DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 2 Trst - Gorica 12. januarja 1951 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Priznanja in ponudbe Kakor vsako leto, tako je tudi letos prineslo tržaško časopisje 2a praznike politične preglede preteklega leta in napovedi za bodočnost. Prostor nam ne dopušča, da bi si podrobno ogledali, kaj nam vse razlagajo posamezne skupine, čeprav bi to bilo zelo zanimivo. Pač pa želimo pribiti tri dejstva: kominfor-mistično opravičevanje, demokr-ščansko priznanje in babičevsko ponujanje. Kominjormistom nikakor ne gre v račun, da se govori o njihovi »boljši rešitvi« tržaškega vprašanja, ki naj z demagoškimi plebisciti izglasuje povratek našega mesta pod Italijo. Ne smemo namreč pozabiti, da smo tako rekoč pred volitvami! Zato so naložili svojemu glasilu »Delu«, naj pobija ta »podtikanja« in naj zvestim ovčicam dokazuje in dokaže, da so edino kominformisti iskreni zagovorniki tržaške samostojnosti. »Delo« se je posebno za praznike tudi resnično potrudilo toda ne nas ne drugih, ki jim še vedno zvene v ušesih na tej in oni strani italijanske meje tako nagli-ševano načelo »boljše rešitve«, ni moglo prepričati. Zato pričakujemo, da se slovenski kominformistični pristaši ne bodo več dolgo dali voditi za nos. Naj ne pozabijo: Vidali in tovariši izpreminjajo taktiko, ne pa smotrov. Imenovanje guvernerja jim ni nobena stalna rešitev, temveč samo sredstvo za dosego »boljše rešitve«! Vrišč in krik njihovega glasila nam kvečjemu dokazuje, da smo pogodili njihove skrite namene. Ob zaključku starega leta je moral tudi demokrščanski »Giornal.e di Trieste« priznati, »da ni mogoče več predvidevati mirne ali dogledne rešitve celotnega tržaškega vprašanja «. Z drugimi besedami: tudi za njegovega najbojevitejšega u-vodničarja Diega de Castra je tristranska izjava z dne 20. marca dokončno pokopana! Posebno zanj je bilo to priznanje najbrže zelo težko. Zahodnjaki so požrli svojo besedo. Sovjeti ne marajo pristati, ker, čeprav sovražijo Tita, se vendar ne žele zameriti jugoslovanskim narodom. Zato gleda »Giornale di Trieste« s precejšnjo zaskrbljenostjo v prihodnjost italijanskega iredentizma na Tržaškem. Ta njegova skrb, bojazen in priznanja naj bodo v bodrilo vsem, ki se od vsega začetka iskreno bore za samostojnost našega mesta. Zanimivo je, da proglaša demokr-ščansko glasilo vse Slovane in in-dipendentiste za »protiitalijane«, medtem ko naziva kominformiste samo »solo antigovernativi«. Da ni tu v ozadju kakšen tih sporazum o skupni »boljši rešitvi in proti Slovanom? Prav poseben dar pa nam je nri novo leto prinesel »Primorski dnevnik«. Babičevo glasilo namreč naenkrat kliče vse Slovence k slogi za obrambo njihovih narodnih pr-i-vic, in to, o čudo!, celo brez ozira »na razlike v političnem prepričanju posameznikov«. Mnogi so po parkrat prečitali omenjene stavke in se vpraševali: ali misli resno ali pa samo poizkuša za desetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte poiskati kaline, ki jih bodo potem njegovi gospodarji po preizkušenem receptu zopet potegnili na led? Toda kdor si je ogledal še naslednji odstavek, kjer kliče na pomoč ne samo vse Slovence, temveč vse tiste, ki so »proti nacionalšovmistični politiki dejanskega vključevana in povezovanja Trsta v dem,c-krščansko Italijo« in vse, ki so zn »samoupravo« Trsta, temu postane stvar jasna. Ne spreglejmo, da so se babičev-ci s tem izrekli samo za »samoupravo Trsta«, ne ipa za njegovo samostojnost, da so napisali, da so proti »vključevanju Trsta v demokrščan-sko Italijo«, s čimer pa so si še vedno pustili odprta vrata za njegovo vključitev v' kako drugo Italijo! Osnova Tito - Togliattijevega pakta ostaja torej nedotaknjena. Neka druga Italija bi Trst le lahko dobila!.. Babičevci so torej zopet poslali v svet samo nekaj lepih, toda praznih besed. Prazne besede pa niso dovolj za sodelovanje »z ljudmi drugih političnih nazorov«, ki ga tako široko ponujajo. Posebno pa so te besede nezadostne, ker prihajajo s tiste strani, ki je še po vojni z u-grabitvami svojih političnih nasprotnikov — omenjamo samo našega prvega glavnega urednika Slavka Uršiča — pokazala, kako si v stvari predstavlja »sodelovanje« s poedinci, ki žele misliti s svojo glavo. Moč Zahoda Ni stvarnega razloga, da bi se pustil svet od Kremlja ustrahovati Ni stvarnega razloga, zaradi katerega bi se moral pustiti svobodni zahodni svet od Sovjetov u-strahovati. »Christian Science Monitor« je objavil članek znanega časnikarja Roscoo Drummonda iz Pariza o problemih evropske o-oiamoe. Ker smo se mi prav pred kratkim bavili s tem vprašanjem, bo čitatelje nedvomno zanimalo, kai mislijo o tem drugi. Drummond p.še: »Zahodna Evropa je danes v veliki nevarnosti pred napadom, ker je vojaško nepripravljena za o-brambo. Ce upoštevamo to dejstvo in ne skušamo zmanjševati njegove težine — zlasti zato, ker to dobro vidijo tudi v Moskvi — je nedvomno treba pospešiti vojaške priprave, kot se je začelo to delati zdaj. Upoštevati pa moramo tudi, da Zahodna Evropa ni notranje šibka in nemočna; to ,je laž, ki jo skuša Kremelj dopovedati narodom teh držav in jo vcepiti tudi ameriškemu narodu. Nasprotno! Resnica je, da je Zahodna Evropa močna, in to predvsem gospodarsko in industrijsko. '.Skupna industrijska in gospodar-lka moč Zahoda je daleko večja kot moč Sovjetske zveze in vseh njenih podložniških držav skupaj. Združene države, Zahodna Evropa in njihovi zavezniki proizvajajo zdaj za 400 odst. več jekla in železa kat Sovjetska zveza z vsemi njenimi sateliti, za 500 odst. več električne sile, za 1000 odst. več petroleja, za 300 odst. več premoga, za 800 odst. več volne, bombaža in umetnih tkanin, za 300 odst. več žita, za 400 odst. več goveje živine To so trenutne številke, ko je Zahod šele. začel s svojim delom. Vemo, da so danes svobodni narodi izpostavljeni napadu, ker so njihovi ogromni viri večinoma neizkoriščeni in je napadalec tako rekoč totalno mobiliziran. Sovjetska zveza je edina velesila, ki po dru gi svetovni vojni ni demobilizirala in je obdržala svojo vojsko in letalstvo v vojnem stanju. Ce pa vržemo na tehtnico gosp;v darsko moč, industrijsko zmogljivost in v tej izvezi vojnii potencial, se tehtnica nagne v prid Zahodu. Zahod je materijalno in moralno močan, če združi obrambno sposobnost. To se ne bo zgodilo v enem dnevu; težke nevarnosti nam grozijo v prihodnjih mescih, vendar ni nobenega domnevnega ali stvarnega razloga, zaradi katerega bi se moral pustiti svobodni svet .od Moskve u-strahovati in zavesti v delno ali popolno brezdelje. Sistem totalitarnega imperializma, pa naj bo nacističen ali komunističen, je jasen. Totalitaren napadalec napada: prvič, če so svobodni narodi zbegani ali notranje needini; drugič, če so svobodni narodi slabotni in nepripravljeni; tretjič, če (so svobodni narodi osamljeni in razcepljeni. To stanje so skušali komunisti ustvariti v Zahodni Evropi po koncu vojne. To stanje je Zahodna Evropa s pomočjo Marshallovega načrta in z ameriško vojaško podporo po Atlantski pogodbi polagoma, toda odločilno spremenila, ker upošteva dejstvo, da napadalec ne bo napadel: prvič, če bodo imeli svobodni narodi voljo in odločnost za obrambo; drugič, če bodo svobodni narodi močni in pripravljeni; tretjič, če bodo svobodni narodi notranje in skupno združeni v skupni obrambi. Za reševanje sedanjih vprašar.j svobodnih narodov je najboljši svo-ječasni nasvet Wendela Wilkea: »Samo tisti, ki producira, je lahko močan in samo tisti, ki je močan je lahko svoboden.« Združene države in njihovi zavezniki imajo materijalna, vojaška in duhovna sredstva, ki so potrebna za nadaljnji obstoj; če pa vsega tega ne bomo zdaj polno izkoristili, ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo.« Kakor vidimo, so torej tudi v tujini glasovi, ki poudarjajo iste misli in prihajajo do podobnih zaključkov, kakršne smo napisali v naši novoletni številki. Cim globlje bodo prodrli taki nazori, tem prej bodo besedam sledila dejanja in tem uspešnejše bo zavarovanje pred komunizmom in sigurnejša bo zmaga svobode. Ne pozabimo, malo-dušneži so že vnaprej poraženi! To ve prav dobro komunizem. Odtod izvirajo napori, da bi že predhodno preplašil evropske narode, ki pa kažejo po vseh grenkih izkušnjah, kakor vidimo, vsak dan manj volje, da bi mu nasedli. Med Jugoslavijo in Italijo Sporazum o plačilu vojne odškodnine in plačilu italijanske imovine 23. decembra sta v Rimu podpisali Jugoslavija in Italija nov sporazum, s katerim urejata nekaj medsebojnih visečih, prvenstveno gospodarskih vprašanj. V duhu »popolnega medsebojnega obojestranskega razumevanja«, kakor izjavljajo italijanski listi, je bilo sklenjenih prav za prav pet dogovorov. Tozadevna pogajanja je pričel že leta 1945 takratni jugoslovanski poslanik Brilej, toda maja 1949 so pogajanja zastala zaradi tržaškega vprašanja. Nato pa so jih diskretno nadaljevali od lanskega oktobra dalje in v manj kot dveh mescih so bila uspešno zaključena. Najvažnejši trije dogovori se tičejo vojne odškodnine v znesku 125 milijonov dolarjev, ki jo je po mirovni pogodbi Italija dolžna plačati Jugoslaviji, odškodnine, kI~3o“je dolžna plačati Jugoslavija Italiji za imetje italijanskih državljanov na jugoslovanskem ozemlju in vprašanja optantov ter njihove lastnine. Nadaljna dva dogovora, od katerih se eden nanaša na arhive, u-metniško in literarno lastnino prevzetih ozemelj, drugi pa na železniški materijal in razdelitev in razdelitev nekaterih železniških inštalacij sta bolj upravne narave. Z novim dogovorom je uveljavljeno načelo medsebojne kompenzacije tega, kar .ima Jugoslavija od Italije dobiti kot vojno odškodnino, s tem, kar je Jugoslavija Italiji dolžna dati kot odškodnino za italijansko imetje, ki je ostalo- v Jugoslaviji. Na račun vojne odškodnine bo Italija sicer plačala Jugoslaviji predujem v znesku 30 milijonov dolarjev in 1 milijardo 250 milijonov lir (približno dva milijona dolarjev) na račun penzij, toda Jugoslavija bo istočasno na indirekten način predujmila Italiji 10 Delovanje organizacij OZN Nekaj podatkov za leto 1950 o poslovanju splošno znanih ustanov Gen. 0. EisenhoiHEP zmagovalec na evropskem bojišču v drugi svetovni vojni in sedanji vrhovni poveljnik oboroženih sil atlantske zve/e, ki »e dni potuje po Evropi 'Strokovne in gospodarske organizacije OZN so v letu 1950 veliko storile v svojem prizadevanju za mir s tem, da so izboljšale življenjske in delovne razmere za vse ljudi. Iz poročila Organizacije združenih narodov za preteklo leto je razvidno, da so za tehnično pomoč prejeli skupno 20 milijonov dolarjev. Združene države so v ta namen prispevale 12 milijonov dolarjev. Te organizacije so dobavljale hrano, preskrbele so domove tistim, ki so bili brez strehe, skrbele so za bolnike in so v mnogih deželah vzdrževale šole. Sodelovale so z raznimi vladami za izboljšanje poljedelstva, za pospešitev blagostanja otrok, izobrazbe, zdravstva, delovnih razmer, ietalst"", elektrifikacije, industrializacije . finančne stalnosti. Sovjetska zveza sodeluje samo pri dveh izmed teh ustanov, in sicer pri skoraj splošni poštni zvezi in pri mednarodni zvezi za telekomunikacije. Sovjetska zveza ni nič prispevala za sklad Združenih narodov za otroke in begunce. Gospodarski in socialni svet Združenih narodov zastopa stališče, da je politična varnost tesno povezana z gospodarskim blagostanjem. Zato je priporočal svojim članicam svoje načrte za polno zaposlitev. Pospeševal je gospodarski razvoj zaostalih dežel in odstranitev pre-graj, ki ovirajo svobodo trgovine. Pospeševal je tudi razširjenje svobode obveščanja. Pomagal je pri naseljevanju. Skrbel je za revne otroke kakor tudi za prevzgojo pohabljencev In za begunce. Novi ameriški kongres .Novi 82. ameriški kongres je začel svoje delo 3. januarja. Novi kongres bo posvetil glavno pozornost narodni edinosti, oborožitvi in drugim ukrepom, ki so potrebni za uspešno rešitev vprašanj, izvirajočih iz svetovnega položaja. Ne glede na strankarsko pripadnost so vsi člani kongresa trdno odločeni, da izvedejo obšiiren oborožitveni načrt. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je podelila leta 1950 276 milijonov 630 tisoč dolarjev posojil. Qd svoje ustanovitve leta 1946 je ta banka podelila 1020 milijonov dolarjev posojil. Mednarodna organizacija za begunce OIRiO) je leta 1950 preselila okoli 200.000 razseljenih oseb iz Evrope na nove domove in je nudila pomoč beguncem, žrtvam komunističnega napada na Koreji. Mednarodni sklad za otroke je med ostalim v preteklem letu omogočil, da je bilo 14 milijonov otrok Zapora angleškega informacijskega urada v Varšavi Britanska vlada je objavila, da je sklenila zapreti britanski informacijski urad v Varšavi. Ta korak je postal potreben zaradi sovražnega zadržanja poljskih funkcionarjev. Na predvečer zapore urada je oblegalo urad na stotine Poljakov, med katere so razdelili veliko število knjig. ameriSki pridelek pSenice Ameriško poljedelsko ministrstvo je na podlagi stanja posevkov c-zimne pšenice v začetku decembra 1950 objavilo, da je pričakovati v prihodnjem letu za 20 odstotkov višji pridelek ozimne pšenice kot v letu 1930. Pri tem pa predpostavljajo normalne vremenske prilike ob začetku žetve v juniju. Ozimna pšenica tvori okoli 73 odstotkov letnega pšeničnega pridelka Združenih držav. Navedeno poročilo pravi, da bodo v letu 1951 pridelali 314,650.000 hi ozimne pšenice. Pridelek ozimne pšenice v letu 1950 je bil 262,850.000 hi. Napovedana letina 1951 bi bila tretja največja do sedaj. Preteklo jesen so posejali za šest odstotkov več pšenice kot v letu 1949. Posejana površina obsega 22,441.000 ha (v letu 1949 21,150.000 ha). v Evropi, severni Afriki, Bližnjem vzhodu, jugovzhodni Aziji in J.užni Ameriki cepljenih proti jetiki. Vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija (UNESCO) je začela izvajati svoj načrt za tehnično p.v moč v trinajstih deželah. Organizacija je tudi objavila svoj 12. letni načrt za ustanovitetv šest centrov za pobijanje nepismenosti in dvig življenjske ravni po vsem svetu. Ob polovici leta 1950 je Varnostni svet Organizacije združenih narodov zahteval nujno pomoč za civilno 'prebivalstvo na Koreji. Posebno usitanove Organizacije združenih narodov so se takoj odzvale temu pozivu in prispevale v blagu in osebju. Mednarodna organizacija za de- lo (ILO) šteje sedaj 62 držav članic. Organizacija je skrbela za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev po vsem svetu. Svetovna zdravstvena organizacija se je posebno zanimala, kako bi preprečila razširjenje jetike in influence. V Latinski Ameriki se je borila proti kozam, rumeni mrzlici, legarju, otroški paralizi in steklini, v jugovzhodni Aziji proti malariji, kozam in otroški paralizi, a na Sredozemlju proti malariji in steklini. Razen tega je uspešno pomagala pri velikih nesrečah, (potresi, vojne). Organizacija za prehrano in poljedelstvo OFAO) je nudila nujno pomoč Afganistanu in Formozi, kjer je razsajala goveja kuga. V Abesi-niji pa je poskrbela za cepljenje goveje živine. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) je leta 1950 sprejela dva nova pravilnika, enega za iskanje in reševanje letal in finega za letalski promet. Leta 1950 sta stopila v veljavo dva druga pravilnika, ki prinašata določila za pomoč pri pristajanju v .primeru slabega vremena. Nadalje je med 11 državami sklenjen sporazum, po katerem številne ladje na Atlantskem oceanu pomagajo pilotom s tem, da jih obveščajo o vremenu ali da jim nudijo nujno pomoč. milijard lir ali 16 milijonov dolarjev na račun odškodnine za imetie italijanskih državljanov, ki je ostalo v Jugoslaviji. Italija bo namreč teh 16 milijonov dolarjev enostavno odbila od 32 milijonov dolarjev, ki se jih je obvezala preduj-miti Jugoslaviji na račun vojne odškodnine in penzij, in bo na ta način plačala Jugoslavija zaenkrat samo 16 milijonov dolarjev. Za i mo vino italijanskih državljanov z Jugoslaviji priključenih o-zemelj, ki ni bila podvržena nacionalizaciji, se poleg tega Jugoslavija v novem dogovoru obvezuje, da jo bo odkupila, medtem ko se je v dogovoru iz leta 1949 obvezala samo, da jo bo »po možnosti« odkupila. Nov dogovor omogoča, da bo Jugoslavija eventuelno priznala odškodnino tudi za imovino italijanskih državljanov, ki se je nahajala na starem predvojnem jugoslovanskem ozemlju in je bila v smislu člena 79. mirovne pogodbe prisojena Jugoslaviji kot delno kritje za vojno škodo, ki jo je povzročila 'Italija na jugoslovanskem o-zemlju. Vse dokler ne bo ugotovljeno, koliko je Jugoslavija dolžna priznati Italiji za imetje italijanskih državljanov v Jugoslaviji in koliko je 'Italija dolžna Jugoslaviji za penzije, k,i jih je slednja prevzela, ne bo Italija, razen omenjenega stvarnega predujma 16 milijonov dolarjev, plačala Jugoslaviji prav nobene druge vsote. J ugoslovansko-italijanska komisija za določitev vrednosti italijanskega imetja v Jugoslaviji, ustanovljena v smislu dogovora iz leta 1949. upa, da bo do konca avgusta leta 1951 končala s svojim delom. Od vsote, ki jo bo Jugoslavija dolžna priznati Italiji za prevzeto premoženje italijanskih državljanov, je na to v veliki meri odvisna višina končne razlike, ki jo bo Italija morala plačati Jugoslaviji kot saldo za vojno odškodnino. Kakor vidimo, so dogovori za Italijo razmeroma ugodni in italijanska javnost je zadovoljna z uspehi, ki so jih dosegli njeni zastopniki. Merodajni italijanski krogi izjavljajo, da je Jugoslavija s tem dogovorom dokazala, da je pripravljena lojalno urejevati svoje odnose z Zahodom, čeprav se pa pri tem nima niti najmanj namena odreči svojih posebnih notranjih političnih, socialnih in gospodarskih načel, ki so bila in ostajajo komunistična. Vojna na Kareji V kratkem komentarju o razvoju vojaških operacij na Koreji, izraža list »Newis Chronicle« zadovoljstvo zaradi visoke morale, ki preveva čete ZN na Koreji, katere niso izgubile poguma zaradi umika. Cas.i-pis nato poudarja, da kljub temu, da je položaj zelo resen, ni brezupen, ker imajo ZN še vedno vodstvo svojih čet, katere lahko ojačijo ali pa umaknejo po svoji volji. Dokler stojijo stvari tako, ni nič izgubljenega, kar se ne bi moglo popraviti. Važno je, da to priznamo. »Koreja — zaključuje dnevnik — je samo ena izmed bitk v dolgi borbi. Zmagal bo tisti, kdor bo znal boljše ohraniti svojo hladno kri.« Sestanek ministrskih prLdsedni-hou angleške državne skupnosti Dne 4. januarja so se sestali v Londonu ministrski predsedniki angleške državne skupnosti. To je njihov četrti sestanek po vojni. Z ozirom na zapleteni mednarodni položaj bodo razpravljali o obsežnejših vprašanjih kot na prejšnjih sestankih. Med drugim so na dnevnem redu Koreja, Kitajska, Srednji Vzhod, mirovna pogodba z. Japonsko, surovine in obramba. Ministrski predsednik Attlee je pripravil poročilo o svojih nedavnih razgovorih s predsednikom Trumanom ,in o svetovnem položaju v luči teh razgovorov. Večine sej se udeležujeta tudi zunanji minister Bevin in obrambni minister Shinwell. Predvideno je, da bo sestanek trajal do 14. t. m. Križarjenje vojne mornarice Enote britanske »Home Fleet« bodo pričele spomladansko križarjenje 15. januarja. Iz Gibraltarja, kjer se bodo ladje zasidrale, ba »Home Fleet« odplula 8. februarja na skupne vaje z britanskim sredozemskim brodovjem in šesto ameriško pomorsko skupino. Pozneje bo »Home Fleet« obiskala razna sredozemska pristanišča in imela vaje skupno z britanskim sredozemskim brodovjem. Beg iz vzhodne v zahodno Nemčijo Časopis ,»Die Welt« piše, da so v vzhodni Nemčiji po ustanovitvi vzhodnonemške republike — pred približno letom dni — odstavili: 200 županov in deželnih svetnikov, 15 ministrov, 47 deželnih poslancev, 15 članov tako imenovane ljudske zbornice (Volkskammer), nadalje 6 članov vzhodne krščanske demokratske (komunistične) oziroma liberalno demokratske (komunistične) stranke, kot tudi 612 visokih funkcionarjev enotne socialistične (komunistične) stranke. V istem obdobju je »bežalo v zahodni del Berlina 38.000 državljanov, med njimi 506 pripadnikov ljudske policije. Države sovj. bioka nočejo sodelovati pri preiskavi o prisilnem delu Na februarskem zasedanju Gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov, -ki bo v Santia-gu, bodo (razpravljali o vprašanju prisilnega dela. Pretežna večina držav sveta je pripravljena, da sodeluje pri tej preiskavi, Sovjetska zveza in druge države za železno zaveso pa vztrajajo na svojem nepopustljivem stališču, katerega namen je, da bi preprečile preiskavo. Sodijo, da imajo države sovjetskega bloka v taboriščih za prisilno delo 5 do 20 milijonov ljudi. Sovjetski predstavniki so označili ta taborišča za »poboljševalna taborišča«. Odlikovanje Generala Aireya Angleški kralj Jurij VI. je odobril imenovanje generalnega majorja T. S. Aireya za Viteza poveljnika reda sv. Mihaela in sv. Jurija. POLEMIKA IN MORALA V politiki se vedno najdejo omejeni ali brezobzirni ljudje, ki Hvalijo, da je laž in kleveta najboljše orodje za pobijanje svojega nasprotnika, ki mu z resnko ne morejo do živega. Tega orodja se poslužuje komunizem pri Slovencih od svojega .nastopa pod krinko O-svobodilne fronte, ko je s prevaro o borbi za svobodo in demokracijo vklenil slovenski narod v jarem komunizma, ki mu je prinesel samo osebno suženjstvo, »poboljševalna« taborišča, likvidacije in lakoto. Moji prijatelji in jaz smo bili že neštetokrat tarča komunističnih napadov. To je naravno. Toliko časa nas bodo komunisti napadali, dokler jim bomo nevarni. Ali njiho- vi napadi in klevete so tako obrabljene in obnemogle, da nam izzovejo največ še porogljiv nasmeh na račun onih pritlikavih značajev in ljudi, ki menijo, zakaj bi ne Di-li tudi mi njim enaki v upogibanju hrbtenic in obračanju plašča po vetru. iPosebno proti meni lete strele iz komunističnih oblakov. Da se ne bi vendar kdo od naših ljudi vprašal, zakaj tako dolgo molčim, evo teh par vrstic. Jaz nisem nikoli upogibal hrbtenice, nisem nikoli prodajal in menjaval svojega prepričanja. Od onega novembra 1905, ko sem bil ranjen v spopadu 1 nasilnim nemškim burševstvom (nemškimi .nacionalističnimi študenti) na dunajski univerzi; od onega 1. decem-ibra 1908, ko sem bil aretiran i.n ob-isojen s sedmimi prijatelji visoko-iolci (med nami je bil s Primor- skega pok. dr. Ivan Debenjak iz Materije) ob priliki, ko nas je 300 jugoslovanskih visokošolcev hrupno demonstriralo po dunajskem Ringu za slovensko univerzo ravno tedaj, ko je dunajski parlament i-mel slavnostno sejo na predvečer 60-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa in ko smo prebili policijski kordon ter vdrli pred sam zaseda-joči parlament; od onih dni, ko sem po Istri držal tečaje za nepismene in pripravljal slovansko prebivalstvo za ljudsko štetje, ko sem 1. 1911 kot tajnik Političnemu društvu za Hrvate in Slovence vodil državnozborske volitve in ko s«) po nekaterih krajih od laških za-grizencev nahujskani elementi streljali na nas; vse preko onih težkin bojev za obrambo slovenskih pravic in preko žrtev, ki smo jih morali kot Slovenci doprinašati, preko razbitja moje pisarne 1. 