133. flevllto. U UuMjanl. v torek, 12. Junija 1906. XXXIX. leto. Eafcaja vsak da a zvečer, isimši nedelje in praznik«, ter velja po pošti prejeman sa avatro-ograka dežele aa vse leto «5 K, aa pol leta »8 K, sa Četrt leta 8 K 60 h, aa en meeea S K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom aa vae let t 54 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K, za en me§ec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača sa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 60 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na niročbe »rez Utodobne vpoSttjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Sekepisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Je v Knaflovih nlieah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne utvari. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Stolerskemu kmetu u pouk. (Spisal: Kmetski prijatelj.) Zakaj so se naši duhovniki tako pehali za izvolitev Korošca? Še pred zaupnim shodom so kaplani klicali može skupaj in jim vbijali v glave ime dr. A Korošec, t. j. OdreŠenik Tako preparirani so šli v Celje. Če je slišal kdo ime Korošec, že je imel na jeziku besedo Živio! Pred volitvijo je bilo treba se par volilnih shodov po vaseh, da se pač kak bacek ne izneveri. Seveda je na takih shodih vse vpilo: Živio Korošec! A to še ni bilo zadosti. Treba je še v cerkvi povedati, da ima smrten greh oni, ki ne voli Korošca in da naj babe v tem oziru store svojo dolžnost. Na vse zadnje je moral še mežnarček od hiše do hiše popisovat volilne listke, češ, da se tako za svobodno in tajno volitev volilcem skrb in delo olajša. Tudi vsaka nasprotna agitacija se je morala v kali zatreti. Zato so plačevali župniki in kaplanČki do 1 K za trganje nasprotnih listov z zidov. Se pač jasno vidi, da duhovniki nič ne trpe za kronce. O, ko bi bili duhovniki za svoj poklic tako vneti, kakor so za volitve, kako srečno bi bilo katoliško ljudstvo! Tako je pa ravno narobe. Za stvari, ki ne spadajo niti v cerkev, za politiko, ki bi jih ne imela niti najmanj skrbeti, se pehajo in delajo — če treba — noč in dan, cerkev in vera jim je pa deveta briga. Tako se je prigodilo v neki fari, da so že to leto umrle tri osebe brez zadnje tolažbe, ker je duhovnik pri sosednjih tovariših igral in pil, oziroma se s svojo rezervno izvoljenko zabaval. % Duhovniki so dandanes najsijaj-nejse plačani stan, ki imajo najmanj dela, takorekoč 24 ur na dan prostega časa, dohodke pa naravnost ogromne. To so edini ljudje na svetu, ki se od lenobe žive, kajti vsi drugi stanovi moramo trdo delati za bori kruhek. Duhovnik ima zjutraj svojo mastno plačano mašo, čeprav ima primerno plačo in bero že itak nakazano. Ako poučuje tistih par uric na teden v šoli, dobi za to posebej plačilo. Če je krst, dobi plačilo, za poroko se mu mora plačati, za pogreb išče plače, ako ti napiše krstni ali mrtvaški list in če ti da spovedne listke, moraš plačati. Plačaj ! Ako hočeš, da moli desetinko očenaša za rajne; za svitance, za šmarnice, za križeve pote moraš neprimerno debelo plačati. Koliko pa neso družbe in bratovščine, ofri, oporoke itd., to ve sam ljubi Bog. Stanovanja imajo duhovniki grofovska. Povsod nove kaplanije, po 2 do 3 tri sobe i. dr., župnik, ena oseba, — saj oženjen ne sme biti, — ima po 5 do 20 zračnih, preslikanih sob, navadno veleposestvo, vozi se v svetlih kočijah z dvema konjema, je pečena pišČeta in pije najboljša vina. Podnevi se navadno vležava in je, je in je, zvečer pa se pelje kam, ali gre v kako gostilno in igra ter popiva tam do zgodnjega jutra. Župniki imajo svojo brhko kuharico, kaplani pa si dobe navadno iz oženj enih krogov svoje dulcineje, ker je tako varnejše, in ti slepi — možje podpisujejo navdušeno pole zoper ločitev zakona. Srce, ali želiš še kaj več ? O, seveda Še več! Duhovnik nima nikdar zadosti, čeprav zapuste župniki navadno po 10 do 100.000 gld. in še več, čeprav si nekateri duhovniki — kjer tako prilika nanese, — nagrabijo znatno premoženje in potem v najboljših letih gredo v pokoj, češ, da imajo revmatizem — ker ta bolezen se ne vidi, — vseeno si ti ljudje še drznejo zahtevati višjih plač in naša država je takoj pripravljena jim dati poviška ogromnih 10,000.000. Pomisli, revni kmet, ubogi trpin, delavec, koliko je to denarja. Ko bi ti noč in dan prešteval in vsako sekundo 1 krono prestel, bi moral llo1/^ dni in noči neprenehoma šteti, da bi naštel 10,000.000 K. — Koliko tisoč revnih kmetov bi si s tem denarjem opomoglo, koliko tisoč in tisoč sestradanih delavcev bi dobilo člo- veku dostojnih stanovanj, obleke in potrebnega živeža za onemoglo družino. Onim, ki ne vedo, kaj je delo, ki ne vedo, kako se denar služi, ki ne vedo za gorje kmeta in delavca, onim hoče vlada Čisto po nepotrebnem še več nasuti, tistim pa, ki stradajo in umirajo, ne privoli najmanjše drobtinice. To povišanje je edino odvisno še od poslancev. Naši poslanci bodo gotovo glasovali za povišanje, saj jim je ljudski blagor deveta briga, kakor so sedaj pri volitvi Korošca sijajno pokazali, brigajo se le za svoje dijete in kvečjemu za kak poštni pe-čatek ali slov. tablo. Za pobiranje dijet bi bil tudi Zdolšek dober. Kmetje, delavci! pokažite ob prihodnji volitvi tudi vi, koliko so vam mar taki poslanci. Treba pa jih je mnogo, ki bi glasovali za povišanje in vsak glas v parlamentn je za farje zlata vreden. Za to seje tedaj šlo. Duhovniki hočejo povišane plače, naj kmet plačuje kakor hoče, Če ga povišani davek tudi z zemlje spravi, da ima le on polne žepe za svojo lenobo. Korošec, ki je sam duhovnik, bo gotovo glasoval za bisago. Zato so se kaplani tako pehali, zato te tako rotili, zato tako lagali, obrekovali in zato tako vsiljevali za T. kurijo, ki je pravzaprav za kmeta, osobito pa delavca, nesposobnega, nadutega in tem stanovom sovražnega duhovnika Korošca. Te stanove naj bi zastopal kmet, oziroma delavec; to bi bilo edino pravično. Rebek bi bil mož na svojem mestu. On je pošten in značaj en Slovenec, ki si s trdimi žulji služi svoj kruh in ve za te težnje kmet-skega in delavskega stanu. Kar se je od strani duhovnikov govorilo o njem, je vse laž in obrekovanje. Kdor je volil Korošca, je storil smrtni greh in povrh ga bo se zadelo prokletstvo razžaljenega naroda, ki bo moral višje davke plačevati za blagoslovljeno bisago. Ali so se ti zdaj odprle oči, bedni kmet, ali zdaj vidiš svoje prijatelje, trpin delavec ? Volilna reforma. Dunaj, 11. junija. Poljski klub je v današnji seji zaupno razpravljal o volilni reformi. Dognala se je obširna debata o razdelitvi volilnih okrajev za Galici-j o. Popoldne je imel ministrski predsednik baron B e c k dolgotrajno konferenco z načelnikom poljskega kluba. Zoper zavlačevanje debate v odseka priporočajo politiki, ki so zavzeti za volilno reformo, naj se zastopnikom v odseku naroči, da predložijo v najkrajšem času plenumu konkretne načrte. O teh bi moral potem odsek razpravljati in glasovati. Kjer ni mogoče doseči sporazumljenja, naj se predlog in protipredlog izročita odseku v odločitev, a debata se mora omejiti na vsakokratno vprašanje. Ako se stvar ne uredi na ta način, bo debata brezkončna, posebno pri točki o razdelitvi volilnih okrajev, ker bo vsak član odseka prišel s provincijalnim! in lokalnimi zahtevami. Protiogrske demonstracije na Dunaju. Dunaj 11. junija- Med protestnim zborovanjem krščanskih socijak-stov pred mestno hišo se je v tre-notku, ko se je izdala parola za demonstracijo proti Madžarom, pripeljal mimo nadvojvoda Fran Ferdinand, ki ni razumel položaja ter je na viharne ovacije množici ljubeznjivo salutiral ter mahal z desnico v pozdrav. Množica je smatrala to za znamenje, da prestolonaslednik odobruje izbruhe zoper Ogrsko ter je šla pozneje prirejat