50. številka. Ljubljana, v petek 2. marca XXVII. leto, 1894. l.haia vsak dan nder, izimii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za »vatr o-ogersk e dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 eld 40 kr _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbb leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. B ' na meseo, po 80 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i S t v o je na Kongresnem trgu st. 12. Opravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilna reforma. Ko je nastopilo koalicijsko ministerstvo vlado ia pred narodovimi zastopniki razvilo svoj program, zmajevali so ljudje z glavami, čuvši iz ust minister-skega predsednika kneza Windischgraetza slovesno zagotovilo, da si šteje vlada v prvo dolžnost, izdelati in uveljaviti kolikor prej mogoče volilno reformo. Nihče ni hotel teh besed prav verjeti, nihče ni bil prepričan, da ima vlada resni namen, izpolniti to svojo obljubo in marsikdo je celo na polna usta trdil, da je to le pesek v oči, da hoče vlada ■ to obljubo ustaviti le za toliko čssa vse politične borbe, dokler sebi in za njo stoječim koalicijskim strankam ne utrdi stališča, vsaj tako, da jim sedanje posesti ne more nihče vzeti. Razlogov za to domnevanje ne bodemo tukaj navajali; poglavitni je bil in je še ta, da je na-sprotstvo mej interesi koaliran h strank tako veliko, da se skoro ne da premostiti. Vse pa kaže, da to domnevanje ni bilo iz trte izvito in ne povsem neosnovano, zakaj to je očitno ia to mora zapaziti vsak slepec, da se vlada na vse mogoče načine trudi, aavleči rešitev toga perečega vprašanja. Zdaj in zdaj se je od ustanovitve koalicije čitala v listib, alužečih tej politični zadrugi, kaka mala vest o pripravah za volilno reformo, ■ katerimi se bavi vlada, o statističnih poizvedovanjih in o nabiranju za reformo potrebnega drugega materijala, po sestanku državnega zbora smo tudi izve-deli, da so se ministri že sjedinili glede" vodilnih načel, po katerih bode izdelati volilno n firmo in da je ministerski predsednik voditeljem koalirauih strank ta naleta naznanil, naj se glede" njih dogovore a svojimi klubi. Izvedelo se pa ni samo to, prišle so na dan še nekatere druge podrobnosti in te so nas preve rile, da namerava vlada res vso zadevo kar najdlje možno zavltč*, ako že sploh verujemo, da ima dobro voljo, izpolniti dano obljubo, kar pa tuli še ni tako gotovo, kakor sodijo nekaterniki. Te podrobnosti so prišle posredovanjem razu h listov na dan in drage volje priznavamo, da so bile razglašene z vso previdnostjo. Toda dotični nemški in poljski listi imajo sedaj jako dobre zveze z vla- dajočimi krogi in lahko je verjet', da jim je bilo to, kar so povedali, naročeno. In povedali so, da misli vlsda svoj načrt predložiti najprej koaliranim strankam v odobrenje. Ako ga bodo te stranke odobrile, potem pride šele pred deželae zbore, ki se imajo izreči, ali naj bodo volitve v kmetskih občinah dotičnih kronovin posredne ali neposredne; kadar bode to opravljeno, pride vaa stvar zopet vladi v roke in naposled šele pred državni zbor. Čas pa teče hitro in ker ima sedanji državni zbor samo še dve leti zborovat', se lahko primeri, da ne bo več doživel volilne reforme, nego da se bodo pod vodstvom levičarske vlade vršile prej nove volitve na podlagi sedanjega volilnega reda. In to obuja v nas sum, da zavlači vlada nalašč volilno rt formo. Slovenske iole na Štajerskem. (Govoril posl. dr. Jurtela v deželnem zboru štajerskem.) Visoka zbornica! Nas in naše stranke gotovo ne zadene krivda, da se je razprava preveč zavlekla, če se v gozd kriči, odgovarja jek, in ne vem kake živce bi morali imeti, ko bi hoteli vse to nase vzeti, kar se je že tu govorilo o nas, o naši stranki in o naših učiteljih. Posl. g. dr. Starklu se je sdelo potrebno, ime novati in predstaviti slovenske učitelje kratko malo kot agitatorje in fanatike. Ako bi bil z naše strani kdo tak izraz rabil glede nemških učiteljev, mislim, da bi bili vse drugače ž njim ravnali in ga zavrnili. Vedeti in pomisliti morate, da imajo slovenski učitelji težavneje dolžnosti izpolnjevati, kakor nemški učitelji, da pa njihov materijelni položaj ni nič boljši od položaja nemških učiteljev, če se slovenskemu učitelju s take strani pri vsaki priliki očita, da je fanatik in da bo bavi z narodnostnim hujskanjem, tako mora izgubiti veselje in ljubezen do dela in do svojega poklica Sicer pa mislim, da je nekdo drugi v tej zbornici poklican, braniti tako brez uzroka napadeno slovensko učiteljstvo, katero menda še ni preklicano. Živeč vedno na deželi občeval sem doslej z učitelji prav mnogo in sicer zategadelj, ker sem bil svoj cas načelnik okrajnega odseka v Ptuju in ker sem sedaj načelnik okrajnega zastopa v Šmarju pri Jelšah in član ondotnega okr. šolskega sveta, Vsaka teh korporacij ima pri imenovanju učiteljev precej upliva. Te korporaciie, kar jih je s slovensko večino, so pri imenovanju učiteljev — to lahko z mirno veatjo rečem — vedno ]Ie v postavnih mejah uplivale, slovenski učitelji pa gotovo Še niso dali povoda, da bi se moglo reči, da predlagajo okrajni šolski sveti, v katerih imajo Slovenci večino, agitatorje in fanatike. Iz zavodov pa teh svoJBtev gotovo niso soboj prinesli, za to bi bili že skrbeli nemški učitelji, ki bi takega kandidata 'ne bili pustili iz zavoda in bi mu ne dali zrelostnega spričevala. Do zadnjega časa sem so tudi taki šolski nadzorniki nastavljeni, ki ne pripadajo slovenski strauki, nego neki drugi stranki, ki pazno gleda na slovensko