JO.HN P'j'LLuCK 1-8-4',-244G5 LAKELAND BI.VD, EUCLID.OH I O 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
DomaČe vesti
Vspored programa na televiziji
Poročano je že bilo, da bo slovenska skupina nastopila v programu na WEWS televizijski postaji (Channel 5) v četrtek zvečer med 9. in 9:30 uro. Ob tej priliki bo podan sledeči vspored;
1.	prizor bo v Jugoslovanskem vrtu (pod vodstvom Mr. Anton Grdina).
2.	prizor "V spomin Sloveniji" (pod vodstvom Ivanke Mer-Var in Glorie Lausche).
3.	prizor — V petju in plesu nastopijo mladenke in mladeniči Baragovega kluba s sprem-Ijevanjem na klavirju in pod Vodstvom Eleanor Karlinger, na harmoniko pa spremlja Matt Mlinar.
4.	prizor—Nastopijo Jeanet-te Perdan-Cahill, Mary Mar-sich, Nettie Prince in John Skrabec.
5.	prizor — Pevski zbor "Zarja" poda venček slovenskih narodnih pesmi, "Gor čez jezero", "Izgubljeni svet" in "Nazaj v planinski raj".	^
Te vrste programi so med iiami še primeroma novost in v povprečnem domu še nimajo teh aparatov. Ker pa bo program zanimiv, namreč poleg tega, da boste slišali program, boste lahko tudi videli osebe, ko bodo program proizvajale, se priporoča, da se zberete v prijateljskem krogu, se skupno podate k najbližnjemu trgovcu ali lastniku televizijskega aparata in prisostvujete programu.
equality
•NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI

ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 8, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 239
Prestal operacijo
V Huron Rd. bolnišnici je srečno prestal operacijo v torek zjutraj Mr. John Habe iz 13610 Eaglesmere Ave. Prijatelji ga Sedaj lahko obiščejo, mi mu pa Želimo, da bi čimpreje popolno-nia okreval!
Letna seja
Jutri, v četrtek 9. decembra se Vrši letna seja društva "Svobodomiselne Slovenke," št. 2 SDZ v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma. Pričetek ob 7.30 uri. po seji bo zabava in okrepčila. Članstvo je prošeno, da se polnoštevilno udeleži.
Rojstni dan
Danes obhaja svoj 77. rojstni dan Mrs. Mary Lesjak iz 1041 72 St. Obenem pa obhaja tudi svoj imendan. Sorodniki in prijateljice ji ob tej priliki iskreno čestitajo in ji želijo še ninogo let zdravja, sreče in zadovoljstva!	f
Resno bolan
Mr. Frank Rutar iz 1264 E. 169 St. se nahaja resno bolan v Glenville bolnišnici. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnjo popolno okrevanje!
Dram. zbor Anion Verovšek"
V petek zvečer ob osmih se bo vršila važna seja dram. zbora "Anton Verovšek v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prijazno Se vabi članstvo na polnoštevilno udeležbo.
Za otroško bolnišnico
Mr. John Prelec je prispeval $10 za otroško bolnišnico, katero vsoto je zanj izročil Mr. L. Petrovčič pri podružnici št. 48 SANSa. Odbor se jima najlepše Zahvaljuje.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Dulles obt^l^usijo, da podpira nasilje v Koreji
PARIZ, 7. dec.—Ameriški delegat John Foster Dulles je danes apeliral na svet "naj strne svoje vrste proti komunistični grožnji in nasilju."
Dulles je govoril na seji Poli-*---
tičnega odbora Z. N. v zvezi z pQ^okc Rusklllj
V debatah Z. N.
debatami glede korejskega vprašanja. Obtožil je Rusijo, da podpira komunistično nasilje in
kljubuje organizaciji Z. N. Po-	^ ,
vedal je, da bi soUdamost "dr-	deH^_-^3oT,]etski de-
žav izven železne zavese" bila i	Aleksej av ov je včeraj
najboljša zagotovilo za mir.
Ameriški delegat je apeliral, naj se ustanovi mogočno komi-
I naznanil Legalnemu odboru Združenih narodov, da Sovjetska zveza ne želi, da bi se Ruski-nje združile v inozemstvu z tu-
sijo Združenih narodov, ki da bi,	soprogi, ker bi posta-
zajezila komunizem na Koreji	^ kuhinjah in se lahko
in združila razedinjene države Daljnega- vzhoda.
Korejčani bi morali biti gospodarji v svoji hiši
Dulles je dejal, da se vojna okupacija Koreje mora končati pod strogim nadzorstvom komisije Združenih narodov, tako da bi z umikom okupacijskih čet Korejčani postali "pravi gospodarji v svoji hiši."
(Sovjetska vlada je že naznanila, da bodo do 1. januarja umaknjena vse čete iz severne Koreje, toda Zedinjene države so odklonile apel, da bi umaknile tudi svoje iz južne).
Politični odbor se je sestal v zvezi z debatami glede resolucije Zedinjenih držav, Avstralije in Kitajske, ki predvideva ustanovitev nove Korejske komisije, umik nkiipflcijafih- net in mere za zedin jen je Koreje. Toda splošno mnenje je, da bo korejsko vprašanje skupaj z vprašanjem bivših italijanskih kolonij in vprašanjem Palestine
ostalo nerešeno.
#
Preganjanje levičarjev v južni Koreji
SEOUL, 7. dec.'— Vlada južne Koreje, ki se nahaja pod ameriško okupacijo, je začela iz šol odpuščati vse učitelje, ki so komunisti ali pa se' ne strinjajo z vlado.
Prosvetni minister Ahn Ho Sang je ukazal, naj vsi dekani univerz, sredrijih'šol in osnovnih šol preiščejo preteklost vseh učiteljev, vključno njihovo politično pripadnost.
"Učitelji, ki so komunisti ali pa se nagibljejo k levici, kakor tudi tisti, ki ne želijo razkriti svojih političnih prepričanj, bodo izobčenih z vseh položajev na prosvetnem polju," je rekel Ahn. '
V vseh šolah so bili ustanovljeni posebni odbori študentov, ki denuncirajo svoje kolege levičarje ali pa tiste, ki brezpogojno ne podpirajo diktaturo predsednika Rheeja. Detektivi pa udirajo v stanovanje študentov, jih terorizirajo in jim plenijo knjige. Tako so nekemu študentu zaplenili knjiga Adama Smitha "Bogastvo narodov", češ, da je to "komunistična literatura."
JAPONSKI CESAR PISAL TRUMANU
TOKIO, 7. dec. — Člani japonskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve so danes zahtevali, naj vlada preišče zadevo v zvezi s pismom, ki ga je baje cesar Hirohito pisal predsedniku Trumanu. Odbor pravi, da Japonska ne sme imeti nobenih odnošajev z drugimi državami* da pa je kljub temu "sin sonca", pisal Trumanu, brez da bi odbor to vedel.
zgodi, da bi morale celo zastaviti svoje dragulje, da bi podpirale svojega.zakonskega druga.
Pavlov je podal pojasnilo v zvezi s čileansko resolucijo, ki obsoja Sovjetsko zvezo, ker ne dovoljuje, da bi sovjetske državljanke živele v inozemstvu s tujimi državljani. Prečital je dolg seznam pritožb samih Ruskinj, ki so že živele v inozemstvu. Ena od Ruskinj se je pritožila, da je dobila spolno bolezen.
Pisma, ki jih je Pavlov prečital, so Ruskihje pisale sovjetskim časopisom. Ena teh, neka Mrs. Thomas Clark, ki se je raz-poročila od svojega soproga in vrnila v Sovjetsko zvezo, je pisala "Pravdi":
"Postalo mi je jasno, da moram ne samo pripraviti kosilo % moža, pač pa da morgm tudi natančno vedeti, kdaj bo stopil v hišo, kajti v tistem trenotku so morali krožniki biti na mizi."
Sovjetski delegat je zagotovil, da v Sovjetski zvezi obstoja popolna svoboda zakona, da pa se to svobodo ne spoštuje v drugih državah. Rekel je, da je v šestnajstih ameriških državah prepovedan zakon belopoltih državljanov z državljani kitajskega porekla, V Louisiani in Oklaho-mi so prepovedane poroke med Indijanci in črnci, v Georgiji pa med belci in črnci.
Pavlov je omenil slučaj z neko Ruskinjo, ki je s svojim možem odpotovala v Anglijo, ko ji je obljubil, da bo imela zagotovljeno materialno življenje ii^ vse kulturne udobnosti. Namesto tega je mož ostal brez dela.
"Morala sem založiti dragulje, ki sem jih prinesla iz Moskve," je izjavila Ruskinja, ki je zahtevala razporoko od svojega angleškega soproga in se s sinom vrnila v Sovjetsko zvezo, kjer da "sin ne bo nikoli naletel na brezposelnost in bedo, s katero je bil soočen njegov oče."
Pavlov je pristavil, da Sovjeti nimajo nič proti temu,- če neki Anglež želi živeti s svojo ženo v Rusiji, da pa Ruskinje po vsem, kar so slišale o strašnih pogojih v Angliji, ne želijo zapustiti domovine.
ZET BIVŠEGA MADŽARSKEGA PREMIERJA OBEŠEN
BUDIMPEŠTA, 7. dec.—Madžarska vlada je uradno naznanila, da je bil radi izdajstva obešen zet bivšega premierja Tildy-ja Viktor Csoronky.
OGENJ POVZROČIL VELIKO ŠKODO V FREMONTU
FREMONT, O., 7. dec.—-Danes zjutraj so v Fremontu, Ohio, zadušili najhujši ogenj v zgodovini mesta, ki je zahteval življenje enega ognjegasca in povzročil za $1,500,000 škode.
AVSTRIJA ZAHTEVA MIROVNO POGODBO
WASHINGTON, 7. dec. — Avstrija jp včeraj poslala štirim velikim silam note^ s katerimi predlaga^ naj obnovijo pogovore glede mirovne pogodbe % Avstrijo.
Zedinjene države so že pristale na avstrijsko noto. Drživni oddelek jc obvestil Avstrijo, da jp^ Anierika piipravljena na obnovo po-* govorov, ki so bili prekinjeni maja meseca v Londonu radi sovjetskega podpiranja jugoslovanskili zahtev za priključitev Koroške k Jugoslaviji.
V Parizu je neki predstavnik vlade izjavil, da je Francija pripravljena n a obnovo pogajanj, pričakuje se pa, da bodo tudi Angleži zavzeli isto stališče.
Zedinjene države, Anglija in Francija so zagovarjale popolno neodvisnost Avstrije brez kakršnih koli mejnih sprememb.
Ker je medtem prišlo do spora med Kominformo in
jugoslovanskimi vod itelji,
zapadne sile pričakujejo, da Sovjetska zveza ne bo podp i r a 1 a jugoslovanskih zahtev in da bi vsled tega pogajanja bila bolj uspešna.
