samo s potrdilom, obenem pa opominjamo p-d1etja na-« vrne-'o decembrski seznam številka TTT Urad bo v ta namen posloval vsak dan od 8. do 12. m od 15 do 18. ure. Preskrba z drvmi LJubljana, 11. januarja Ker so nekateri trgovci brez drv, sporoča mestni preskrb-valn* urad. da si upravi, čenči ki so se naznanili pri teh trgovcih, lahko nabavijo žagana drva na mestni pri. stavi v PovSetov* ulici 12 aH pa na športnem prostoru SK »Ljubljane« na Clri!-Metodovi (prej Tvrsev!) cesti Mestni preskr-bovalni urad poziva vse trgovce s kurivom, ki drv nimalo al1 pa s: jih fz sklad'sč mestnega preskrbovalnepra urada ne namere vajo nabavit!, naj takoj predlože sezname upravičencev z& prejem drv za čas od 1. oktobra do 31. decembra L L to sicer kar na da bodo povabljeni za uvodne nastope Se drugi italijanski boksarji. Kakor se naši Čitatelji gotovo Se spominjajo, je bil prvotne med kandidati za novega evropskega prvnka tudi Nemec Neu-seL Mednarodna boksarska zveza je k borbam najprej pripustila samo Neusela. Tandberfc-a. Svsa ;n Misino. Ke- pa je Neu- sel sedaj na fronti in ne more nastopiti, ga je zveza nadomestila z Lazzarijem. Lazzarl pa se je cako resno poškodoval, da ni verjetno, da bi mogel nastopiti v določenem roku Kako bo zve-a rešila to neprijetno oviro Se ni znano. Možno je. da bo priznala Tandbergu pravico nastopiti takoj v finalu, ali pa mu bo postavila nasproti kakšnega drugesra tekmeca. V poštev bi prišel predvsem spanec Bueno Paco. V mednarodno boksarsko zvez'* je pristopila tudi grška boksarska zveza, tako da je sedaj 16 članic. a _ Zadnja prvenstvena tekma jesenskega dela negemetnega prvenstva v Zagrebu ^e bila odigrana prej*njc nedelje med Haškom n Zetom Zmagal je HaSk z 2:0 *n si s tem v tabeli pomagal na tretje mesto tak. j za Concordio in Gradjanskim. Enake Štev lo točk k? kor Hašk ima Ličanin, le da je njegov količnik slabfi*. Tako je ostala neod grana edine tekma med Concordio in Haškom ki je bila kakor znano, zaradi in-j c denta mcd'sodn'kom in dvema igralcema ! prekinjena Zveza še ni odločila, kaj se bo z njo zg; d lo. — Varaždinski smučarji gradijo novo skakalnico. Varaždinsk4 smučarji so se letos lotili gradnje nove skakalnice na Ravn G~ri. Skakalnica je namenjena predvsem začetnikom in dovoljuje skoke do 20 m Ce bo kazala potreba jo bodo pr lagod'11 tudi za večje dalj ne Načrt za Skakalnico je izdelal Dragan Grims. — 100 m hrbtno je Klefer preplaval v 1:02.8!! Po švedskem viru poročajo li Zagreba, da je Adoif Klefer preplaval pr* nekem plavalnem tekmovanja 100 m hrbtno v izrednem času 1:02A. Da je ta čas res »fantastičen«, dokazuje dejstvo, da je dosedanji K'eferjev svetovni rekord na 100 m hrbtrt: 1:04.9, Schlauchov evropski rekord pa 1:06.8. Vest o novem rekorda sprejemamo do nadaljnega brez komentarja in z vso rezervo. _ Izvrstna plavalka je Madžarka Ilor- ka Novak -va. Nedavno je izboljšala svoj državni rekord na 200 m hrbtno, sedaj ra poročajo da je preplavala v novem rekordnem času tudi progi 300 »n 400 m hrbtno. Na 300 m hrbtno je dosegla 4:29.2 in na 400 m 6:02.8. Novakova Je tako dosegla že svoj 23 in 24 rekord. _ jack Bell novi svetovni boksarski prvak lahke kategorije. V Madiscn Square Gardenu v New Yorku je prejšnjo nedeljo prelagal Jack Bell dosedanjega svetovnega boksarskega prvaka lahke kategorije Lar-kina. Bell je Larkina knock autiral v tretjem kolu ln tako sam postal svetovni prvak. — Hokejske tekme za Spenglerjev poksL Tradicionalno hokejsko tekmovanje za S pen gle rje v pokal, ki so se ga vsako leto udeležila najboljša, moštva iz vseh evropskih držav, se je letos izvedlo v zelo skrčenem obsegu. Nastopila so samo tri švicarska moštva. Zmagal je HC Davoe, ki je najprej premagal Montchoisi 9:3. nato p* HC Curih 6:1, Tekma med poražencem za drugo mesto je dala naslednji izid: Curih- , Montchoisi 6:L Božidar. KOLEDAR Ponedeljek, 1L H*in, OANAiNU PRIREDITVE Hibo Matica: Carmela. u*u« Džungla, Kino Union: Don Juan. Kino Moste: Trgovec s sužnjami in Kapitan Tempeeta. V. Simfonični koncert ob 18.S0 v veliki dvorani. DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet. Blelweisova cesta 43; Trnkoczv ded., Mostni trg 4; U star, fielen-burgova ulica 7. Nikola Tesla umrl V New Yortu je umri aneni rzuiirit^tj in E slasti znani Teslov transformator Teslov dinamo m Teslova obločnica. Tudi na drugih področjih elektrotehn ke se jc odlikovali in do-segcrl prcsone-tljive uspehe. Zadnja leta se je peča.! v glavnem s poskusi \>vc-rr-ilne-cj* pjrcncaa električne enerjrje in leta 1931 je že mislil da je rosil rudi ta picJmi. 17.00: Napoved časa. poročila v ital janSci-nL 17.15: Prenos iz rimsega ^edadiaća Elise©: Koncert organizira Rimsik« Kr FHhur-monična akademija: Koncert pianista Carla V;dussuja 18.00. Prenos javnega simfoničnega koncerta iz dvorane »Uni' n« v Ljubljani Koncert vodi dirigent D M Sijanec. 19.30: Poročila v slovenščini. 19 45- Komorna glasba. 20 00: Napoved časa. poročna v italijanščini. 20.20: Komentar dnevn h dogodkov v slovenščini. 20.45: Simfonične priredbe iz fMmov: simfonični orkester družbe EIAR. vodi drrgent Ferrero 21 30: Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22.10: Godami :»rkester. vodi dirigent Angela 22.20- Predigre m m-rermezzn znan h oper. 22.45: Poročila v italijanščini. TOREK, 12. JANUARJA 1943-XXP 7.30 Operetna glasba. 8. Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 12.20 Plosce. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Nape vi in romance. 13. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.08 Poročila Vrhovnega Poveljniatva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Pisana glasba. 14. Poročila v Italijanščini. 14.10 Pisana glasba. 14.20 Godalni orkester vodi dirigent Angelo. 15. Poročila v slovenščini. 17. Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno. 19. >Gk>vorlmo italijanskoc — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 1930 Poročila v slovenščini. 19.40 Lahka glasba. 20. Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 2020 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Izbor napsvov lz Lombardija, opereti »Gospa lz Tebe — orkester ln zbor vodi dirigent Galilno. 21.15 Koncert sopranlst* ke Ksenije KuseJ. 21.35 A. Nlcotera: Pogovor s Slovenci — predavanje. 21.45 Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurinf. 