učiteljstvo. Lahko ae torej reče, da učitelji tudi napram nemškim otrokom svoje dolžnosti izpolnjujejo in določenih mej nikdar ne prekoračijo, ker bi sicer ne mogli obstati in bi se ne mogli vzdržati. Imen nečem navajati, ssj so itak vsakemu znana (Posl. Vošojak: Ambrožič!) in ker nimam za to potrebnega daru. Ker pa se je ravnokar imenovslo ime, opozarjam na to, kako je ta gospod postopal kot nadzornik v celjskem okraju, kako je tam vso svojo moč porabljal proti slovenskemu učiteljstvu, a temu vender ni mogel do živega priti. Mislim torej, da storim samo svojo dolžnost, če branim slovensko učiteljstvo pred napadi, kaker-Sne smo čuli danes in tudi že prej. Očitanje, da je slovensko učiteljstvo fanatično in da postopa agitatorično, je tuli že zategadalj neresnično, ker so — kakor znano — še pred kratkim bili okrajni šolski sveti na Spodnjem Štajerskem v nemških rokah in se je to šele v najnovejšem času vsled velike pazljivosti slovenske stranke deloma premenilo. In bivšim okrajnim šolskim svetom vender ne more nihče opravičeno očitati, da bo Slovencem na ljubav dajali prednost slovenskim kandidatom in da se niso držali strankarske discipline. če so se tako seatavljeni okrajni šolski sveti vzlic temu odločili, nastaviti take učitelje, kakeršne imamo iz prejšnjih časov — novih je le jako malo — tako mialim, da so imeli dovolj uzrokov jim zaupati, da so bili prepričani, da ne nastavljajo fanati - LISTEK. Začetek romana. Češki spisal V. Mrs tik; preložil Vinko. (Dalje.) Časih je vprašala sama Bebe — zakaj, za koga je pač tako lepa, ko ni človeka, ki bi jo vedel ceniti ter bi jej to tudi rekel V A nt ga bilo. — Tistih moških trspov niti ni mogla videti — a mož? Zamislila se je. Prvi hip v žalosti svoji ni vedela, je li to srd ali groza Se le ko se je umirila, uverila se je, da je bil to stud. — Kot da ga vidi pred seboj, z nizkim, brezmiselno nabranim čelom, s črnimi, kratkimi, povsod jednako ostriženimi lasmi in s kratkim, debelim vratom, ki se je izgubljal v širokih plečih in vzbočenih prsih. Ob devetih je vstajal, ob dvanajstih se vračal iz pisarne, obedoval, popušil amodko, ob treh odhajal in se vračal na večer, točno ob osmih; pol ure je večerjal, pol ure kadil in pil in ob devetih je tedel k svoji ženi; jedno uro se je bsvil ž njo in točno ob desetih je zopet vstaial od nje, poljubil jo na belo čelo — in zaprl za seboj vrata stranske sobe, kjer je še kaj pisal ali bral. Tako je bilo njeno življenje. Zakaj takrat ni imela te pameti, kot jo ima sedaj! Kako drugače bi živela, drugače hotela — in srečna bi bila t In gospa Bela je ta hip v sebi čntila toliko ognja, strasti in sile, da je bila kot blazna. Čutila se je dvakrat mlado in jako in v prebitku jakosti je čutila najedenkrat željo po nečem neznanem, posebnem, divjem, tako rada bi se vzburila, udala se razkošju, a nikogar ni bilo, ki bi jo razumel ter se ž nio vrgel v razkošje. In v tem se je skokoma približal predpust. In zdajci je od leve strani, da bi vender ne sedela sama, prisedel k njej mlad, lep človek. Za trenotje še je objela idejal večerna tema, a povsem določno se je zaleaketal pred njo — niklasti naočnik v bledem, s črno brado zarastlem obrazu, zabelil se naprsnik in bela kravata, čez katero se je vlekel črni motvoz naočnikov. In sedel je tu s komolci ob kolena oprtimi ter pripovedoval — o Pragi, o plesih, gledališdib, izprehodih, o vsej tej pravljici mladih let. Bil je to mladi doktor Strnad, rojen v mestu N., sedaj koncipijeat pri odvetniku F. Prišel je iz Prage, obletel prve obiske, a najbolj mu je bilo všeč pri njej. Bprijateljila sta se s možem in prihajal je k njemu skoro vsak dan. In vsak obisk i© za gospo Belo pomeniai ti80Č spominov, katere je poslušala kot Tbamar. In Strnad, kot bi bil na prvi pogled uganil, kai se godi v nje nedolžni duši, pripovedoval je baš to, kar jej je zvenelo najkrasneje, in v nekaterih razgovorih jej je pokazal srce kar na dlani. „Tako je, glejte, kaj bodem atoril ž njim", govoril jo sam v sebi, in prva zareza, katero je napravil na njem, zadela je uprav v najbolj občutno mesto. „Vi ne živite," dejal jej je naravnost v oči — „vi, vi, dama vaše veljave, vaše — vaše--■ in kot bi iskal ter ne mogel najti pravega izraza za vse tisto, kar je ona čutila v sebi, je nezadovoljno dlesknil z jezikom ter se zamrjejal v zadregi zaradi izpodletelega poklona. „Vi dvakrat umirate, prvič kot ž na, drugič kol vsak drug človek. — Hujši nič, kot tako živeti. Povejte mi, zakaj ste se omožili?" Gospa Bela asgubanči čelo ter nevšečno prične trgati svoj robec. »Moj B>g, kaj sem vedela tskrst", veli na to. „Bilo mi je dvajset let, oblekli so me v svatovsko obleko, in šla sem — boljšega nisem vedela. Navadim ae, mislila sem si takrat, in — — — Te besede so jej ušle iz duše, da ssma ni vedela kako. Ustrašila se jih je, ko mu je pogledala kov in egitatorjev, ampak samo učitelje slovenskega rodu. Kdo pa more sicer slovenskemu učitelju zameriti, če se zunaj šole čuti Slovenca? Zataji li nemški učitalj kdaj in kje svojo narodnost? Mislim, da je pri nas narodna zavednost tako vzbujena in se na obeh straneh izraža, tako da v tem oziru drug drugemu nimamo ničesar očitati 1 Od Nem cev se naravnost zahteva, naj učitelj v javnem življenji prizna, katere narodnosti je. če pa vi kot Nemci od vaŠh učiteljev zahtevate, naj Čutijo kot Nemci in naj tako ravnajo, tako sodim, da se tudi slovenskim učiteljem ni treba sramovati Bvoje narodnosti niti jo zatajiti. Če pa so dandanes na spodnjem Štajerskem nekateri okrajni