Marinec s kroglo v srcu živi in dela
COLUMBUS, 0.>7. ^eG.—Ne-, ki bivši marinec, ki ima kroglo v sreu, živi tu in dela, toda ne želi, da se bi to zvedelo.
■ "Če bi ljudje vedeli, da imam kroglo v srcu, bi mislili, da nisem sposoben za delo," je dejal.
Marinec je bil zadet v srce pred več kot dve leti in sicer na Okinawi. Krogla se v srcu pomika gor in dol, kakor srce bije. Operacija, da se jo odstrani, ,bi bila zelo težka in marinec bi tvegal življenje. Marinec, ki je star 25 let, se je tri mesece nahajal v neki new-yorški bolnišnici, toda kirurgi, ki so že trikrat odločili, da bodo izvršili operacijo, so se vedno premislili.
Neki kirurg v Columbusu je izjavil, da bo krogla mogoče ostala, kjer je, da pa se lahko tudi pomakne in povzroči naglo smrt.
Bivši marinec je izjavil, da ne potrebuje nobenih obžalovanj radi svoje usode. Vse, kar želi je, da lahko skrbi za ženo in otroka.
MAKARONOV NE BO V ITALIJI NEKAJ ČASA
RIM, 7. dec.—Danes se je začela stavka 50,000 delavcev, ki so zaposleni v mlinih, tovarnah makaronov in riža. Zaloge kruha, riža in makaronov je sicer za par dni, toda povprečni Italijan bo prizadet s pomanjkanjem, če se bo stavka razširila na celo deželo.
GRŠKI MONARHISTI USTRELILI 7 OSEB
SOLUN, 7. dec. — Grški mo-narhisti so danes ustrelili štiri moške in tri ženske, ki da so podpirali grške gerilce.
KONCERT
MLAD. PEVSKEGA ZBORA
Slov. del. doma na Waterloo Rd.
V nedeljo 12. decembra
Pričetek ob 3.30 pop.
Kitajski komunisti 60 milj od Nankinga
Industrijalci v Šangaju so že posvarjeni, naj se ne ukvarjajo s sabotažo
NANKING, 7. dec. — Zmagoslavne sile kitajske Ljudske (komunistične) armade napredujejo proti Kiangynu, ki se nahaja med prestolnico Nanking in velikim pristaniškim mestom Šangajom, obenem pa uničujejo ostanke 300,000 zajetih nacionalističnih vojakov severno od Nankinga.
Z nenadno potezo so komunisti obkrožili Nanking tako s severne kot z južne strani. Namen njihove ofenzive na Kian-gyan je očitno, da se preseka prometne zveze med Nankin-gom in Šanghajom. Neuradno se poroča, da se ena komunistična kolona nahaja le še kakšnih 60 do 70 milj od Nankinga. Položaj nacionalistov na področju prestolnice je čedalje bolj obupen.
Nacionali stično obrambeno ministrstvo je končno priznalo, da so komunisti popolnoma uničili 7. armado, ki se je nahajala pod poveljstvom gen. Huang Po-tao in sicer na področju Nienčuanga. Uradni komunikej pravi, da je gen. Huang storil samomor 22. novembra, ko so komunisti popolnoma uničili njegovo 70,000 mož broječo armado.
Podtalne komunistične sile v Šanghaju so medtem naznanile iiagrVe isa. ptevzetje celotne šanghajske industrije, ko bodo sile Ljudske armade vkorakale v mesto. Industrijalci so bili opozorjeni, naj ne sabotirajo, obenem pa so komunisti zagotovili, da bodo tovarne obratovale pod staro upravo in da ne bodo dovolili ropa v mestu.
Ameriški marinci na potu v Šanghaj
V Šanghaju se širijo govorice, da bo jutri prišlo v mesto več sto ameriških marincev, ki da bodo baje vlili zaupanje v člane tujskih kolonij v tem največjem kitajskem pristanišču.
(V Londonu časopis "News Cronicle" poroča, da so angleški marini že v Šanghaju in da se bodo izkrcali z istim namenom kakor ameriški.)
Edino poročilo iz komunističnih virov pravi, da se južno-vzhodno od Sučova nahaja obkoljenih 20 nacionalističnih divizij, ki se bodo morale predati,
ali* pa bodo popolnoma uničene. •
Gospa Clang se bo sestala s Trumanom
WASHINGTON, 7. dec. — Iz Bele hiše so danes naznanili, da se bo predsednik Truman sestal s soprogo kitajskega diktatorja Čiang Kajšeka v petek. Gospa Čiang Kajšek bo skušala apelirati na Trumana za večjo "nujno" pomoč kitajskim nacionalistom.
KITAJSKI KOMUNISTI VABIJO MISIONARJE, NAJ SE VRNEJO
NANKING, 7. dec.—Včeraj je prišla v Nanking ameri-
i ška misionarka Geneva Say re, ki se nahaja pri metodistični
I misiji v Kaifengif. Potovala je 500 milj in sicer tako čez
komunistično, kakor nacionalistično ozemlje Kitajske.
i Miss Sayre je misionarjem, ki^	:	"
so zbežali v Nanking, sporočila |onarsko bolnišnico, račun pa so
vabilo kitajskih komunistov, naj se vrnejo na področja svo-ibodne Kitajske in nadaljujejo svoje delo. Rekla je, da ni naletela na nobene težave, ko je delala pod komunisti, ki so ji zagotovili varnost in obljubili, da bodo vrnivši se misionarji dobrodošli.
plačali komunisti," je izjavila misionarka.
DRŽAVNI TAJNIK PRESTAL OPERACIJO
WASHINGTON, 7. dec.—Državni tajnik George C. Marshall je danes radi bolezni na obistih prestal operacijo. Natančno se ne ve, kakšna je prav za prav bila operacija, toda zdravniki pravijo, da je bila uspešna.
Chicago. — V nedeljo zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umrl poznani Mike Sifrar, član SNPJ.
"Pravda" napada teror v Berlinu
MOSKVA, 7. dec. — Moskovska "Pravda" je danes v poročilu iz Berlina napadla teror ob priliki volitev, ki so se preteklo nedeljo vršile v treh zapadnih sektorjih.
poročili, kitajski komunisti do- j "Pravda" piše, da so se te vo-voljujejo verske tečaje, zahte-! litve vršile v znaku terorja in
Izjave Miss Sayre soglašajo s poročili o zmernem zadržanju Kitajskih komunistov napram misionarjem. Soglasno s temi
vajo pa da se v misionskih šolah preuredi civične tečaje.
Komunisti sodelujejo z agencijo Združenih narodov
Miss Sayre je iz mesta La Grande, Oregon. V Kitajski se
da so trije sektorji bili pod stanjem obleganja.
"Teror se je lahko primerjal samo s terorjem iz Hitlerjeve dobe," pravi moskovski časopis, ki pristavlja, da je na stotine demokratično mislečih Berlin-nahaja že 28 let. V Nanking je :čanov na dan volitev zginilo ali prišla po pošiljske za otroke, ki j pa so bili tajno aretirani po uka-
jih je poslal Nujnostni medna rodni sklad za otroke pri organizaciji Združenih narodov. Rekla je, da bo pošiljke vzela s seboj na komunistično ozemlje in da bo potovala po isti poti, po kateri je prišla.
Ameriška misionarka je (odpotovala iz Kaifeiiga vjiroku'kitajskih komunistov.
"V eni vasi smo bili na komunističnem ozemlju, v drugi na nacionalističnem. Na nepri-like nismo naleteli.
Ko so komunisti zavzeli Kai-feng, so na zidove nalepili pro-klamacije. Z osmo točko teh proklamacij so obljubili versko svobodo. Toda prevzeli so vse časopise in tiskarne.
"Deset dni sem svobodno pohajala okrog. Komunisti se na mene sploh niso ozirali. Pozneje sem prišla v zvezo z uradniki v Cengčovu, ki so mi povedali, da lahko nadaljujem s svojim prosvetnim delom," je izjavila Miss Sayre. "Neki komunist me je vprašal, zakaj se jih tako bojimo. Povedala sem mu, da so trije misijonarji bili ubiti blizu Hankowa. Odgovoril je, da je neki misionar bil ubit blizu Lo-yanga, nakar mi je odgovoril, da o tem nič ne ve, da pa bo zadevo preiskal."
Komunisti skrbijo tudi za ranjene nacionaliste
Ameriška misionarka je izjavila, da je komuniste vprašala, zakaj so spremenili svoje zadržanje napram misionarjem. Neki uradnik ji je izjavil, da je "pred tem kotel pripadal Ciang Kajšeku, mi smo pa skušali, da ga razbijemo. Sedaj pa je kotel naš."
Komunisti, ki so pred tem uničili železniške proge, so jih kmalu zopet obnovili. V zavzetem Keifengu so takoj po prihodu komunističnih uradnikov cene padle, življenje pa je postalo normalno.
"Prevzetje oblasti je bilo mirno. Komunisti so vkorakali v mesto, oddali par strelov v zrak in ukazali nacionalistom, naj položijo orožje. Mnogi civilisti so skušali zbežati iz mesta. Komunisti so jim rekli, naj se vrnejo domov; naj gredo mirno in naj ne tečejo. Vsi so šli.
"Okrog 500 Čiang Kajšekovih
zu Američanov.
Sovjetska vojaška uprava pa je medtem obsodila volitve, češ da so bile protirustavne in potemtakem rezultati niso veljavni.
AVSTRIJSKI KOMUNIST O BERLINSKI KRIZI
DUNAJ, 6. dec.—Najbolj znani avstrijski komunistični voditelj Ernst Fisher, ki se je nedavno vrnil iz Sovjetske zveze,,je danes v enem članku izjavil, da mnogi berlinski državljani mislijo, da so postali glavna točka v svetovni politiki. Fisher je rekel, da to ni res.
"Svetovni dogodki, ki so potisnili v senco vse druge, se dogajajo mnogo tisoč kilometrov vzhodno od Berlina, pred vrati Nankinga, v daljni Kitajski, kjer se gnili režim Čiang Kajšeka in z njim temeljni kamen ameriške imperialistične politike lomi na koščke, pod udarci zmagoslavne Ljudske armade," je rekel avstrijski komunist.
VeMti iz živi jen ja ameriikih Slovencev
Cleveland. — Po daljši bolezni je umrla Mary Jančigar, rojena Hrovat, stara 62 let, doma iz Žužemberka, v Ameriki 38 let, članica KSKJ, SŽZ in WC. Zapušča moža Antona, tri sinove, dve poročeni hčeri in šest vnukov.