1920., preko fašističnega napada med vo-livno kampanjo v Kopru 1. 1921, ko sva s prijateljem komaj ušla smrtni nevarnosti, preko aretacije 1 1925 v Marezigah, preko tajnega policijskega nadzorstva, prek# internacije 12. junija 1940 in aretacije mene in mojega sina s strani OVRE 18. septembra 1940 ter šestmesečnega preiskovalnega zapora in preko ponovne internacije v zloglasnem srednjeveškem samostanu v Iserniji, kar je povzročilo, da sem se vrnil v Trst šele julija 1945, vso to dolgo dobo življenja in trpljenja do novih bojev in stremljenj današnjih dni — ostal sem, tudi v najhujši sili, vedno, kar sem bil v svoji mladosti: odločen Slovenec in prepričan demokrat. Pa naj le preobračajo in zavijajo komunistični listi moj zagovor pred tržaško OVRO, kamor sem bil sep-temoia 1940 iz zaporov Coronea odpeljan na zasliševanje pod obtožbo: da delam za odcep Primorske. od Italije in za priključitev Jugoslaviji, da držim tajne sestanke s slovenskimi visokošolci, da jih podpiram, da sem sovražnik fašističnega režima iltd. Naj le bobnajo, da sem pisal v ljubljanskem mesečniku o fašistični državi, ali naj imajo vsaj toliko poštenja in povedo svojim bralcem, da je bil ta mesečnik nihče drugi kot »Slovenski pravnik«, glasilo slovenskih pravnikov Slovenije, ki ne bi bil nikoli, najmanj pa 1. 1939, prinašal razprav, če bi bile kakor koli opravičevale ali povzdigovale fašizem. Pred OVRO sem se jaz moral zagovarjati kot okrivljenec težkih dejanj, v zaporu, tako kakor bi se bil zagovarjal na mojem mestu vsak uravnovešen slovenski narodnjak in poštenjak. In za ta svoj zagovor nosim jaz vedno vso odgovornost pred svojo vestjo in pred "svetom v polni zavesti, da sem tudi v onem u-sodepoinem trenutku visoko držal in naglašal narodno zavest svojo in svoje družine. in končno: res žalostno in ponižujoče moralno spričevalo si daja-jo komunistični pisarji, ko stikajo po OVRINIH protokolih naših od -fašizma preganjanih ljudi in iz njih tam pod pritiskom ječe in obtožb podanih zagovorov fabricirajo po komunističnih receptih zloglasne »karakteristike« o »političnem prepričanju« naših narodnih mož. Kako nizek je ta posel! In zakaj vse to? Dr. Jos. AGNELETTO Desti s tržaškega Otvoritev sodnega leta v Trstu Tudi letos se je začelo sodno leto v Trstu z običajno svečanostjo, pri kuteri je slavnostno spregovoril državni pravdnik Vitanza ob navzočnosti predstavnikov vseh tržaških oblastev. ■ Da bi se gospod državni pravdnik Vitanza omejili samo na ugotovitev o pravnem stanju na Tržaškem, bi to spadalo v okvir vsakoletnega pravosodnega slavja; da pa ste se drznili stopiti na spolzka politična tla, ki jih je tako nesrečno prehodil Vaš vzvišeni pravni vrstnik rektor Cammarata, spada brez dvoma v okvir neokusne pustne šale. Koristna je vsekakor Vaša ugotovitev, da je v teku preteklega leta zločinsko izživljanje doseglo pri nas znaten dvig prav po zaslugi vodilnih priseljenih italijanskih policijskih funkcionarjev, ki sedaj v tržaških zaporih razmišljajo o tržaški nehvaležnosti zaradi njihovih izrazitih sposobnosti. Vendar pa to le ni bilo povod, da ste se morali cmeravo obregniti ob »brate Slovence«, očitajoč nam nič manj kot ugodno reševanje prošenj za vzpostavitev poitalijančenih priimkov v prvotno slovansko obliko?.. In to celo takim Slovencem, o katerih ste dobili poročilo, da so protiitalijansko razpoloženi! Važna je Vaša poslednja policijska izjava, g. državni pravnik Vitanza, in o njej velja razmišljati. Vsekakor pa iz-gleda, da pozabljate, na kateri strani smo bili Slovenci v drugi svetovni vojni... Višek modrosti pa ste dosegli pri razglabljanju o tržaški vrhovnosti. Modrost lahko zgostimo v kratek stavek: Ker ni 'STO še državno-pravno izoblikovano telo, je italijanska vrhovnost nad tržaškim o-zemljem še vedno učinkovita. Gre pač za novo različico Cammaratove zakotne pravne domislice... Vemo, gospod državni pravnik Vitanza, da je tudi po Vaši zaslugi ostalo STO zaenkrat še nedodelan torzo, vendar Vas prosimo, da ne pozabite na neki člen mirovne pogodbe z Italijo (ki jo je Italija podpisala in tudi že ratificirala!), v katerem stoji kot pribita mednarodnopravna ugotovitev, da je s podpisom mirovne pogodbe prenehala italijanska vrhovnost nad STO-jem. Pa kaj tvezimo vse to Vam, ki ste iznašli •rek: »Fatta la legge, trovato Vin-ganno'.«? Predaleč zahajamo s tem poro-čilcem, obljubimo pa Vam, gospod državni frravnik Vitanza, da se na stvar obširneje vrnemo prihodnjič. Ameriška pomoč tržaški industriji Lavvrence Wilkinson, bivši gospodarski svetnik pri gen. Clayu v Nemčiji, je dobil od ameriškega vojnega ministrstva in od vodstva ECA ustanove nalog, naj preuči tržaška gospodarska vprašanja in napravi tehnični načrt za pomoč Trstu. L. Wilkinson je mnenja, da je najboljša oblika tehnične pomoči za Trst prevzem ameriških tehničnih strokovnjakov, ki bi pomagali tržaškim industrijškim podjetjem s strokovnimi nasveti glede modernizacije poslovnega vodstva in prodajnih načrtov. Na podlagi tega Wilkinsonovega mnenja se ZVTU že pogaja z nekaterimi ameriškimi strokovnjaki, ki bodo v najkrajšem času najtesneje sodelovali s tržaškim Središčem za gospodarski razvoj našega ozemlja. Stroške v zvezi s to akcijo prevzame ECA središče v Washingtonu. Filmski večeri SPM Odbor SPM je sklenil z Zavezniško čitalnico dogovor, na podlagi katerega ne bodo filmski večeri SPM več v tesnih društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22, ampak v veliki (zavezniški dvorani »Aud.i-torium« v Ljudskem domu. SPM pripravlja filmski večer, ki bo v glavnem posvečen naši šolski mladini. Na sporedu bodo izvrstni strokovni filmi o elektriki, izdelovanju papirja in čutnemu razvoju otrok. Dan predstave javimo pravočasno. Novi šef urada AIS-P10 pri ZVU Mr. A. L. Lyall je izročil posle ravnatelja Urada za obveščanje javnosti pri ZVU Mr. Merrit N. Coo-tesu. Mr. Merrit New,ton Cootes je bil rojen v Norfolku (Virginija). Pr:>-moviral je na univerzi v Princeto-nu (New Yersey), Kot poklicni diplomat in funkcionar ameriškega zunanjega ministrstva je služboval že v raznih predelih svete, in sicer tudi v Lisboni, Moskvi in Rimu. K nam v Trst prihaja iz Karačija v Pakistanu, kjer je bil uslužben na tamkajšnjem ameriškem konzulatu. Mr. A. L. Lyallu, ki je najprej kot pomočnik Mr. Mufflyja, nato pa samostojno vodil AIS-PIO urad ZVU z veliko nepristranostjo 1:1 sposobnostjo, želimo obilo uspeha tudi na njegovem novem službenem mestu v Londonu. Pok. Zidar Ivanka Po dolgi bolezni je dne 5. t. m. v Gospodu preminula gospa Ivanka Zidar roj. Siškovič, vdova po pok. Gregorju Zidarju, uglednemu in čislanemu tržaškemu trgovcu. Pokojnica je bila vzorna žena in mati ter skrbna, delavna gospodinja, ki je dala vse in živela za vzgojo svoje velike družine. Naj ji bo lahka domača zemlja! Družini Zidar in sorodnikom naše posebno sožalje. Smrtna kosa V Borštu pri Trstu je umrl v starosti 86 let Mihael Hrovat, oče zavednega narodnega delavca Andreja Hrovata. Pogreba se je udeležilo skoro vse prebivalstvo Boršta in o-koliških naselij, kar dokazuje pokojnikovo priljubljenost. Preostalim svojcem Mihaela Hrovata izrekamo naše sožalje. Velika poneverba na tro&arinskem uradu Policija je aretirala glavnega blagajnika trošarinskega urada tržaške občine Itala Osvaldinija, ki se bo moral zagovarjati zaradi poneverbe 3.368.000 lir na škodo tržaške občine. Angleške podmornice v Trstu V Trst je prispela skupina štirih angleških podmornic (Tabctro, Te-redo, Token in Trump) v spremstvu pomožne ladje Forth pod poveljstvom kapetana Miersa. Prebivalstvu, posebno pa mladini priporočamo, naj si podmornice ogleda z obale med ribarnico in pomorsko postajo. Tržaška policija, begunci in »Giornale del Lunedi" »Giornale del Lunedi« poroča z dopadajenjem o par pretepih med češkimi in madžarskimi begunci, nastanjenimi v bivših zaporih pri Jezuitih. »Giornale del Lunedi« ne bi pa bil to, kar je, ko ne bi vpletel v to pretepaško poročilo tudi dogodivščine skupine jugoslovanskih beguncev, ki pa se niso pretepali, pa so jih vseeno za kratek čas zaprli, ker so jih neznani kulturo-nosci, ustoličeni v ulici Cavana, premočili do kože. Zaprli so jih pa izato, da se ne bi maščevali nad izzivajočimi. Radovedni smo, če je policija postopala tudi proti kršilcem reda in miru v ulici Cavana! Obnovitev dovoljenj za postanek in prevoz z vozili Občinska uprava obvešča vse prizadete zasebnike in tvrdke, da so vsa dovoljenja za postanek in prehod vozil zapadla 31. decembra, zaradi česar jih morajo obnoviti pri mestni policiji v občinski palači, II. nadstropje, soba 84. Dve novi ladji za tržaški Lloyd Dne 4. januarja so začeli v tržaški ladjedelnici Sv. Marka z gradnjo dveh novih ladij, namenjenih tržaškemu Lloyd:u. Ladji bosta dobili ime »Viotoria« in »Asia«. Ladji bosta splovljeni v teku tega leta in bosta .popolnoma dograjeni proti koncu prihodnjega leta. Vsaka ladja bo imela 11.600 ton nosilnosti. »Victoria« in »Asia« .bosta vezali Trst z Indijo in Pakistanom. Dodelitev stanovanj v Sv. Križu Križani smo zaprepaščeni, ker ni dodelila tržaška občina vseh novih dvanajst razpoložljivih stanovanj izključno zares potrebnim domačinom, pač pa je k nam proti vsakemu čutu pravičnosti in socialne dostojnosti naselila tudi nekaj .tujcev, katerim bi mogla prav gotovo priskrbeti stanovanje v samem Trstu. O zadevi spregovorimo kaj več prihodnjič. Šola v Koloniji Dozidana je lepa šolska stavba v Kolonji. Prepričani smo, da bodo prosvetna oblastva odredila, naj bo del nove stavbe dodeljen za slovenski otroški vrtec in za slovensko osnovno šolo, za kateri se že dalj časa zaman potegujejo naši politični predstavniki. Za stvar bi se morala zavzeti tudi tržaška občina, saj je obč. svetnik dr. J. Agneletto z večkratnimi posegi temeljito razložil naše prosvetne potrebe v Trstu. Preglejte volivne imenike! Ponovno opozarjamo vse naše volivne upravičence, naj najkasneje do 15. januarja pregleda.o volivne imenike, ki so vsem na vpogled nn anagrafskem uradu v ulici Diaz 23-1II. V kolikor bi bil kdo pomotoma izpuščen iz imenikov, naj prav tako najkasneje do 15. januarja vloži pritožbo pri Glavnem volivnem uradu, ki zaseda v sodni pa!ači v ulici Coroneo. Naj nihče ne zanemarja te svoje narodne in državljanske dolžnosti. Segajte po dobri knjigi! Uprava »Demokracije« v ulici S. Anastasio 1-c ima na razpolago še ■nekaj izvodov naslednjih knjig: 1) F. Biikvič: Brezdomci, 2) J. Jontez: Jutro brez sonca, 3) F. Prešeren: Krst pri Savici, 4) B. Cokel j: Zgodovinski razvoj narodnostnega stanja v Trstu. Segajte po dobri knjigi! Policija bo pomagala uničevati ribiškonadlego-delfine Tržaškim ribičem delajo v zadnjem času veliko škodo jate delfinov, ki razsajajo po našem zalivu. Delfini odganjajo ribe in trgajo nastavljene mreže. Zato bo tržaška pomorska policija odslej z avtomatičnim orožjem uničevala delfine, v kolikor tako streljanje ne bo ogro-ževalo drugih čolnov in ne bo predstavljalo nevarnosti za ljudi. Zopetna zaposlitev delavcev obč. poljed. podjetja Zavezniška vojaška uprava sporoča, da je sklenila začasno spet zaposliti, in sicer od 8. januarja naprej, 384 .začasnih delavcev občinskega poljedelskega podjetja, ki so bili odpuščeni 31. decembra 1950. Preučila pa bo nove predloge, ki jih je predložil občinski odbor. Prizadeti delavci se pozivajo, da se predstavijo zaradi zaposlitve v krajih, kjer so delali. Izdatki za plačilo delavcev med to začasno zaposlitvijo ne bodo c-virali izvedbe načrta del v lastni režiji za to polletje, ki so že napovedana. Silvestrovanje v Nabrežini Na Silvestrov večer je priredil pevski zbor nabrežinskega okrožja SDZ prijeten zabavni večer. Na-ibrežinska godba se je s svojimi krasnimi koncertnimi komadi res potrudila, da nam je dovršeno, podala skladbe najboljših umetnikov, med katerimi je bilo več slovanskih. Občinstvo je vedno z burnim odobravanjem pokazalo svoje zadovoM-stvo. Godbeni koncert je dirigiral stari član godbe g. Devetak Josip, kateremu gre tudi zasluga, da izvaja nabrežinska godba spet prva na našem ozemlju koncertne komade. Mešani pevski zbor je zapel več krasnih naših pesmi in se je s tem nastopom prvič pokazal v naši ožji javnosti. Pesmi so bile izvajane prav dobro, kar gre zasluga pevo-vodkinji gdčni Sonji Mahničevi iz Bazovice, ki je tudi na tem koncertu vodila svoj zbor. Tudi našemu zboru je občinstvo navdušeno ploskalo. Člani našega zbora so nam tudi podali lepo veseloigro v enem dejanju: »Pot do sonca«, ki je bila od vseh udeležencev z veseljem in odobravanjem sprejeta. O polnoči je sledil prizor z odho- dom starega in prihodom novega leta. Staro leto nam je podal dijak Gregor Pertot, ki se je v kratkin tJesedah spomnil vseh važnejših dogodkov v preteklem letu, novo leto pa nam je podala gdčna Damijana Gruden, ki je s svojim temperamentnim voščilom in s svojimi obljubami, kaj vse bo napravila v novem letu, zares navdušila občinstvo. Po polnoči pa tja do skoro belega dne se je mladina prijetno zabavala ob zvokih posebnega orkestra naše godbe. Prijeten večer je minul res še prehitro. Ves čas zabave je dobro deloval bufet, ki je točil eno izmed najboljših pristnih vin z nabrežinskega brega. Udeležba je bila prav dobra, saj so bile vse mize v dvorani popolnoma zasedene. Med u-deleženci smo z veseljem ugotovili pristaše različnih političnih skupin, saj je bila prireditev le zabavna in v takih primerih je prav, da smo nekoliko ibolj širokogrudni, da se zabavnih in umetniških prireditev udeležimo vsi, pa naj jih priredi katera koli politična skupina! Pričakujemo, da nas bo naša organizacija še pred pustom spet povabi’.a na slično prireditev. SNG v Nabrežini Na praznik sv. Treh kraljev zvečer je gostovalo v naši kinodvorani Slovensko narodno gledališče iz Trsta s Finžgarjevo igro »Razvalina življenja«. Ker je .to delo izvirno slovensko in zelo poznano med našim 'ljudstvom, smo Nabre-žinci napolnili dvorano do zadnjega kotička. Prebili smo z užitkom par ur in se zelo zadovoljni vrača- li na svoje domove, saj smo po dolgem času spet videli eno najboljših slovenskih del. Ako bo naše gledališče prišlo k nam spet z enakimi predstavami, je lahko prepričano, da bomo spet kakor sedaj napolnili dvorano. Božični koncert v Nabrežini Preteklo nedeljo 7. t. m. popOidne smo pa v naši dvorani imeli druge vrste prireditev. »Slovenski oder« je priredil koncert božičnih pesmi, katere so izvajali trije pevski zbori iz Sv. Križa, Bazovice in iz Mai-kovelj ter solista gospa M. Ce.kuto va in prof. V. Kos. Podali' so nam res večno lepe božične pesmi. Vsi udeleženci smo prav z veseljem sledili celemu sporedu. Tudi tokrat je bila dvorana popolnoma zasedena, kar je zadosten dokaz, da naše ljudstvo zelo ceni in ljubi lepe kulturne prireditve. Zaplemba dieselovega olja na ribiški ladji Finančni stražniki motorne, ladje štev. 4 so 31. decembra 1950 zaplenili 3063 kg dieselovega olja na ribiški ladji »S. Giorgio« iz mesta Chioggia. Dieselovo olje, ki je bilo dobavljeno za potrebe neke ladje in je bilo zato oproščeno carine, so skrivaj prinesli na ladjo »S. Giorgio« iz druge .ladje in je zato bilo določeno za tihotapljenje. Po sporočilu, ki ga je izdala finančna straža, so dieselovo olje zaplenili in zaustavili ribiško ladjo in jo dali na razpolago oblastem, ki morajo izdati končno odločitev v tej zadevi. Poveljnika ribiške ladje »S. Giorgio« so ovadili in ga zaprli. Imenuje se Gino Boscolo iz