22.30 Pisana glasba. 22.45 Poročila v italijanščini. Ste*. 7 »SLOVENSKI NAROD«, ponedtfjefc. 11. Jamarji 101S-!OT Strm 3 Puceta!: Sestra Angellka, opera, Beethoven: Sedma simfonija, balet Velik ospeh V« Heybalove in Maksa Kirtcsa Ljubljana, 11. januarja Hvaleče« spnjr*n je zalo redek, a prav zato krasen. Dvakrat zapored sem še! gleda-t aovi dve p.*an> on v Operv\ pa sem sUdal tnororrj na novo: »Ali se spominjaš... Zineva kot Ange' ka, Thierr\jev-a kot knegi-nja? Pa LevanJ'vvsika! O, lepi spomini!« Da naši ljudje se dvajset let od tis/tihmail tato govore, se tako toplo spomin jao slo-von5i.-ce premiere Puccin jeve »An^aie« n prvih izvajalk glavnih rxu\'ij mi dokazuje, ua jc žc takrat ostavila izredno meCan vtis J iiu"c jhss.u"a'cev in da smo imeli pevke, ki n:^~j pohabljene. In kar nič ne dvom"m. da bodo — deset, vlvajfiiot let starejši kakor daneo — govorJli ^ati 'ljudje prav tako o Hevbclrvi, Go4o-borvi in Karfovčevi pa o Ncffat-Prlraažiče-vi pon-evni uprizoritvi »AngeiJke«. Kor ta uprz<:«ritcv je vzorna, In5cenac*ja ie zelo cfcusna, lepa kakor sđ'ka iz konca 16. veka, vnka-Ino m 'nstrumentalno je skrb-to na Jtudirana. v vseh. tudi manjih part jah je izvajana odiično, po 9\*o;cm dejanju pa te E»'kcrjeno6.tl sam<> morske čude/en privid, ki daje vsemu do Lja.anju značaj ljubke legende. Sestra Angolika jc knegmjioa; za m!a-dr*?tni greh, iz katore^a se ji jc pred sedmimi leti narod"! shnček, je zaprta v &t;o-gem s-imcstunu. Vdala se je u=*odi:, pobožna metu živi vzgledno jn s- bavi s cvetličarstvom. 1 oda hrepeni po sinčku. Tedaj pride teta knca'mja v samostan. Ledeno mrzla, ojaabna, vzvišena nad greznico Angel ko n vahteva, nnj pr trdi. da se imetje po umrlih ' star&h razdeli. Njena m!ajša sestra se namreč omvl\. S kom? Z AngeKkinkti biviim j ljubimcem, smekevim očc>tom. »Skesal se ic m se oči>t:! v novi ljubezni« do sestre! AngeMfej poka srce. A še vpra~a: »A kaj moj sinček?« Teta ji pove, da je sinček umri in je že dolgo pokopan. AngeJaka j podfnše delitveno listino in ponosno cbrne i £jic#inji hrbet. Ko pa ostane sama, se je ' ta besen obup. Živeti ne more več. Takoj i nabore s!rupon;h cvet c. skuha nap^j in ga ? /p"jc. V snu.'tni grozi se skesa, prosti Ma-dc-no rešitve, Boga odpuščanja, prikaže &e ii sedemletni sinKC z Madono in Anglika upi re. V pr.irtiji Angelske, q*nalskj m pevski srA-no naporni, tehnično izjemno težki viukov J bogati i, mestoma vzorčno v erotično pisani, da se petje prelamlja v besno kričanje, je Vsi. lleybc'o\'a ustvarila edinstven kic, ki mu gre n-cunejeno p^z'.nanje Kot penižna redovnica, boječe skrivajoča svoje hrepo-nenje po sinku, vsa skesana gre.'.nica se po roC lu oubne, brezsrčne totc izprorneni v p n -no kneginjico, pa v besnečo obupa nko in končno od smrtne groze uničeno ženo in ma er. Vse te izpoemembe je izražala na a u me trn ca glr-boko prečuteno, moćno dojemljiv in do skrajnosti paetrco-jjvo. \ Že d- •!-ji vrsti njenih velikih in krasnih kreacij je Angelska ena najbolj sijajnih m zmagovitih. O&tane nam nepezabnja. Kraten tjp mogočne plemkinje je pod«Ia z masko in igro F. dol ob ova. ki je teta k nog inja, r*e\~jki vzorna, mogočna v nizkih .-ilah glasu in impozantna v vsej pojavi. Odlični »sie^tra pxiroOnica« je E. katlovče-iv?, stroga, rezka, fanat Cna j^ketka. m prav dobra u6He!j:ca nen ic Bogdana Strit{jijeva< lei &>c j*laso\Tio vedno !ep>e uveljavlja ir» i^taSSlcI prijetno na.ra\-no spro.:cli srno tega ženskega so'.isUev-skv-ca nar; čaia. 2al. da debri zbori ne izražajo 16. veka niti vsebinsko n f obiikov-m». das-i |epo> zveneče. Tako lahko zabeležimo pono\'en giohr.ic •^h "Scitra Ange-hke«. Opera z izključno \-nskimi solisti in ženskim zborom sestoi :i no\ic je \~sekako zanimiva posebnost. Toda enaka p^-sebnost naj hi bila L. van B j eth ovnova »Sedma simfonija« po zamiki I . Mjas:na kot balet v štirih slikah, a v priredbi in koreografiji Maksa K rbosn. In po- -vl-most je res bila. toda ne docela zadovoljiva, ker za naša živa in mrtva Sfredstva Romaj približno iz^-cdljiva. M>a9m je baletni mojster tn izvino duhovit koreograf SA-etoA'nega slovesa Za baletno izražanje je razen te Beethovnove Sedme priredil rudi BoTodinovo Drugo. Caj-kovskega Seiito in MindemithcA-rv simfonijo Sv.Frančišek, Uprizoril jih je z ogromnim m ititecariskim ba'ctn:m ansamblom ki .;'te-;c dot'go vrsto odličn h prvih plesalk in plesa-cev ter ima vse osebje do rafiniranct'ti :/vežbano in iztrenirano. S takim ansam-bl m je lahko potoval po svetu, EvTopi. Afriki in Amcrki, in žel kajpak po\-sod siavo in denar. In po\-sod mu je bi na razpolago tudi odličen simfoniiiki orkester. Kaj je pa mogoče prri nas storiti za Bee-tho-,-ncvo Sedmo, če šteje oporni orkester c koli 30 in ves ansambl na odru takisto okoli 30 oseb? — Vendar je vse hvale vredno stremi i en je za najvišjim ciljem, čeprav se zavedamo, da je nedosegljiv. Zato gre M. K rbosu pri- * znanje, da je debitira*! kot kereograf tako • ^urnno z Beethovnovo »Apoteozo plesa«, kakor je Rih. \Vagner označil Scsto simfo-n jo. Priznati pa je rnogeče tudi vs?mu našemu baletnemu osebju, da se je z vnemo in ognjem trudil za čim lepro ponazoritev Mjasnn-Kirbosovih težk h zam:sii in da se e jasno videlo, kako je zel ©I dati naš mar-jivi baletni ansambl po velemojstrski glasbi vse svoje najboljše hotenje. V štirih, grvko stiliziranh s"kah smo gledali ogromno simfon;jo neStcvilno ^"P1* č-mih igrivih ritmo\- in r'e^nh melodj. v slikah, ki naj ba'etno prikažejo, kafeo vesolje nas'a'a iz n:čc^r in izg:ne v pameniri v nfc. Vmes gledamo, kako človeštvo na zrmflji uživa srečo ljubezni; žaluje n p'aka nad zločini hn prenaša s\yyj težki križ, kaikor ga je nesil NodoUnL Krivec se zaman ornarn-lja z rvaDiadami m končno oo tane strahotno oaamljcn. Na nebu pa sc ra-dujejo v večni lepot; in brezčutnoto za svot in ijudi bogovi, nesmrtno sebični. Ah bi se bil Beethoven strnjad s tako baletno ponazoritvijo svoje Šeste in ali ni roc/^oća še drugačna, jasnejši internretac ja, ne vem. Poleno povem, da mene Mjasinov način ni prepričal. Toda ljubljanski operni balet sem 1. 