ovacije pred prestolona-slednikovo stanovanje. — Župan Lue-ger je izjavil nekemu dopisniku, da odločno obsoja izgrede pred ogrskim ministrstvom. Ministrstvo notranjih zadev je že uvedlo strogo preiskavo ter se izid razglasi javno. V pomirjen je Madžarov se podajo izjave v poslanski zbornici in v avstrijski delegaciji. Ogrski ministri obsojajo župana Luegerja, ker ni prišel obenem z ministrskim predsednikom in ministrom B i e n e r t h o m, da bi bil izjavil, da ni z demonstracijami v nobeni zvezi. Minister Kossuth je izjavil raznim delegatom glede demonstracij : „Po izjavah ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev je z a -deva poravnana. Vsekakor je pa take demonstracije zelo obžalovati. Budapešta 11. junija. V političnih krogih in v javnem mnenju vlada zaradi včerajšnjih demonstracij veliko razburjenje ter se imenuje grdo kršenje gostoljubnosti. Radikalni časopisi in ekstremni politiki zahtevajo naravnost skrajne represalije. Za provzročitelja izgredov se srna-, trata princ Lichtenstein in župan Lueger. Ogrski delegati se pozivajo, naj izrečejo skupnim ministrom nezaupnico, a pri najmanjšem zo-petnem sovražnem pojavu naj takoj prekinejo pogajanja ter se naj vrnejo v Budapešto. Ogrska delegacija. Dunaj, 11. junija. V odseku za zunanje zadeve je poročal minister zunanjih zadev grof G o 1 u~ chowski opoložaju|vmonarhiji.Hvalil je slogo in sporazumi j enje z zavezniki (Nemčijo in Italijo) prijateljsko razmerje z Rusijo in simpatično razmerje z vsemi ostalimi državami. Vse to skupaj jamči za evropej-s k i mir. Glede dobrega razmerja z Italijo so pač neodgovorni krogi, ki bi radi z umetno p r o v-zročenim nesoglasjem to razmerje motili toda italijanska vlada se vede korektno ter si vedno prizadeva lojalno izkazovati svoje zvezno mišljenje. Na temelju sporazumljenja z Rusijo se je uvedla reformna akcija v Turčiji, ki je v dobrem tiru ter je upati, da bo vkljub mnogim težkočam in tendencijoznim prizadevanjem nevoščljivih kritikov dosegla vidnih uspehov. Pri reformah se strogo ozira na suverene pravice turškega vladarja, zato bi pa bilo tudi pričakovati, da bo šla Turčija reformatorjem odkritosrčno na roko, da se z združenimi močmi dožene, česar iz LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Takoj, milostivi gospod. Ko ste me po smrti Matevževi vzeli v službo — ubogi Matevž, tako je znal kuhati, da bi bil še iz podplatov lahko napravil pečenko —a „Kaj si že zopet začel o Matevžu ?u „Ne zamerite! Toda takega imenitnega učitelja človek nikdar ne pozabi. Vse življenje mu ohranim hvaležen spomin. Kako poučen je bil vsak pogovor ž njim. Kadar sem jahal ob njegovi strani, vselej me je poučeval, kako se peče kaka posebna pečenka ali napravi kaka druga nenavadna jed. Toda oprostite mi, da so me zopet prevzeli spomini. No, pa morda bi se vi, milostivi gospod, še bolj jezili, če bi vam povedal, kaj nuslim o vaši bolezni, kakor da sem vam govoril o vašem nekdanjem kuharju1. rJtzil ki se? Poznam te, Luka. Tudi Če bi te dal položiti na klop in ti jih odšteti toliko, kolikor jih pade v Času, da zmolim en očenaš — ti bi se rad izpostavil tej neprijetnosti, da bi me le mogel pošteno razjeziti.u „Časih je tako, milostivi gospod, da kaka beseda bolj zaskeli kakor petindvajset udarcev palice. No, in očenaše molite navadno hitro. Le enkrat sem se vračunil, dali ste me položiti na klop, a ker ste bili pijani, so se vam besede vedno zmešale in ste vedno iznova začeli moliti očenaš. Takrat sem jo hudo skupil. Tu pa se mi kaj takega ni bati; tu bi bil vaš očenaš gotovo prav kratek, zakaj jaz resno dvomim, da je tu kje v okolici dobiti kak sodček poštenega vina, pijanega človeka pa ta dežela najbrže sploh še ni videla." „Pazi na svoj jezik, Luka, če ne prideš na klop in palica bo padala toliko časa, da izpijem jaz cel sodček malvazijca, kar ne bo tako hitro končano kakor očenaš." nSodČek malvazijca? Hm — milo, ivi gospod — vidite, to zopet kaže, da ste bolni." „Povej že vendar, kaj da je z mojo boleznijo?" „Ali se še spominjate, kdaj ste me vzeli v službo ?u „Da, da, spominjam se.u „Ali se še spominjate, da je bila tisti dan silna vročina in da je bila cela križarska armada tako strašno žejna, da ne najdem prave primere, s katero bi se dala označiti ta žeja." „Ne išči primer, nego pripoveduj dalje. In pripoveduj hitro. Tam-le ob f'psti vidim drevo, kjer si lahko urezem dobro palico; podvizaj se, če nečeš, da bo pela po tvojem hrbtu.u „Dreves, kjer bi se lahko urezale palice, sem videl že mnogo, trte pa še nobene. Ko bi me s trto tepli, bi vam ne zameril, ali da me hočete tepsti z navadno kmetsko palico, to je res žaljivo." nZdaj končaj — sicer ti res nekaj dopovem, da boš pomnil." „Naj torej bo. Armada križarska je bila že tri dni na potu in je bila tako žejna, kakor sem jaz danes. Korakali smo po razgretem pesku in imeli grla polna prahu. Neenkrat je začelo nekaj ljudi kričati, da se vidi na obzorju jezero in za njimi so takej kričali vsi in so vsi videli to jezero. Vse se je veselile, da dobime vode. Pospešili smo korake, kar smo mogli. Tudi vi, milostivi gospod in drugi vitezi ste jezdili kolikor hitro se je dalo. Čim bolj pa smo hiteli, dlje je bilo jezero od nas, dokler ni naposled nenadoma izginilo. Videli smo jezero, ki ga sploh ni bilo. Pozneje smo izvedeli, da se v puščavi večkrat kaj takega primeri.* „Kaj pa ima to opraviti z mojo boleznijo ?" „Ne zamerite milostivi gospod. Vi imate tisto bolezen Še vedno, ki smo jo imeli vsi križarji v puščavi, ko smo videli jezero in hiteli za njim, dasi je bilo to jezero samo prikazen. V sveti deželi sem spoznal mnogo vitezov, ki so bili tako bolni. Človek si na primer jako lahko domišlja, da ima v svoji domovini prijazen gradič s hladnimi kletmi, polnimi plemenitega vina, in z obširnimi shrambami, polnimi tečnih jedil. V duhu mu je to vedno pred očmi, vedno govori o tem in bi lahko celo naštel, iz koliko kamnov je sezidan ta njegov grad. Seveda se najdejo potem bedaki, ki stopijo v službo takega gospoda, ki se peljejo ž njimi čez morje in jahajo ž njimi cele noči po slabih cestah, kjer si morajo potniki še pri belem dnevu polomiti vratove. Ko se potem zdani, je pa z gradičem ravno tako, kakor je bilo z jezerom v puščavi. O, taka bolezen je huda stvar in sila nevarna." »Veš, Luka, ko bi ti resno govoril, bi zaslužil, da te pri priči raztoj-čem in premikastim tako, da bi nik* dar več ne mogel hoditi po svojih nogah. Danes si v veliki meri zlo-rabljal mojo potrpežljivost. A odpuščam ti! Danes ti je vsaka nerčavost dovoljena. Ti si pač siromak in nimaš, kakor jaz, tihega osrečujočega veselja v svoji duši. Ti pač ne vek in ne pojmiš, kako radost in srečo provzroča zavest, da vidi Človek po dolgih desetih letih, po hudih bojih in silnih nevarnostih svojo domovino,, svoj ljubi domaČi kraj, svojega očeta in svojo sestro.u „Ne, tega jaz ne pomnim. Kje sem doma, ne vem in me tudi nič ne zanima, vem pa in prisegam Vam, da zapustim ta svet, gotovo Čez pol ure, Če kmalu ne dobim jesti in piti Jaz že v resnici umiram žeje in lakote." (Palje erih.) lastnih nagibov ne mere izvršiti. Toda v popolnem nerazumevanju svojik življenskih koristi nam dela turška vlada na vsak korak ovire, tako da je bilo že treba poseči k nasilnim sredstvom, kar je škodovalo ugledu Turčije na zunaj in na znotraj. Toda trmoglavost v Carigradu je to prisilila. Nič ni pomagalo dokazovanje, ako prepreči Turčija reformno akcijo, se bodo z druge strani oglasili z zahtevami, ki bodo imeli za posledico, da se t o-zadevne pokrajine odtrgajo od Turčije. Splošno pa reformno delo dosedaj ni nepovoljno, dasi so zapreke velike in raznovrstne. Da se vstaške Čete zatro, treba je lojalnega sodelovanja vseh sosednih