Auburn, 111. — Dne 30. novembra je v bolnišnici v Spring-fieldu umrl John Keržišnik, ki je dan prej prišel semkaj iz Idaha na obisk k svoji hčeri, poročeni Vole. On je pred okrog 40 leti živel v Federalu, Pa., leta 1916 pa je šel v Idaho, kjer je kupil zemljišče in si napravil lepo farmo, katero zdaj vodi njegov sin. Zadela ga je možganska kap, ko se je vozil z električno železnico iz St. Louisa k Volcbvi družini v Auburn. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Idaho, kjer je pokopana njegova žena.
Duluth, Minn. — Dne 30. novembra je v bolnišnici St. Mary umrl Paul Bižal iz Chisholma, član SNPJ, star 59 let, doma iz Predgrada, Stari trg pri Kolpi, Dolenjsko. Spadal je tudi h KSKJ. Zapušča ženo in več od-
vojakov je bilo poslanih v misi- raslih otrok.
k
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
8. decembra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) —---
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) _
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a\ Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
o PROTI-ŽIDOVSKI PROPAGANDI A.D.
zf	II.
v petek 3. dec. t. I. je bilo v "The Cleveland Pressu" priobčeno poročilo, ki temelji na članku dr. Josepha Lichte-na, objavljenem v buletinu židovske "B'nai Birth Anti-Defamation" lige. V članku sta bila dva clevelandska tuje-jezična časopisa označena za časopisa, ki sistematično širita propagando proti Zidom. Prvi časopis je slovenska "Ameriška Domovina," drugi pa litvinska "Dirva."
V svojem članku pravi dr. Lichten, da mogoče "polovica tiraže slovenskega, litvinskega in ukrajinskega tiska v Zedinjenih državah pripada časopisom, ki pridno širijo stvar bigotstva." ■
"Ameriška Domovina" je poudarjena kot časopis, ki se ukvarja s "proti-židovsko gonjo," s citati iz uvodnika, ki je bil v tem domobransko-klerikalnem glasilu objavljen 17. junija t. 1. V "Pressu" je citirana A. D., ki pravi "da komunizem podpira Zide, ker vsi prijatelji komunizma vedo, da so judovski priseljenci v Palestini z malimi izjemami brezverci, ki so svojo judovsko vero zavrgli in svojega Boga, ki jih je vodil v stari zavezi, zapustili. Ker komunist sovraži vero in Boga, zato mu je tak Jud po godu."
Ko je poročevalec "Pressa" vprašal urednika A. D Jamesa Debevca, naj poda kakšno izjavo v zvezi z obtožbami uglednega dr. Lichtena, je ta slovenski rasistični somišljenik nacističnih proti-židovskih propagandistov odgovoril, da je "verjetno napisal gornjo izjavo," da pa v to "ni siguren," čes da ne ve, kdaj je ta izjava bila priobčena. Ne da bi z očesom trenil spričo debele lazi, je urednik A. D. celo izjavil, da ''je A. D. vedno bila prijateljska napram Judom."
Da je A. D. edini slovenski časopis, ki dosledno širi propagando proti Zidom, v to ni treba dvomiti. Toda zgleda, da je potrebno urednika A. D. od časa do časa vedno spomniti na njegove lastne izjave, ker ga očitno zapušča spomin, ko ga kdo čvrsto prime za uho.
Predvsem želimo pozabljivega urednika A. D. spomniti, da je citat v "Pressu" točni prevod odlomka iz uvodnika, ki je, kakor omenjeno, bil objavljen v A. D. z dne 17. junija pod naslovom "Ob premirju v Sveti deželi." Ta članek je tipičen primer proti-židovske gonje, ki se popolnoma nič ne razlikuje od nacistične.
Znano je, da je nacistična propaganda predstavljala vse Zide za bogataše, komuniste in brezverce, ki da so odgovorni za vse gorje človeštva in jih je treba izločiti iz družbe, jih preganjati in zatirati. Nacistična propaganda zelo rada omenja Zide v zvezi s komunizmom. Zid Marks, Zid Trocki, Zid Lenin, itd.
Tako tudi A. D. Ne more si pomagati, kot pravi, če so "ravno Judje začetniki komunizma," kot si verjetno ne more pomagati, če je ravno Zid bil začetnik krščanstva. Rado poudarja, da je Marks bil Zid, da je. Zid bil Lenin, da je Zid Pijade itd., molči pa kot zalita o dejstvu, da je Jezus Kristus tudi bil Zid.
Kako bi zgledalo, če bi se v tisku stalno poudarjalo: katoličan Hitler, katoličan Mussolini, katoličan Franco, katoličan father Tiso, katoličan hrvaški morilec Ante Pa velič?
Toda vrnimo se na dejstva o proti-židovski gonji A. D. V omenjenemu članku "Ob premirju v Sveti deželi" se A. D. huduje radi ameriške politike v Palestine. Kot znano je naša dežela na lanskem zasedanju Generalne skupščine Z. N. podprla resolucijo, ki je predvidevala delitev Palestine v dve državi, židovsko in arabsko. SANS je na svoji zadnji konvenciji med ostalim .odobril tudi resolucijo, s katero se je.podprlo prav to ameriško stališče podpiranja židovske države.
Urednik A. D. pa pravi:
■'SANS pozdravlja judovsko državo! Zakaj? Ker je tako—ukazano iz Moskve!"	j
To "ukazano je iz Moskve," je že stari vzorec šmira-1 iija, ki ga zelo dobro poznamo. Vse, kar ;je klerofašistom okrog A. D. ne dopade, je—ukazano iz Moskve! Iz Moskve jo bilo ukazano, da je ameriška delegacija morala podpreti delitveni načrt za Palestino! Ali ne?
(Mimogrede, naj navedemo primer teh "ukazov iz Moskve." A. D. Je dne 10. nov. t. 1. v koloni "Tri na dan" poročala: "Moskva je ukazala čuneriskim tovarišem, naj spustijo iz rok Wallaca, ki se je tako slabo obnescl pri i volitvah." V isti koloni pa čitamo 29. nov.; "Vallacovi so i
UREDNIKOVA POSTA
TO IN ONO
(Piše J. M. Stebla j)
Pevski zbor "Jadran"
Malo kasno je, da bi pisal o; koncertu pevskega zbora Jadran, ki se je vršil 21. novembra v Slov. del. domu na Waterloo Rd., pa je bolje kasno kot nikoli in ni več kot prav, da i se omeni lepo prireditev tega I zbora.	;
I
Program je obsegal 25 točk,' od katerih je podal mešan zbori šest pesmi. Peli so "Pesem slovenske mladine", ki je partizanska in novost za nas. Potem skladbo "Upanje" (J. Sheu), ki' se mi zdi, da sem jo prvič sli-; šal; "Rudeči safaran" (A. Foer-ster) in "Ne zveni mi". Obe smo' že slišali neštetokrat a so ved-; no lepe, če so podane tako kot so jih podali Jadrančanje. "Nekje v Franciji" ter Venček iz opere "Gorenjski slavček" sta bili zaključni pesmi programa.
Izborno je podal moški zbor tri pesmi, "Pri oknu" (A. Haj-droch), "Slovo" (J. Kocjančič) in "Slovan" (I. KnahI), dočim je damski zbor pel štiri pesmi in sicer: partizansko "Pesem žena" (K. Pohor), "Moj ljubček je mornar", "Pod lipo" (G. Ipa-vec) in "Na Gorenjskem je flet-no."
Vsi so bili deležni toplega aplavza, a venček iz opere "Gorenjski slavček" je dobil tako odobravanje, da so ga morali pevci ponoviti.
V	duetu sti pi av dobro podali Dorothy Slokar in Vida Kapel dve pesmi, "Lahko noč" (A. Foerster) in "Rožici" (J. La-hajnar), a v četverospevu so nastopili: Betty Novak, Rosa Sanabor-Cehovin, Steve Lokar in Art Neuman, ki je Nemec, tu rojen. Zapeli so "Ljubezen do domovine" (B. Potočnik) in "Kukavica" (F. Žirovnik). Isto so nastopili v četverospevu Ruth Vidrich, Frances Godnjavec, Mary Furlan in Wilma Glažar. Zapele so "Ptiček" (F. žirovnik) in "Predica" (G. Ipavec). Niso to izvlečki iz oper, ampak navadne pesmice, pa so jih naše pevke tako lepo zapele, da so morale zadnjo ponoviti. Isto-tako so se odrezali naši fantje: Tony Prime, Frank Kosich, Steve Lokar in George Marolt v dveh pesmih "Strunam" (D. Jenko) in "His'ca pri cest' stoji" (Prelovec).
V	solospevu je zapel prelepo
pesem "Mornar" (F. S. Vilhar) Daritonist Frank Ko^ch ml. Poseda lep, močan glas in vidi se, da ima muzikalno podlago. Ta težka skladba ni za začetnika. BYank jo je pel s čustvom in razumevanjem, ki da pesmi pravo lepoto. Zatem je pa zapel "Je pa davi slanca pala".
Florence Unetich je pela iz opere "Hči regimenta" (Donizetti) in "Pastirica" (O.'Dev). O njej ni potreba omeniti kako je ugajala, vsaj vselej očara poslušalce s svojim krasnim sopranom in je vedno deležna vsega priznanja od njih.
Vodja zbora je J. V. Krabec, pri klavirju pa je bil Reginald Resnik.
Ta koncert je bil zopet lep doprinos k našemu kulturnemu udejstvovanju. Je to skupina, ki se trudi in goji našo pesem že nad četrt stoletja, za kar jim gre vsa čast in priznanje. Dramski zbor "Ivan Cankar"
V nedeljo 5. decembra je dramski zbor "Ivan Cankar" praznoval 20-letnico svojega obstoja. Za to priliko se je vpri-zorilo Ivan Cankarjevo igro v treh dejanjih "Kralj na Betaj-riovi".
Trideset let je dolga doba in je že dolgo, dolgo od takrat, ko smo ustanovili "Cankarja". Bili smo mladi in navdušeni za našo stvar, da le kaj.
Že leta 1921 sem se preselil v Collinwood in St. Clair je postal odročen. Sedaj sem v Noble in St. Clair je že kar daleč na zapadu. Doprinesel sem svoj del (okrog 70 nastopov) in ostali so mi lepi spomini na vse, s katerimi sem sodeloval pri Cankarju.
Ob 30-letnici iskreno čestitam vsem članom zbora z željo, da bi plodonosnd delovali še mnogo let za procvit slovenske Talije.
Letna seja društva "V boj" št. 53 SNPJ in drugo
V nedeljo 12. decembra bo letna seja društva "V boj" št. 53 SNPJ in sicer v običajnih prostorih, to je v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3. Seja se bo začela ob 9. uri dopoldne.