1918 prav jaz ustanovil m ga zato ljubim ko: svojo kreacijo. Niisem pozabil co'o s vraž-ne dernonstracije proti prvi baletn: panto-m:mi na r.aom opemem odru in p'oti meni, »pohuj.:eA-a''cu* .. . Dosledno pohuj-slj-ivo se torej le radujem rtaprodovanja in razvijanja na.'e baletne stroke in ploskam vztrajno marlj vemu. ču-dtv\-ito iznajdljivemu baletnemu mojstru n učitelju koreografu in režiserju inž. P. G&-/ovmu, ki kakor sam Bog često iz nč in z ničemer ustvarja in us*varja. Ko'i'ko plesalk m p»lcsa'cev nam je že na^el m izuol-p-a je pridobil zdaj tudi Maksa Kirbosa: najboljega, tehnično najbolj dovršenega sr/.o-plesailca kar smo j;h dr^^ej imeli. Iz beograjske-parirke in montccaclske sole klasičnega baleta je prišel Kirbc« končno k nam. Pod knuto svetovnih ba'etnh mojstrov :n mojstric je Kirbos v Franciji. Angliji, na IHkem in križem Amerike ryst&l tak baletni veščak, da smo nanj lahko ponosni. 2c pod Mjasinovo rc-ž:jo je K:irbos plesal v Beethovnovi §>sti »Duha s4 var jenja« (v 1.sliki) in »Krivca« (v 2. siki). To je d. kaz. da je Mjasin izvc&il nagega rojaka kot najbolj sposobnega solo-plesaTca v teh dveh vlogah in da ju Klrbos podaja pravilno n globoko občuteno. Pri nas pa piese se v 4. sliki cne^i izmed starih Favnov. Odi čen je in kaže. da zna, je in pTesmo zmore vse. V tej skupmski baletni simfoniji v o -ra-!em nc iastopajo solisti ker se večmoma pedrejajo skupnost'. Vendar se odRSflrajc tudi v nji vsem na čelu Gizela Bravničar-jeva. M. Rem*k:.rjeva, Japljeva, Po^gačar Irina K rb-:co\-a. Zeienikova in Tatjana Rem"ti na prenve*-\~zg\edx\o lahkotna, pa Pt:ce z Japljcvo. Zc-!cniko\o in Škrjmčevo. OdMčne so dalje bile v 2. s1:iki žiilujrče žene z Bravničairjev«. in plakajoče žene s S. Japljevo na če'\i: na stop ob-^h teh žen jc bi izjemno dovršen V 3. sliki so se od ik oval i M Rem":karje\a n D. Pogačar ter S. Japljeva kot Eter. V 4. s'ik: pa n:mfe z Brav ni čar; evo stari favni s Kirbosom mladi favni s Tatjano Rem- kairjevo m D. Kirbo&nvo, Amo: z malo Mene novo. pa Ogenj zopet s S. Janjevo itd. Prva slika je bila na rcpr.z'- bcilj^ ker manje temna. Oprema in kostumi s?> bili zado\-<'ljivi. nekateri ce'o p'a v lepi. v sp'o'ncm ra 'r-^imni, kakor SO skromne tudi dek maci je. Vorbčc zahteva raka uprV'.r tcv ponvpa m -r/ko-ja. A od kod vzeti?! N'o v skrom-no^ti stremeti kvišku, je . G. EVI — Na polju *Tave je p^.d~l knrzv: Francn Cement', ki je bil vpisan v stranko od L 1920. in ki je pripada] milici od 1 1923 Udeležil se je 1. 1928. policijskih operacij V južni Libiji ter abesmske vojne. Prejo! je številna odlikovanja, V sedanji vojn: se je bojeval na rnznih bojiščih. — Oarilo bud^mpeštan ^eia fasjru Italijanski minister v Budimpešti eks. Aniuso ie odposlal iz Budimpešte ta miku z\-eze bojev niš k h fasijev v Neapju železnižk voz, poln živil, oblnčil in dru^'h zbirk, ki jih budimpeštanski fašio poiclanja po zračnih napadih prizadetemu neapeljskemu prebivalstvu. — Smrt odlfčncTa lilemrnera kritika. Pri San Bortolornejvj in Ga'do je umrl sloveči italijanski publicist, literarni kri l" prof. Josip Cheechia. Napisal je številne literarno kritične ter jezikoslovne razprave. Sodeloval je pri raznih revijah in dnevnikih. V polemiki je bil vedno fin in akademski. Številne kr lične spize je tudi natisnil, pooebno pozornost in priznanje so vzbudile njegove tehtne, temeljite razprave o Danteju, Petrarci, De Sanctisu, Carducci:u in Leonu XIII. kot pašniku. Pokojnik je bi; tudi akademik v fUoioskem razredu. — Lctcšnji sfenorraf-rki kongres v Rimn. Minister za ljudsko vzgojo clvsc. Bc ad j? v posebni delegaciji, v kateri so bili prote-sorjj Boldrini. Mohrhov, Lic caro, Parise in Tirone, izrekel svoj pristanek glede drugega rimskega stenografskega kongresa, ki se bo vršil v začetku juniju 194J. — Delo italijanske statistične družbe. Iz Rima poročajo" Ped predsedstvom profesorja Ginija so se nadaljevala dela italijanske statistične družbe. Zanimiva znanstvena dognanju na statističnem področju, ki so tvorila p: edine t teme'.ji'ih razprav, so podali profesorji Gaivari:, Salvem nI, Foderici, senator Medolaghi, dr. Guidotti in Pedroni. Veliko zanimanje je vzbudilo predavanje dr. Micona, ki ie razpravljal o programu in prv h rezultatih znanstveno statističnega raziskovanja v zvez; z izdelavo izločitvene razpredelnice vseučiiiške-?a dijaštva. Njegova dognanja bodo zelo koris4ne važnost; pri nadaljnjih tovrstn h statistično znanstvenih raziskovanjih — To^reb Ualijanskesra kcnzu:a ra Nizozemskem. Iz L'Aie pore ča jo: Tukaj je bil svečan pogreb dr. Gina Ambrosettija, odprnvn'ka italijanskih kcnzu'arnih poslov na Nizozemskem. Pogreba so se r.delrz^li predstavniki n:zoz?m~k.ih in nemških obla-stev ter nnrodno socialistične stranke n'ster Cocme*li je zastopal italijanskega zunanjega ministra. Italijanska kolonija je bila pVn""''r"-i'^ri zb^^n. — Iz :>Službenoga Usta« »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« ko? 2. z dne 6. januarja 1043. E. F. objavlja naredbo Visokega Komisarja: podaljšanje veljavnosti dosedanje ocimere točilne takse za alkoholne pijače in orTočbo Visokega Komisarja: Imcncvrnje članov upravnega sveta Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanevanjske hiše Ljubljanske pokrajine. — Odvetn'ška ve^t. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospa dr. Frenner Ln:ra z 31. decembrom 1942. vp:r^?a v tvkp i"š^ii imenik advokatov s sedežem v Ljubljani Cankarjevo nebrež;e 1. in sicer po slelepu odbora Sindikata advokatov in na podstavi dovoljenja Visokega komis^riata v Lmb-Ijani z dne 31. decembra 1912. No. 175/42. _ Dantejev Hvljenjepis v obliki ramam. Zelo obsežno biografijo o Danteju je izdalo te dni znano založništvo Brrekn-an v Monakovem. Svojevrstna ter izredno sani-miva knjiga ima naslov vSila ljubezni-. Napisala jo je Gertruda Baumer. V gotovem pogledu" lahko smatramo to publikacijo kot izčrpen Dantejev življenjepis, podan in zasnovan v oblik' romana. Knjiga, ki Šteje S2S strani, ima Se to dobro stran, da je napisana tako, da jo lahko vsakdo prebira in razume, ne da bi bil literarno primerno naobražen. Zaelusra Gertrude Bau-merjeve je predvsem v tem, ker je s svojo poljudno pisano Izdajo omogočila vsem slojem nemškega prebivalstva spoznavanje življenja ter dela najpomembnejšega italijanskega pesnika. — Rektorji rerTcvnib kolegijev pri papežu. Papež Fij XII. je sorejel te dni 33 rektorjev redovnTh Kolegijev. Fanež se je podrobno zanimal za napredek teh ko'egi-J«y ter je pohvalil dejavnost, ki jo raz\-u jajo nos?rn^n: r^ovj na podrcčju vzgoje dija^kr, mladine. — Zvezn? ta*n'k v Cuieu 1e pr?