šolski sveti drugače sestavljeni, nego so bili prej, tako je vender deželni šolski svet popolnoma na vaši strani. Njegovi člani niso Slovenci (Posl. Robč: Slovenci v njem sploh niso zastopani); ti gospodje bo gotovo nemškim učiteljem zelo naklonjeni (Posl. Vošujak: Narobe 1), slovenskim učiteljem pa ue morejo ničesar očitati, ker ti korektno postopajo in ker svoje dolžnosti izpolnjujejo. Žal, da je resnica, da Slovenci v deželnem šolskem svetu, v najvišjem Šolskem oblastvu dežele niso zastopani. Pravična je torej naša tirjatev, da tudi Slovenci dobe v deželnem šolskem sveta svojega zastopnika, da po njem uplivajo na blagor slovenskih uiiteljov. Potem se ne bo tako lahko primerilo, da se bodo slovenski učitelji tukaj robato napadali. Nam sj pri vsaki priliki očitajo denuncijacije. To očitanje zavračam z vso odločnostjo. Ne verujem, da bi mi poslanic g. dr. Starkel mogel količkaj očitati; pač pa imam jaz dovolj uzroka reči, da je g. dr. Starkel tudi letos porabil priliko, da je navedel neki slučaj iz šole v Šoštanju (Klici: Tudi letos!), tičoč h 1 učitelja Kramerja. Dotični učitelj povedal mi je sam, da je po svojem premeščenju m>ral novic obljubo storiti. Ta učitelj je mislil, da je bil pri šolskem oblastvu tako popisan, da ga je to vsaj za zanikarnega izdajalca zmatralo, če ne za kaj hujšega. Če se vidi tak uspeh, tako mislim, da se more samo na denuncijacijo sklepati. (Jako dobro!) In še nekaj: Ta gospod je bil vsled intervencije šolskega oblastva premeščen, sedpj ni več v Šoštanju, v volilnem okraju gospoda dra. Starkla. S 'dim, da bi bilo plemeniteje, ako bi se o mrtvecu ne govorilo slabo in ako bi se ne metalo kamenje za njim v grob. Oprostite, gospoda moja, da sem postal nekoliko glasen. Oprosti me to, da je tudi z druge strani nekdo govoril tako glasno, da je to spominjalo na bajni stentorski glas. Predno končam, naj še na kratko omenim, da je fanatizma v nek m drugem taboru iskati in najti, ne pa v slovenskem taboru. Zdi se mi, da se je lani vršila v Gradci deželna učiteljska konferenca. Na to konferenco, na kateri je bilo odločevati o strokovnih in stanovskih vprašanjih, ki bi imela biti skupna, prišli so tudi slovenski učitelji. Znano mi je in čitalo se je tudi v časnikih, na kar poklada dr. Starkel, kakor se kaže, posebno važnost, da so takrat, ko je prišlo na vrsto posvetovanje o slovenskih šolskih knjigah, nem ki učitelji dvorano ostentativno zapustili. v obraz in oči. Ves je bil nekako preplašen: oči so se mu razširile, bledi obraz mu je oblila rudečica. Nagnil se je k njej in gledajoč jo na ustnice vprašal jo z nekakim groznim glasom: „la navadili ste se?" »Navadila," odgovorila je gospa Bela in temno zarudevši glavo sklonila nad šivanje. Ko se je umirila, videla je, kako napačno je storila Čutila je v sebi nekako dolžnost, prepovedati si take besede, a UBtnev jej je branil in njena strogost je zvenela kot vzbujajoča koketerija. Bala se je sicer teh beaed, teh morfioovih kapljic, ki so se jej vlivale v kri, a najedenkrat se jih je navadila, navadila tako, da ga je pozneje, ko je prišel na veselico, ter zopet tako nonehalantno sedel k njej, sama izzvala, naj prisede bliže, in njen obraz, njen pogled je vidno prosil: cedi in pripoveduj! In gospa Bela je s sanjarskim pogledom s slastjo poslušala njegovo pripovedovanje, ki je vba-jalo v njo ter bo vračalo kot odmev. Vsaka beseda, vsak stavek jej je prodiral v mozeg, vlival se v kri in gospa Bela je pričela sanjati o veliki slavnosti majskega življenja, proti kateremu je bilo njeno dosedanje življenje navaden &ea. (Dalje prih.) Nemškim učiteljem tega ne morem zameriti ; hoteli so pač pokazati, da stoje na nemškem stališči, da niso prijatelji slovenskega naroda, kateremu ima ta pouk biti v korist. Vprašani pa: Kaj bi se bilo zgodilo, da so slovenski učitelji proti nemškim uprizorili tako de monstracijo. Ž njim bi bili predsednik in šolska oblastva najbrž malo drugače postopali. Kar sme jeden, tega drugi pač ne smel Mislim, da sem prav informiran, ako opozarjam, da se je lani vršil shod zaveze štajerskih učiteljev v Ptuju; tudi tega shoda so se udeležili slovenski učitelji, a tudi tu so slabo naleteli. Kuj v začetku zborovanja so se čuli govori, ki so slovenske učitelje prisilili, da so mislili na odhod, da bi ne bili moraličoo vrženi pred vrata. Nemškim uč teljem jaz tudi tega ne zamerim, pravo imajo na svoji strani in odgovorni so samo Bebi, kako ravnajo napram slovenskim svojim tovarišem. Ti imajo uzroke za to, da se nemškim učiteljem ne pridružijo, zato pa jih ni smeti razupiti kot fanatike. Drugega nimam ničesar omeniti. (Odobravanje.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. marca. Sptnbićeva afera. Poljski klub bavil se je v zadnji seji s to sfero. Razprava je bila precej dolga in živahna. Minister Jaworski je svetoval, naj se povabi naučni minister Madevski da pojasni stališče, katero je zavzela vlada. Ta predlog je obveljal in se je razprava odložila do prihodnje seje. Hohenvvartov klub •i je stvar olajšal. Nieuiu ni niti za pravico niti za poslansko imuniteto in zategadelj je sklenil glasovati za predlog večine imunitetnega odseka. Šj toliko ni bil radoveden, kakor poljski klub, da bi prosil naučnega miniBtra za pojasnilo, samo slovenskim poslancem je v neskončni svoji velikodušnosti dovolil, da smejo glasovati kakor hočejo. Driavnozborski odseki. V proračunskem odseku razvil je včeraj trgo-viuski minister grof VVurmbrand svoj program glede lokalnih železnic iu sicer v zmislu decentralizacije