Vsled važnih zadev, ki so na dnevnem redu, je potrebno, da se sleherni član in članica udeleži vsaj enkrat na letu seje svojega društva. Med ostalim to podano tudi poročilo odbora, izvolilo pa se bo tudi novi odbor
nameravali po volitvah progresivno stranko razpustiti. Toda iz Moskve je prišel ukaz da mora stranka ostati naprej!" Kaj torej? Ali je treba stranko razpustiti, ali pa mora ostati naprej? Tu sta dva "ukaza iz Moskve," ki ju lahko spravi v sklad samo tisti, ki je dognal skrivnost o sv. Trojici v eni sami osebi!)
Poglejmo, kako se po pisanju A. D. ravnajo po "ukazu iz Moskve" odgovorni uradniki Ze'dinjenih držav:
"Mi smo povedali svoje mnenje, da nam to ameriško skakanje iz enega stališča na drugo ne ugaja in da je spreminjanje najboljši dokaz, da odločujoči krogi v USA niso prepričani, da bi imeli prav, ko se zavzemajo za bogate Jude proti revnim Arabcem," piše A. D.
Svoje "prijateljstvo napram Judom," pa je urednik A. D. izrazil na sledeči način:
"Zanimivo je namreč, kako se komunizem celega sveta z vsemi sopotniki in sotrudniki zavzema za Jude in njih palestinsko državo. Rusija je podprla delitev Palestine (kakor, da jo Amerika ni!—op. ured.) in sedaj hoče poslati tja svoje opazovalce. Le s težavo se jih drugi otepajo. In po taktu iz Moskve vpijejo svetovni komunisti v judovsko korist. (Po "taktu iz Moskve" je menda tudi preds. Truman obljubil Judom, da se bo zavzel za njihovo državo?) Angleški in ameriški komunisti so si v tem edini. Prav tam na Slovenskem komunistični časopisi udrihajo po Arabcih (kar je laž—op. ured.) in poveličujejo Jude, kakor da bi bili Arabci stari slovenski sovražniki, Judje pa posebni prijatelji. Kdor malo zasleduje to pisanje, takoj vidi za vsem tem roko, ki dirigira vse komunistično navdušenje za Jude. Ta roka je v Kremlinu. Zato pravimo, da uradne Zedinjene države pljujejo v svojo lastno skledo, ko podpirajo Jude pri izrivanju Arabcev iz njihove stare domovine."
(Dalje prihodnjič)
za prihodnje leto. Torej, bodite (v||adinska razstovo V Ljubljani
gotovo navzoči!	' I
Članstvo je prošeno, da v tem mesecu plača svoj asesment ob času. Tisti, ki ste zaostali, ste prošeni, da poravnate dolg, ker se bom proti svoji volji moral pri zaključku leta držati pravil, kar pomeni, da bom moral člane, ki niso plačali asesment, suspendirati. Dne 27. t. m. bomo vsi društveni tajniki pobirali asesment v dvorani SDD. Prosim, da to vpoštevate.
#
Prosim vse društvene tajnike, ki ste dobili obvestilo od tukajšnje SANSove podružnice št. 48 glede zastopnikov, da« mi ob času javite imena in naslove zastopnikov izvoljenih za leto 1949.
Podružnica št. 48 še vedno zbira tako zvane "sale tax" znamke za Ohio. Sedaj so tu božični prazniki in ker se vedno več kupuje kot običajno, je tudi teh prodajnih znamk dosti več. Izročite jih, prosim, podružnici, ki jih bo vnovčila in imela od tega nekaj koristi za
potrebne v stari domovini!
*
Dalje, ne pozabite tudi n a kakšen prispevek za SANS ter Otroško bolnišnico in Svobodni tisk, za katerega sklad še vedno zbiramo. Potrebno je, da ohranimo naše progresivne časopise. Vsak dar je dobrodošel!
J. F. Durn, tajnik.
Slovenska svatba
V nedeljo 12. decembra ob polštirih popoldne priredi Mladinski pevski zbor v SDD na Waterloo Rd. svoj običajni jesenski koncert z igrico "Slovenska svatba". Petje bo navzočim prav gotovo ugajalo. Naši malčki se prav z veseljem učijo petja in vloge; ni za popisat, kako so dobre volje.
Starši, ljubitelji petja in mladincev, ste prav vljudno vabljeni, da se udeležite tega koncerta, ki je pod spretnim vodstvom Mr. Steblaja in Miss Florence Unetich. S tem boste pokazali, da znate ceniti trud mladine in jim vlili več navdušenja za naše slovenske pesmi. Na programu je igra, skupno petje, solo, dueti in ples. Najlepša je in posebno ganljiva slovenska pesem, kadar jo pojejo naši mladi poredneži. To je nekaj tako krasnega, da se človeku zasolzi-jo oči.
Starši, zavedajmo se dela Mladinskega pevskega zbora! Pošljite svoje otroke v Mladinski pevski zbor! Vzljubili bodo našo lepo pesem in jo ne bodo pozabili' dokler bodo živi.
Po programu bo ples in prosta zabava. Za ples bo igral Vadnolov orkester.
John Terlep, preds.
Proslava društva "Jutranja Zarja" št. 46 SDZ
Lorain, O. — Dan za dnem vstaja in z njim se zbuja jutranja zarja — tako minevajo dnevi, tedni in leta.
Tudi za naše društvo "Jutranja Zarja" št. 46 SDZ je preteklo 20 let. Niso bila sicer vedno lepo žareča leta, a bila so jasna in po moči aktivna. Lahko bi bila boljša, ako bi se bile vse članice zavedale, da gre vsem v korist, ko društvo napreduje. "Brez dela ni jela in brez zanimanja ni napredka."
Z namenom, da se zopet zberemo vse članice, kakor smo sc zbrale pred 20. leti ob naši ustanovitvi, in se poveselimo, je pri-i pravljena kartna zabava za 12. decembev ob 7. uri v Slov. nar. domu.
Prijatelji in člani drugih društev so prošeni, da nam pomagajo proslavit naš jubilej. Na svidenje!
Vida Kumše, ustanoviteljica.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih /)o svelu in doma!
V	okviru festivala Ljudske mladine Slovenije je glavni odbor Ljudske mladine priredil razstavo, ki naj pokaže samo-dejavnost naše mladine iz področja tiska, odrskih uspehov v igri, narodnih plesih in pesmi, glasbe in likovne umetnosti.
V	dveh sobah Jakopičevega paviljona so pregledno zbrani predmeti in fotografski posnetki, ki naj gledalca opozore na širok svet udejstvovanja naše delavne, napredne mladine.
V	prvi razstavni dvorani so zbrana dela naprednega mladinskega tiska iz treh obdobij: med prvo in drugo svetovno vojno, ilegalni tisk med osvobodilno borbo in mladinski tisk po osvoboditvi. V prvem razdelku naprednega tiska srečamo kot najstarejšo revijo Preporod pokrajinsko glasilo jugoslovanske napredne mladine n a Slovenskem iz leta 1912, revijo Mladina iz leta 1925—26 z naslovnim člankom mladega kraškega pesnika Srečka Kosovela "Manifest svobodnim duhovom". Pro-letarska mladina (1923), napredna glasila visokošolcev "Akademski glas" iz leta 1934 in "1551" iz let okrog 1938. — Mladi Prekir.urec (1938, 1939).
Zanimiv je kliše za naslovno stran Srednješolca, lista, ki ga je polnila s svojimi prispevki sama srednješolska mladina.
Do naslednjega predelka — mladinski tisk v osvobodilni borbi — pridemo o b velikem grafikonu, ki nam nenavadno pogledno pokaže vse ciklostilne tehnike in tiskarne po Sloveniji. Na prvi pogled moramo ugotoviti, da so najgosteje zrasle na Primorskem med Gorico in okrog Trsta.
Večji razdelek je naslednji, v katerem so zbrani listi iz let osvobodilne borbe, ki so v eno povezovala dekleta in fante, z mučeniško krvjo za svobodo zaznamovane in pionirje-kurirje v boju proti nečloveškemu nasilju.
Skromne na pogled leže pred nami številke z naslovi Mladi puntar, glasilo primorske mladine, Mlada zarja. Mlade sile, glasilo Cankarjeve brigade. Mlada pest, ki jo je izdajal Pokrajinski komitet SKOJ-a za Slovenijo, Mlada Belokrajina, Mladi rod, list za šolsko mladino. Našim pionirčkom, priredil France Bevk, Mladi tovariš, ki ga je izdajal pokrajinski odbor ZMS za Štajersko. Piimorskim, notranjskim, belokranjskim in štajerskim listom se pridružuje še Gorenjski pionir. Slovenski pionir in Mladi tovariš.
Tretji, največji knjižni izbor pa obsega izdaje mladinskih del po osvobojenju. Tu so zbrana dela, ki jih je za našo mladino izdala Mladinska knjiga od drobnih političnih brošur do del našega mladega pisateljskega kadra (Minatti, Vošnjak), ki je zorel v borbi. Med njimi leži litografiran zvezek "Pesnica", ki so ga izdali brigadirji iz čet, ki so gradili nasipe ob Pesnici. — Dragocenost zase je grafična mapa. Grafike študentov partizanov ljubljanske univerze 1941 do 1945, ki obsega grafične liste mladih risarjev Ive Šubica, Lojza Lavriča, Franca Slane. Največ je Šubičevih listov, ki so tudi vsebinsko najpolnejši.
V	tretje razdoJje so vključene tudi izdaje za slepo mladino, osem debelih knjig, med njimi za slepe tiskana izdaja Zgodovine velike Komunistične partije boljševikov poleg dveh klavirskih šol, med njimi delo profesorja violiniste Karla Jeraja, ki se že dolgo ukvarja z glasbeno vzgojo naše mladine.
Pregled mladinskega tiska v prvi dvorani dopolnjujejo velike povečave fotografij, ki nam nazorno kažejo, kako mladina sama pomaga jiri ustvarjanju mladinske knjižne kulture in kako izkorišča dobro knjigo. Fotografije partizanskih tiskarn, l)riprave za izdajo biltena Nova
Gorica, dopolnjujejo scene iz dijaških domov, na katerih vidimo, kako mladina študira, bere v prostem času lepo knjigo in polni s svojimi prispevki sten-čase. Med fotografske povečave so spretno uvrščeni originali naših mladinskih ilustratorjev (Lakovič, čopič, Šilbic), ki s svojimi dali bogate in dvigajo raven naše mladinske knjige.