^7-?^, rta se zaradi nevrednega zadržanja izključilo iz stranke lvan Fornero, Alojz Dai- I £ Delavniki: .Matica ob 14.36, IG.^i). ^ 18.;<0: Sloga od 14.HO f'a'je: Onion nb 16.. is 15. — Nedelje in prazniki oh lo.so. ii.so. h;.::o in 18^ w2N(> SLOGA - rELEFON 11 Največji film režiserja Nunzio Kfala somma. pravo čudo kinematografske tehnike D2^ngla Z najboljšimi umetnik: kakor Vi vi Gioi, Alberta Scboenhals, Blario Ferrari i. dr. «vlNO IMON — rELEFON 82 FustolavSčine in kacen največjega osvajalca ženskih src __«— mfi ^ . —- - u Adriano Kimoldi, Carla Gnndinnl Predstave: ob delavnikih ob 16 in '^.'O i;r: ob nedc'.i?.^ n prazni Rib ob 10.C0, 14.C0. 1C.:;0 in IS 30 uri KINO MATICA — TELEFON 22-4! Pretresljiva ljubezenska drama o blazni lepotici., po romanu Eklmonda de Amleisa V glavnih vlogah' ^ai Javor, Dorla fniranti. - Privlačna, ganljiva va ' I na krasni naravni posnetki .j IZ U?2 be-io z verzuoia in Anton Giordanengc — K-ncert v prlrl v~*nhn ranjenecn. V narm:I:em gledaloscu je bi pod o':, i Dopolavora v Parmi prirejen sinfonič ij koncert v prid iia:ijan;sotil tudi gorizijskega nadškofa mons. Margottija. Škcf Ambrcci je prišel v Go-"izo. da krrti in birma tcprfcarja Fianci On^i-n ter da birma večje število drugih topničarjev gorizijske^a topn:škcira polka. Slovesnost je bila v okrašenih vojašničnih prostorih. Botrovala sta topničarju sestr3 chioggjskega škofa Italija Ambrosi te. njen soprog major Alcmr.nno. — KraJ, kjer ne poznajo rmrti. Te dni je zaslovela mala občina Mara Castello. Leta 1942. nj bilo namreč v tej zdravi, kleni občini neben^^a rmrtr^ga primera. Rojstva so bia štiri. Kakor je razbrati iz te lanskoletne statistke, se lahko prebiva ci gorske obč.ne pohvalijo z odličnim zdravjem. Pač pa se opaža v občini brezposelnost le — grobarja, ki pa mu tudi verjetno ni zaradi tega hudo, ker živ: lahko tudi brez mrtvecev, ki jih obč na Mare Cartello ne pozna. — Kn_:žna razstava v cerkvi. V cerkv; Marije. Kraljice miru. v R!mu je br.a otvorena te dni razstava katoliške knjige. Pobudo za to razstavo je dala podporna organjzacja pij X. — Dalmazijske novice, poseben dopolnilni vestnik za Dak.iazio. ki ga izdaja agencija »Ag:t«r poroča: Daimaz jski guverner je odredil, da se p vseh priključe. n:h delih pokrajin Zara, Spala to in Catia-ro izp'r.ca nameščencem in delavcem po-?ebna nagrada cb koncu leta. Ta nagrada je priznana nameščencem v višini ene mesečne plače, delavcem pa v višin' ene Tedenske mazda. — Vnžen dogovor je bi podpisan v SpaJatu. Ekigovor ?e nanaša na splošno in me-dno ureditev glede nnm?. ščoncev in r M.Tbencev, tat s0 zaposleni r 'rdjedelnišklh obratih spalzuke pekrejj Ta dogovor je v bistvnj kolelvti\ma po-zodba, s katero K prvč uvaja v Spalatu ■»ačolo kolektivnega reda, kolektivne discipline, ki je določena po določbah delovne istine (Carta del Lavoro). S tem je uve-Javljen sestav složne solidarnosti med činitelji proizvodnje. — Umrl Je najznamenitejši ttaUJattdU rtretist. V G:no\i je umrl po kratki bolezni prof. Klement Bagnara, ki je doživel čast U;ivo starost 80 let in ki so ga sma-.rali za Dajznamenitejsega italijanskega oortretista. To je b'la tudi sodba naj-i.^ledne:ših italijanskib :n tujih umetnost, nih kritikov, k; so izvrstni poznavalci ita- ijan ke likovne umetno-ti. — Nesrečo, v ljubljansko bolnico *o re zatek1! po z hravniško pomoč naslednji po-acsrcčenci. Janez S .lak. SO—letni ru lar .z Kcčevja. si j? pri a~dcu na poledenel b ti b zlomil levo neg: . — Andrej Sddevcič 31-letnj nicsars!: pomočnk iz Ljubljane, sc je usekal v levico. — Frania Hočevar, 40-.etna žena pesesrnika iz Velikih L.a^>č, je .-. r z vafa krme po nesreči vtaknila levico v slamoreznico; slamoreznica ji je -vltr-rala roko v zape tju. — Marija JaneŽlč, 16-lctna žena delavca rz Ljubljane, se jc usekala v lev oo. — Pr. Serjak, 71-letni pocestnik lz Pijave gerice ima razbito čeljust; udaril ga je konj. II, LJUBLJANE —!j ni;žamo se rekordu nmog v tej ^'mi. Tudi v preteki1 noć. je ostalo jovsem jesno, brez mce;le. zat~» se je mraz še stzp-njeval. Včeraj je BiašBila jutranja temperatura (ob 7.) —lo.S". Naglasiti je Tcba. da ob 7., ko navada; morijo temperaturo, ni Se dosežen minimum: ohlaja je 3? Se vč".--h več ur. Ce je megleno ter ne more prodreti ^ nce. je min malna temperatura Jo ežena ko se začne razblinjati megla. To se lahko zzxdi šele ob 11., kakor se je 5. t. m. Včeraj je sonce m neg? pripomoglo, da ni bil še hujši mraz. Nenavadno vrhka ja bila rz zlika med min malno in maksimalno temperaturo, katera J« anala hi včeraj —2.2 let, srednje postave, svetlih la-s. mestno cbleč?:ia. Ti-di. da ima možc\ v internaciji. Kdor 2xtsači. naj jo pr.javi bližnji po.ici^Jrk. stražnici. —Ij Na sp°rcdu lllliiaJIaJm V. <;infer. č-nei;a kcnceila so naslednja dela: 1. Co-relli: Conceito gro so za godalni or;:c:ter in tri soli. te (Karlo Rupel« Leon Vf fer in Cenek Sedlbauer); 2. Cajkov.-ki: Pe'a sinfoni:a; 3. Adamie^ Scherzo. Koucett bo v velik imionski dvorani, začetek lofigO ob pol 7. na l:ar še prav posebno opozarjamo. Podrobni spored bo na raz^ b ) pri večerni blagajni in pri b:ljotcrjih. —Ij Sadjarr^a »n vrtnarska pođrul ' v LJubljana I. bo brnela icdni letni obe :l zber z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 17. januarja t. 1. ob pol 10 d p. v gostilni »pri Mraku« na Rimski CSStl št. 4 (Prešernova soba>. Ob D 1 t 59 vrši pni ure kasneje obžri zbor z tal tn dnevrim ie." r.i brez oz ra na Stevi.a udeicžencev. Vsi čl: ni vabljeni. Svoj tekat l^lCzo vreli ItaLtaii ncigiškeg^a poiel^a liartte Lat:relIo je pravo Poskusite, kako daleč lahko obrnete jrla-vo lesno a!i leva. Prepričan se boste, da je ae spravite preko 30 aH največ 40 stopinj. To se pravi, cia večina Iju i komaj lahko spravi brado do dczie ali leve o:n le, kajti le prej zabole Čioveka vrat in raialce in grn OpOEOre, on se s'-ava ne da oomiti še bal j sno ali levo. Zato bi človek skoraj ne verjel, da živi na svetu mci, Id lahko obrne -,lavo ca polnih 00 stopinj, tako da ima ob-raz nad hrbtom. Gleda lahlco torej naprej ln nazaj. To anatomsko culo je nem-'-kocra porekla I.i plšz sa Martin Lavrello. Učenjaki so ae že opetovano zanimsili za to naravno aago-netko pa je ni^o mogli pojasnita. Lavrello rabi približno pol minute, da obrne glavo za 90 s; -.ii. Do'go pa ne more gledati nazaj in videti sebe od zadaj. To je tudi razumljivo, ker ne gTe samo za mišice Ln žile, temveč tudi za sapnik in pcžualnik, ki sta . i ol: njena. Dihanje je zelo otežkečeno in L-avrelli bi se lahko zadušil, če bi imc, vi 5 č sa { ••■vo oaraijeno nozr.1. In zopet "i io po] minute, da spravi g'avo v noemalno lego. Drugače mu pa ne delr» čudno bračanje c;'ave nobenih težltoč. Mo:v. ne čuti ne prej ne potem nobenih pos.bn h bolečin. aeziranje Izavrellavega vratu je pokoicalo, c!o z2 lahko sučejo vretenca nj^- grove hrbtenice tako. kal:or bi nihco n«» Pričakoval. Ce ima obrnjen cLiv.z nazaj so vretenca znatno skrčena, Ifugsvfit pg n -no raztegnjena. Sicer pa nc kaže Lavrcllo nobenih telesnih posebnosti. K' 7. pot' VO nima sebi ena::c^a na s\-etu. N kater! Ij H dje niti svojih neg ne moiejo vi.let i. 1; r jim zastira pogled trebuh, LoreUo pa lahko vidi celo svoj hrbet. /\ DRVA J. Poga£nilc LJUBU ANA 1 ' »-:.