dežel, do katerih so se velesile že opetovano obračale z nujnimi svarili in opomini. Zdi se, da so se v Sofiji, Atenah in Bel-gradu že tudi začeli zavedati svoje odgovornosti. Posebno bolgarska vlada si zadnje čase prizadeva, svoje sklepe spremeniti v dejanja. — Po tem je govoril minister o grško-romunskeni konfliktu ter iz-javil, da je tudi Avstrija pripravljena za posredovanje. Nadalje je govoril o srbsk o-bo 1 g ars k i carinski zvezi. Naglašal je, da Avstrije pri tem ni vodila nevošeljivost napram imenovanima državama; toda avstrijska vlada ni mogla privoliti, da bi se z izgovorom o političnem zbliževanju nekaj sklenilo, kar bi občutno škodovalo avstrijskim gospodarskim interesom. — Končno je omenjal m a-roško konferenco ter poudarjal, daje glavna zasluga Avstrije, oziroma njenega zastopnika grofa Wel-sersheimba, da se je dognalo spo-razumljenje med Nemčijo in Francijo. Nato je minister priporočal, naj delegacija sprejme proračun njegovega ministrstva. Anglija in Srbija. B e 1 g r a d, 11. junija. Angleška vlada je odobrila imenovanje dosedanjega srbskega poslanika v Bero-linu dr. Milić evića za londonskega poslanika. S tem je diplomatično razmerje med Anglijo in Srbijo popolnoma urejeno. Položaj na Ruskem. Petrograd, 11. junija. Duma se gotovo odgodi dne 28. t. m. Vlada pripravlja obsežne zakone o razdelitvi državnih posestev med kmete. — Zadnje dni so aretovali osem častnikov, ki so obdolženi sokrivde pri tajni vojaški zaroti. Varšava, 11 junija. V Biali-stoku je bil policijski načelnik na ulicah ustreljen. V Siedlicah pa je bil župan smrtno ranjen. V obeh slučajih so napadalci ušli. Kakih 30 roparjev je v Varšavi izropalo 23 državnih žganjarn. Roparji so odnesli 14.000 rublje v. V boju z vojaštvom so roparji ustrelili enega vojaka in policijskega komisarja. Program francoske vlade. Pariz, 11. junija. Jutri se prebere v parlamentu vladna izjava, ki bo zahtevala v prvi vrsti nove vire dohodkov, da se napravi ravnotežje v proračunu. V ta namen se napove dohodninski davek, ki pa ne bo zadel toliko delavskih dohodkov, te-muč le dohodke kapitalistov. Nadalje bo napovedala demokratične reforme, med temi zavarovanje delavcev za starost. Končno se obljubi načrt o splošnem pomiloščenju in reforma vojnih sodišč. Vstaja v nemški Afriki. Bero lin, 11. junija. Major Frevhold je Hotentote napadel blizu Gaobe ter jih pregnal. Zmaga je bila sicer nemška, toda izgube so imeli večje kot sovražnik. Dva častnika in 11 vojakov s konji vred je obležalo b* «y v OJ1SCU. Vstaja v osrednji Ameriki. London, 11. junija. VstaŠi iz San Salvadorja so vdrli preko mej Guatemale. Vladne čete so jih pregnale, a obenem je guatemalska vlada zaradi tega prekinila s San Salvador-jem vse diplomatične vezi ter se je bati vojne med obema republikama. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. junija. — Volitev JeseoiSkega župana In poset „Glasbene Matice" na Jesenicah. Cesar ne bi bil pred kratkim Še nihče verjel, se je zgodilo. Jesenice imajo župana. V nedeljo 10. junija je bil izvoljen županom gosp. dr. Fran Kogej. Svetovalcem so izvoljeni gg.: Anton Trevn, Anton Pougratz, Vilman Kristijan in slednjič krojač Čebulj kot reprezentant klerikalnih Zabukovčevih podrepnikov. Radi osebe krojača č e-bulj a bi se bila kmalu vsa pogajanja razbila, ker so si mislili naši možje, da bi bil vendar škandal, če bi se tak Človek volil svetovalcem, ki baje od same šivankarske modrosti sliši travo rasti ter ima najzlobnejši jezik v občini. Slednjič pa smo dejali: krojač čebulj naj tri leta dokazuje javnosti, na kako nizkem duševnem stališču stoji jeseniška klerikalna klikica. VobČe pa moramo reci, da se je sedaj ugodilo obči želji, da imajo Jesenice iz-bornega župana ter pride občina vendar enkrat v redni tir. Tovarniška stranka pod vodstvom gospoda A n-tona Luckmanna je pokazala pri volitvi na prav takten način, da želi sprave in miru, kar moramo pohvalno omeniti. Zabukovec pa tvori s svojo čredo še vedno „opozicijo". Kakor nalašč nas je posetila v nedeljo tudi „ Glasbena Matica", kar je splošno veselo razpoloženje Še povečalo. Radi volitve župana večina naših mož ni moglo osebno pozdraviti Matičarjev, ki so bili zbrani v gostilni na „Pošti". V hotelu g. Počivavšeka sta pozdravila ljubljanske goste gg. Maitti in A. Mencinger vimenu svobodomiselnega slovenskega delavstva. Na jeseniškem kolodvoru se je zopet enkrat po dolgem času razlegala „Hej Slovani" v tiho noč. Staremu Q u e r c h u in njegovi „kompaniji belli" je srce pokalo od tuge in žalosti ob navdušenih slovanskih glasovih. Za Jeseničane pa je bil lep in nepozabljiv dan. — Iz učiteljskih krogov. V ^Slovenskem Narodu" štev. 126. t. L piše neki državni uradnik: Postava glede vračunanja aktivitetnih doklad v pokojnino je sankcijonirana. Mlajši uradniki so upali, da se jim sedaj izboljša avanzma, ker starejših kolegov aktivitetna doklada ne bo več bodrila k nadaljnemu službovanju in dalje — kdor po 39 in pol letih misli nadalje služiti, temu se ne more odpustiti, to je brezobzirnost, ker mlajšim zapira avanzma in nam in našim družinam odjeda kruh izpred ust, to je skrajno brezobzirno! Tako piše tedaj državni uradnik in kaj naj rečemo mi učitelji k temu, ko je vendar najslabše plačani državni uradnik mnogo na boljem glede dohodkov, kot najbolje plačani kranjski učitelj. Tudi mi imamo med seboj nekaj tovarišev, ki so prekoračili že starost 70 let in nekateri od teh ima že več let 401etno definitivno službovanje za seboj. Taki ljudje prav nič ne pomislijo, da bi s celo pokojnino lažje živeli kot mlad učitelj z obilo družino in z veliko manjšo plačo kot bi bila njihova pokojnina. Ne mislijo pa tudi, da vsako leto od-jedo trem tovarišem po najmanj 200 kron in kako hudo je mlademu učitelju ob novem letu, ko zaradi njihove nenasitnosti obsedi v prejšnjem plačilnem razredu. Deželni šolski svet pa bodri te može k nadaljnemu službovanju, da jim, kakor čujemo, udovcem, s popolnoma preskrbljenimi otroci, neopravičeno nakaže draginjsko do-klado, mesto da jih spodi tja, kamor spadajo — v pokoj. Ako jih pa zaradi pomanjkanja učiteljstva hoče obdržati v službovanju, nastavi naj jih 0 izven statusa drugega učiteljstva. Ako obdrži deželna šolska oblast učitelje, katere lahko upokoji s celo pokojnino, Še nadalje v službi, prideta z novim letom le dva tovariša v prvi plačilni razred, mi bodemo tudi lahko rekli, da je to skrajna brezobzirnost! — Spremembe v finančni službi. Absolvirani realec Vladimir Ogorelec in absolvirani gimnazist Feliks Magolič sta imenovana za računska praktikanta pri računskem oddelku tuk. fin. direkcije. Premeščen je evidenčni eleve B o h u -slavKralik iz Ribnice v Ljub- ljano z določitvijo novih merjenj in FrancWitsche iz Ljubljane v Ribnico. Premeščeni so višji pazniki: Rudolf Kovač iz Postojne v Ljubljano, Franc Šaleriz Mengša v Kranj, Jakob Hirschmann iz Cirknice v Postojno, Peter Golo ub iz Ljubljane v Postojno, Teodor Jeraj iz Ornomlja v Kočevje j pazniki: Franc Tominc iz Ljubljane v Postojno, Milko J e-sih iz Kranja v Mengeš, Jakob Loboda iz Mengša v Novo mesto, Josip Hauptmann iz Novega mesta v Mengeš, Josip Zemljak iz Postojne v Cirknico, Franc Smrdu iz Kočevja v Črnomelj, Rudolf Hodschar iz Kranja v Litijo in Luka Kunstelj iz Litije v Kranj. — Dražbi sv. Cirila In Metoda V Ljubljani v prid bode kolkoval odslej ljubljanski mestni magistrat vse svoje uradne listine. — Velik dohodek naši družbi ob teh tisočih in tisočih slednje leto. — Na tej za našo družbo veseli zgodbi poživljamo vse slovenske srenje — od prve za Ljubljano do zadnje na gorskom slemenu. Neustrašeno ter požrtvovalno ter prej-koprej na to isto pot kakor Ljubljana. — Živela bela Ljubljana! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Svetčev večer priredita združena odbora frančiškansko-Šen-klavške ter šentjakobsko-tr -novske ženske podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 17. junija t. 1. na vrtu ^Narodnega doma" s prijaznim sodelovanjem gdč. Marice Komanove iz Vižmarjev, pevskega društva „Merkur" in slavne „Društvene godbe" s temle sporedom: Šaljivi prizor. Komični solo-nastop z deklamacijo, petjem in plesom. (Marica Komanova). Petje: 1. Karel Bendel: „Svoji k svojim". 2. J. Aljaž: „Naša zvezda". 3. Volarič: „Trobojnici". — Godba: I. Koračnica. 2. Lortzing: „Car in tesar", ouvertura. 3. Waldteufel: „čar siren", valček. 4. Wagner: „Lohen-grin", potpourri. 5. Kovarik: „Klara", polka francoska. 6. Oftenbach: „Hof-manovepripovedke",potpourri. 7.Zaje: Predigra k operi „Zrinjski". 8. Verdi: „Nabukodonozor", ouvertura. 9. Ertl: „Velikomestni otroci", valček. 10. Ku-biŠta: „Slovenske pesmi", potpourri. II. Millocker: „Bodi moj", polka francoska. 12. Meyerbeer : „Hugenoti", fantazija. 13. Aletter: ..Rokoko", ga-vota. 14. Kovarik: „Glasbene slike", potpourri. 15. Evsler: „Poljub ni greh", pesem za krilovko. 16. Voit: „Sankanje", polka hitra. Začetek ob šestih zvečer, vstopnina 20 kr. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi najvljudneje vabita združena odbora. — Dr. Schweitzer išče milijone. V začetku meseca marca t. L je pobral „Domoljub" v nekem ameriškem Časniku notico, daje umrl nekje v Ameriki neki Jos. Schuster, ki se je pred mnogimi leti preselil iz St. Hipohta v Ameriko. Zapustil je štiri milijone, a nič dedičev.v Kmalu so se oglasili iz Spodnje Štajerske revni ljudje ki so trdili, da je njihov stric Jos. Suster svoječasno neznano kam izginil, in da je mogoče, da je to umrli milijonar. Potemtakem bi bili dediči za zapuščene milijone tukaj, a sedaj je nastala druga majhna zapreka: nihče ni vedel, kje je bival in umrl Suster in kje so milijom, ako so sploh kedaj eksistirali še drugje kakor med uredništvom ameriškega klerikalnega časnika „Nova Domovina" in „Domoljuba". „Domoljubovo" uredništvo, h kateremu so se zatekli upapolni sorodniki, je brž izročilo celo zadevo dr. Schweitzerju, češ, tukaj se bo dalo brez zgovornosti in truda lepo zaslužiti. In dr. Schweitzer je brž pisal uredništvu „Nove Domovine" v Cleveland, kje so Susterjevi milijoni. Urednike pri „Novi Domovini" je spravil v hudo zadrego, ker niso vedeli, od kod so zajeli usodno vest. In sedaj prinaša imenovani list že cela dva meseca v vsaki številki obupno dr. Schweitzerjevo pismo, kje je Susterjev dom, kje so njegovi milijoni. Nestrpno pričakujejo odgovora zapeljani sorodniki in še nestrp-neje — dr. Sch\veitzer. — Člani markacijskega odseka „Slov. plan. društva" se opozarjajo, da bo prihodnja seja mesto v četrtek 14. t. m. v petek 15. t. m. ob 8 uri zvečer v areni „Narodnega doma". — -SlOV. plan. društvo" naznanja svojim Članom m prijateljem planinstva, da se odpre „Aljažev doni'* v Vratih dne 29. t. m. t. j. na praznik Sv. Petra in Pavla in bo od tega dne dalje z vsem potrebnim preskrbljen. — Draginja mesa v Ljubljani. Mesarica Katarina Žan-P orenta začne jutri zutraj na Vodnikovem trgu prodajati meso po nižjih cenah, kakor se dobi pri drugih mesarji h. Pri njej bo veljalo meso prve vrste 68 kr., druge vrste 60 kr. in tretje vrste 54 kr. — Pri drugih mesarjih velja meso prve vrste 78 kr., druge ▼rste 68 kr. in tretje vrste 60 kr. — Glas iz Spodnje Siftke. V predzadnji številki „ Slo venskega Na-rodau Čitamo, da namerava šišenski „Sokol* 1. julija v svrho razvitja zastave prirediti ljudsko veselico na travniku na vasi. Ob tej priliki si takoj reproduciramo v mislih za slav-nost primerno in iepo lego dotičnega mesta, kar pa nas nikakor ne ovira, ne da bi sokolskemu društvu, oziroma izvršuj oČemu slavnostnemu odseku, toplo priporočali, naj si ogleda tudi travnika okolico in čezenj vodečo cesto, ob kateri se nahaja več lepih modernih hiš in poleg teh „majhna kaj žica", ki služi stranišču. Slednje stoji kakor rečeno tik ceste na javnem prostoru ter popolnoma odprto, tako, da se razširja smrad, posebno ob vročih dneh, daleč naokrog po celem travniku, kakor tudi po njega bližini — Reininghausovem vrtu itd. V okolici stanujoči že nekaj tednov sem potrpeljivo prenašamo strupeni smrad, mijazme, tuberkelne, bacile itd. tvo-rečih fekalij s tolažitvijo, da je „hi-šica" le provizorična, a nje sestava in dejstvo, da novo stavbišče baje nima za to potrebnega prostora, dokazuje, da je določena definitivnosti — torej tudi sokolski veselici. Opozarjamo na to slavnostni odsek; obenem pa opominjamo g. posestnika bližnjega stavbišča, eventualno skladišča, naj najnujneje, Če ne z ozirom na nas v okolici stanujoče, pa po postavno zdravstvenih predpisih ali odstrani prizmo ali izkoplje jamo, ki se mora dobro in popolno pokriti, da bo zadoščala zdravstvenim ozirom, sicer se bomo pritožili na županstvo, odnosno na okrajno glavarstvo. Navedeni slučaj pove, da imajo Šiškarji pač malo pojma o zdravstvenih rečeh. Da se nekateri za zdravje ne brigajo preveč, podpira tudi dejstvo, da niso nekateri vodnjaki že več — tudi deset — dvajset let osnaženi, tako da najdemo v njih poginjene živali in vsakovrstno golazen, gotovo pa več blata in gnoja, kot čiste vode, kar ne provzroča posebno dobre „vijolične vonjave". Tu je pač dolžnost sanitetne oblasti, oziroma občine, da zaukaže ali preži na to, da se bodo čistile cisterne n. pr. vsako tretje leto, kakor je to v Gradcu predpisano, kjer magistrat sam vse poskrbi, če se upira hišni posestnik takemu povelju. Torej občinski svetniki v Šiški a la Lav-renčič, Pogačnik e tutti quanti, po-drezite gospoda župana, da bo — ker že ne mara za šolo — vsaj za zdravje svojih „podložnih" skrbel! Dixi. K____k. — Slovesna otvoritev mlekarne na Svetju pri Medvodah. V nedeljo je bila ta mlekarna, ki je ena najmodernejših na Kranjskem, slovesno otvorjena. LTdeležilo se je okrog 200 gospodarjev, gospodinj in takih poslov, ki imajo opraviti z molzno in drugo živino. Na mestu je bilo tedaj jako poučno predavanje gospoda mlekarskega nadzornika Legvarta. Pazno so sledili poslušalci temeljitemu pouku, kako naj ravnajo z živino pri molži, pri krmljenju, pri nastiljanju. Opozarjal je, naj dobrih krav molznic ne oddajejo proč, naj imajo hleve in živino snažne itd. Gospod Legvart je za svoj res izboren, in Še posebno poudarjamo, svoj poljuden govor žel splošno pohvalo in je bil povabljen, naj bi o priliki še zopet prišel predavat. Po predavanju so začeli iti mlekarski stroji, katerih zanimivo obdelovanje mleka so ljudje opazovali z veseljem. Lastnik mlekarne gospod Milan Ivančič je potem izplačal za mleko vsem odjemalcem mleka. Prejeli so skupno vsi nad 3000 kron za en sam mesec. Z ustanovitvijo te mlekarne se je odprl nov vir dohodkov gospodarjem medvodske okolice 1 u komu gre zahvala za to'? V prvi vrsti gosp. Legvartu, ki je takorekoč vpeljal stvar in potem gospodu župniku B r c e t u in g. Fr. Jarcu v Medvodah, ki sta ljudi za to misel navdušila. Da pa ni ostala mlekarna samo na papirju, je odpomogel gosp. IvančiČ, ki je na svoje stroške opremil mlekarno z najmodernejšimi stroji. Tako napredujemo vkljub temu, da so nam nekateri nastavljali cokljo pod voz napredka. Toda vse to ne zadrži napredka, ki se povsod vidno kaže. — Učiteljsko društvo za šolski okraj Novo mesto zboruje dne 23. t. m. o priliki okrajne učiteljske konference v Trebnjem. Postavil se bode ta dan pokojnemu tovarišu g. Alojziju Jerše-tu, bivšemu naducitelju v Trebnjem, na grobni spomenik ter bode v ta namen ob 7. uri zjutraj sv. maša zadušnica in potem odkritje na pokopališču. Ostalo zborovanje po običajnem vsporedu ob 3. uri popo-ludne. — Eden najstarejših veteranov kranjskega