Drugi razstavni prostor izpolnjujejo predvsem fotografije, ki kažejo delo naših pionirskih in mladinskih organizacij pod naslovi: Dramatika, Folklora, Pevski zbori in orkestri in Likovna samodejavnost. Na prvi steni sa zbrane fotografije brigadirjev pri vajah za igre, recitacije, za lutkovno predstavo, mlade pevce iz glasbenih šol, iz doma slepih, pionirske in brigadirske godbe, folklorne skupine iz Murske Sobote, s Primorskega in Koroškega ter iz festivala v Bohinju. V zadnjem razdelku pa so zbrani posnetki iz Državne strokovne šole za žensko obrt ter Akademije za likovno umetnost. Pod fotografijami so razloženi okusni izdelki učencev iz šole za umetno obrt: iz kleklanih čipk sestavljena naša zastava, lesene in kovinske okrasne škatle, krožniki, vaze. Sredi dvorane pa so razstavljena kiparska dela in grafi k e študentov mladincev iz Akademije. (Grafike: Lugaric, Šubic, Ciuha, Šibila Oblak, Žni-daršič, kipi: Batič, Keršič, Lav-rič). Zbirko umetnin dopolnjujeta dve oljnati sliki Ive Šubica (Portret pionirja s proge in Pogled na porušeni Štanjel) in dva reliefa, delo slepe mladine. (Na vsak način morajo prireditelji dopolniti s pojasnili nad polovico fotografij in pritrditi pod kipe in reliefe imena avtorjev.)
Razstavo je uredil tov. Tobo-Ijevič, študent arhitekture. Lepo je porazdelil predmete v prostoru, poudaril preglednost razstave in z nekaterimi predmeti (prekmurska vaza, mreža v okvirju, pisana narodna vezenina) smiselno ustvaril praznično razpoloženje v razstavnem prostoru.
Zahvala
članstvo Slovenske Moško Zveze št. 5 se tem potom želi zahvaliti vsem našim trgovcem, gostilničarjem in posameznim prijateljem, kateri so dali lepe dobitke za našo veselico in ti so:
' Anton Luzar, Frank Gersch-bar, M. Cimperman, Kari Food Store, Frank Zakrajšek, Emil Market, Chas. Slapnik, Jacks Confectionary, Tino Modic, R. Božeglav, Silver Bar, Bill's Home Co., Grdina & Sons, Ohio State Grew Co., Grdina Hardware, .Smrekar Hardware, Mr. J. Modic, Frank Barby, Anton Grdina, Norwood Mans Shop, A n z I o v a r Department Store, Louis Mayer, Frank Cerne, An-I ton Ogrinc, Ohio Furniture ' Store, Anton Tanko, Euclid Mu-I sic House, Key Shoe Co. Jim ' Slapnik, S. Wolkov, Artie Ta-i vern, Ersties Winery, A. Bro-i man, Frank Mihcic, Bergers Market, Geo. Mlacak Caffee, I Louis Jerman, Louis Slopnik. i	Tajnik.
NAZNANILO
I
Ker nas je že več rojakov na-Iprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasado sc I glasi:
,	Yugoslav Embassy,
1520—16th St., N. W., Washington 9, D. C.
' Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave., New York 22, N. Y. Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem 1 jeziku.
decembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
DEŽELA NA KOLESIH
Američani se dobro sporni-'jajo zgodovinskega dne — 30. i^uarja 1942 — ko je bila za ^ čas vojne ukinjena produk-civilnili avtov. Odkar pa je ^ produkcija avtnih vozil za 1'filne potrebe spet podvzela, je počasi naprej radi pomanj-Ja materijala. Navzlic temu I® podala mesečna publikacija "^omobile Manufacture's As-|°^^tion poročilo, ki priča, da bo "^lo več kot 40 milijonov av-Vozil po potih in cestah Ze-l^jenih držav že ob koncu te-leta. To je 17% več ne-/ letu 1941, zadnjem pred-letu. Ta številka bo ne-,'ottino presenetila one Ameri-ki bodisi radi denarnih drugih potežkoč ne morejo novega avta in se vozijo ^ starem predvojnem vozilu, crda še izza tridesetih.
Povečano število avtnih vozil like Vrste, je naravno poveča-tudi motorizacijo — v ome-publikaciji je rečeno, da o avtna vozila te dežele pre-letos okrog 400 milijonov j poti. Za volani je letos 50,-OOO licenciranih voznikov busov in trukov, to je t" celotnega prebivalstva nad starosti. Sporedno s po-^■10 motorizacijo, morajo ^^a in državo skrbeti za no-gradnjo cest ter za popravo To stane skupno dva in bilijona dolarjev letno, jg ®Slstracija voznikov trukov največja izza predvojne
Heri %k, N
ki
' narasla je za 50% v pri-2 registracijo avtnih voz-katera je le za 12% višja predvojne. Publikacija pravi, ^ ^ danes prepelje 65% klav-drobnice, itd. na tru-Ha trge raznih mest in kra-^ dežele. Kuretine spravijo truki do 93%, mleka do j a sočivja in zelenjave pa jajec do 52 odstot-
^^%ikacija Automobile Facts . figures podaja poročilo o v^'^'-faciji motornih vozil po. L ^ svetu. L. 1947 je bilo jav- ^ jj| 53,288,000 motornih vo-Vsem svetu, kar je bilo ^^'*^00 več nego 1. 1940. Raz-Vozil je pokazala, da je, avtov beležila 9% na-
bilo 30,877,066 potniških avtov, 6,817,432 trukov in 188,767 avtobusov.
Številke tudi kažejo, da v Ze-dinjenih državah lastuje avtno vozilo vsaka četrta oseba; v Sovjetski zvezi vsaka sedemdeseta; v Franciji vsaka petindvajseta; v Angliji vsaka sedemnajsta; v Kini vsaka 15,367-ta; v Avstraliji vsaka osma in v Argentini vsaka petdeseta. Izdelovalci avtomobilov pravijo, da produkcija avtnih vozil zahteva 8,895,000 izurjenih in drugih delavcev, v čemer je všteta tudi distribucija in raba vozil v tej deželi. V Ameriki producira 56 podjetij 21 različnih vrst avtov, 39 vrst trukov in 20 vrst avtobusov. Dnevno izdelajo ta podjetja 14,000 avtov, 5000 trukov in 190 avtobusov. Poleg teh podjetij obstajajo mnoga druga, ki se bavijo s popravo avtnih vozil. Te so posebno zaposlene s popravljanjem in obnavljanjem predvojnih vozil. Pravijo, da drži pov-j prečni ameriški avto za dobo blizu trinajstih let, da 1. 1941 pa so mu pripisovali le nekaj nad deset let življenja oziroma vožnje.
Dejstvo, da v povojnem času Američani veliko več potujejo, nas tudi stane večje količine gasolina. Porabimo ga za 25% več nego v letu 1941. Ceni se, da bomo ob koncu tekočega leta porabili vsega skupaj 30 bilijonov galonov gasolina, dočim smo ga 1. 1941 rabili samo 24 bilijonov galon.
Common Council!
vajalnih sredstev. Zemljišče, ki so ga kolhozi dobili v obdelovanje, je postalo njihovo za vedno. SZ se je spremenila iz razdrobljene obdelovalne zemlje v zemljišča največjih kmetij na svetu. Kolhozni red je rešil kmeta izkoriščevalcev, siromaštva in bede ter mu dal možnosti za blagostanje in kulturno življenje.
Po vaseh so ustanovili velika državna podjetja — sovhoze; to so vzorna velika socialistična podjetja poljedelskega in živinorejskega značaja ter strojno-traktorske postaje (MTO); ta podjetja so bila gospodarski in politični organizator poljedelstva. Sovjetsko poljedelstvo so zelo mehanizirali: 1. 1940 je delalo v njem 524,000 traktorjev in 182,000 kombajnov, poljedelskih strojev, ki opravljajo delo več strojev. Poljedelstvo je dajalo prebivalstvu dovolj hrane, industriji pa surovine. Kolhozni red je posebno med sovjetsko-nemško vojno dokazal svojo moč in življensko sposobnost, ko je lahko poljedelstvo ZSSR kljub vsem težkočam vojne dobe brez resnih zastojev oskrbovalo s svojimi pridelki vojaško prebivalstvo.
S poljedelstvom se bavijo v ZSSR v različnih pasovih zemlje in na različnih stopnjah rastlinstva. Najbolj obdelujejo čer-nozjom (pas črnice) v stepnem in gozdnato stepnem pasu, kjer je največ njiv (in nekoliko manj pašnikov); le na vzhodu, v sibirskem delu tega pasu, je dokaj zemlje, ki še ni obdelovalna. Sosedni pasovi, gozdnati pas proti severu in polpustinj-
KAJ SO KOLHOZI?
5?^ ' porast števila' trukov ^ porast avtobusov 45 od-'■ V Ameriki je bilo leta ''egistriranih 37,883,265 vozil, od katerih je
Oktobrska revolucija je izročila fevdalno zemljo kmetom v uporabo. Razdrobljena zemeljska posestva, ki so ostala na majhnih in prav majhnih kmetijah, niso mogla v celoti izpolniti naloge poljedelskega razvoja. Pod vodstvom sovjetske oblasti in partije Lenina in Stalina so v ZSSR izvršil kolektivi-zacijo poljedelstva, tako da so uničili kulaka (večjega posestnika) kot razred. V zelo kratkem času (od 1930 do 1934) se je večina kmetov prostovoljno združila v velika kolektivna gospodarstva (kolhoze), in sicer na podlagi kolektivnega dela in kolektivne lastnine vseh proiz-
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios. Rec. Players Vse delo jamčeno
REDNA DELNIČARSKA SEJA
KORPORACIJE
"SLOVENSKI DELAVSKI DOM"
se vrši v nedeljo, dne 30. januarja 1949
15335 WATERLOO ROAD — CLEVELAND, OHIO
PRIČETEK OB 2. URI POPOLDNE se na udeležbo vse člane in drušlva-člane (delničarje).
Za dircktorij
VINCENT COFF, tajnik
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 3113
ski pas proti jugu, so manj ob delani kakor pa črnozjomski pas.
Leta 1040 je zasejana, površina v ZSSR (iosegla 151 milijonov hektarjev, t. j. 46 milijonov več kot leta 1913. Posevke so povečali s pogaojitvijo neobdelanih polj, s preoravanjem celin, z izsuševanjem močvirij, s krčenjem gozaov, z namakanjem pustinj itd. Velika kolek-tivizirana in visoko mehanizirana gospodarstva ZSSR neprimerno laže in hitreje ustvarjajo nova obdelovalna zemljišča, kakor so mogla to storiti razdrobljena in zaostala gospodarstva carske Rusije.
Glavni pridelek poljedelstva ZSSR so še vedno žitarice. Pridelek žita so zvišali s povečanjem posejane površine in z boljšo rodovitnostjo. Pred revolucijo je nažela Rusija štiri do pet milijard pudov žita na leto, ZSSR pa je leta 1940 nažela okrog 7.3 milijard pudov.