*--va r": a ?, Telefon 20-SP si h:: 0032 in sveže pomaranče zvera v svojom skla- 'u na Bleiweisovi c c sta U. 29. (iOSl»Oi>JE. POZ'Jtil Klobućarna »PAJat Vam strokovno osnaži. oreobJika tn prebarva Vaš klobuk, da zjr'eda Kot nov. Lastna delavnica Caiorja novib klobukov. — St-priporoča — Rudolf k, Ljubljana. Sv Petra cesta št. oŠ. Miklošičeva cesta št. 12 — Nasproti hotela Union. Inserirajte v »Slov Narodu' Novi brv ^r::::.^.:;: Ncvi hrvatski državni proraeaa ih i-zujc 1G.3 milijard kun izvlatkjv. V p.i-:ncr s preračunana za leto 1912. So i Z itkt v novem zv.šan za 5.43 milja:d ali 50 ul' < , V lanskem proračunu so namreč m v" U 10 89 miljard. Zaradi rearo;anizacije poeJi-nih mlnifitrstev ni mogote primerjati iz-datkov v novem proračunu z cn'ml v lanskem. Izdatki vrhovne državne uprava zna'aj; v norem proračunu SO m Bj n v ali 0 5lr( vseh Izdatkov, izdatki vladnega predsedstva milijone ali 2.18 nsa * nje-a ministrstva 201.37 r.li 1,25 ; , notra-njega ministrstva 4.11 miljard ali 25 ' 1 ; , prosvetnega -n pravosodnega ministrstva JC0.70 mihjcnav aH 3.48>, finančnega mi-nistratva 2.S3 miljard, ali 17.05»/* mlnistr. stva za ljudsko prosveto 1.73 mljaid aH 10.02':'. rnlnistrstva za narodno gcepodor« stvo 1.00 ml.ard aH prnutn i mln'etratva 520 milijonov ali 0.05% vseh Izdatkov. Splošna proračunska rezerva | a ZHafla 50 milijonov aH 0.33% Vsega proračuna. Državni i!:h?dl:l in Mfttk! so ir.onačml :n zn:5ajo 10 37 m 1 nru klin. Ncpost. d!li davki naj b] vrgl: 6.^3 miljard ali ?>^:j'6'f* '. zoh doh:dkov. posredni 4.a7 miljard al\ državni m nopoli 4.37 milijard bH 26.00^5, ustanove rtavne uprave 400 mili-j-nov r.li 2.46*»/n, razn' flohodki 211.74 mi" llionov ali 1.20rr \n drživna podjetja 40S 36 milijenav kun. V zvezi z novim dr-avnim praačunom bo ref imian tu !i davčni sirtam. Uvedena bo izredna doklala na vojne d blčks in davek. kJ g-a bodo morali plačevati voj-.ške službe oproščeni moški. Obenem z državnim protačunom je bil objavljen tudi preračun državnih p-;j^tij za leto 1043. Stro>,k mala jo 7.S5 miljard in so za 2G0. miliard ali 19.4% vcčj: kikor v lanskem proračun kem letu. Dohodki nal bi znašal: 406.30 mflfjcaov kun aH 107.10 milijonov odnesno 35.G",; več kakor "iaui. ——-— - Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam tužno vest, da me je danes za vedno zapustil m ""no ljubljeni mož, brat. stric in svak, gospod r Janez i X ti - H bivši urarshi mojster po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 11. januarja 1943 ob H 3. uri popoldne z 2nl — kapele sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu. Prosim tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 9. januarja 1943. C:;tsko žaluj3ča SarJci^er Angela roj« Lukraiš, scena ■ WTL■, i'-^-wžani.V - Stran 4 »SLOVENSKI NA R_0_D«. ponedeljek. 11. januarja 1943-XXI 6ter. 7 tmn naj bodo na prostem tudi pozimi Z!asti p^rfttii se na] otroci gibljejo kifilcer mogoče vež Saša na m&tHttem ob lepccn vremenu, da ne fcado trpeli na pcs£edlcali pomanjkanja rirflTtra Ljublj3na, 11. januarja Čeprav je treba zdravje varovati vedno, m^n-mo bit: pozimi še posebno pazljivi. Pozimi pogrešamo sonca in hrana ne vsebuje dovolj vitaminov. Telo potrebuje več hrare že. da si ohrani toploto Poraba hra-n:ln h snovi je tore; pozimi večja. Upoštevati je treba, da >e poz'mi »udi premalo g bijemo na prostem, svežem zraku in da se laže prehladimo zarad: razlik med zu-mnio in no'ranjo temneraturo Ob npnra-vilni hrani ter pomanjkanji sonca telo iz- ' gubi precej odporne sile. Otroci so še posebno potrebni pr.merne hrane, ker telo porabi mnogo hranilnih snovi za rast. Nič manj pa otrok po: mi ne pogreša sonca. V mestih je norebna nevarnost, da otroci cv La rch:t:dc. cesar bi ne smeli nikdar p Zato bi pa otrokom ne srneli tudi r U "!titi svobode, da bi se dovolj 1 n~už:li s ., kadar koli je mogoče. Pozi- j mi je pr. nas sorazmerno malo senčnih . dni, za'.o bi pa naj otroci izkoristili sle- j homo sor.čnu uro za gibanje na prostem. PT brinite ctro1 m sankanja Ne retiravamo. e otrokom zdaj Bani prav tako ^.rebno kakor kruh. ' Nekateri r-ednio z nerazumevanjem na mladno, ki ce oočuti zd^i tako srečna na prostem, nn sankal ščih Ne morejo se vži- j veti v svet mlnd.ne in Dovsem so poza- I bili. kr.ko je b"Io ko so bili sami mladi. O'roci ne moreio mirovati. sedeti cele dneve zaprti; otrok, k; lahko neprestano miruje in ga ne nvka gibanje na prostem, naibrž ni zdrav Otrokom bi naj ne branili snnkania. Nekaferi meščani se tako boje za svoie otroččke. da bi jih nairaie imeli vso zimo zaprte, mislijo, da bi se otroci takoj prehladili, čim bi pokazali nos na pro>'o. V resmei ti mehkužni otroci po-go-,'o obolevajo za prehladnimi bolezmmi Starcem ne pr:de niti na misel da bi iih poslali na sankalisče. ker mislijo, češ. otrok bi se do smrti prehladil. če bi ostal delj čisa na prostem Mnogi otroci hreoe-ne. da bi se na=ankali ter razgibali kakor njihovi srečreiši tovariši, a roditelj: jim branijo to zabavo kakor najhujši greh. Zakaj je gibanje na prostem potrebno Zakaj je gibanje na prostem tako potrebne pozimi? Pisali smo tud: že o vlogi vitamina D v človeškem orsamzmu Naj ob tej priliki ponovmo glavne ugotovitve o tem pomembnem vitaminu Nekateri vitamini niso odporni proti toploti in sončn:m žarkom, vitamin D se pa v tem pogledu razlikuje od njih *a sonce celo poveča niegov učinek Th vitamin tud: na-sti -~i pod vplivom ?ončn;h žarkov V rastlin k: in ž vaiski hrani je vitamin v Dred-hodni obliki, v provitaminih Rastlinski provitanrni so fitosterini provitamini v človeškem ali živalskem nrs-=nizmu se pa imenujejo zoo^erini. Zocsterini se spremene v človeškem telesu v vitamin D če so izpolnjeni neka*eri pogoji- če se telo naužije dovolj sonca, to se pravi Mltravio-Ifčastih žarkov Provitamini se namreč spreminjajo v kožnem tkivu v vit^mm D cb obsevanja Telo lahko spreime dovolj provtaminov. a vendnr čuti nomanikanie vitamina, če je n-^sireSalo sonca. Pozami sonce v n"ži:h les^h tudi n;ma takšnesa uJ^ka ter bi bile že zaradi tega notrebne več^e »mer'ee . Seveda si moramo preskrbeti »zalore« vi*amina D že poleti, to se pravi, da se moramo snnč;ti a razumno. Kljub temu se pa moramo gibati tudi p^7::r»; na pro?tem m če je le mogoče, se sonČ:ti Precej zaleže tudi obsevanje z »umetnim soncem«. Zikaj je ootreben vitamin D Vprašali se pa boste zaka te potreben Vitamin D Ta v^tanvn varuje telo pred eno n"ij?ira>neiš:h bolezn' pred rahitido (rrh>i>). r ---hitiš alj angleSka bolezen ie otroška bo'ezen. to se pravi da za njo obolevajo le otroci 5 tem oa seveda nI rečeno, da med odraslimi ni rahatičmh bolnikov ali da vsak bolnik ozdrsvi ko se po.-,arn. Kdor že preživi mladostno dobo, ostane prhnblienec Sicer se oa do-manjkanje vitamina D maščuie Dri odra- sl h tudi s hudo boleznio k- se imenuie tetanija. Se hujša ie mehkokostnost Ta bolezen s-cer ne nastopa zeoli ztrad; ro-manjkania vitamina O temveč tudi zaradi poru>enei?a ravnove«ia v mineralni preo-novi organ'zma Telo ne spre;ema. premavlja v cr'mernh količ'n*>h rudninskih snovi in zaradi tega kosti izgube svojo čvrstost. KJhj nr?STor»a|o avitaminoze D Bolezni zaradi pomanjkania vitamina D nastopajo najbolj pogosto spomladi in po- zimi, torej v času. ko je telo že izčrpalo svoje zaloge vitamina in jih ni moglo obnavljan. Vedeti pa moramo, da se avitaminoze, rahitis. tetanija in mehkokostnost ne razv:jeio le zaradi pomanjkanja vitamina D Bolezen nastopi, če je v hrani premalo apnenih spoj n. ne le vitamina. Vsako telo tudi ne čuti enake potrebe po vitaminu. Ce je potreba po vitaminu prevelika in ji ni zadoščeno, se razvije bolezen. Avitaminoza pa tudi nastopi. če prebavila ne morejo vsrkati vitamina To se zgodi n. pr.. če ie organizem oškodovan zaradi alkohola. Črevesje pa tudi lahko vsrkava vitam n D, če je za ta namen dovolj tolšč. Ta vitamin je namreč topljiv v tolščah. Kaj j s ang'eška bolezen Nekoliko smo že opisali angleško bolezen v prejšnjih člankih Ob tej priliki naj označimo bolezen le v glavnem Značilnost angleške bolezni ie. da nastopajo motnje v poapnjevanju na prehodu med hrustancem in kostjo. Apnitev je neredna in kosti ne morejo normalno rasti Zato ostanejo kratke mehke ali rudi krhke Rahitični bolnki zaradi tega tudi zelo zaosla-neio v rast: ter ostanejo pritlikavci Pri rahitičnem človeku ie večina kosti hru-stančasta Pri zdravem človeku je do 33° o hrustanca, pri rahitičnem pa celo do lO'r Bolezen se pa ne kaže samo v nepravilni rasti kosti, temveč tudi v sestavi krvi Ravnovesja med mineralnimi snovmi v organizmu ni m najbolj ie spre-memeno razmerie med krvnim fosforjem in kalcijem Pri zdravem človeku sta ti rudninski snovi v razmerju l 1 pri rahitičnem pa 1 0 2 do 0 25 Pr. rahitičnem dojenčku se kol čna apna v krvi zmaniša na 5 mg°«. pri odraslem še bolj Bolezen seveda še pospešuie ko ie že nastopila, nepravilna hrana Motijo se tisti ki mislijo, da je bolezen mogoče pregnati s hrano, ki ie bogata na fosforievih in kalcijev h snoveh - to se pravi na snoveh potrebnh za sestavo kosti Ce je teh snovi v hrani preveč oraanizem ćuti tem večjo potrebo po vitamnu D. Razumljivo je. da organizem navadno ne prejme tudi primerne količine vitamina, ko se poveča potreba po njem, kar bolezen še pospeši. Bolmku je torej treba skrbno izbirati hrano Matere bi pa tudi morale vedeti, da kravje mleko ni najboljše za dojenčke Najboljše mleko za dojenčka je materino, česar bi se naj zavedale zlasti meščanke, k: se tako branijo dojiti svoje otroke. Kravje mleko namreč ni tako priporočljivo za dojenčke, ker vsebuje precej rudninskih soli. Marsikatera mati bi obvarovala svojega otroka pred angleško bolez-n;io. če bi ga dojila. Vendar pa ie treba vedeti, da tudi matermo mleko ne zaščiti vedno povsem zanesljivo otroka pred to nevarno boleznijo, ki zahteva mnogo žrtev med otroci v najnežnejši mladosti Pr: izbiri hrane za rahitične boln.ke se moramo zavedati, da tudi preobilica ogljikovih vodanov pospešuje bolezen. Tetanija in mehkokostnost Omenimo naj še avitaminoz: tetanijo in mehkokostno Za tetanijo lahko obolevajo otroci in odrasli Včasih se zdi tetan j a nedolžna bolezen, kaže se le v neor ietn h občutkih, v krčih, gomazeniu po ud h itd. Tetanija ne nastopa le zaradi pomanjkanja vitamina D. temveč tudi zaradi nepravilnega delovanja žlez z notraniim izločevanjem Razumljivo je da bolezen nastopi tem bže pri slab: prehrani - Zelo huda bolezen ie mehkokostnost Ker ie mineralna preosnova motena kosti ne vsebujejo pr.merne kolč ne fosforja in kalciia. Zaradi tega se kosti zmehčajo, v krvi ie pa preveč fosforja. Mehkokostnost je v resnici rahitida pri odraslem človeku Bolezen silno zdela človeka Včasih se kosti povsem zmehčajo Zaradi tega se tudi se-sede hrbtenica m človek ie nadležen pohabljenec Znač:lno ie da za to bolezniio bolj obolevajo ženske kakor moški Zaradi tega zdravniki domnevajo da bo'ezen z-vira iz afekcije iajčnikov in naiboli so ogrožene noseče žene. otrnčnice in tudi starejše ženske; bolezen nastopi včasih v dobi mene. Tuluška ges Kakor čujemo, si nameravajo nabaviti v letošnji v gredi nekateri oziroma nekatere race. Sicer stori seveda lahko vsa- o po svojem Da pa ne bo neprijetnega razočaranja. mor.