pespolka it 17 je 88 let stari Florijan Kotar v Kandiji pri Novem mestu. Služil je cesarja 1*2 let, 1 mesec in 22 dni ter dobil 10. novembra 1852. leta „Abschied". Mož je vzlic svoji starosti še tako trden, da drva žaga in si £ delom služi kruh. — Nova tiskarna. V Krškem se ustanovi zadružna tiskarna. Občni zbor bo dne 25. t. m. — Nov Slovenski Ust V Brežicah bo začel izhajati jeseni lokalni tednik s strogo narodno-radikalnim programom in geslom „Svoji k svtf-jim!" Imenoval se bo „Posavska Straža." — Umrl j« v Rušah tovarnar Vincenc J. Woschnagg. — Pod ključ SO djall Franca Schiitza pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ker je na sumu, da je zažgal gospodarska poslopja. Schiitz je strasten „Štajercev" pristaš. — V pokoj je Sel višji revideht pri državni železnici v Beljaku, Gustav Vidi c. — Samomor. V Malnici na Ke-roškem se je utopil v potoku železniški delavec Janez S a 1 e t i č , doma iz Sedla pri Tolminu. — Veliko narodno slavje v Tolminu bo dne 8. septembra. „Narodna čitalnica" blagoslovi in razvije svojo zastavo ter obhaja 451etnicq svojega obstanka; „Rokodelsko bralno društvo" blagoslovi in razvije svojo zastavo ter obhaja 251etnico svojega obstanka; „Prostovoljno gasilno dru» štvo" blagoslovi in otvori gasilni dom. Na slavnost so vabljena vsa slovenska društva, ki naj do 15. avgusta naznanijo število udeležnikov. Ker bo tedaj že tekla nova železnica v Trst, bo vsem društvom prav lahko se udeležiti te slavnosti. — „Trža&ko podporno in bralno društvo v Trstu" bo letos slavilo svojo petindvajsetletnico. Slavnost bo v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu dne 15. avgusta. Vsa društva, ki §e udeleže slavnosti, naj se oglase do 15. julija pri vodstvu tega društva v Trstu, ulica Stadion Št. 19. — Slaba vest. V Trstu je šel po ulici s prazno vrečo na hrbtu Anton KrešiČ. Ko je zagledal redarja, je stekel, redar pa za njim. Redarju se je kmalu posrečilo prijeti KreŠiča. Ta je pa vrgel od sebe vrečico, katero je redar pobral in na kateri je bilo napisano ime TrampuŠ. Ker je bilo pred par dnevi pokradena pri tvrdki TrampuŠ večja množina čebule, sodijo za gotovo, da jo je odnesel Krešič, zato so ga spravili na varno. — Izpit sta položila meseca maja t. 1. pred c. kr. izpraševalno komisiju za ljudske in meščanske šole v Kopru za italijanske ljudske šole gg.: Frančišek Fonda, učitelj v Rojanu, in Emil Pakiž, nadučitelj v Sv. Križu poleg Trsta. — Ta poslednji je izprašan razun iz navedenega jezika tudi za slovenske, srbo-hrvatske in nemške ljudske šole. — Motovunske državne gozdove namerava odkupiti istrski I želni odbor za deželo ter na ta način izvesti melijoracijo ondotne dolino (Kvieto). Deželni odbor je že predložil tozadevno ponudbo poljedelskemu ministrstvu. — Živinski ljudje. Pri Sv. Katarini pri PiČanu so bili trije sosedje nevoščljivi 351etnemu kmetu Josipu Aničiću, ker je prodajal svoje pridelke v Pulju bolje kot oni. V PiČanu so ga popolnoma upijanili, potem ga pa vlekli k Sv. Katarini, ga vrgli v. svinjsko korito ter ga tako dolg»> suvali z gnojnimi vilami, da ni bil več Človeškemu bitju podoben. — Morskega psa, dolgega nad 5 metrov, ki so ga nedavno ulovili blizu otoka Cresa, je podaril kapitan Morin, poveljuik parnika nQnjurnero", tržaškemu naravoslovnemu muzeju. Fran Selak ti V soboto je umrl po dolgi in mučni bolezni v Zagrebu književnik in Časnikar Fran Selak. Pokojnik je bil rojen na Rečici v Gornji Savinjski dolini 1. 1S17 Po dovršenih srednješolskih naukih v Celju je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na modroslovni fakulteti Po končanih modroslovnih Študija . je vstopil v službo kot suplent na neki gimnaziji. Toda profesura mu ni ugajala, zato je izstopil iz službe iir se popolnoma posvetil literaturi in žurnalistiki. Pokojnik je bil izredno izobražen mož s širokim duševnim obzorjem. Poleg slovenščine in hrvaščine vešč vseh slovanskih in drugih modernih jezikov, je bil teme! poznavatelj sodobne literature. 1» i je stalno živel v Hrvatski, ki mu je postala druga domovina, katero je ljubil kakor rodni sin, vendar se je živo zanimal za dogodke doma aa Slovenskem, zlasti pa je posvečal največjo pozornost naši domaČi literaturi in njenemu razvoju. Njegovi eseji in feljtoni o slovenski književnosti in posamnih slovenskih literatih v praški „Politikiu, v „Agrainor Tagblattu-. „Bosnische Postu, „Sarajever Nack-richten" in drugih listih so bili pisani v sijajnem felj tonskem slogu in z globokim znanjem, da so vzbujali vse povsodi splošno pozornost in zanimanje. In ako so se začeli v zadnjem Času zanimati za slovansko književnost Hrvati, Cehi in drugi Slovani, je k temu mnogo pripomogel pokojni Selak. Med sloven- £imi pesniki sta bila njegova miljenca jregorčič in Aškerc, o katerih je opisal v nemškem jeziku oelo vrsto jasnih feljtonov in katerih najlepše pesmi je podal v dovršenih prevodih, pasi je Fran Selak le malo pisal slovenski, vendar si je pridobil izrednih fftslug za našo književnost, ker je s jpretnim svojim peresom posredoval, so se tudi krogi izven slovenske imovine jeli upoznavati z našo lite-taro in po zaslugi ceniti naše delavce Da književnem polju. Pokojnik je bil plemenita duša, navdušen Slovenec jn velik Slovan. Dasi je moral mnogo pretrpeti in ni bila njegova usoda ba$ najugodnejša, vendar ni nikdar fclonil duhom, marveč si je v vseh položajih ohranil veselo naravo in zdrav humor. Selak je bil stalen so-tnuinik „Agramer Tagblattau in dopisnik raznih drugih listov. V Za-crebu je živel z malimi presledki skoro 25 let in je zlasti v zadnjih letih često naglašal, da si ne želi ničesar drugega, kakor da bi v Zagrebu, d mu je tako zelo prirastel k srcu, mdi zatisnil svoje oči. Ta želja se mu je izpolnila. Bodi mu lahka brat-ka zemlja hrvatska! — Požar v kemičnem laboratorija V Zagrebu. V nedeljo zvečer se je užgal v kemičnem laboratoriju t Zagrebu fosfor, vsled Česar je nastal velik ogenj, katerega so pa v kratkem pogasili. Škode ni posebno telike. — Pazite na otroke! V Zagrebu je padla 21etna hči delavke Drago-slave Bartonik s hodnika prvega nadstropja, da si je pri padcu zlomila nogo in se tudi drugače precej pobila. — Izredno zanimive so pla- tične umetnosti na Dunaju, v Berolinu, Petrogradu, Rimu, Florenci, Parizu in Londonu, ki se vidijo ta teden v panorami-kosmorami pod Narodno kavarno. Opozar-amo vse, ki se zanimajo za to umetnost, da si ogledajo to razstavo, zlasti ker so slike izborne. Razstavljeni so največji umotvori sveta. Pogledati smemo tudi v Vatikan, kjer vidimo, da rimski papeži niso bili vselej tako ozkosrčni in zelotski kot naši „Slovenčevci", ki občutijo greh, e le vidijo kake razgaljene prsi. Podjetništvo panorame-kosmorame je i rastavo tatedenske serije pokazalo, da ume ceniti pravo umetnost in da svojim mnogoštevilnim posetnikom nudi najpopolnejšo umetniško dovršenost — Prihodnji teden Postojnska^ ama in okolica. — Tepež. Danes ponoči je v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah ieki gost razbil električno žarnico, ki je tudi plačal. Med tem je nastal med drugimi gosti prepir, ki se je ončal s tepežem. Pri tem sta bila dva pretepača lahko telesno poškodovana. Konec tepeža je napravila policija s tem, da je šest vročekrvnežev lejala pod ključ. — Na kožo Salezijancev v Rakovniku in T urinu pobira po mestu neki neznanec milodarov, ne da bi bil pooblaščen in da bi imel v to potrebno oblastveno dovoljenje. Neznanec je koli 26 let star, velik, ima majhne, rjave brke, nosi svetlo obleko in slamnik. Kamor bi se še prikazal, naj ga naznanijo policiji. — Nesreča na železnici. Danes ponoči je v Trbovljah zmečkal vlak levo roko sprevodniku Srečku Visiaku, ki so ga prepeljali v deželno bolnišnico. "Wisiak je oče peterih otrok. — Na tla je podrl predvčerajšnjim na Dunajski cesti s kolesom zidar Gabrijel Štepančič delavko Ano Primožičevo ter jo lahko telesno poškodoval. — Vojaški suknji se je hotel Odtegniti Ivan Filipčič iz Bosiljevega m jo hotel popihati v Ameriko, a ga je še pravočasno zasačil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Kr-žan in ga odvedel v zapor. — Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Slovenci in 1 Hrvat. 