Proti suši ne moremo voditi uspešne borbe posamič in neorganizirano, pač pa po enotnem načrtu na velikanskih prostorih. Pokazalo se je, da so za to borbo sposobni edinole kmetje, ki so na kolhozni način spremenili zaostalo poljedelstvo v napredno. V sušnem pasu imajo kolhozi moderne poljedelske stroje in uporabljajo najpopolnejši agrarno tehniko. Ti uvajajo nove, v ZSSR odbrane vrste rastlin, ki so odporne proti suši.
Prej v nečrnozemskem leningrajskem, jaroslavskem, ivanov-skem in gorkovskem pasu ter v drugih predelih niso sejali pšenice. To so bile "potrošniške" pokrajine, ki so bile glede kruha odvisne od južnih pokrajin. V petletkah pa je tudi nečrno-zemski pas postal pridelovalec pšenice in je dobil dovolj lastnega pšeničnega kruha.
Še hitreje od žitaric so se v
NAPRODAJ JE
NOVA MODERNA HIŠA
na 255 E. 210 St., bliiu Laka Shore Blvd. 6 sob, tri spalnice, gorkota na plin, cementiran dovoz; dekori-ralo se bo po vašemu okusu. Odprto je za ogled vsaki dan od 2. do 5.30.
Collinwood Construction Co.
Za podrobnosti pokličite IV 5702
GOSTILNA NAPRODAJ V COLHNWOODU
Ima D 2 in D 3 licence. Izvrstna prilika za Slovence. Dober promet. Lastnik mora prodati.
Za podrobnosti pokličite AL B A T I C H Broker IV 5577
urad se nahaja na 778 E. 185 St.
AH kaši jate?
Pri nas imamo izborno zdravilo# da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
ZSSR razvile v petletkah tiste vret© -poljedelstva, ki da-jejo industrijske surovine. Bujni razmah industrije je zahteval vedno več vlaken, industrijskega olja jn industrijskih barv.
Poljedelstvo ZSSR so v č a s u sovjetske oblasti obogatili z mnogimi novimi rastlinami, katerih prej v tej državi niso pridelovali. Nekaj so jih prenesli iz tujine, nekaj divjih pa so udomačili. Med prve sodi na primer veliko subtropskih rastlin: čaj, citrona in dr. Med druge pa kozagiz, ki ga rabijo kot kavčukovo rastlino.
V	severnih in vzhodnih delih Sovjetske zveze prej skoraj ni bilo razvitb sadjarstvo. Sadno drevje zaradi ostre zime ni uspevalo. Znani ruski vrtnar in sadjar Mičurin je vzgojil vrsto sadja, ki je odporno proti mrazu. V sovjetski oblasti so s ko-lektivizacijo poljedelstva razširili Mičurinov način po vsej ZSSR. Nastali so vrtovi na Uralu, v Sibiriji, na Daljnem vzhodu in na severu.
Poljedelstvo ZSSR je v težkih vojnih razmerah uspešno izpolnilo svojo nalogo: oskrbovalo je vojsko in prebivalce s hrano in industrijo s surovinami. Kolhozi so bli močna opora flronti in vojnim uspehom Rdeče arihade.
Dohodki kolhoznika Jakoba R^putina
Jakob Raputin je član kmečke obdelovalne zadruge "Rdeči ,svetilnik" v Minskem okraju Krasnojarske pograjine v Sibiriji. Njegova drlžina šteje sedem ljudi, od teh sta dva dijaka.
V	letu 1947 je vsa Raputino-va družina delala v kolhozu 1910 dni. člani družine so opravljali različna dela. Delali so pridno in zavestno.
Za vsak dan dela v kolhozu "Rdeči svetilnik" je bilo v letu 1947 razdeljeno med člane zadruge po 4.20 kg žita, 5 kg zelenjave in krompirja, pol kg sadja ter nad dva rublja v gotovini. Poleg tega so po pravilih kolhoza prejeli zadružniki, ki so s svojo požrtvovalnostjo presegli načrt dodatek v pridel-
kih. Tako je družina kolhoznika Raputina za svoje delo v kolhozu skupno z dodatki sprejela 8.8 ton žita, 9.5 ton zelenjave in krompirja, 200 kg jabolk, 14 kg svilene preje in nekoliko tisoč rubljev v gotovini.
Ta družina pa ima kakor tudi vsi drugi kolhozniki še svojo domačijo-hišnico, eno kravo, štiri ovce, 30 kokoši, vrt in sadovnjak. Od tega gospodarstva imajo Raputinovi — redno sveže mleko, jajca, maslo, meso, zelenjavo itd. Del tega blaga so Raputinovi porabili za svoje potrebe. Družina ima več kot za leto dni žita na zalogi in tudi več, kakor potrebuje zase masla, suhega sadja in drugih izdelkov. Presežek pa so Raputinovi prodali na kolhoznem-trgu na vasi.
Od svojih dohodkov si je Jakob Raputin napravil novo hišo. Poleg tega si je še posebej vsak član družine nabavil kakšno dobro novost. Družina skupaj pa je kupila največji radio-aparat in več predmetov za gospodinjstvo.
To leto pa so se dohodki, po še nepopolnih podatkih poveča-
li napram letu 1947 najmanj za 30 odst. Kolhoz je zgradil podjetje za vlaganje in predelavo živeža in tovarno vina. Dvakrat se je povečalo število panjev v kolhoznem čebelnjaku. Vse to bo povečalo že itak visoke dohodke kolhoza in tako tudi dohodke zadružnikov. Družina Ra-putinovih si namerama od letošnjih dohodkov nabaviti knjižnico, motorno kolo in novo pohiš-
tvo.
4.
mmt
Ponatis iz "Ljudskega tednika"

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicotl 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLUNWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.; IVanhoe 3118
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se df. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravm-kom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

TRANSFER
....
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN
1146 East 61st St.
OBLAKA
HE 2730

^ SELIŠKAR:
^ItŽAšKA CESTA
jc samo goloto njenih ^
kir in močno, krepko telo i \ ""<■
ROMAN
. ^koy
' Somrak zastrte sobe pa le bolj slišal ko videl.
( N (iduljcvanjc )
ločil
llif I znanega, milega, če-1 kj ^ hip ni našel podobe. To- • "^.1 bi najraje imel popolno j laže bi stopil k nji, če
i(v^? videla. Bil je kakor prvikrat ves poln
Oi
I"	stopil v učilnico,
'' je imel le medle pojme ali naj se veseli ali
bi bil sedajle kje
Ui i bt-lAdJiC' Jlf
kj ^ tu, čeprav ga je le ne-®^lo k nji; tistega, kar bi privlačiti, pa ni bilo ^ tiha želja, da bi bilo v kraju, a da bi navzlic
temu ta ženska še ostala pri njem; vzbuja mu toliko lepih občutij na dom in na vse tisto, kar je bil pustil doma. Grlo mu je bilo suho, rahel pot mu je orosil čelo.
"Ali ne misliš priti k meni?" ga je vprašala ženska začudeno. "Ali ti je jezik otrpnil?"
"Vroče je tu notri!" je končno tiho dejal Tine.
"Seveda, sleci se vendar!"
Da, seveda, saj zato je prišel sem! Naglo je slokel jopič in si pod vratom odpel srajco; ko se je tako obrnil k oknu, je ženska nenadoma kriknila:
"Moj Bog, saj to si vendar ti, Tine iz Kozarij!"
I Tine je zdajci prepoznal Te-rezo. Obstal je sredi sobe veselo
presenečen, ker se je tako na čuden način znašel z domačim človekom, pa vendar osramočen, da je prav na isti način razgalil namen svojega prihoda.
"Kako pa si vedel, da sem tukaj?" ga je vpraševala Tereza zelo presunjena in si zapela haljo čez srajco, ker je tudi njo v živo zadelo tako sedeti pred domačim človekom.
"Saj nisem vedel, da si ti tukaj. Kar tako sem prišel, ker me je Presta sem privedel."
"Presta je pokvarjen fant!" je dejala mračno Tereza. "Tebi zares ni bilo treba hoditi po njegovih potih! Ali te ni škoda, Tine?"
Tine je sedel na stol in nekaj časa presenečeno opazoval Te-rezo, ki se je sedaj nekam skromno in ponižno stisnila ob posteljo, zdela se mu je silno spremenjena. Zdaj, ko ni nosila več rute na glavi in je imela lase počesane po mestno visoko nad čelom, jo je res komaj prepoznal. Počasi pa je njen obraz
spet zaživel v njegovih očeh, njene iskrene velike oči So počivale na njem in na njenih močnih licih, ki niso bila več ogorela od zraka in sonca in dela, si je čutil svobodno pesem z barjanskih njiv. Ni bila lepa, le mična, njeno močno telo je bilo trsno in stasito. Ker ni imela tesnega oprsnika, kakor doma pri delu, so se ji grudi kar raz-živele pod haljo, njene roke pa 80 bile zdaj bele in mehke.
Ne, zdaj Tine ni bil nič več ljubimec, nobene takšne misli ni več imel, zdaj je zlezel vase in bil spet skromen kozarski pastir, sramežljiv in ponižen, le vso radovednost je ohranil v sebi, slo, da bi vse vedel in pronik-nil vsaki stvari do vrelca. Zdaj je sedela vendar Tereza pred vsem drugače kakor takrat pod kozolcem, zdaj je lahko počel z njo, kar je hotel. Pa le ni mogel stopiti k nji in jo objeti kakor Ivanko, ni ji mogel reči nežne besede, nič takšnega, kar ženski prija in godi.
Pa tudi Tereziji ni bilo do te- j ga. Preveč jo je ta nedolžni fant pomaltnil nazaj v prošlost, kjer je bilo življenje vse drugačno; tam so bile njive in travniki ter široko barje, krave in konji ter fantje, s katerimi je svobodno živela, kakor se ji je hotelo in je vendarle do vsakega čutila utrip srca in sladko pesem ljubezni, čeprav je hitro minula in se je prav %a prav prenašala kakor odmev od enega na drugega.
"Tine, meni je tako težko, ko te vidim tukaj." je dejala otožno. "To življenje ni zate, tako ne smeš živeti. Pojdi, pojdi!"
"Mar tebe ni škoda, Tereza?" je vprašal sočutno.
"Seveda me je. Toda meni je tako namenjeno. Pri meni se prav nič ne da predrugačiti. Mislila sem, da se bom tu v mestu oškodovala za kravjo deklo, za ves tisti gnoj, katerega sem gospodarjem znosila na njive in za vse psovke in zmerjanje kmečkih gospodinj, ker so možje vedno tiščali vame. Vidiš, gno-
ja mi res ni treba kidati, nekako lahko živim, gosposko, pa je le hudo, Tine. Nemarno prav za prav. Semkaj prihajajo možje skrivaj, ponoči. Podnevi se me izogibajo!"
"Prenehaj s tem, Tereza. Kako opravilo si dobodi, saj znaš delati!"