loka'nih železnic. Pri generalni inspekciji železnic misli vlada ustanoviti poseben oddelek za lokalne železnice, kateri bi bil neki centralni urad vseh deželnih železniških uradov, katerih ustanovitev se prepusti deželnim zborom. Odsek je po ministrovem govoru rešil neke točke proračuna trgovinskega in finančnega ministerstva ter se začel posvetovati o proračunu poljedelskega ministerstva. — Drugi dr-žavoozborski odseki ne delujejo tako marljivo, kakor proračunski. Gospodje državni poslanci gotovo ne morejo tožiti, d* imajo prevt č dela, ker sta na teden le dve seji, pa vender sta bila te dni dva odseka nesklepčna, namreč gospodarski in odsek za vojaške zadeve. V prvoimenovanem odseku sta bili na dnevnem redu trgovinski pogodbi s Špansko in z Rumunsko, v drugoimenovaoem pa zakonski načrt u zglaševanju črnovojoikov. Nekateri listi priporočajo, naj bi se imena dotičnih poslancev, ki ne prihajajo k odsekovim sejam, razglaševala, češ, da bi potem dotičniki Bvoje dolžnosti vestneje izpolnjevali. Češko vpraianfe. V jedni zadnjih sej proračunskega odseka je posl. dr. Herold vprašal ministerskega predsednika kneza W>ndiscbgraetza, na kako Btališče se je mi-nisterstvo postavilo napram „Češkemu vprašanju." S tem izrazom se je doslej imn>valo prizadevanje češkega naroda za narodno ravnopravnost ia za uveljavljanje češkega državnega prava ter njegov odpor proti sedanji državnopravni uredbi monarhije. Tega izraza so se doslej vedno posluževali tudi nasprotniki češkega naroda in šele mioisterski predsednik knez Windiscbgraets je na Heroldovo vprašanje izustil krilate besede: Izraza .češko vprašanje" ne moremo akceptuvati. — S tem je knez Windisch-graetz povedal, da zmatra češko vprašanje, namreč zabtevanje glede narodne jednakopravnoBti in glede češkega državnega prava kot definitivno rešeno. Ne bodemo opozarjali na to, da je bil knez VVmdisch-graetz dolgo let član češkega historičnega plemstva, čegar program je bila baš narodna ravnopravnost in državno pravo češko, saj se ljudje preminjajo, nazori pa tudi, ali izrek miniBterBkega predsednika je važen zategadelj, ker je v njem preciziran program vlade napram Cehom: vlada ne pripozna opravičenosti čeških teženj za državno pravo in narodno ravnopravnost — in ker je ž njim rečeno, da češko zgodovinsko plemstvo priznava sedanjo ustavo. Drugega pomena ta izrek nima. Zanimljivo je samo še to, da je ta krilati izrek tako podoben izrekom raznih drugih mogočnikov, ki so z jednakimi besedami reševali velika politična vprašanja. Schmerling je glede Madjarov rekel: Mi moremo čakati — in učakal je popoln poraz svojega sistema. Kossuth je I. 1848. preširno vpraSeval: Kje pa je Hrvatska, Metternich pa je rešil italijansko vprašanje z zaničljivimi besedami: Italija je samo nekak geegrafičen pojem. In če pogledamo še dlje nazaj, vidimo, da pred petdesetimi leti za Nemce in za vlado ne samo ni bilo češkega vprašanja, ampak sploh ce češkega naroda. In sedaj! Kolika razlika. Z ito pa v ministerskega predsednika kneza VVmdischgraetza besedah ne vidimo drugega kakor politično otročarijo. Češko vprašanje eksistira in se s prašnimi frazami ne da spraviti 8 sveta. Viianje države. Milan, Pustolovec Milan hoče za vsako ceno ostati v Srbiji in prav njegjva navzočnost je uzrok, da je vse javno mn nje do skrajnosti razdraženo in da se je bati še domače vojoe. Tudi libera'ci se boje Milanove navzočnosti, ne samo ker vedo, da mu ni zaupati in da bi njegov upliv ne bil narodu in državi v korist, nego tudi zato, ker vedo, da bi potem izgubili najboljšo svojo oporo, simpatije ruske vlade. Rusija zahteva z vso odločnostjo, n»j Milan, ki . ni srbski državljan, zapusti Srbijo, in če smemo verjeti raznim ruskim listom, je to napotilo liberalce, vsaj nekatere, da so se približali radikalcem in da skušajo ž njimi zajedno znebiti se Milana. Radikalci so baje za slučaj, da prid.'jo spet na krmilo, obljubili, da ne obnove z-.tožbo proti bivšemu Avakumo-vićevemu ministerstvu, doč.im so liberalci s svoje strani priznali, da je kralj kršil ustavo, ko je razpravo ustavil pred sodbo. M lan ve za te namere in da bi je preprečil, namerava baje razveljaviti ustavo, postaviti N kolo Kristie t, ki mu je že večkrat izkazal biriške uslug'*, za vodjo državne uprave in sam prevzeti vrhovno poveljstvo. Ali se mu bode na ta način posrečilo proti njemu naperjeno gibanje udušiti, pokazala bode bodočnost. Dlplornattčna afera. Pariški „Figaro" presenetil je te dni svoje čitatelje s pikantuo dogodbeo izza kulis Francoski vojaški ataše1 pri poslanstvu v Kodunju B-auchamp dobil je bil od generala Buriusa, načelnika vojaški pisarnici Carnotovi, nalog, naj poroča intimnejše o mislih in dispozicijah ruskega carja glede Francije. AtaSe se je približal princez nji Valdemar, hčeri vojvode Gharterskega, in jo po daljših pripravah prosil, naj mu odgovori na n-katera vprašanja in sicer: Kaj pričakuje Rusija za svoje prijateljstvo od Francije; ali misli car, da more vsaj v s'učaju defenzive stopiti na stran Francije? Princezi ni se je zdelo nedopustno, da bi zaradi odgovorov poizvedovala pri car,u, zato je dotično vprašalno polo izročila namestniku poslanika, ki jo je poslal v Pariz. Rizai krogi izvajajo iz tega, da mej Rusijo in Francijo vzlic Kronstadtu in Toulonu ni nikake intimnejše dotike, da Rusija ni Franciji ničesar obljubila. Da je to senzacijonelno razkritje resnično, svedoči to, da je vlada odpustila poslanika grofa d' Aunay, češ, da je on inspirator tega članka. Grof d1 Aunsy je proti