11 Hrvatov je šlo na Prusko, 16 Slo-encev pa v Beljak. — Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 5 Hrvatov in - Slovenca, nazaj pa je prišlo 70 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 25, na Tirolsko 40, v Inomost pa 30 Hr-atov. Na Dunaj je šlo 90, v Budimpešto 40, v Kočevje pa 2 zidarja. — Izgubila jo neka dama Črne rožene uhane, vredne 10 K. — Jugoslovanske vesti. ■•Sio- v*nski Jug^ v Belgr adu za Časa počitnic ne bo izhajal. Prihodnja šte-izide šele 13. avgusta t. 1. V Času se bodo izvršile pri listu yelike spremembe. V bodoče bo list ^ajal brez inseratov in bo imel vsak mesec ilustrovano književno Prilogo, urejevano v jugoslo-7anskem duhu. Obenem bo reakcija jela izdajati politično korespondenco na francoskem jeziku ; tudi 14 bo urejevana v jugoslovanskem Zmiđlri. — Skorajšnji konec novega *urza na Hrvatskem? Novosad- „Zastava" poroča, da so se v ^uštru sestali na tajno posvetovanje j£of Khuen-Hedervarj, bivši podban "havrak rn dr. Tomašić. Z ozirom na to vest se širi govorica, da be novi kurz na Hrvatskem trajal samo tri mesece, nato se bo pa nekaj zgodilo, nakar ni nikdo na Hrvatskem pripravljen. Ne verjamemo, da bi bila ta govorica resnična, a vsekakor bi bilo umestno, da bi hrvatsko-srbska opozicija bila čuječa, zakaj to je gotovo, da trojica Khuen, Tomašić m Chavrak niso kuhali ničesar dobrega. — Spomenik bolgarskemu pesniku Botevu. V Sofiji se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, nabirati prispevke, da se postavi dostojen spomenik slavnemu pesniku in boritelju za svobodo Kristu Botevu. Predsednik tega odbora je M. Ja\orov, odborniki pa M. P. Ge-nadiev, Elin-Pelin in Boj ino v. — Sla vn ost ni d n e v i v S o f i j i. Priprave za II. jugoslov. umet. razstavo, ki se otvori 28. avgusta t. 1. (ne 26. avgusta, kakor je bilo včeraj pomotoma tiskano), so v polnem tiru. Knežev manež, kjer se priredi razstava, je že izpraznen in arhitekti so že na delu, da primerno urede in prirede prostore za razstavo. Tsaka narodnost bo imela svoj oddelek, a določilo se je z ozirom na omejeni prostor, da noben umetnik ne sme razstaviti več nego 5 slik enega žanra. Vse priprave za razstavo bodo najkasneje do 2 3. avgusta gotove. Med pripravljalnim odborom in med srbskimi umetniki so se v zadnjem Času pojavila neka nesoglasja, da se je bilo bati konflikta, ki bi lahko onemogočil razstavo. Da se odstranijo vsa nesporazumljenja, je odposlal pripravljalni odbor svojega člana A. Protiča v Belgrad z nalogo, da poravna nastale diference. To se mu je posrečilo in s tem je tudi osigurana razstava ter zagotovljeno, da se je udeleže vsi jugoslovanski umetniki. Dva dni pred otvoritvijo razstave namreč 2 6. avgusta je sklican, kakor smo že javili, kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Ta kongres bo trajal dva dni 2 6. in 2 7. avgusta. Dnevni red kongresa še ni natančno določen, glavna točka sporeda pa bo vsekakor vprašanje o ustanovitvi „Zveze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev." Takisto bodo na dnevnem redu referati o književnosti in časopisju posamnih jugoslovanskih narodov. ^Družestvo na blgarskitje publicisti* je izvolilo poseben odsek, ki bo končno redigiral pravila „Zveze*. V tem odseku so predsednik „Druže-stvau S t. B o b č e v, dr. V a z o v, K|e-pov in M. Herbst. Poleg teh dveh prireditev namerava bolgarska omladina istočasno sklicati tudi II. jugoslovanski dijaški kongres. Na tem kongresu se bo razpravljalo o sedanjem kulturnem, gospodarskem in političnem položaju posamnih jugoslovanskih narodov, zlasti pa o delovanju dijaštva za kulturno edinstvo vseh Jugoslovanov. Tudi „Srbsko profesorsko društvo" je sklenilo, da v istem času vrne poset svojim bolgarskim kolegom in pohiti skupno z umetniki, književniki in časnikarji v Sofijo. Želeti bi bilo, da se srbskim profesorjem pridružijo tudi slovenski in hrvatski profesorji. „Tako bodo imeli bratje Bolgari v drugi polovici meseca avgusta v svoji prestolnici zbrane predstavitelje jugoslovenske prosvete in kulture. Zopet napočijo veliki jugoslovanski dnevi, ko bo jugoslovanski genij položil oljkino vejico na glavo Jugoslovanov: zopet bodo vihrale združene naše štiri zastave in pod njimi bodo stali v čvrstih vrstah drug poleg drugega Jugoslovani in se objemali, kakor brat brata. Po sofijskih ulicah se bo razlegala jugoslovanska pesem in odmevala širom Balkana! Naprej, Jugoslovani, naša je zmaga!" — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v restavracijskih prostorih hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Kvartet ljubljanskih šram- ljev koncertuje jutri zvečer v meščanskem hotelu „Lloyd". Začetek ob 8. uri. Vstop prost. * Najnovejše novice. Odmevi madridskega atentata ■— ali nemška kolegijalnost. Španska policija je aretovala v Bilbau poročevalca za „Insbrucker Nachrichten" dr. Oskarja Buchnerja, ker gaje ovadil poročevalec „Neue Freie Presse", da se je najbrže udeležil atentata na kralja. Šele po posredovanju avstrijskega vojnega ministrstva so dr. Buchnerja, ki je rezervni častnik, izpustili. — Nov svetnik. Papež je proglasil v navzočnosti 6000 povabljenih vernikov v cerkvi sv. Petra Bona« v en tur o Barcelonskega za svetnika. — Dva močna potresna sunka so občutili dne 10. t. m. po Kalabriji. — Pri ponar e j alcu denarja Lieblu je zdravnik našel krogljice kokaina, ki so provzročili krče, vsled česar se je morala že tolikokrat ob- ravnava prekiniti. Tudi je imel žepno ruto napoj eno z omotljivimi substancami. — Ro dbinska dram a. T Toplicah (češko) je 281etna kočijaževa žena Tereza Vrana zadavila svoje tri otroke po 2, 7 in 11 let stare, nato pa se obesila. — Dinamit seje razletel v Sancastru (Pensilvanija) ter razrušil celo tovarno. 16 oseb je bilo ubitih. * Neodvisen otok. otok Lundj v irskem morju ne priznava ne kralja ne parlamenta ter tudi ne plačuje davkov. V prejšnjem stoletju je kupil otok pesnik Aubrey de Vere samo zato, da se je lahko umaknil na otok, kadar ga je angleška vlada preganjala zaradi njegove irske agitacije. Sicer pa je tudi kupil otok tako poceni, da si je stroške povrnil s samimi kunci, ki jih je streljal na otoku. Leta 1834. je kupila otok neka rodbina Heaven, a zadnji član te rodbine 1. duhovnik Heaven, namerava prihodnjo jesen otok prodati na javni dražbi. Otok ima 25 prebivalcev, ki se pečajo menda z živinorejo, ker so pri zadnjem štetju našteli 150 govedi in 500 ovac. * Mestna hiša zarobljena. Mestna občina Clay t'ross pri Che-sterfleldu je tako zadolžena, da ni mogla nekemu podjetniku izplačati 1400 funtov štrl. za kanalizacijo. Podjetnik je občino tožil ter tudi dobil dovoljenje za rubež mestne hiše. Do svojih stroškov pa najbrže tudi tem potom ne bo prišel, ker je mestna hiša popolnoma obložena s hipotekami. * Prepir za operacijo. V Omahi (Nebraska) so zaprli gospodično Mac Thomas, ki je priznala, da je ukradla 800 K vreden dijamant. Preiskali so jo z Rontgenovimi žarki ter videli dijamant blizu slepega Črevesa. Nastalo je vnetje, da je življenje deklice v nevarnosti, ako se ne izvrši operacija. Operacijo pa deklica odločno odklanja, dočim jo okradeni draguljar zahteva, da dobi svoj dijamant. Sedaj je razsodilo sodišče, da je operacija brez bolnikovega privoljenja nedopustna. * Koliko velja govorjenje v