"Meniš, da sem prišla v mesto s takim namenom in taka, kakor me sedaj vidiš? Saj sem imela lepo službo pri nekem trgovcu. Delo ni bilo težko, dobro so mi dajali jesti, pa sem se dala pregovoriti trgovcu in sem mu bila skrivna ljubica, dokler naju ni zalotila žena, ki me je s palico pognala na cesto."
"Trgovec bi ti vendar lahko pomagal!"
"Še poznati me ni hotel več, ko sem ga zvečer čakala na cesti, ker nisem vedela ne kod ne kan%. Potlej sem na drugem koncu mesta služila pri bogatem mesarju. Bil je vdovec in me je
tako pretental in omrežil, še celo na sejme sem se z njim vozila, ker me je hotel vzeti za ženo. j Potem pa se je nenadoma premislil in je od nekje pripeljal bogato ženo. Ko sem se razjokala pred njim in mu potožila svoje gorje—saj sem vendar nosila, pod srcem njegovega otročič-ka—me je gnal pred gosposko, češ da ga obrekujem in da je otrok od hlapca, ki je pred tremi meseci odplul v Ameriko."
"Kje pa imaš sedaj otroka—?"
(Dalje prihodnjič)
M.
* U.S.
SECURITY
STRAN 4
EKAj^UFitAVNOST
8. decembra, l9-i8.
MfflAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Zbokle raodrikastočrne oči so se mu ovlažile od srečnega nemira, mesnati grški nos se mu je upogibal pod smehljajem. Z dolgimi koraki in s suhim prsk-lanjem oguljenih grbancev po-vrhne bluze je stopil v hišo in kar gredoč napolnil sobe z žal-tavim puhtenjem po vojaščini.
—	Kje je Lelja? Kje je Olga Nikolajevna? — je kliknil nasmiha joči se služabnici, ki je prihitela iz kuhinje. — Na vrtu? Pojdiva tjakaj.
Na vrtu pod jablani leže ti-grovske, progaste sence, diši po melisi in opal jeni prsti. Listnic-kemu se v šipah ščipalnika zr-nasto drobijo in lomijo sončni žarki. Nekod na progi priskutno in nagosto piska lokomotiva; Gorčakov trga to enolično javkajoče tulbo s klici:
—	Lelja! Lelja! Kje pa si!
V stranski drevesnici je za-migljala za šipkovim grmičjem in stopila na plan visoka ženska v belkastorumeni obleki.
Za hip je obstala, si s prestrašeno, prikupno kretnjo pritisnila roke na prsi, potem pa krikoma stegnila roke in stekla proti njima. Letela je tako živo, da je Listnickij videl samo okrogle izbunčene pogačice, ki ki so se kresale pod krilom, ozke koničke čeveljcev in zlato vi-hrico las, razkuštranih na odkriti glavi.
Stopila je na prste, ovila možu krog pleč voljne, od sonca ožgane, gole roke, ga poljubila na prašna lica, nos, oči, ustnice, od sonca in vetra črni vrat. Kratki cmokljaji poljubov so se vrstili kakor strojnični ogenj.
Listnickij si je brisal ščipal-nik, vdihaval duh po verbeni, ki se je dvignil ob njem in se režal — tega se je sam zavedal — z na moč bedastim, togo napetim smehom.
Ko je izbruh veselja pominil in je nastopil trenutek presledka, je Gorčakov previdno, a odločno razklenil ženine prste, ki so se mu bili speli na tilniku, jo objel čez ramena in narahloma obrnil na stran.
—	Lelja . . . moj prijatelj Listnickij.
—	O, Listnickij! Me zelo veseli! Mož mi je o vas ... — Zasopla ga je begotno preletela s smejočimi se očmi, brljavimi od sreče.
Sli so vštric. Kosmata roka Gorčakova z neočejenimi nohti in zanohti je objemala ženin de-kličji pas. Listnickij je spotoma ošinjal to roko, vsrkaval vonj po verbeni in ženskem životu, pregretem od sonca, in se počutil otročje globoko nesrečnega, kakor da ga je nekaj krivično in hudo užalilo. Pogledoval je rožnati uheljček majhnega ušesa, ki ga je pokrival pramen rjastozlatih las, svilnato polt lica, ki je bilo komaj komolec stran od njega; oči so mu kakor martinček smuknile skoz izrez na prsih in zagledal je ne-visoki holmič mlečnožoltih nedrij in povešeni cimetasti sesek. Gorčakova je poredkoma obračala k njemu svetlosinje oči, njegov pogled je bil ljubezniv in prijazen, a rahla in zamerljiva bolečina je grizla Listnickega, kadar so se iste oči uprle v črni obraz Gorčakova in zasijale v čisto drugačni svetlobi.
Šele pri kosilu je Listnickij kakor treba pogledal gospodinjo. Čedna postava in obraz sta kazala ugašajočo, pojemajočo krasoto, ki jo krotko odseva
ženska, ko je preživela trideseto jesen. V podsmehljivih, mrz-lobnih očeh in gibih pa je še ohranila nezapravljeno in ne-prikrajšano mladost. Obraz z mehkimi, v svoji nepravilnosti privlačnimi potezami ji je bil nemara nad vse povprečen. Eno samo nasprotje je ostro bodlo v oči: tenke zamolklordeče raz-poknjene, vroče ustnice, kakršne imajo samo črne južnjakinje, in rožnato presevajoča koža lic in bledične obrvi. Rada se je smejala, a v nasmehu, ki ji je razkrival goste, drobne, kakor izrezljane zobe, je bilo nekaj priučenega. Nizki glas ji je bil nekako votel in malo razgiban. Listnickemu, ki že dva meseca ni videl ženske, razen sporabljenih sestra, se je zdela pretirano zala. Strmel je v gizdavo dvignjeno glavo Olge Nikola-jevne, obteženo s pletom las, odgovarjal neprilično in odsekano, se izgovoril, da je truden, in odšel v odmerjeno mu sobo.
... In že so se vrstili dnevi, radostni in žalostni. Kasneje jih je Listnickij pobožno prebiral v spominu, tedaj pa se je peklil kakor otročaj, zaletelo in nerazsodno. Gtorčakovlji gru-leči parček se je zamikal, se mu izogibal. Iz izbe, sosedne z njuno spalnico, sta ga premestila v vogalno, češ, da bodo ono popravljali, kakor mu je Gorčakov povedal in si pri tem griz-
HIŠE NAPRODAJ
CENA ZNIŽANA
Lepo dekorirana hiša, 3 spalnice, nov fornez in grelec zn vodo; blizu Detroit poulične in trgovin. Davki $92—garaža za en avto.
H. B. ORWICK Realtor
14503 Bayes Ave.	BO 3581
OLMSTED OKRAJ
Nova hiša s 5 sobami in utilitet-no sobo; takoj $1,500. Cena $7,900. Lahko takoj prevzamete. Gorkota na olje, velika lota, blizu busa.
Lorain Rd.—6 sob lesena hiša	, .......... $25,000
Butternut—Nova zidana hiša
6 sob..............$21,500
T. R. ATEN, North Olmsted. 27195 Lorain Rd., Westlake 174
CENA POD BANČNO OCENO 13921 Tyler Ave., John Marshall High, W. 140 St. Ultra-moderen lesen bungalow 29x29; popolnoma insuliran; kuhinja v obliki "L" in dinette, velike spalnice, tile kopalnica, ognjišče, predelana klet, plinski fornez z umetnim prezrače-njem, vrata garaže se z vrha odprejo, cementiran dovoz. Pokličite po 4. pop. L. J. ERDELYL OR 8391
Lastnik prodaja — $10,500
East Cleveland, za eno družino 6 sob; blizu šol; v dobrem stanju; fornez na plin, avtomatični vodni grelec; garaže, zimska okna, mreže.
MU 1881
$7500
Hiša za eno družino, 6 sob, E, 86 St., severno od Euclid Ave. 3 lepe spalnice in kopalnica na drugemu nadst., garaža, ognjišče, zajtrkoval-na soba, fornez na plin; majhna družina bi lahko spodaj živela, zgoraj pa oddala v najem 3 sobe.
Jerry Speiieris, agenl, AT 0880.
LASTNIK
prodaja atraktivni English bungalow, star 7 let. Nahaja se v okolici Edgecliffe Rd. Ognjišče za drva, beneški zastori, gorkota na plin. Pokličite BO 8939
TAKOJŠNJI PREVZEM
Od E. 185 St. in Monterey Ave. Hiša za eno družino, 5 sob; fornez na plin, garaža za 2 avta; v bližini transportacije, trgovin in šol.
........... Cena $10,500.
Od E. 200 St. in Naumann Ave, Zidana Colonial hiša; predvhod, cementiran dovoz, fornez na plin.
Cena $12,800.
Imamo še mnogo drugih dobrih nakupov v Euclidu in okolici.
SVRGA BUILDING CO. Euclid Shore Realty Co. 896 E. 185 St.
IV 6078 — IV 6077
Ijal brke, obdržal pa na pomlajenem, obritem obrazu ves čas smehljajočo se resnobo. Listnickij se je zavedal, kaj mori prijatelja, toda kdo ve zakaj se ni maral preseliti k znancem. Po cele dneve je polegal pod jablano, v pomarančasto opraše-nem hladu, prebiral časnike, v naglici natisnjene na capast za-vijani papir, se utapljal v težko, neoživljajoče spanje. Izjedajočo pobi tost je delil z njim krasen prepeličar čokoladne barve z belimi pikami. Nemo je bil ljubosumen na gospodarja zavoljo žene; prihajal je k Listnickemu, legel obenj in zaječal, ta pa ga je gladil z roko in ginjeno šepetal :
Le sanjaj, sanjaj . . . Zmeraj
bolj motno oziraš z zlatorjavim se očesom.
Zaljubljeno je ponavljal vse vonjive in kakor šetrajev med goste Buninove kitice, ki se jih je še spominjal. In je spet usnil.
Olga Nikolajevna je s čutom, ki ga imajo samo ženske, dojela, kaj ga tare. Že prej je bila zadržana, poslej pa je bila še hladnejša do njega. Nekoč sta šla jz mestnega nasada grede sama (Gorčakova se pri vhodu zaustavili znani častniki iz Mar-kovljevega polka); Listnickij je peljal Olgo Nikolajevno za pod-pazduho in jo dražil, ker je tesno prižemal njeno laket k sebi.
— Kaj tako gledate? — je vprašala in se zasmejala.