tej iuBiuuvaciji slovesno prote-stoval, rekfii, da je to, kar je „Figaro" poročal, v diplomatičnih krogih splošno zuano, ter se pritožil zaradi odpusta iz službe na državni sovet. Dopisi. Is Opatije, 1. marca. [Iz«, dop.] (Čegava je O p a t i j s ?) Meja vašega dopisnika v dopisu z due 17. februvarja iz Opatije, da bi Ljubljansko .Slovensko pisateljsko društvo" v Opatiji ali nje bližini zgradilo malo vilo, v katero bi potem proti večji ali manjši odškodnini zahajali njegovi, posebno pa bolni člani, vidi se mi prav umestna in gospod dopisnik govoril je i meui iz srca. In to zaradi tega, ker do sedaj je vsako podjetje in imetje v Opatiji v tujih, našemu narodu sovražnih rokab. Bilo bi torej res dobro, da bi naši domačini, posebno oni, kojim razmere to dopuščajo, tudi v tem obziru kaj storili. Opatija bode, ako pojde kakor se sedaj kaže, s časom, dasiravno na slovanski zemlji, vsa s tujimi elementi „poplavljena". Posebno se Madjsri tu kaj ošabno obnašajo in mislijo, ker je Opatija blizo Reke, da je že njih „Magyar orszag". Za izgled samo ta slučaj: Pred nekimi dnevi prišlo je v Opatijo za dlje čaBa več ogerskih rodovin in to, kakor sem slišal, boljše vrste. Ko so naznanilo« |iste vsi samo v madjarskem jeziku izpolnili in bili potem naprošeni, da bi liste v nemškem, italijanskem ali pa v hrvatskem jeziku napisali, niso ošabni Madjari hoteli tega storiti, ampak bo rekli: Ako ne razumete v Opatiji madjarskega jezika, neBite liste na Reko. Reka je madjaraka in Opatija je blizo Reke itd. Vselej, kadar se sprehajam po naši lepi rivieri in vidim, koliko vil se posebno letos gradi, navdsja me rekel bi neko veselje, a to veselje se mi vselej skali, ko zvem, kdo gradi ali kdo je dal graditi to ali ono vilo. Vse je stransko, nič domačega, ogerski čifuti imajo tu že precej vil. Tako je tudi z tehniki, katerih je tukaj precej, da celo iz Padove in Budimpešte, sami inozemci. Pač je nekaj izjem in to moram s posebnim zadovoljstvom omeniti. Namreč gospod iežener Mlekuž je naš rojak in ta vrli narodnjak izdeluje ravno sedaj načrte za neko vilo in druga poslopja. Tudi pred par leti napravil je omenjeni gospod inžener načrte in zgradbe za več tukajšnjih poslopij. A drugi so vsi tujci. Is Na J c ii le, 27. februvarja. [Izv. dop ] (Raznoterosti.) Težko, da je še kdaj v vaš cenjeni list prišel dopis iz naših prijaznih vinskih goric Toda nič ne de — Vsaj se bode kmalu čul vlak, ki bode drdral po prijazni dolini Velikološki i cela okolica postala bode živahnejša. Vender pa je danes nekaj druzega prouzročilo, da se je vaš poročevalec oglasil. V bližni župi sv. Križa pri Litiji osnoval se je odbor peterih mož, ki so si oskrbeli potrebno dovoljenje, da smejo daleč po okolici iskat premogs. Ii, kakor se vidi, njib trud ni bil brezuspešen. — V Sajenicah, 8/4 ure od nove dolenjske železnice, posrečilo se jim je priti do precej izdatne premogove žile. V Čatežu iztesali so si že malo skladišče za premog. Ko se odpre meneča junija železnica, prične izvoz premoga. Se ve da za-začetek je skromen, toda ni H m a niso zgradili jeden dan. V obče se more reči, da vlada nekaj let sem po nadih solnčnib gor.cab kaj živahno ž vljenje V Čatežu i v S v. Križu pri L'ti ji osnovali so kmetijski podružnici, ki imata prav lep broj članov. Podružaic* Sv. Križka priredila je na pustno nedeljo tombolo, ki je bila prav mnogobrojno obiskana. Šaljive i koristne dobitke preskrtel je odbor, na čelu mu g. trgovec Benedek, a mnogo darovali so jih prijatelji našemu kmetu. — Naj omenim tukajšnja duhovnika, g. dež. poslanca i tukajšnjega rojaka g. sodnika Višnikarja itd. Najbolj pa nas ju razveselil g. deželne sodnije svetnik Ludovik Raunikar, koji je ue glede* na hudo zimo prišel navlašč iz bele Ljubljane. Posebno šaljivi dobitki prouzročili so obilo smeha i veselega iznenađenja. Kaj bi neki rekel k tej veselici veh učeni g. dr. MahniČ? — Visoki deželni zbor dovolil nam je zoatno podporo 900 gld. za novi vodovod pri župni cerkvi Sv. Križki. Hvala lepa veleslavnemu deželnemu odboru i onim možem, koji so nam pomogli do toli izdatne podpore. Kmetijska podružnica naša kupiti hoče te dni vinograd v svojo svrho. V nakup tega obljubilo nam je vodstvo kr; n.ske hranilnice velikodušno podporo od 150 gld., dež. odbor pa 2o0 gld. — Obrniti se hočemo pa se na vis. c. kr m n-sterstvo poljedelstva in mislimo, da ne brez uspeha. — Mnogo se govori o preložitvi ceste do Čateža. Tekla bode od grada Turna, koji je last čislane i dobrodelne obitelji grofov Paca, ob vodi Moravšci po ravnem, a ko se zasuče proti Čatežu, ob gozdnem robu 3% navzgor. Ta cesta bi bila dovozna k novi železnici dolenjski, za kojo garant uje cela dežela. Ker pa železnici brez dobrih dovoznih cest nič ue nosi, zato se trdno nadejamo, da veleslavni deželni odbor v L'ubljani kmalu ukrene potrebne korake da se ta naša opravičena želja čim prej uresniči. Domače stvari. — („Bog in narodi") — nad temi besedami, katere je pritisnila neka ženska podružn:ca Ciril-Metodova na svoj pismeni zavitek, izpodtika Be dr. Mahuič v zadnjem „R mskem Katoliku". Ker je to storila jedna podružn ct na svojo roko, zdi se mu, da je družba sama sprejela to geslo, ki je po razlaganja Mtthničevem revolucijsko, fra masonsko. Družba, ki ima tako geslo, torej ne more biti verska ne katoliška. Kaj neki pori če doktor na tolče valeč o društvu, ki se je nedavno osnovalo na podlagi resolucij I. slovenskega katoliškega shoda, ter učinilo to, česar že tolikrat osumničena družba sv. Cirila in Metoda ni storila. .Slovensko