parlamentu? Neki belgijski statistik je izračunil, koliko velja govorjenje v parlamentu. Po njegovih računih velja v Belgiji vsaka ura parlamentarne seje 7286 frankov, vsaka minuta 121 frankov in vsaka sekunda 2 franka. Potemtakem veljajo predsednikove besede pri otvoritvi zasedanja: „Gospoda moja, seja je otvor-jena!" približno 5 frankov. Smeh v parlamentu velja do 60 frankov, pritrjevanje po celi zDornici 40 do 60 frankov. Pritrjevanje vladne stranke koncem ministrovega govora je veljalo v enem slučaju natanko zraču-njeno po sekundah 65 frankov 65 cen-timov. Seja treh ur, v katerih so govorili trije neznatni govorniki o neki brezpomembni stvari, je veljala za državo, oziroma za davkoplačevalce 23.679 frankov. V Avstriji so govori v parlamentu ravno tako dragi. * Kozli iz sodne dvorane. Neki bruseljski časopis je zbral posebno lepe govorniške cvetke iz sodnih razprav: „Moj nasprotnik še vedno jezdi po svojem travniku, jaz pa stojim slej kot prej na svojem kontraktu in ob-| sedim na njem." — „Ni vselej gentle-mansko se sramovati svojih starišev; človek si navadno pač ne more izbrati sam svojega očeta." — pHči je bila sama doma s svojim očetom, ki je bil vedno odsoten." — „Pismo, ki ga imam tu, ima skoraj važnost za pisanega." — „Treba je naglašati, da je vdova že par dni pred svojim možem umrla." — „ Človek, ki si poišče odvetnika, ni da bi moral biti vselej zločinec; imamo odvetnike, ki občujejo tudi z dostojnimi ljudmi." — Pri slovesu mu je še stisnil roko rekoč: „Na svidenje, ljubi prijatelj, nikoli se ne vidiva več." — V trenutku svoje smrti je bilo pokojniku po zdravniških izjavah živeti le še par dni." — „Sodni zdravnik je bil hipoma poklican k preiskovalnemu sodniku, da konštatuje pri njem zblaznelost." — „Cisto dobro vam je znano, da na naših pokopališčih ne pokopljejo nobenega mrtvega, ako ne more pokazati mrtvaškega lista. Živih sploh ne pokopavajo; s tem se zruši državni pravdnik in vse, kar je tukaj povedal." * Pogoj za dobro spanje je razen zračne spalnice in rane, lahke večerje še tudi naslednje: pij veliko vode in dihaj mnogo čistega zraka. Okna ni treba popolnoma zastirati, temuč je bolje, se navaditi na svetlobo. Neumno se je bati nočnega zraka. Zrak, ki je v zaprtih in za-temnelih sobah, je vsekakor mnogo škodljivejši kot zrak od zunaj. Operacija slepega črevesa. V seji pariške medicinske akademije je povedal slovečil kirurg profesor Dieulgfoy, da se izvrši mnogo operacij slepiča, ko niti ni vnetja slepiča, temuč le bolezen „typhlocolitis", ki je zelo slična vnetju slepiča. Seveda se s lako operacijo bolezen tvphlocolitis ne odpravi, zato je priporočal natančno diagnoso, preden se operira. Gc fti * Klerikalizam polomije tudi V Belgiji. Pri zadnjih državnih volitvah so doživeli klerikalci v Belgiji občuten poraz, sploh * se vidi, kake propada klerikalizem v Belgiji ter zmagujejo nad njim svobodomiselni življi. Leta 1902. so imeli klerikalci veČine 26, leta 1904. so že izgubili 6 mandatov, imeli so večine 20; letos so zepet padli, in sicer za 8 mandatov, torej imajo večine le še 12. V teku 4 let se podere ta večina brez dvoma na nič. * čudna povest. V občini Schaf-hausen na Bavarskem je pred 26 leti izginila žena Widmeier. Poprej je bila opetovano „zamaknjena" ter je prorokovala tako čudne stvari, da so romali ljudje od daleč k njej, a duhovniki so s prižme svarili vernike pred vedeževalko. Dne 20. januarja 1880 pa je hipoma izginila. Raznesla se je vest, da jo je hudič s štirimi Črnimi konji odpeljal, čudno pa je, da se oblasti niso prav nič brigale za govorico. Nedavno pa je naznanila sodišču pokojne hči, da leži mati že 26 let pokopana na vrtu za hišio. Umrla je hipno naravne smrti, a oče, ki je mislil, daje le zamaknjena, jo je položil v zofo na kateri je potem hči spala, ki pa trdi, da ni nikar občutila najmanjšega mrtvaškega duha. Pozneje je mož pač uvidel, da je žena res mrtva, a tega si ni upal naznaniti. In tako so imeli ženo celo leto v zofi ter se je truplo posušilo v mumijo. Nato so jo imeli več let v neki Čumnati, in šele po očetovi smrti sta hčeri dali skozi kuhinjsko okno popolnoma zrušeno truplo bratu na vrt, da ga je zakopal. Sodna komisija je res našla okostnjak na dotiČnem mest 20 cm. pod zemljo. Atentati v zadnjih 50 letih. Umorjeni so bili: Karel HI., vojvoda iz Parme — umoril ga je sedlar An-tonio Carra 1. 1854.; knez črnogorski Danilo — umoril ga je njegov podložnik Kadić 1. 1860.; Abraham Lincoln, predsednik Zedinjenih držav — umoril ga je igralec Booth 1. 1865.; srbski knez Mihael (1868); ruski car Aleksander II. (1881); predsednik Zedinjenih držav Garfield (1881); predsednik Francije Carnot (umoril ga je Italijan Cesario 1. 1894.); perzijski šah Nazr ed Din (umoril ga je verski fanatik Moloh Rezah 1. 1896.); predsednik republik Urugvaj, Iriarie Borda (umoril ga je Arredondo L 1897.); cesarica Elizabeta (umoril jo je Italijan Luccheni 1. 1898.; Ulysses Heu-reux, predsednik republike Dominike (umoril ga je Caceres L 1899.); italijanski kralj Humbert (umoril ga je Bresci 1. 1901.); predsednik Zedinje-nik držav M* Kinlev (umoril ga je Czolgocz leta 1901.). Preprečili so se sledeči atentati: 1852 atentat na špansko kraljico Izabelo n.; 1855 atentat na Napoleona HI.; 1856 atentat na siciljanskega kralja Ferdinanda II.: 1858 atentat z bombo na Napoleona in.; lbt>7 atentat na ruskega carja Aleksandra II. v Parizu; 1878 atentat na cesarja Viljema I.; 1878 atentat na španskega kralja Alfonza XII.; 1882 atentat na angleško kraljico Viktorijo: 1882 Oberdankov atentat na avstrijskega cesarja; 1898 Kardi-cijev atentat na grškega kralja; 1905 atentat v Parizu na španskega kralja Alfonza XHI. * Izobčenje iz cerkve. V Sim- bachu pri Landshutu so izobčili iz cerkve neko deklo, ker ima 12 nezakonskih otrok. Po javnem razglašenju izobčenja so verniki molili zanjo. Koliko farjev bi pa bilo izobčenih, če bi se vedelo za vse njihove otroke V Telefonska in ur^javna poročila. Dunaj 12 junija Poslanska zbornica nadaljuje v današnji seji razpravo o o br t ni reformi. Trgovinski minister dr Fort je obširno pojasnil vladno stališče glede ref rme Dunaj 12. junija. K ncem da našpje seje poslanske zbornice hočejo V s e n e m c i vložit* interpelacijo glede cesarjeve izjave o volilni reformi, ki jo je cesar izrekel proti dr Krampa pri sprejemu delegacije. Dunaj 12 junija. Olsek za volilno reformo ima danes sejo in začne v tej seji s specijalno debato. Razpravljalo se bo o vsaki kronovmi posebe Naj prej pride na vrsto Dalmacija. Dunaj 12 junija. Danes so imeli načelniki klubov posve to vanje glede nadalnjega delovanja parlamenta. Sklenili so, naj ima zbornica vsak dan sejo, iz vzemsi nedelie in praznike, in naj imaodsek za volilno reformo vsak večer sejo. Glede bud-getnega provizorija niso načelniki ničesar sklenili, pač pa je prišlo do jako ostro kontro- verze med Nemci in ministrskim predsednikom Bickom ter dr. Kra rosnem, ker «o Nemci ugovarjali, da bi se vladna predloga zaatran podržavljenja severne železnice kratkim potom odkazila odseku. Dunej 12. juoija V današnji seji obč. sveta |e župan Lueger obžaloval in obsojal demonstracijo proti Ogrski Rekel je, da ta demonstracija ni imela politične 0"»ti, ker niso ljudje vedeli, da ima c grška delegacija svoje seje v ogrskem ministrstvu in ker niso vedeli, da ima v nedeljo sejo Belgrad 12. junija. B lgarski listi naznanjajo, da odpotuje knez Ferdmand za nekaj časa v inozemstvo in da pri ti priliki o b-išče kralja Petra v Bel-gradu Pariz 12 juoija Danes je prišla v javnost senzacionalna nad vse vesela vest Svetovncslavni Pasteurjevzavod razglaša uradoma, da se mu je po dolgoTetnih poskušnjah posrečdo iznajti sredstvo za imuniziranje telet proti tuberkulozi