RAZNO
DODGE 1941
Luxury Liner, Sedan z 2 vrati; radio, grelec, defroster, nova bar va, novi tajerji, motor je bil ravnokar prenovljen. Privatni lastnik. Cena $985. Pokličite RA 3681
PLYMOUTH 1947
Special De Luxe
Sedan s 4 vrati; radio, grelec, pokrivala za sedeže in pobarvano pod ogrodjem. Prevožen samo 8,800 milj. Pokličite podnevi PRospecl 1915—zvečer SK 1136
Buick 1948 Convertible
Super A-1; prevožen 12,000 milj Sprejme se najboljšo ponudbo nad $2,600. Pokličite podnevi
RA 3737 — zvečer SH 6455
1947 STUDEBAKER
Land Cruiser s 4 vrati; popolnoma opremljen; tajerji s belimi stenami. Cena $2,095. Pokličite
BO 4114
BUICK 1941
Century Sedan
prvovrstna barva; izvrsten radio, grelec, defroster, novi tajerji; prednji in zadnji del prenovljen pred nedavnim. Avto morate videti, da ga lahko cenite.
2922 W. 25 St.
STATION WAGON
1947 Mercury. Prihranite si $800; najlepši avto v mestu; taffy-tan barve; rabljen 13 mesecev; malo prevožen; v izvrstnem stanju, mnogo posebnostih: privaten lastnik.
Pokličite MI 0574
1947 CHEVROLET
Aero sedan z 2 vrati; napolnjen z posebnostmi; malo prevožen; neomadeževan; 1 lastnik; $1,850.
WA 5418
1948 Buick Roadmaster
sedan s 4 vrati; vključivši vsa oprema, radio in Dynaflow; prevožen 4,000 milj, rabljen 4 mesece. Za podatke pokličite
CE 5440
DEKLE ali ŽENSKO
staro med 20 in 40 let se išče za hišna dela vsak petek ali soboto. Prijazen dom. Pokličte
MU 1861
24-URNA POSLUGA
COLDSPOT
ENO-LETNA GARANCIJA
Posluga na vseh izdelkih. Pokličite PR 2033
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU DEKLETU Vpraša se na
1207 E. 60 St.
1947 PONTIAC
4-door "8," marroon barve, popolnoma opremljen z vsemi ekstra pripomočki, se proda. Prevožen sa-| mo 16,000 milj. Je v prvovrstnem stanju in se proda radi bolezni. Cena samo $1,925. Naslov se poizve v uradu tega lista.
Listnickij je v njenem nizkem glasu zaslutil odtenek igrivosti in snubljenja. Samo zato je tudi tvegal, da jo je zavrnil z melanholično kitico (te dni ga je zmagovala poezija in misli so mu kakor čebele nosile v satje pameti tujo, pojočo bolečino).
Nagnil je glavo, se nasmehnil in pošepnil;
In uklenjen v prečudno bližino skoz temni zdaj zrem pajčolan — čarnobajno že vidim grivino in vidim začarano plan.
Narahloma mu je izvila roko in razveseljeno rekla:
— Jevgenij Nikolajevič, dokaj dobro vem ... Ni mi moglo uiti, kakšni ste z menoj ... In vas ni sram? Čakajte, čakajte! Predstavljala sem si vas precej . . . drugačnega . . . Nu, tako, dajva, pustiva to. Sicer pa je to nedopovedljivo in nepošteno . . Jaz sem slab predmet za take poskuse. Dvoriti se vam je zahotelo ? Nikar no ne trgajte prijateljskih vezi, neslanosti pa pustite. Saj jaz nisem "prelepa neznanka". Razumete? Pojde? Dajte mi roko!
Listnickij je zaigral plemenito ogorčenje, navsezadnje pa.
ko je zdrsnil iz vloge, se je raz-krohotal za njo. Potem ko ju je dohitel Gorčakov, se je Olga Nikolajevna razživela in se še bolj razradostila, Listnickij pa je umolknil in se noter do doma v mislih okrutno norčeval iz sebe.
Olga Nikolajevna je navzlic svoji razumnosti resnično pričakovala, da bosta po tej ugotovitvi prava prijatelja. Na zunaj je Listnickij podpiral v njej to prepričanje, v duši pa jo je skoraj zasovražil in čez nekaj« dni, ko se je zalotil pri bolestnem iskanju slabih potez v 01-ginem značaju in zunanjosti, je sprevidel, da je na meji prave, velike ljubezni.
Usihali so dnevi dopusta in puščali v zavesti nedokvašeno usedlino. Dobrovoljska armada se je izpopolnila, si odpočila in se pripravljala na napad; sre-dobežne sile so jo vlekle na Kuban. Kmalu sta Gorčakov in Listnickij zapustila Novočer-kask.
Olga ju je pospremila. Črna svilena obleka je poudarjala njeno nekričavo lepoto. Smejala se je z objokanimi očmi, nelepo zatekle ustnice so dajale njene-
mu obrazu ginljivo vzburjen otroški izraz. Tako se je tudi j vtisnila Listnickemu v spomin. ■ In dolgo in čuječno je varoval med krvjo in gnusobo preteklosti v pomnenju njeno jasno, ne-potemnjivo podobo in jo obdal s sijem nedosežnosti in oboževanja.
Junija se je dobrovoljska armada že zapletla v boje. V prvi bitki pa je ritmojstru Gorčako- j vu drobec tripalčne krogle raztrgal drobovje. Privlekli so ga iz bojne črte. Kako uro pozneje je ležal na vozičku, odtekala! mu je kri in moč, in govoril je ■ Listnickemu:
— Ne mislim, da bi umrl ... Saj me bodo kar kmalu operirali . . . Kloroforma, pravijo, da : ni... Ne bo treba umreti. Kaj
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM ZAPOSLENI DVOJICI ALI DVEMA DEKLETOMA • Si lahko kuhajo 18608 NEFF RD., KE 1736
Naznanilo otvoiitve pogrebnega doma
Tem potom naznanjamo stanovalcem v Collinwoodu, iNottinghamu in Euclidu, da smo na željo mnogih naših odjemalcev končno le otvorili (prekupili že ustanovljen ipogrebni dom), dosedaj last Zimove firme, nahajajoč se na 17010 Lake Shore Blvd., vogal E. 171 St., katerega lokal je ramo preko ceste Villa Angela akademije, ki je poleg Euclid Beach parka.
Albert E. Ziehm, ki je dosedaj vodil pogrebe v tem domu, se je izselil z družino v druge kraje, mi smo se pa dogovorili z odlično in spoštovano družino Frank in Mary
Matoh ter sinovoma, da so se naselili kot oskrbniki v ta dom in bodo naši zastopniki in varuhi doma in ki bodo pomagali tudi s pos'irežbo v potrebi.
Iz dosedanje skušnje vemo, da bo s tem začetkom za našo pogrebno podružnico mnogim ustreženo. Dosedaj smo se morali posluževati drugih zavodov, kar ni prijetno za tiste, ki prostor odstopijo, vsaki čas tudi to storiti ne morejo.
Naj obenem izrazimo našo hvaležnost obema zavodoma, Želetovemu in Svetkovemu, ki sta nam iz prijaznosti njih prostore odstopila. V vsakem slučaju bomo ostali naklonjeni z enako uslugo ter skušali njim biti naklonjeni v katerikoli potrebi.
Obenem priporočamo družino Frank in Mary Matoh, da jih obiščete in da se z njimi razgovorite. Drage volje bodo vam razkazali prostore in stanovanje. Frank Matoh je mnogim znan kot mož dela in družabnosti in tudi iz društvenega življenja v javnosti. Mrs. Matoh je iz , znane pionirske Pustove družine, 'tu rojena, ki je zmožna tako slovenskega kot angleškega jezika in navdušena narodna delavka.
Naj še omenimo to, da je lokal tega pogrebnega doma po mnenju takih, ki razumejo o lokalnih pogrebnih domov, eden najbolj prikladnih in sicer prvič, ker tu mimo pelje glavna cesta, po kateri se pride iz vseh strani. Dalje, kar je to na odprtem, tihem kraju brez ropota in, ker se dom nahaja na vogalu, kjer bodo vhodi v kapele iz strani E. 171. ceste.
Dodatno naj bo omenjeno še to, da že izdelujemo načrte za povečanje v moderni pogrebni dom, kjer se bo lahko obenem odpremljalo več pogrebov, kakor bodo razmere izahtevale.
Kar so že mnogi želeli, drugi pa pričakovali in povpraševali po naši podružnici, to se je uresničilo.
Anton Grdina in Sinovi, Inc.
HE 2088


m
praviš ti? . . . Ampak za vsak primer . . . Pri polni pameti sem in tako dalje . . . Jevgenij, ne zapusti Lelje . . . Ne jaz, ne ona nimava sorodnikov. Ti si pošten in sloveč . . . Vzemi jo ... Ne maraš? . . .
Gledal je Jevgenija proseče in mrzeče; lica, posinjela od neobrite brade, so mu drgetala-Varno je prislanjal k razmesarjenemu trebuhu s krvjo in prstjo zbrazdane dlani, oblizoval ^ ust rdečkasti znoj in govoril: (Dalje prihodnjič)
SOBO
SE ODDA V NAJEM MOŠKEMU I ALI DEKLETU Vpraša se na , 19713 MOHICAN AVE. ;	KE 2616____.
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, o\i^' plin, gorko vodo ali paro. Resetting : $15 — Čiščenje §3; preinenja"^®' i stare na olje. Thermostat. '	Tinning & Roofing
CHESTER HEATING CO.. ' 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega so-iproga in brata
Ignac Casserman
ki je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal večno stpianje dne 3. novembra 1948, v starosti 77 let. Pokojni je bil doma iz Stare Vrhnike.
Pogreb se je vršil dne 6. novembra iz Joe Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, v cerkev Marije Vne-bovzete. in po opravljeni sveti maši zadušnici je bil položen k zemeljskemu počitku na pokopališče Sv. Pavla.
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo Rev. Ozimeku za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako lepa hvala Msgr. Hribarju za tako lep govor.
Iskrena zahvala vsem številnim prijateljem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci, ko je počival na mrtvaškem odru.
Dalje lepa hvala vsem, ki so, darovali iza svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše.
Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, kakor tudi vsem, ki so se udeležili maše in pogreba, ter ga tako lepo spremili na njegovi zadnji poti do groba. Lepa hvala članom društva sv; Vida št. 25 KSKJ, ki so se tako lepo poslovili od njega, še posebna hvala pa nosilcem krste.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu brezplačno.
Lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko ipomoč in tolažbo v th žalostnih dneh.
Lepa hvala Joe Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso požrtvovalno pomoč in postrežbo ter tako lepo u'lejeni pogreb.
Ti, predragi naš nepozabni, končala se je pot Tvojega zemeljskega trpljenja. Telo Tvoje smo položili v hladni grob, kjer mirno zdaj počiva. Duša pa plačilo večno vživa.
Žalujoči ostali:
MARY CASSERMAN, soproga;
MIKE, nečak; JACOB, brat;
In več drugih sorodnikov.
Cleveland, O. 6. dec. 1948.