katoliško politično društvo" za Dolenjsko je sprejelo za geslo gnzne besede: .Bog in narod!" Omenjeno društvo je izdalo v 4. letošnji štev. „Do-lenjskih Novic" str. 27 oklic „Dolenjskim rojakom", v katerem stoji mej drugim zagotovilo: „Geslo društvu bode: Bog in narod!" Isti sv. veri nevarni vzklik .Bog in narod" završuje spis. Podpisan je vea odbor. V revolucijsko, framasonsko mrežo so se torej po nazorih Mahničevih ujeli gg. kanonik Povše, dekan Aleš, župniki: Babnik, Fetticb« Frankheim, Schvreiger in dr. Framasonstva in revolucije sumljiv je bivši .Slovencev" urednik g. žitnik, ki je I. 1887 brzojavil v Celovec: ,Bog in narod". Framason, revolucijonar je g. Andr. Kalan, ki je te besede natisnil v knjižici: „Emspieler — zla-tomašnik" str. 86. Framasoni, revolucijonari bo vsi, ki verujejo v Boga in delajo za narod. — (Slovensko gledališče.) Za sinočno predstavo .Prodane neveste" je bilo gledališče zopet popolnoma razprodano. Opera se je izvzemši nekih slučajnih nedostatkov pela prav tako izvrstno, kakor pri prejšnjih predstavah Občinstvo je vse pevke in pevce odlikovalo z opetovanim burnim ploskanjem. Basist goBp. Vaš i če k, ki Bi je b svojim krasnim glasom, izborno šolo in spretnim igranjem pridobil Že davno splošne simpatije, odlikovan je bil z lepim lavorjevim vencem z belo zelenimi trakovi. S po-sebuva .Fileuse" iu tarantela iz L sztovegadeia .Venezia e Napoti" — same točke, ki zaostajajo za zgoraj imenovanimi samo glede obsega, nikakor pa ne glede tehničnih težkot. Kar so tiče virtuozne bravure in tehnike, je pri umetniku s takim imenom, kakeršno si je pridobil g. Foerster, samo po sebi umevno, da se je konccrtist povzpel do njenega viška. Kar pa mu mora pridobiti naj-iskrenejše simpatije vsakega glasbenika, to je duh, to je genijulnost njegovega igranja in njegova skromnost kot reproducent. Kar je zlagateljevega, pušča zlagatelju in igra delo njegovo, kakor si je to mislil zlegatelj ne hlepeč po tfektih vrtuozov, nego z vso pijeteto duhovitega igralca. Tam, kjer je absolutno potrebno, da se pokaže kot neodvisen virtuoz, tam se tudi kot tak pokaže, in sicer kot jako znameuit virtuoz, vedno pa najde tisto mesto, kjer mu je to storiti dovoljeno. In to je prava, velika umetnost. -ff— — (Promocija) Danes je bil v Gradci promoviran g. Heribeit Borštner, sin gimnazijskega profesorja v Ljubljani, doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo! — (Krom. ki darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista poslal je: A. Pacher, učitelj v Gradecu na Koroškem 2 kroni. — Ž vio vrli rodoljub in njegovi nasledniki! — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani poslal je uredništvu našega lista g. Vojteh C an do lin i c. kr. sodnik v pokoji v Kostanjevici na Dolenjskem 10 kron. — Ž vio vrli rodoljub in njegovi nasledniki ! — (Prvo Ljubljansko uradniško kon-sumno društvo) ima svoj redni občni zbor v dvorani Hafnerjeve pivarne (Sv. Petra cesta 47) dne 11. t. m. popoludne ob 3. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednikovo. 2 Gospodarstveno poročilo za 1. 1893. 3. s) poročilo nadzorstvenega sveta in predlog njegov, dati absolutorij za 1- 1893; b) razdelitev upravnega dobička in dohodkov z I. 1893; c) določitev nagrsd za upravnike. 4. Določitev obrestne mere za posojils, katera vzemo družbeniki. 5 Določitev, kako je plodonosno naložiti zadružne denarje, kateri so na razpolaganje. 6. Na-domestilne volitve. 7. Sklepanje o največji določbi amortizacijskih obrokov pri dovolitvi kredita (§ 14). 8. Eventuvelni predlogi. P. n. gospe soproge družbenikov vabijo se najuljudneje, da se udeleže občnega zbora; gostje, vpeljani po družbenikih, dobro došli! Računski sklepi in bilanca, pregledani od nadzorstvenega sveta so v društveni pisarnici ns vpo- gled. Društvena pisarna je na Turjaškem trgu Št. 6 preko dvorišča v I. nadstropji. — (Izpred porotnega sodišča.) Včerai vršila bo je pri tukajšnjem porotnem sodišči obravnava proti 20 let staremu kajžarskemu sinu Mihi Tavčarju iz Javorja v Škofjeloškem sodnem okraji zaradi hudodelstva uboja. Na pustno nedeljo letos bil je v Peteruelovi gostilnici na Muravi ples Zvečer sprla sta se v kamrici Anton Kos in Anton Bogataj, vender ju je gostilničar pomiril, tako da ni prišlo do pretepa. Bogataj šel je potem iz kamrice v hišno sobo, drugi fantje pa za njim ter so ga pri vratih obkolili in se gnetli okoli njega. V tem trenotki prišel je obdolženec M ha Tavčar za hrbet Bogatajev ter ga z odprtim nožem sunil v hrbet e tako močjo, da je nož prodrl v leva pljuča, vsled Česar se je Bogataj v kratkem času zgrudil mrtev na tla. Po zvedeniSkem izreku bila je ta z nožem in po jako močnem sunku prizadeta rana absolutno smrtna poškodba. Izpovedbe prič potrjujejo in obtož nec sam priznava, da je on Bogataja sunil z nožem v brbet ter da je storil to iz jeze in maščevanja, ker ga je bil Bogataj jedenkrat poprej napadel in prevrgel, da pa sicer ni imel namena, svojega nasprotnika usmrtiti. Porotniki potrdili so vprašanje glede hudodelstva uboja in sodišče obsodilo je Tavčarja na šest let težke ječe, poostrene vsak mesec s postom ter trd m ležiščem v temni celici dno 5 februvarja vsakega kazenskega leta. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 18. do 24. februvarja. Novorojencev je bilo 12 (=s 19-76°/qq)i mrtvorojenec 1,umrlih 18(=29 64%0), mej njimi bo umrli za škrlalico 1, za davico 1, za jetiko 7, vsled mrtvouda 1, vsled starjstne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi bili so tujci 4 (=22 2 •/#), iz zavodov 6 (= 33 3 •/•)• Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 2, za vratilo 3. — (Narodna čitalnica v Kranji) priredi v nedeljo di.e 4. marcn 1894 v svojih prostorih postno zabavo. Vzpored: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. „Gluh mora biti." 4. Prosta zabava. Začetek ob 8 uri zvi Čer. Pristop dovoljen je članom in vpeljanim nečlanom. — ( M u z i k h 1 n o - d e k 1 a m a t o r i č n a akademija,) ki so jo priredili na korist podpornemu društvu dijaki Novomeške gimnazije pod vodstvom pevovodje g Hladnika, izvršila 8 > je prav sijajno. Petje je bilo vseskozi krasno in so mladi pevci želi obilo pohvale, ter morali nekatere točke ponoviti. Tudi godbene točke so pokazale veliko spretnost mladih igralcev. Gluma s petem »Čevljar baron" katero je za dijaško predstavo priredil g. prof Vrbovec, je vzbujala mnogo smeha, kajti igrala se je prav dobro. Tudi gmotni uspeh akademije je bil prav povoljen in ju dobilo podporno društvo blizu 200 goldinarjev. — (Ponareiene krone.) V Kranjskem okraji se je baje pokazalo mej ljudstvom v poslednjem času več ponarejenih srebrnih kron. Na sumu je neki kovač Juže Št. iz Trboj, katerega so izročili sodišču. — (Zdravstveno stanje) se je v radovljiškem okraji zboljšalo tako, da ra'un dveh slučajev škrlatice zdaj ni nobene nalezljive bolezni v vsem okraji. Izmej vseh za hripo zbolelih 437 oseb jib je samo 5 umrlo. — (t Martin Sattler) Zopet je zatisnil oči za vekomaj vrl narodnjak in vnet duhovnik, ki je navdušeno in dejansko kazal povsod ljubezen do svojega naroda. V Majšpergu na Spodnjem štajerskem je namreč umrl nedavno nenadoma po kratki bolezni tamošnji župniki Častit gospod Martin Sattler. Pokojnik rodil se je leta 1828 v črni-gori pri Ptuji in služboval iz početka mej Nemci, dokler se ni del Sekovske škofije pridejal Lavan-tinski. Letos bi bil obhajal 401etnico svojega duhov-stva in 25letn:co svojega župnikovanja. Storil je mnogo koristnega za cerkev svojega župnega kraja in tudi v narodnem oziru bil je vedno odločen in navduševal ljudstvo ter je poučeval. Kot pisatelj sodeloval je v raznih časopisih slovenskih. Bodi mu blag spomin! — (Truplo pokojnega učitelja J. Freuensfelda,) ki je umrl v Pragi, prepeljalo se bode bodoči mesec od tam v Ljutomer, ter pokopalo na domači zemlji, katero je pokojni ljubil tako iskreno. Potrebno vsoto nabrali so rodoljubi in je posebno uspešno delovala gospica Lojziks B o žice v a in gg. M V. in D. Z. V Mariboru je bil te dni razstavljen krasan verne z narodnim trakom in napisom: .Pesnik počivaj sladko v predragi Ti zemlji domači !* — (Nova občina na Slatini.) Nem-škutarji v Slatini so venderle dosegli s pomočjo deželnega zbora v Gradcu, da se osnuje nova samostalna občina v Slatini, v kateri bodo oni zopet mogli gospodariti po svoji volji. V prvi vrsti bodo zdaj odprli svojo šulvereinsko fiolo, kateri bo se sedanji občini ptiklopljeni Križevljani ustavljali cel h 6 let, da je poslopje vstalo prazno. Zdaj seveda bodo Slatinami dosegli, kar jim je tako na srcu iu blagor iu sreča se bodeta kar vsipala nad novo Slatinsko občino! Tako vsa) obetajo glavni nemški matadorji kratkovi inežem, ki jim to verujejo. — (Sreča v nesreči.) Na postaji v Pra-garskem stal je te dni hlapec Angelo K mej progama, ko se je pripeljal večerni poštni vlak. Loko motiva zgrabi hlapca in ga viže na tla, toda na srečo je strojevodja, to videvš', če pravočasno ustavil vlak. Neprevidnemu hlapcu se vsled tega ni zgodilo nič hudega. Le prestrašil se je in nekoliko opraskal. — (Akad. dr uštvo .Triglav" v Gradci) priredi s sodelovanjem akad. društva .Hrvatska" dne" 6. marca 1894 konert. Lokal: Puntigamer Bierhalle. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr. Dijaki prosti. — (Vanda lizem.) Na Št. Vidski cesti v Olovci je neznan zlikovec narezal in deloma olupil 200 mladih kostanjev, da se bodo vsi posušili. Škoda se ceni na 600 gld. — (Pri drsanju utonila.) Pri Vrbi ob Vrbskem jezeru se je pripetila te dni nesreča na ledu. Soproga znanega posestnika letovišča v L' gu gospa Scbier bila je s svojima dvema otrokama in z deklo na ledu. Na jedenkrat se udere ledena skorja in dekla in dveletno dete sta utonila. Gospo Schierovo in drugega otroka so rešdi. Truplo utopljenega deteta so že našli, dekle pa še ne. — (Srnjak ns strehi.) V Pontabel na Koroškem so pripodili psi od laške strani srnjaka čez mejo. Splašeua žival skočila je na neko streho. Tam pa se je srnjaku spodrsnilo, da je doli padel in v tem ga je ujel in ubil neki lovec. — (Cesarska jahta .Miramar*,) ki se je vsa prenovila in predelala v ladjedelnici v Danzigu, odplula bode te dni v Pulj. Za prenovljene jahte se je izdalo okolu 700.000 goldinarjev. — (Zgodnji kljunači.) Kakor poroča list .HazanaL", je bilo ustreljenih minuli teden na posestvu grofa Ivana Draškov ći v Baranja-Selje več kljunačev, kar je v tem času velika redkost. Zdaj, ko je nastalo bolj mrzlo vreme, je tudi konec zgod njega lova na kljunače. r *V Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda! k.