To sredstvo se je popolnoma obneslo in zavod upa, da se mu sedaj posreći tudi imuniziranje otrok proti tu-berk u1o z i Izvestja deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Pisarna v Ljubljani hotel Lloyd. Zadnjič smo objavili poziv na imetnike stanovanj za tujce, naj priglasijo pri zvezi svoja stanovanja, da uredimo kataster stanovanj, ki so na razpolago tujcem na Kranjskem. Veliko se jih je odzvalo, toda ne v toliki meri, kakor smo pričakovali. Zato ponavljamo danes še enkrat svojo prošnjo s pripombo, da imajo le dotični korist od tega, ki imajo stanovanja; zveza posreduje brezplačno. Obenem naznanjamo onim rodbinam in posamesnikom, zlasti Ljubljančanom, ki prežive nekaj tednov na deželi, naj se zglasijo pri nas glede stanovanja in kraja. Postregli jim bomo prav radi s stanovanji, ki so se nam prijavila ter z imetniki leten brezplačno posredovali. Istotako imamo tudi za one na deželi, ki prežive počitnice v Ljubljani, nekaj udobnih stanovanj na razpolago. — Upravni odsek osrednjega odbora naše zveze je prišel do zaključka, da bi za privabitev tujcev v posameznih krajih najbolj uspešno delovalo tozadevna društva. Zato je sestavil vzorna pravila, jih dal pregledati pri vladi ter jih razpošlje te dni zaupnikom s prošnjo, naj delujejo na to vsak v svojem okolišu, da se Čimprej ustanove društva za povzdigo tujskega prometa po naši domovini, kajti ta panoga našega narodnega gospodarstva, ki se je dosedaj pri nas docela zanemarjala, lahko postane bogat vir vedno rastočih dohodkov. Nadejamo se, da se bode nas vsestransko krepko podpiralo v tem oziru, kar je le v interesu posameznikov kakor tudi dotičnih krajev. Upravni odsek osrednjega odbora je sklenil, da hoče brezplačno storiti vse korake, ter vložiti prošnje za potrjenje pravil v vsakem posameznem slučaju, ako se dotični činitelji zglase pri „Zvezia ter nam naznanijo osnovalni odbor Ako v kak kraj nismo poslali pravil in če je tam potreba za ustanovitev takega društva, je deželna zveza za tujski promet rada pripravljena s pomočjo krajevnih faktorjev ustanoviti društvo za privabitev tujcev. Obenem naznanjamo, da so v naši pisarni na razpolago najnovejši kažipoti po avstrijskih letoviščih in da dajemo pojasnila v teh ozirih brezplačno. Najnovejši kažipot po nižjeavstrijskih letoviščih se interesentom tudi brezplačno dopošlje. napravijo. t^pjSO belo in nožno Dobi se povssoo. Meteorolosično poročilo. Vitina n*d morjem S06-* Srednji iraoai tUk 71«.0 Jani | Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm Tempera-tura ▼ C. Vetrovi Nebo 11. 9. 734 7 14 2 si. a v zahod oblačno 12. 7. aj. 733 1 112 si. Jjiahod oblačno ■ 8. pop. 731 5 16 4 al. Jgsahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 15 8°, nor-17 3°. — Padavina v mm 0.0 Otroci ob tem izvrstno uspevajo in ne trpe na Motenju prenavljanja. ^ Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru, driski itd. ' Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov. orroska moka Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerija*. Tvornica diet. živil R. KUFEKE Duna L, io Bergedorf-Hamburg. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 11. junija 1906. Naložbeni papirji. 4*2% majska renta. . . 4*2°/0 srebrna renta . . 4% avstr. kronska renta . 4»/, » zlata ft . 4°/0 ogrska kronska renta 4%, zlata 4V.#/< 4V,-/. 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4V,°/o posojilo mesta Spljet 4»/,°/0 - - Zadar 4Vs°/o bos.-herc. železniška posojilo 1902 . . . 4°/o češka dež. banka k. o. 4o/ ž. o. 4»/i0/0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10' pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4l/8°/0 z. pis. ogr. hip. ban. 4I.j°o 0Dl- °&r- lojalnih železnic d. dr. ... 4Vt°/fl 0Dl- češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč..... 4° o prior, dolenjskih žel. 3° j prior. juž. žel. kup. 1 ,1 4V,0 o avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860«/, . . . „ od 1. 1S64 .... 9 tizske...... 9 zem. kred. I. emisije rt n n 11- " w ogrske hip. banke m srbske a frs. 100- „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške * ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ » » • • • Rudolfove n ... Salcburške „ . . -Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne de In. Avstr. kreditne ban^e . . Ogrske „ m • • zivnostenske „ • ■ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinsiče montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 niar5-e....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 12. junija 1906. Termin, Pšenica za oktober . . za 100 kg K 16-80 | Denar B'»So 9980 100 — 9975 99 95 99 S5 100 05 118 25 11845 96-60 9570 11390 114 10 99-16 100 15 10O50 101 50 99-70 100 70 1 10070 101-70 99 50 10030 9960 100 10 10045 101-45 105 60 106 50 100 20 106 70 100-- 10020 i loo— 100 50 100 101 — 100 50 101-50 99 90 99-ir.o 100- 321 25 323 25 100 45 101*45 205- 207 — 281 hO 283 50 156 75 168-75 289- - 297 80 290 50 op j. 300-60 9r/0- — 1 100 — 2 iV) - -104-50 155 25 156 25 23 35 25 35 473- 483- 78- 84-- 90- 94 - 58— 64 50 15 52 15 3095 3295 57- 63- 68- 74- - 624 50 534 0 15925 160 25 679 50 680 50 1664 — 1674 — 671- 672 — 811 — 812 50 242 - 243 — 672 ~ 675 60 581 25 582 25 2730- 2740 — 57475 575 75 270 — 273 50 600 - 605- - 148 50 H0- 11-34 11-39 19-12 19 15 23 45 2353 23*97 24-05 117-22 117 42 9550 95 70 252 50 253 50 4-84 5- Rž Koruza Oves oktober . . , 100 , , 13'8 julij . . » 100 . , 12 74 maj za 1. 1907 , 100 . , 11 30 oktober . . 100 , . 13 40 Efektiv. Zdržno. Danes zuecer ob osmih tipnU koncert (dvorni kapelnik Rosza Bandi) v restavrantu io vinski Meti iona J Baraka na Hrušici, Gorenjsko in vso opravo se proda. Baraka je dobro ohranjena in se da prestaviti. 2081—2 Poizve se na Hrušici it. 3- mmm „lloyd". Jutri v sredo, dne 13. Junija KONCEM ljubljanskih šramljev. Začetek ob osmih. Vstop prost Z odličnim spoštovanjem 2142 Dragotln Tauses hotelir. Črevljarskega pomočnika sprejme Mate} Oblak, Vegove ulice Štev. 12. 2065 1 V •! u u dobro izurjenega v trgovini z mešanim blagom sprejme 2069—5 OTOH HOMAH I RadOPUld. Proda se radi selitve mlad lovski pes cist brak, 16 mescev star. Več se izve v hotelu Vega v v Spodnji Šiški. 2074-3 Lepo stanovanje v Zgornji Šiški se odda takoj. Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju »pri kamniti mizi* v Zgornji Šiški. 1779—10 Proda se v bližini mesta s 6 stanovanji, s prodajalno in pekarijo in gostilniško koncesijo. 2062 - 3 Naslov v npravn. „Slov. Naroda44. svetel prostor v mestu ali bližini, ki bi bil pripraven za delavnico. 2093—3 Ferdo Primožič, mizar Breg št. 20. Gospodje in dame zmožni obeh jezikov, ki so sposobni za obiskovanje privatnih odjemalcev dobe stalne službe. Predstaviti se je lahko vsak dan od 9.—2. na Kongresnem trgu št. 3, 1 nadstr., vr. levo. 2137 1 Dva Izurjena mizarska pomočnika sprejme takoj v trajno delo 2133 2 Anton R.o$in Sprejema Eavarovanja človeškega življenja po DajraznovrstnejBih kombinacijah pod teto ugodnimi pogott, ko nobena droga ■avmrovamica. Zlasti, ugodno ■»varovanje na doliftoa smrt ■ ainanjiujocimi se vpiačui. Vsak GUo trna po Preteku g pravico do dividendu« vzajemna zavarovalna banka xr c rae: 1, Res. fondi: 84,788.687-75 Z. IzplaOano odškodnina In kapitali)«: 87,176.383-76 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a—67 SfjMIHrilll JCMtOfi V Ljubljani« iegar pisarne eo v lastnsj baninej hiši Zavaruje poslopja in premičnine pro po&arnim škodam po najnifljih cenat Škode cenjnje takoj in najknianu DSiva najboljši sloves, koder poslnp Dovoljuje iz Čistega dobička izdata* podpore v narodne in obdnofcoristc' izdajale!j in odgovorni urednik: Rasto Pustošiemlek. Lastnina in tisk »Narodne bakarna* BT 39655981 26 560138