^.io onozoriti na to. da ie raca vck j žival in d* uspevajo race zaradi tega dobro samo tedaj, ako imajo na razpolaso vodo. po kateri plavajo in brozga jo ter si :sčeT<"> hrano k: }im ugaja. Kdor pa nima na razpolago vode ta stori bolje, ako si nabavi namesto rac: gosi Gos je sicer tudi vodna žival oziroma taka prvotno vsaj bila vendar so domače eosi Že močno vsie.ae na suhe zem1 Io Radi tega eosi na suhem niso tako r.cTvuzne in bol;e usnevajo kakor race ter ne delajo toliko šundra V^žno pa je tudi to. da je gos mnogo večja kot raca Vs'ed tega se razvija sorazmerno hitreje. Pi rastek in torej pridelek je pri go večji kot pri raci. Ako pr meri amo rar n gosi zajcem tedaj odgovarja raca malim za^čiim pasman kt jih dandanes skorai nihče več ne eoji. gosi pa odgovarjajo vel;kim vrstam zaicev Kakor tmsmo več vrst pri drug h živalih, tako je to tud7 pri e.oseh Razločuieio se po perju, velikosti, mesnatosti, okusu mesa. nagnjenju h maščobi (zamaščenosti), značaju (ali so mirne ali nemirne; zadovoljne s hrano ali ne) itd Zdi se mi. da so za malega rejca važne dandanes posebno te lastnosti: mirnost in zadovo! jnost. mesnatost in maščoba (zamaščenosti. Gosja masi ie bila že v mirnem času močno cenjena tem bolj dragocena pa je zdaj Že prav majhen dodatek gosje masti izboljša okus tudi slabe maščobe, kakor n pr loja In prav zgoraj navedenim zahtevam odgovarja tuluSka gos 1-ar v polni meri Ona je velika, ima mnogo finega me^a in mnogo masti: je mrna in zadovoljna ter se prav zaradi tega dobro in hitro razvija in dobro odebeli. Tuluška gos ima svojo dnmovmo v južni Franciji, ime pa po mestu To'uzu (Tou-louse). ki lež: ob reki Garonni Raz? riena pa je danes daleč okrog Njeno perje je temno^ivo. tako temno, da se preliva že v modro Živali ki *. iajo rjavo, rjavkasto al; rjavolisa?^ per.e. niso več čstokrvne. Telo tuluške gosi je kratko pa široko, je polno nag^čeno ali čokato Glava je prav tako kratka. š;roka in polna Ravno tako je kratek nien kljun, ki je posebno zgoraj grčav. On je raven in na kencu top. Nn nekem italijanskem letališča: Na lovsko letalo nalagajo pred startom bombe ali po domače: tumpast Barve je oranžno- rdeče. toda na koncu je svetel (belkast). Oranžnordeče so tutli noge. Tuluške gosi imajo močne srednje dolge in s periem močno porasle vratove. Nosijo jih pokončno in so nazaj (proti truplu) le malo upogmeni (ukrivljeni) Po eb-no starejš' gosak mora imeti močno razvito podgrlie OČi so velike, bolj temne in oranžnordeče obrobi lene Prsa so močna in globoka. Truplo je. kakor je navedeno že zgoraj, čokato. Hrbet 'e širok Trebuh ie močan m pri r^-jenh živalih r">!n masti. Bedri sta prav tako močni in mesnati. Rep ima tuluška gos kratek in košat Ts ni pokončen, temveč je vodoraven Peroti tuluške gosi sta široki in ležita lepo na telesu Živali z viseč'mi ali ma-hadravmi perot: niso zdrave :i pi n o čistokrvne Per'e te kakor *e nave lei e zgoraj, temnosivo Vend ir sta pero", rep in bedri obrobljeni s sveileiš.m periem ki je čim bolj proti kratu bolj svetlo, take ie trebuh že kar belkast Telo tuluške gosi ie poraslo t gost d puhom, to ie mehk.m in kra'k m per c i, ki se posebno na ze^rn'em delu vrati n na grlu močno viha ';i';o da !a. k ,t b: rasli živalim tu kodri Kakor je naeedenc že znorar prh-.rva ta gos :z južne Franrre Rad i mor mo varovati mlade coske posebno ako ne bi imele koklje. v zgodnii vigred zom. Jože J c ki IZsmum mleka v Bolgar Na vsakega prebivalca odpade letno $3.43 1 »ie! a V F ^lgartji je najbolj razširjena siva goveja živina. Precej pa rede bolgarski km?tje tud gcveje ž vine manjše šibkejše pasme, zlasti v območju Rodobskega pogorja Bolgarija ima tudi nekaj goveje živine mon tafonske in simentalske pasme Montafon-ska živina je ruzžirjena v okraju Sofija in Samokov simentalska pa v severozapadni Bolgariji okrog Vidina in v bližnjih okra jih. Bolgarski živinorejci dajejo prednost tistim pasmam, ki so boljše za delo. krave pa. ki dajejo več mleka. Po Stotin iz leta 1934. je Imela Bolgarija 176 269 krav mlekaric ter 280.8S6 krav. KI «o jih uporabljali kmetovalci tudi ko1 vrrožno živino, skupaj torej 457.155. I^ela I&40. je imela Bolgarija že 585.118 krnv od teh mlekaric 16S.910. vprežnih pa 469 tiso 199. Najbolje je pa v Bolgariji raz-š rjena ovca Leta 1926. je Imela Bolgarija 8 739.803 ovce. Iet3 1934 8.339.492 leta 1940 pa 9 129 264 Število ovac. ki so jih redili samo za mleko, ie padlo od 6 425 491 v letu 1934. na R.270.283 v »etu 1940 Bolgarske ovce so mešan'ce med pasmama zigaja in zakel. Ovca te pasme tehta 35 do 40 k«? tn eno striženje da 1 do 5 kg volne. Mleka da taka ovca samo okrog 40 litrov letno poleg tega pa je njena volna zolo trda. Najboljše ovce rede v okraju Kamobat. Koze rede Bolgari samo v gor- skih krajih. Njih Število zaunju Jota nazaduje. Po podatkih prof. Platikurova s pol jedel« ske taJtultetc sof jsk^ univerze Una B »1 rija letno 600 do 700 milijone* mU h . i razpolago. Po drugi cenit v pa pora garija letno 620 milijonov litrov ml< Na vsakega prebivalca odpade letno 103 iitre mleka Kravjega mleka i garija letno 260 milijonov litrOA V n karnah predelajo letno 72 010 (KM i ' v ovčjega mleka. Iz katereg i tzd< I a jo 12 milijonov k~ belega sira S 50 N 0 r.g kačkavala in 6D0 OjO kp ntaeta PreWv«l-stvo samo porabi mnoga mleka za *h kt ga izdela letno okrog 'Ji m.li; no\ | » podatkih atnitatlciftega ur-u 4 pormbi bole irski kmet letno 9.47 kcj lira uradnik 1 '1. delavec m 9 o9 k*i Povprečna poraba era na prebivalca znaša torej 0 9 kg. Masla izdelajo v Bolgariji letno krog ' 9 milijonov kg kar pomeni dn ^a odpad< aa vsakega prebivalca 103 kg Nn v ; 1. -\ kmečkega prebivalca prkta letno 1.1 masla, na uradnika 1 6 na delavca pa 0 53 kg. Letna pora r a - m ki- ka znaša na kmeckeg prebival .»\ uradnika 59 na delavca pa 31 7 k K u-zum mlpka znaša tore i povprečno na p.o-blvalca 58.43 litrov letno. Sto jezik tv je govoril 751etnico rojstva bi bil praznoval te dn! nemški legacijski svetnik Emil Krebs Iz Essdorfa pri Sch\veidnJtzu. znan po svoji Izredni nadarjenosti za jezike če bi še živel. Samo kardinal Mezzofantl je bil za jezike še bolj nadarjen od njega. Krebe Je gladko govoril 59 jezikov Polet* tega je pa govoril mnogo jezikov odnosno narečij tujih narodov, tako da so ljudje po pravtci govorili, da govori 100 jezi!:ov Krebs ie bil rojen kot mizarjev sin v Freibureru v ziji Islamski ne se je naučil v treh tednih Paraba tobaka na Slovasketr Slovaška je porabila lani več tobaka kakor pre-šnja leta Zaradi raznih uvozn h omejitev je morala povečati površne s f'>-bakom zaseTenega poija od dosedanjih 968 na 1136 ha. Prvič Slovaška lani ni pridelala samo tobaka za p:pe. temveč tudi vir- gnski Pridelek je znašal okrog loooo 5*0- tov Todr a domačo porabo je bilo tega tobaka pi .alo. Uvoziti ga je morala Slovaška iz Turčije. Italije in Grčije okrog 1.39 