---J Razne vesti. * (Oeftko- slovanska etnogrnfična razstava v Pragi) se bode odprla doć 15. maja. Deželni zbor je votiral 60.000 gld. podpore in ves prostor bivše jubilarne razstave, mesto Praga pa 30 000 gld Garancijski fond mora znašatilOO 000 gld Izložni odbor, kateremu je na čelu dr. Vladimir grof Lažansky, obrača se do češko-slovanskega naroda, da s Bubskripcijami izpolni, kar še manjka za garancijski fond. "(HripanaDunaji.) V poslednjem času se je zopet pojavila hripa na Dunaji in scer posebno pri otrocih. Kaže se v novi obliki lahkega vnetja vratu. * (Drago jajce.) V Londonu kupil je na dražbi neki Sir V. II Creme jajce ptiča .veliki alku za 3000 gld. Rod ptiča veliki aik je od leta 1844. popolnoma izmrl in ni nobenega živega več na svetu ♦(Eksplozija parnega kotla.) V Aleksandrovsku v Donski guberniji razpočd se je v velikih Andrej.'vovih fužinah parni kotel in je biln 25 delavcev ubitih, 10 pa teško ranjenih. Hiša, v kateri je stal kotel, je popolnoma razrušena, tudi tovarniško poslopje je hudo poškodovano. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 2. marca. Nepoznan Človek je iz šale ostavil v drž. zboru nekako bombo, napolnjeno z žaganjem, kar je obudilo splošno veselost mej poslanci. Peterburg 2. marca. Giersu se je zdravje nekoliko na bolje obrnilo, a nevarnost je še vedno velika. Pariz 2. marca. .Cocarde" javlja, da se je Carnot obrnil s posebnim pismom do kraljice angleške, v katerem izreka željv, naj se premesti lord Dufferin, angleški poslanik v Parizu, češ, da je on prouzročil razkritja v „Figaro" glede* Beauchampove afere. Berolin 2. marca. Po daljši precej ostri razpravi, v katero sta posegla tudi državni tajnik Marschall in finančni minister Miquel, odkazal je državni zbor trgovinsko pogodbo z Rusijo posebnemu odseku v posvetovanje in poročanje. Bruselj 2. marca. „Gazette" javlja, da so anarhisti položili na relse železniške proge Koloniju-LUttich in sicer pri postaji Welhenrad tri velike dinamitne bombe, katere pa so ljudje našli še predno je vlak prišel do dotičnega mesta. Madrid 2' marca. Kabili okolu Melile napadli in oropali so zopet več španskih ladjic. Listnica uredništva. Gosp. dopisnik v Celji: Ko bi Val dopis priobčili, bili bi gotovo koofiskovani. ■■■■•aaaAaaaaaajaesuaaaaani LJUBLJANSKI ZVON" sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I,olerlJue srečke 28. f bruvarja. V Brnu: 44. 26, 69, 54, 30. Umrli so v E.jtit>IJaiil: 28. fcbnivarja: Ljudmila 11*11, felemiskega uradnika vdova, 73 let, Dunajska cesta it. 2>. V deielni bolnici: 27. feliruvarja: Ana Ko vučić, gostija, 72 let. 28. februvarja: Andrej Navada, tesar, 24 let. Meteorologično poročilo. 1 *■ Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. al O a r-4 7.zjntmj 2. popol. 9. zvečer 787 8 am. /8» 1 m. 740 5 m. 3 6° C al. szh. 13 2° C si. vab. 8 c c s), vak jasno jasno jasno 000 mm Srednja temperatura 7*6°, sa 6 O nad normalom. ID\a.23.a.3slssL borza dne* 2. marca t. 1. gld. Skopni državni dolg v notah.....98 Skupni državni dolg v srebrn .... 98 Avstrijska slat« renta....... 120 Avstrijska kronska renta 4°/t.....98 Ogerska zlata renta 4°/0...... 118 Ogerska kronska renta 4°/0.....95 Avutro-ogerske bančne delnica .... 10'23 kr. Kreditne delnice 367 London vista........... 124 Nemški drl. 20 mark . 30 frankov bankovci za 100 mark 61 12 9 Italijanski bankovci........ 43 C. kr. cekini . . ........ 5 De l. mnrca t. I. 4°/0 državne srečke iz 1. 18f>4 po 250 gld. 148 gld. — Državne srećke iz I. 1864 po 100 gld.. . 196 , — Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ — Zemlj. obč. avstr. 41.,0/0 zlati zast listi . 122 „ 50 Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , — Ljubljanske srečke........ 24 , 75 Rudolfu ve srečke po 10 gld...... 24 , i -5 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 15H „ 75 Trainway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . ¥80 „ — Papirnati rnbelj......... 1 n 84 45 20 25 20 35 60 „ 80 , 02«/. . 21 . 91 . 10 , 89 . kr Zahvala. Vsetn cenjenim gg. prijateljem in znancem, ki so o priliki smrti mojega nepozabnegit, zdaj v Bogu počivajočega soproga, gospoda Marka Kovšce izkHZHli svoje blagodejno sočutje in dragemu pokojniku izkazali zadnjo ca«t, /.Inati pa preblag g. okrajnemu glavarju Radovljiškemu, g nadzorniku prof. Le ven, velečastiti duhovščini, vsem gg. učiteljem, gg. odbornikom občine Kropa, polarni briimbi, gg. dacarjem, drngim prebivalcem občine Kropa, sočutnim okoličanom za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu, dalje vsem darovateljem krasnih vencev, gg. pevcem za ganljivo putju, spluh vsem vkup in vsakemu posebej izrekam tem potem svojo najprisrflnejso zahvalo, V Kropi, dn6 27. svečana 1894. ■231) Helena Kovšca. Zahvala. O prenagli in nepričakovani smrti našo predrage, nepozabljene matere, gospe Cecilije Adamič roj. Avsec se nam je od vseh stranij izkazalo toliko sočutja, da se ne moremo vsem posameznim osebno zahvaliti. Zatorej izrekamo tem potem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dalje gg. uradnikom, častiti duhovščini in meščanstvu, ki so spremili na So srčno ljubljeno mater k večnemu počitku, najsrčnejšo zahvalo- Zahvalimo se tudi vsem darovateljem in nosilcem vencev in slavnemu pevskemu društvu „Lira" za pretresljivo petje. V Kamniku, dne 1. susca 1894. (283) Žalujoča rodovina Adamičeva. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drl, želemic. Izvod iz voznega reda -veli&.-v-n.egr«' odL 3~ ©IsstoToraa, 1893. Nastopno omenjeni prihajaj >i in odhajalnl daai omiiinl io * »ren f-amu. Srednjeevropski dal j« krajnemu času t ljub. (Jani aa % minuti naprej. Ođhođ ta Izubijan© fjnž. kol.). Ob tU. uri 3 mit*, po noM oaebnl Tlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Pranaenafeite, Ljubno, Dunaj, oaa Selithal t Abmm, Iiohl, Omunden, Solnograd, Lend-Maitoin, Zeli na Jeieru, Sterr, Lino, Bo-dejevioe, Pisanj, Marijine Tare, K«er, Kranoovo Tara, Karlova Ter*,' Prago, Draidane, Dunaj Tla Amatetten. Oh T. uri OS m