Chioggie. Obtožen je tihotapstva. Kazen za to dejanje je globa 200.000 do 2 milijona lir in zaplemba vtihotapljenega blaga. Ce poveljnik ladje ne bo prostovoljno plačal globe, bodo zadevo izročili pristojnemu kazenskemu sodišču. Revija „Stvarnost“ Revij o »STVARNOST« dobite na prodaj: v Trstu: v knjigarnah Stoka in Fortunat, pri časopisni agenciji Pa-rovel in v časopisnih razprodajal-nicah v ulici Roma pri pošti in pri openskem tramvajskem postajališču; v Gorici: v Katoliški knjigarni. Revijo dobite tudi pri upravi v Trstu v ulici S. Anastasio 1-c. ZAHVALA Vsem, ki so počastili spomin naše nepozabne mame Ivanke Zidar roj. SišM preminule dne 5. ,t. m. v 74. letu starosti, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Trst, dne 12. jan. 1950. Družina ZIDAR in sorodstvo ZAHVALA Ginjeni po tolikšnem izrazu sočutja izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, souošča-nom in domačemu pevskemu zboru, ki so spremili na zadnjo pot našega nepozabnega očeta, brata in deda Mihaela Hrovat Boršt, dne 4. januarja 1951 Žalujoča družina HROVAT Od srede do srede 3. JANUARJA: Kitajske čete so zavzele južnokorejsko prestolnico Seul; Pusan je odslej nova južno-korejska prestolnica. — Tri zahodne velesile se posvetujejo glede odgovora SZ na njen predlog o mirovni konferenci štirih zunanjih ministrov: Acheson pravi, da mora postati sovjetsko stališče jasnejše, v Parizu pa pravijo, da mora čim prej priti do sestanka štirih. ~ -A-meriški zastopnik pri OZN izjavlja, da so ZDA pripravljene, pogajati se z LR Kitajsko, toda le v zadevah vojaškega značaja. — Avstrijski kancler Figi je prevzel začasno vodstvo avstrijske republike. 4. JANUARJA: V Londonu se je začela konferenca britanske ustavne skupnosti; edinole Pakistan se ni udeležil zasedanja, ker ni vpi'a-šanje Kašmirja na dnevnem redu. ■— Kitajci so zasedli tudi lnčon, 'luko južnokorejske prestolnice Seula. Jugoslavija je prodala 4.000 ton tobaka Franciji in 1.000 ton Italiji. — Na Madžarskem so zaprli mnogo političnih osebnosti. — Tudi francoski senat je odobril vladni oborožitveni načrt. — General Ei-senhovoer je imel tik pred svojim odhodom v Evropo važne razgovore s Trumanom in Achesonom. 5. JANUARJA: Komisija treh OZN bo v kratkem predložila političnemu odboru obrazložitev načel, Ki bi po njenem mnenju lahko služila kot podlaga pogajanj za prene-nanje sovražnosti na Koreji in za rešitev drugih vprašanj na Daljnem vzhodu. — Maršal Tito je sprejel tajnika gospodarske komisije OZN za Evropo Gunnarja Myr-dala ob navzočnosti namestnika zunanjega ministra Jože Vilfana. -- V Jugoslaviji bodo izvedli teden glasbenih svečanosti v počastitev petdesetletnice smrti skladatelja G. Verdija. — Francoski republiški svet, to je senat, je zavrnil vladni načrt o izdatkih za oborožitev, zaradi česar se bo z načrtom zopet bavila narodna skupščina. 6. JANUARJA: V Beogradu so podpisali sporazum o obsežni tehnični pomoči OZN Jugoslaviji; sporazum se med drugim nanaša na elektrifikacijo države, mehanizacijo poljedelstva in vključitev Jugoslavije v evropski sistem avtomobilskih cest. — Prav tako so v Beogradu podpisali sporazum med ZDA in Jugoslavijo o uporabi ameriškega posojila za pomoč Jugoslaviji; sporazum določa med drugim, da bodo po radiu in tisku obširno poročali o prejeti pomoči, ki se bo razdeljevala brez kakršnega koli narodnostnega, političnega in verskega razlikovanja. — ZDA bodo verjetno zvišale uradno ceno zlata. 7. JANUARJA: General Eisenho-wer je oo svojem prihodu v Pariz izjavil, da mora Evropa tvorno sodelovati pri naporih za očuvanje miru v svetu. — Dopisnik ameriškega lista »United Press« Edivard Corry je imel daljši razgovor z maršalom Titom, ki je izjavil med drugim, da Jugoslavija nasprotuje nemški oborožitvi. — Predsednik ameriške atomske komisije Gordon Dean meni, da se morejo ZDA u-spešno ubraniti pred morebitnim atomskim napadom. — Sodijo, da izdeluje SZ 2 atomski bombi na mesec, ZDA pa 10 do 20; SZ baje stremi za tem, da poveča proizvodnjo atomskih bomb na 3 mesečno, zaradi česar bi mogla razpolagati s 60 atomskimi bombami do konca tega leta. 8. JANUARJA: Anglija in Fran- cija poudarjata v svojem odgovoru Sovjetski zvezi na njeno obtožbo o kršitvi prijateljske pogodbe iz leta 1944, da je oborožitev Nemčije posledica sovjetske politike. Francoska narodna skupščina je zopet izglasovala zaupnico vladi v zvezi z oborožitvenim načrtom. — V Jugoslaviji so aretirali skupino bolgarskih teroristov. — ZDA svetujejo Indoneziji in Holandski, naj sporazumno uredita spor zaradi Nove Gvineje. — Cete OZN so na Koreji izpraznile Vonju in Osan. — Angli a j avl a, da je za sprejem LR Kitajske v OZN, če prej pristane na premirje na Koreji. 9. JANUARJA: Začeli so se razgovori z zahodno nemško vlado o udeležbi njene vojske v zahodnoevropski vojski. — General Eisen-hower je prišel iz Pariza v Bruselj. — Razgovori za sestanek namestnikov štirih zunanjih ministrov ugodno napredujejo. — Kitajske čete se zbirajo na zahodnem in srednjem bojišču za nov sunek proti južni Koreji. — Stari radikalec Herriot je zopet izvoljen za predsednika francoske narodne skupščine. — Francozi so izvedli uspešen protiofenzivni sunek v Indo-kini. — Znani ameriški republikanski senator Vanderberg želi spravnega sodelovanja med sprtimi republikanci in demokrati; republikanski prvak Taft pa še vedno odločno nasprotuje pošiljanju novih ameriških vojaških sil v Evropo. — Ameriški državljani zapuščajo Hong Kong: Razmere in težave naših beguncev - intelektualcev v tujini Odlomek iz pisma, ki ga je pisal iz Argentinije nek slovenski zdravnik svojemu prijatelju v Trat. On je šef male zasilne vaške bolnice v neki južnoargentinski pokrajini Rio Negro. Redki so zdravniki -begunci, ki so dobili v Argentiniji svoj poklicni posel. Ce jih je vlada po dolgem moledovanju le sprejela v zdravniško službo, jih je postavila le kot pogodbene zdravnike. Privatno pa noben tujec ne sme ordiniirati. Kraj, kjer živi ta zdravnik, bi bil sličen puščavi, če ne bi bil po-rastel s skopo travo. Redko naseljeno zaostalo prebivalstvo je pomešano tudi z Indijanci. Pečajo se z ovčjerejo. Njihova vsakdanja hrana je ovčje meso brez kakšnih dodatnih jestvin, najmanj pa sočivja ali sadja, ker tega v tem obširnem predelu Argentinije sploh ne poznajo. Mleka ne najdeš v daljo 300 km tudi če tu pa tam poleg ovc gojijo tudi govejo živino. Toda 'poglejmo raje kar odlomek iz pisma tega .zdravnika, da vidimo eno izmed tolikih epizod Lz njegovega trdega izseljeniškega življenja, ki je skoro podobno pravemu misijonskemu poslanstvu. Med drugim se glasi njegovo pismo takole: »Pesos rapidno pada, a naše plače so vedno iste. Zdaj znaša plača e-nega pogodbenega zdravnika-tujca eno polovico ali tretjino plače boljšega zidarja, in če privatno ni zaslužka, ni mogoče pri teh cenah izhajati. Ko smo prišli sem in so nas najeli za 600 pesov, je bilo to več kot zdaj 2000 pesov, a vendar naše plače bodo ostale iste tudi potem, ko bo tedanjih 600 pesov imelo veljavo 10.000, kar bo kmalu, če bo šla valuta v tem tempu dalje, a mi ostanemo le pri prvotni vsoti. Ker so mene prekinili v pisanju, mislim, da tudi jaz lahko prekinem o žalostni vsebini naših plač in raje malo opišem pot, ki sem jo ravnokar opravil. Prišli so me namreč klicat k neki bolnici nekam daleč v hribe. Spravim torbo z vsem potrebnim v avto in odrineva s tistim revnim Indijancem, zaraščenim in s kozjimi kožami okrog beder, kakor jih imajo pozimi vsi tukaj na konjih, ker je te dni prav presneto mrzlo. In voziva čez drn in strn. Indijanec me priganja, ker misli, da ne najde več žene doma žive. Ima že dva dni in dve noči napade podobne padavici in vsak trenutek misli, da bo izdihnila. Po 