milijonov kg v vrednosti 35 milijonov kron. Slovaška Ima 4 dr?nvne tobnčne tovaft ne Tobaka porabi na leto Okoli 3 2 m i-jona kilogramov in sicer 1 5 lobaka ne. 16 cigaretnega m 100 000 kq c | ■ ■ • a. Poraba cigaret se je povečala od 1101 milijonov komadov leta 1940 na 1797 ionov leta 1941. iarr. :e pa /o lb milijard C-gar so pokadil a 1940 okroe 15.5. predlanskim 16.7, lani pa 18 milijonov. Slovačka b> mcrJa šteif 1 Pinančnl položaj Slovaške je bil oh Koncu lanskega teta ugodnejši kakor pred* lanskim Navzltr- znatnemu porastu rop pr predvideni defirit v glavni dižavni upravi v znesku okrog 400 milijonov kron nI povečal Tu je treba seveda omenit! da ii finančni minister v poročilu o novom državnem proračunu posohno naglatel 'ta jc Slovaška najbrže ze dosegla v poklonu glavnih dohodkov višek tr.ko da b'» potrebno najstrožje varčevanje V t h krogih pa nagdašajo da bo asogoci to doseči samo. če ho temelllto reorjj&nli i vsa državna uprava StrrSltt za drf. ivno upravo se morajo brezpogojno znižati. Dbn&Vćte naročnin?! J. O. CUKWOOD: 37 ROMAN polia Odvedel je Tonijeto v hišo, da bi bila na varnem, ter poklical Kola. In čez nekaj minut sta zagledala rdečekožne Mohikance, ki so se tiho in počasi pomikali z gozdnega parobka proti brv^ni T;-?'a novim travnikom. xm Vrnitev t^h nosilcev smrti Jeem3a ni prestrašila. Saj jih je malone pričakoval; v nekem oziru je bil njihov peihod odgovor na neizgovorjeno molitev, ki mu je bila pnkipela 17 srca, ko se je prebudil in našel Tonijeto v svojem naročju. Boriti se zanjo, planiti iz hiše z bojnim krikoru na ustnicah in umreti zanjo, se mu je zdelo nekaj, kar bi stori! brez groze. Tor.i.ieta ga je obvarovala posledic prenagljenega dejanja, kajti sam je bil že vzdignil !ck, da bi ustrelil po njih S pridušenim vzkrikom ga ie potesmila od vrat nazaj, tako da sta bila vsaj za trenutek skrita Tndiiancem. ki so že stopali po travniku, in mu vrgla roke okrog vratu. V tem tragičnem hipu se je pokazal na Jeemao-Tem obličju nov izraz in ga storil podobnega tiste- mu, ki ga je bila videla v mlinskem stolpu: trd, maščevalen Izraz, poln blazr- ".elje po ubijanju. »Jeems, dragi, skriti se morava!« ga je jela prositi. »Skriti se morava!« Jak v ost skrivanja, kajti njune stopinje so bile še razločno vtisnjene v tla, mu ni prišla takoj na misel, ko sta ga dekličin ,^las in njegovo ime, ki ga je izrekla, odvrnila od pogubnega namena. »Poznam ta kraj.« mu je rekla Tonijeta. »Teatra m se skrijva.« Planila je naprej, in Jeems je stopil za njo v J.ugo .zbc, kjer so bile v ozadju crviće, že razpadajoče lesene stopnice. Solnčni žarek je padal 3kozi okn j b» #2 oknic; odtod sta imela pogled na Indi jance. Rdečekožci so stali na mestu, negibni kakor kipi. ter oprezali in vlekli na uho; mlada človeka sta viiela njih gola, pisano poslikana oprsja. Tonijeta r • dala Jeemsu, da bi se mudil pri oknu, ampak ga je odvlekla na vrh, po stopnicah, ki so jima škri-oale pod negami. Z vrha stopnic se je Jeems ozrl in videl, da se na pralnem poda razločno poznajo njune stopinje, ^e bi se Indrjsnci približali, sta bila izgubljena; ali. je pomislil Jeems. v takem primeru bi mogli do niiju samo po stopnicah, in nobena izmed dvajsetorice puščic, ki jih je imel pri sebi. ne bi zgrešila svojega moža Tonijeta je krenila pred njim v gornjo sobo. Stopila je naravnost k neki omari, in čez trenutek sta bila v dokaj velikem podstrešnem prostoru, ki je svoje dni tudi Lussanovim služil za skrivališče. Ve- like miši so se prestrašene razbegnile na vse strani, ko je posijal v gosto temo tanki žarek svetlobe. »Gospa Lussan rae je odvedla semkaj po tvojem pretepu s Pavlom,« je zašepetala. *Tu mi je slekla blatno obleko « Še zdaj, v trenutku nevarnosti, ji je glas razburjeno drhtel ob spominu na tisti dogodek. V zidu je bila strelna linica zamašena s cunjami. Jeems jo je našel in odraašil. med tem ko se je Tonijeta privijiila k njemu Zdaj niso bili več tisti časi kakor takrat; nič več ni bila princeska v jahalni obleki, s svetlimi kodri pod širokim belim klobukom; raztrgana in sama je stala na podstrešju z njim, ki ga je nekdaj tolikanj sovražila. Od zunaj ju ni mogel nihče opaziti, onadva pa sta dobro videla Indija ice. ki so še vedno negibno stali na mestu. Po njihovi drži j* Jeems spoznal, da so bili prišli semkaj brez določnega namena. Kakih deset vojščakov je mer.da ogledovalo tla. drugi pa so srepo in sumljivo zrli proti zapuščeni hiši. Ob tem prizoru se je Jeems nagnil k deklici in z glasom, v katerem je zvenelo novo upanje, zašepetal: »Opažali so, da je kraj zapuščen, in če se ne izdava se ne bodo približali. A glejte. Tonijeta! Med njimi je belec, ujetnik, z ovratnikom okrog vratu!« Še preden je dokončal, so se Indijanci mahoma zganili, kakor bi jih bilo zdramilo povelje. Njihov vodja — spoznati ga ie bilo po treh orlovskih peresih na glavi — visok mrk rdečekožec. ki je nosil samo svoje orožje in majhen sveženi. za pasom pa mnogo lasnih šopov, je krenil nekoliko naprej po travniku. Med temi skalpi je Tonijeta opaziln er. t, ženskega, ki je bil tako dolg. da ga nisi mo^el pie-zreti; pritajeno je vzkriknila in drhte zahvali.a Bo ;a, da so bili ti lasje rumeir kakor pienično k'asje. ne pa temnoplavi kakor Katarinini Slabost jo je obšla, in zaprla je oči, da bi se ubranila groznega poglcia. Ko jih je znova odprla, sta se dve vrsti vojšča!:ov počasi pomikali za glavarjem, šli so v razdalji kakih trideset metrov mimo hišic, pazljivo se ozi;. jo na desno in na levo. Skoraj vsi so imeli ob pasu nedavno odrte skalpe, na katerih so se oibijali soln'iii ž^rki. Z njim so bili trije belci, dva rnoža in o-^ledati Jeemsa Mimohod Indijancev je bil taic tih, da jih ne bi bila opazila ko l * ne bila rle^la ;T-ih skopi sledovi v travi niso kazali. Ha bi bilo t,oc ile tod več kot dvoje ali trojt- ljudi nikar r>» štiridv-,*t. Smrtna tišina ie bila ostala za njimi Ptiee se »iivo vrnile na svoja drevesa nič* «e ni već ganilo, in t-'.đi v stari hiši ni bilo več slikati na?!e?a dirianja mi*i, ki so se bile menda prestrašene poskrile v svoj s hiknje. Tedaj 1e Jeems izpregovoril. »Prisegel bi. da ie bil z njimi belec . . prost belec ... in da so tudi temu viseli skalni ob pasu . .« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jermn — 2a inaeraLoj del usta; L.jjudooui Voičic — Vsi t LguoijsAi