30 km ceste, po kateri bi morda pri nas komaj hodili voli, a tu divjam z brano 40-50 km je treba iti od ceste stran. Kam? Tja na tisti hrib (kot Sv. Jošt pri Kranju), in kje je potem hiša? Se malo tam naprej. Koliko je do nje od tu? Se 2-3 km. In je kak most čez to reko (ki je kot pol Kokre) Ne, s konji 'ne potrebujejo mostov. In kako globoka je reka na tem mestu? Ne ve. — Ali ne bi se on sle^ kel (kajti daleč okrog v puščavi ni videti nobenega primernega konja da bi ga zajahal) in poskusil malo globino reke? To seveda ne, ker mu voda škoduje (nihče namreč med Indijanci ne zna plavati). Torej se slečem, sezujem in v spodnjih kratkih hlačkah grem poskušat globino reke. Seveda se spremljevalec čudi, kako se ne bojim vode. (Ce kdo od njih pade s konja v vodo in je ta malo bolj globoka utone). Vrnem se in že začnem prav počasi rezati vodo z avtom, da mi motor ne obstoji na sredi. Tako, in zdaj? Naravnost tja gori na hrib. iSeveda je to vsaj teoretično možno, ker ni gozdov kot na Sv. Joštu, ampak le pesek, skale in posamezni šopi trave ali bodičja. Torej med grmovjem .in čezenj si utiram in delam popolnoma novo pot proti vrhu, kjer ni še nihče nikdar vozil kakega motornega vozila niti ga ve? ne bo, ker je tudi prestrmo. Pa bi še šlo, ko se ne bi bilo treba izogibati skalam in bi lahko naravnal vozilo kar naravnost gori, toda vsakih par metrov se ti postavi na pot kak velik kamen in ko se mu hočeš izogniti, se bojiš, da se bo vozilo na teh tako ozkih kolesih pre-brnilo. In tako hropi in se premetava ta želva (jeep) s 45 konjskimi silami počasi pa previdno dalje navzgor. Toda zdaj je še slabše. Zadnji košček poti je treba iti poševno po pobočju dalje. Tu je treba dobro pregledati in pošteno izkoristiti vsak decimeter terena, da ne bo preveč poševno in se po par »salto mortale« brez gledalcev ne znajdeš z raizbito črepinjo tam, od koder si začel pot na hrib. No, pa oko izkušenega planinca in zelo zelo dobro izvežbanega vozača (po 33.000 km, ki jih kaže merilec ni vozilu) se ne bo zmotilo in ne potrebuje dosti časa, da najde vsak prehod in izhod, če je sploh mogoče. Končno smo srečno na vrhu planote. Toda še daleč nikjer ni videti kake naselbine ali kakega drevesa, ki ti je zanesljiv znak že od daleč za indijansko bivališče. Torej dalje. Rumena želva se premetava čez velike šope trave, seveda prav počasi, kakor se želvam spodobi, in si prisvaja meter za metrom in tako nastane kilometer in še drugi in končno čez naslednje skale več ne gre. K sreči se za njimi že pokažejo drevesa. In smo peš po par sto metrih tam. A od potoka je bilo celih 8 km same borbe s puščavo brez poti. Neizbežni psiček -zalaja nasprou (vsak Indijanec mora imeti vsaj 3-4 pse pri hiši, da mu trosijo tukajšnjo pasjo bolezen, ki je človeku tako škodljiva; nekaj je je pri nas v Dalmaciji), a ta možak je res tako reven, da ima komaj enega revnega kužka, ki se bo gotovo ustrašil prve lisice, ker je večja od njega. In res nima več kot 7 klavrnih koz. In bajta? (Seveda je iz blata z vejami in travo za streho. Vhod ti ne seže niti do popka. (Vhod je seveda brez vrat. Pa mislim, da takih samoobsebi umevnih stvari mi ni treba posebej praviti). V kotu na tleh kot povsod par smrdečih ovčjih kož in na njih bolnica. Skoro kleče se splazim v brlog in kleče jo je treba pregledati. Ne kaže drugega kot vzeti jo malo bliže civilizaciji v vas za par dni, da se ji malo izboljša. Toda kako jo spraviti tja? Seveda z mojim avtom, ki je trenutno edino razpoložljivo prevozno sredstvo, ker na konju radi bolečih nog ne bi prišla nikamor. In kaj bodo z njeno dvomesečno punčko? Dali jo bo-(Konec na 4. strani) NASE RASTLINE Breza Breza, latinski: Betula alba. Menda je ne bo treba natančneje opisovati, ker jo skoro vsak pozna po njenem belem lubju. Otrokom pravijo, da je zato bela, da jo starši tudi v temi lahko najdejo, kadar otroci doma preveč nagajajo... Breza je med prvimi listnatimi drevesi, ki že v aprilu ozeleni. Njeno cvetje je zbrano v mačicah, ki jih ljudje pomladi tako radi nabirajo. Čebelice pa iščejo na njih prvo ohnožino, ko jih pomladansko sonce izvabi iz oživljajočih se panjev. Najbolj pogosto najdemo brezo ob robu gozdov, med grmovjem in med drugimi različnimi drevesi. Zaradi česa je breza tako v čislili pri bolnikih? Gotovo zaradi bogate vsebine na tako imenovanih sapi-ninih. To so milne snovi, ki se penijo kot milo in močno vplivajo na izločanje seči in potu, odvajajo in — kakor pravijo ljudje — čistijo kri. Vsebuje pa breza tudi mnogo hlapnega olja, grenkih in še mnogo drugih snovi. Caj iz brezovih listov uporabljajo z dobrim uspehom pri obolenju ledvic, mehurja in srca, v prvi vrsti pač tam, kjer- je neobhodno potrebno, da izločimo kolikor mogoče mnogo tekočine, ki se nabira v telesnem tkivu ali pa v telesnih votlinah. Tudi pri revmi in gihtu, kakor tudi pri nekaiterih kožnih spu-ščajih nam bo brezovo listje ali pa sok iz njenega stebla učinkovito deloval. Ako pa hočemo izločanje seči še pospešiti, primešamo brezi še preslice, fižolovih luščtin in brinja. Tako vidimo, da breza ni samo izborno izdravilo za neubogljive o-troke, temveč jako učinkovito sredstvo pri mnogih težkih boleznih. Praznična zgodbica Električni zvonec dvakrat žareg-lja. Tako zvonijo: pismonoša, uslužbenec ACEGATa, davčni izterjevalec in sploh ljudje, ki ne prihajajo na dom s slabo vestjo'. Na vratih stoji častitljiv gospod, pravi lik u-pokojenega gimnazijskega profesorja. Iz obilne aktovke potegne šop papirjev zagotavljajoč, da ni trgovski potnik niti policijski agent. Ko ga povabim v toplo kuhinjo, se mu odprejo vsi ventili o razkosanosti Slovencev v Trstu, ki jo izrabljajo sovražniki našega naroda v svo.ie šovinistične in raznarodovalne namene, o neobhodni potrebi strnjenosti in celo edinosti vseh narodnih sil. Postaviti je treba enotno in močno oporo proti plazu, ki se pomika proti medseboj skreganim Slovencem; ne samo oporo, pač pa nepremagljive okope, tako rekoč falango ali prav za prav fronto. »Zaveizniška vojaška uprava«, tako modruje novi apostol prebujenega tržaškega slovenstva, »izigrava organizirane drobce našega delovnega ljudstva in seveda tudi ostali proletariat v našem mestu. Komur je pri srcu lasten obstanek, preskrba lastnih otrok in evropski mir, mora med novo druščino, ki edina lahko prinese nesrečnemu ljudstvu zveličanje na tem in na onem svetu. Bližajo se upravne volitve« - — tako nadaljuje dobrodušni sivi gospod •— »in te volitve bodo odločilne za biti ali ne biti Slovencev na tem ozemlju. Se več te volitve lahko pomenijo za ves svet: VOJNO ALI MIR! Zato je nujna, ja celo Življenjska potreba, da se vsi Slovenci na tem ozemlju pobratijo in obnovijo tisto dobo tržaških Sl.> vencev, ki so pod zastavo »Edinosti« korakali od zmage do zmage. Seveda so danes na svetu drugačne naloge, ali misel enotnosti mora skozi mozeg in kri vsakega Slovenca.« »Kako pa ste krstili tega novorojenčka?« skromno vpadem v besedo zgovornemu gospodu. »Krst« odgovarja, »ta je čisto postranskega pomena, saj tudi vi veste, da v napredni dobi preživele tradicije nimajo več veljave. Glavno je zdrav, odporen, bojevit in predvsem progresiven otrok!« »Ze prav«, mu odgovarjam, »ali tudi na občini in ne samo v župnišču poizvedujejo po imenu in po otrokovih starših; no kdo pa so pri tem novorojenčku, ki tako čudovito sovpada v božično ozračje, njegovi roditelji?« »Vsi tržaški Slovenci, brez izjeme, to je naravno!« je promptno odgovoril stari upokojenec. »Hm«, sem dejal, »škoda, da je nezakonski, saj veste, ljudje so še vedno polni predsodkov, progres -ja jih še ni povsem predelala; ampak tako le na štiri oči bi mi le lahko zaupali, saj veste babja radovednost, kdo se je kaj smukal okrog te srečne matere .in kdo je prav za prav roditeljica?« »Ze vem, kam merite, gospod!« mi je odgovoril, »ampak zelo se motite, če mislite, da je mati komunistična partija, oče pa Jože Sta- lin ali Jože Broz — Tito ali celo kar oba!« »Torej«, mu vpadem v besedo, »je mati Osvobodilna fronta, oče pa Branko Babič?« »Ne, gospod!« mi odgovarja. »Vi ste žrtev starih reakcionarnih predsodkov in zmot, ker mislite, da je rojstvo mogoče samo po naravni poti, t. j. s sodelovanjem dveh posameznikov različnih spolov; ampak znanost n. pr. v Rusiji pozna sintetična rojstva in plod te znanosti je naš novorojenček. Sintetično rojstvo nastaja s sodelovanjem vseh poštenih in pozitivnih sil, ker samo s kolektivizacijo dosežemo višek količine in plemenitost sadu. Da Vam to konkretno obrazložim: Pri našem novorojenčku imamo celo vrsto očetov: Agne-letto, Tončič, Šorli (tu sem ga zvedavo pogledal, pa se ni pustil moU-ti), pa Sporer in tudi Babič in tudi Malalan. Imamo tudi celo vrsto mater: Slovenska demokratska zveza, krščansko socialna zveza, Akcija, Indipendenca, Osvobodilna fronta, SIAU in KP.« »Ta zapovrstni red očetov in mater boste verjetno po krstu otioka obrnili!« sem pripomnil. Čeravno sem mu med njegovim besednim naporom ponudil kozarček žganja, ki ga je izpil v dušku. se je njegov pogled po teh mojih pripombah neverjetno spremenil. V divji gorečnosti in ko je bil daleč izven dosega moje desnice, je siknil skozi zobe: »Izdajalci, vohuni!« Slovenska ženitev v Trstu in okolici Na dam pordke so se ženinovi svatje izbrali pred .žeminovo hiše.. Popili so nekaj dobre kapljice in nato z ženinom odšli na nevestin dom. Tu so bili (že zbrani godci in drugi nevestini svatje. Toda hišna vrata so bila .zaprta. Ženinovi ljU-dje so (.začeli trkati, nevestini svatje ipa so odgovarjali, da jih ne poznajo in da inovice ne dajo. Na ženinovo zahtevo so mu končno le pokazali kako nevestino sorodnico. Ženin ni ibil zadovoljen z njo, zahteval je drugo. Pokazali so mu nevestino sestro. Ženin je dejal, da sicer diši po nevesti, ali zahteval je pravo izvoljenko. Slednjič so mu le predstavili pravo. Tedaj so .se odprla hišna vrata in nevesta je s svati stopila na dvorišče. •Godu so U:koj urezali poskočne zvoke, ženinovi gostje pa so vzklikali »živijo«. Medtem so se svatje med sabo pozdravili. Prihitela je deklica, navadno nevestina sestra, delit rutice. V rolkah je imela novo pletetnico, v kateri je bilo toliko rutic, ‘kolikor je bilo .gostov. Deklica je stopila pred svate in jih po starem pozdravila: »Hvaljen bodi Jezus Kfistus (tudi: dober dan), pošteni prijatelja! Razdelim vam tukaj vsakemu po eno rožico z rutico!« Na rutici je bila namreč pripeta suha cvetlica, navadno nagelj. Te cvetlice so si svatje pripeli na obleko. Navadno je vsak svat deklici podaril desetico, tudi dve, tri. Sledil je v sobi zajtrk, ki so se ga udeležili tudi godci. Po zajtrku je godba udarila veselo koračnico v čast novici. Gostje so se odpravili v cerkev. Med potjo so svatje ukali in živahno vzklikali. Godba je svirala tja do cerkve. Nekoč sn zlasti radi igrali koračnico »Naprej«. Svate je seveda vse občudovalo, saj so bili v divni narodni noši. Tudi so svatje radovednemu občinstvu metali slaščice. Nekateri svatje so si jih nakupili za več forintov. Kakšni šallvcl pa so si doma spekli koruze in jo kot Slaščice metali med ljudi, da je bilo tudi kaj zabave in smeha. Na vsem sprevodu do Cerkve je nosil »ojčin« v rokah majoliko vina. Qjčin je na gostiji bil. glavna oseba. Navadno je .bil ženinov brat ali kdo od sorodnikov. Nevesta je morala ojčinu podariti v spomin kako darilo, lepo ovratnico ali zlato zaponko ali kaj podobnega. Ojčin je .spotoma k cerkvi ves čas ljudem dajal pijačo. Majolilka je .seveda ibila lepo oipleitena in je morala vedno biti polna dobrega domačega vina. Ce se je začela sušiti, je ojčin skočil kar v gostilno in jo napolnil z novo pijačo. Medtem iko so Svatje vstopili v cerkev k poroki, so godci zavili v gostilno. Po poroki, ki je bila navadno okrog pol'dne, so tudi svatje šli v gostilno, bodisi v isto ali kam drugam, in tukaj plesali. Pri plesu so gostje odložili pražnjo obleko in si oblekli bolj navadno. Prišli •so lahko (plesat tudi drugi ljudje, a so morali plačati 20 do 30 krajcarjev. Ko so godci prvikrat zagodli, so plesali samo svatje. Z n >-vico je plesal ojčin. Sele potem je smela nevesta plesati z' ženinom. Ples je trajal navadno zelo dolgn, da so medtem doma vse pripravili. V tržaški okolici so nevesto' po poroki iz gostilne peljali navadno naravnost na ženinov dom. Tu so bila vrata, n. pr. v Dolini, zaprta. Ko so svatje potrkali, je glas od •znotraj govoril, da ne sprejmejo nikogar, ker nimajo prostona. Prišleci - svatje pa so kljub temu silili, naj domači odnehajo, češ, da se bodo že stisnili v kakšen kot. Rekli so svatje tudi, da imajo na prodaj mlado juničko. Slednjič so domači le odprli svatom. Navadno je ojčin izročil nevesto ženinovi materi, tašči, s šaljivim nagovorom: »Tukaj, mati, sem vam pripeljal kravico, ki bo imela do 12 bokalov mleka!« Drugi so dostavljali še višje število. Tašča in nevesta sta se na hišnem pragu stoje objeli in pozdravili. Ženin je včasi dejal šaljivo: »Ne recite nikoli: hudič vzemi to, ki sem jo pripeljal, marveč recite rajši: hudič vzemi tega, ki jo je vzel!« Tašča je, n. pr. v Dolini, nevesto peljala k ognjišču in ji pokazala prazen lonec, v katerem je bila lesena žlica, in ji velela, naj »pomeša kašo«, da bo dobra in skrbna kuharica. Nevesta je na videz pomešala .in vrgla v lonec denar (krono), kar je bilo za kuharico. Ko je nevesta pomešala v loncu, so ji ponudili sedež, da se je vsed-la, in v naročje so ji dali malega otroka fantka, ki ga je obdarila s slaščicami ali z igračo. Otroka so ji dali v naročje ali na kolena, da bi ga malo popestovala in pozibala, da bi bila dobra mati in rada imela otroke. Takega otroka so nazi-vali »kolenček«. Potem se je začela pojedina. Miza je bila bogato obložena z jedmi. Niso smeli manjkati štruklji, potice in drugo. Pri pojedini so si svatje napivali in peli napitnice, kot: »Kolikor kapljic, .toliko let« in druge. Najprej so napili novici. Najbližji svat je vstal ter s čašo v rokah dejal: »Na zdravje naše novice!«, in gostje so glasno pridružili svoja voščila. Bilo pa je na svatovščini včasi, n. pr, na Kontf-velju, do 70 ali 80 ljudi, Hišni r, četje so za gostijo potrošili do 800 goldinarjev. Za nevesto so svatje napili ženinu, ojčinu, hišnemu očetu in hišni materi, ki sta ta dan bila v posebni časti. Rekali so jima kar »veliki oče«, »velika mati«. Drugod, n. pr. v Dolini, pa so starešina nazivali z »očetom starešinom« in njegovo ženo z »veliko materjo«. Svatje so tudi radi zapeli, zlasti v čast nevesti. Tako je bila v Bar-kovljah znana: »Dajte, dajte v bogajme naši novici, kar ji gre. Naši novici Židan trak, stari babi štrik za vrat.« Ni tudi manjkalo nepovabljenih gostov. Trop vaščanov, zlasti mladeničev, se je pozno zvečer zbral o-krog hiše in svatov. Prišli so »še-škat«, t. j. pobirat, kar je ostalo svatom. Smukali so se najrajši o-koli kuharice. *Pa tudi v hišo h gostom so šli, ter so lam z gosti jedli in pili. Prvi šeškarji so navadno, n. pr. v Dolini, bili otroci, ki so prišli čakat, če jim bo kdo dal kaj kolačev, maslenega kruha. Za njimi so prišli odrasli fantje, ki so zapeli, kot: »Eno rožco jaz ima m, za celi svet je proč ne dam.« Gostija je trajala .do jutra. Zjutraj so gostom pripravili zejtrk, nato pa so svatje šli malo v mesto (Trst) na sprehod. Ko so se vrnili, so se gostili še ves dan in vso noč. Prvo nedeljo po poroki sta ženin in nevesta povabila na kosilo svoje starše. (Koneci 16 - Jiomab Zelenko: