PRIMORSKI dnevnik ie. 2ačel izhajati v Trstu
•	maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad
arknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-robra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-■ °d 18. septembra 1944 ° '■ maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija« pod Vojskim ZT' 'driji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kaJe 'z^*a zadnja števil-
•	°il je edini tiskani par-‘lzanski DNEVNIK v za-
^njeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Abb,np=as,pal,eči‘ngmVpp=,0V"" Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 146 (13.976)
Trst, nedelja, 4. avgusta 1991
Veliko pričakovanje za pogovor med evropskimi predstavniki in srbskim predsednikom Miloševičem
Prispela evropska trojka
Priznanje Sloveniji zaradi doslednega izvajanja brionskega sporazuma - Zadovoljstvo nad umikom armade iz Slovenije - Evropi postaja čedalje bolj jasno, da je za zaostrovanje najbolj odgovorna Srbija
BOGO SAMSA
izv RD° PRI kranju — »Slovenija aia in konstruktivno uresničuje ob-Ze brionske deklaracije,« to je prva novna ugotovitev holandskega zu-Pr*!]6®8 rninistra Van den Broeka, eusednika evropske »trojke« po raz-Tak°rU S sIovenskimi predstavniki. ^ koj nato pa je dodal naslednjo po-ko rn*3n° ugotovitev, da Slovenija ^truktlvno prispeva k reševanju n,.®1116 jugoslovanske krize in sedali1 .vojnih spopadov na Hrvaškem. Pori^n' Posiebi obeh strani so bili snr . ni, evropski pogajalci pa so P aševali slovenske predstavnike za
v„jVete’ kako naj govore s srbskim °dstvom.
^Je(^staVniki evropske trojke so se s
Ure ens*t*m vodstvom pogovarjali tri tre .s^uPno gre za tri zunanje minis-16 ' Ze omenjenega holandskega, po-
tt]Lniega pa sta prisotna še zunanji ZUnlster Luksemburga J. F. Poos in pj atlji minister Portugalske de Deus ske liro in generalni komisar Evrop-skupnosti A. Matutes, skupno gre
za 22 diplomatov in njihovih svetovalcev.
V začetku so izrekli izrecno priznanje Sloveniji za korektno izvajanje vseh določb brionskega sporazuma in so ji tudi izročili kot znamenje posebne pozornosti pismeno poročilo opazo-valske skupine. Skupina je nameščena v Brdu, skupno jo sestavlja 32 diplomatov in njihovih sodelovalcev med njimi tudi številčno precej močna skupina iz Italije.
Takoj po razgovoru sta oba predsedujoča povedala novinarjem osnovne vtise in ocene. Predsednik Van den Broek je najprej poudaril velik napredek, ki ga je zabeležila Slovenija, veliko je narejenega in Slovenija je resnično pripravljena na konstruktiven dialog. Zahvalil se je za nasvete in informacije, ki bodo zelo koristne, saj so se že včeraj zvečer sestali v Beogradu s srbskim predsednikom Miloševičem. Sedaj je prioriteta ustavitev ognja na Hrvašekm in treba je prenehati prelivanje krvi. Zato pa je toliko večja odgovornost onih, ki bi želeli ovirati tak sporazum, ovirati prihod evropskih
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Hrvaški predsednik Tudjman (drugi z desne) v pogovoru s predstavniki Evrope
(Telefoto AP)
V avgustu Dnevnik Ha 8 straneh
\E>UŠAN UDOVIČ
bo Oklepu upravnega sveta podjetja kora tn°rski dnevnik, začenši s tor-°srtijv a ves mesec avgust izhajal na is iz j.plfaneh. Ukrep je nujen in izha-zarac|j “ničnih razlogov, predvsem pa stro(i5°k|blol^ne potrebe podjetja, da -ijo v ki zaradi kriznega stanja zadr-Ver:p eiah zmogljivosti, i, da 1 . m treba posebej poudarjajmo Založništvo tržaškega tiska, krajev ot celotno gospodarstvo naših J* Znaš)p0 znanih dogodkih v Sloveni-^Pravi,0. Y dodatno hudih težavah. Pri
i % v. tega položaja je potrebna ska ra? °bčutljivost, da se gospodar-i6,tiljivi lca Dnevnika ohrani na spreta, da ravni, kajti vodi nas trdna voljeni,, 6 časopis ne le ohrani pri ži-ttk0^nost'ternve^ da se mu okrepijo °bseq , 1 za bodoče vračanje v takšen Minil®-Si ga vsi želimo, i Qv0st Pekaj mesecev velike ne-n *užben' k' še zlasti prizadeva vse ™godbnCe z novinarsko ali tiskarsko jk°šnja -i Za katere je bila vložena la še ru ^.dopolnilno blagajno. Proš-PriZari “ila odobrena in nadaljujejo vlk°v in evanja sindikalnih predstav-M6državn?°dietia' da bi j° pristojni in letn ni °rgani čimprej sprejeli, n QlaiŠAhSIno te dni z zadovoljstvom Bornem111 sPrejeli vest, da je bil v odpora k u pdobren državni zakon o
V6k
Pni,
SN
'hVq l-v 'wt picuaiavijaju />u jtci-
{itPrej. 2a n®vnika pomemben korak
sh tudi terega je predviden prispe-Prir ki n?9, primorski dnevnik. Sred-c>,*bpdn;_a bo mogoče izkoristiti šele
?.kviri1 ^ založniškim dejavnostim, bo r
nl6t0, Predstavljajo za per-pfjPrej. 2a n®Vnika pomemben korak tat ahje i dosežen rezultat naj gre Psm rjg, k^in zahvala slovenskemu se-ci^b.athpn,- 0r tudi vsem, posameznim
!»&
acij .arcem in predstavnikom or tj o ; združenj, ki so si z občut
%BQtaja n razumevanjem do našega Va n‘ku PriZadevali, da se našemu Pon .Podier maga iz težav. Krizni po-sn ^bti0Jklla Pa s tem še ni rešen in
evmv nadaljevati z napori, ‘o 0 Z1 dogradi trdno in tra
da
trajno
MOvv . Q —a*uui L1 vinu m uiajnv
tef/P°s v 9Vo- Dobrodošel nam je tlj6 asjh nath°gar' nedvomno pa je v d°lž!?8ših hh i0li dragoceno razumeva-bifur zaonta .ev, katerim se čutimo Pačijo ?viti boljšo in popolnejšo ' kot jo trenutno zmoremo.
Poglavitna naloga novega premierja rešitev odnosov s srbskim agresorjem
Iz nove hrvaške vlade demokratične enotnosti so izključili vse jastrebe
ZAGREB — Hrvaški sabor je po dolgih pogajanjih, ki so trajala ves petek in še noč med petkom in soboto soglasno odobril novo vlado »demokratične enotnosti«, kateri predseduje dr. Franjo Gregurič član HDZ, viden strokovnjak in gospodarstvenik. V vladi je 11 ministrov članov vladajoče HDZ, več ministrov članov opozicije in sedem strokovnjakov, ki niso člani nobene stranke.
Dogovorili so se za osnovne točke programa vlade, ki se je včeraj že sestala na prvi nujni seji.
Predsednik Franjo Gregurič pa je za slovenski tisk izjavil, da se je treba pogajati in da je treba sporedno reševati dvojen odnos. Predvsem s Srbi na Hrvaškem, katerim je treba zagotoviti politično in kulturno avtonomijo, kar ne sme biti noben problem. Toda treba je tudi rešiti odnose s Srbijo, ki je resnični napadalec, ki je organizator vseh napadov. Na Hrvaškem obstajajo manj pomembne militantne skupine domačih Srbov, ki pa so v veliki večini za mir in za sodelovanje. Vlada je večstrankarska, kar
zahteva več dogovarjanja in več naporov pri sprejemanju stališč in sklepov, zato pa so bolj premišljeni in dodelani.
Še vedno niso imenovali ministrov za turizem in informiranje, dosedanji poveljnik narodne garde general Martin Špegelj pa je, uradno iz zdravstvenih razlogov, odstopil.
Očitno je prišlo na Hrvaškem do bistvenega političnega premika v več smereh. Predvsem se je ošibila vloga vrhovništva in njegovega predsednika in ima ponovno odločujočo besedo sabor in od njega izvoljena vlada. Vse gre v smer demokratične poti, prevlada ene same stranke se je izkazalo za zelo nevarno. Po vsem sodeč niso zmagali hrvaški »jastrebi« kljub izredno težavnem zlasti vojaškem položaju, razvoj gre v obratno smer, ki pa seveda lahko šele pomeni resnične obrambne napore, urejenost, iskanje zavezništev in šibkih točk nasprotnika.
Do včeraj zvečer ni bilo na Hrvaškem večjih spopadov, razen nekaj eksplozij. V Boro-
vem selu pa so tudi uradno ustanovili srbsko milico, prijavilo se je sedemdeset fantov in po zdravniškem pregledu so jih izbrali trideset.
Tu je evropska trojka s svojim posredovanjem in pritiskom, tu je nova hrvaška vlada, ki je pripravljena na razgovor. Kaj pa Srbija? Do sedaj znani uradni in neuradni viri so soglasni, da Srbija, njena uradna oblast in predvsem stranka Miloševiča, hoče vojno nadaljevati. Zato je proti opazovalcem, zato je za takšen sistem, ki bi ga imela trdno v rokah, zato je za čim večje vmešavanje JLA v spopade in predvsem aktivno vlogo prosrbskih častnikov na Hrvaškem. To je tudi logično iz za njih odločilnega zornega kota ohranitve oblasti. Samo v naraščajočem nacionalističnem ozračju se lahko obdrži sedanja garnitura, kljub vsem svojim slabostim, saj jamči nacionalistične zmage: oblast na Kosovu, v Sandžaku, v Vojvodini, predvsem pa Veliko Srbijo, ko bi mejo potisnili
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Italijani se
množično in v dolgih kolonah odpravljajo na počitnice
	
	
Po polževo na plaže
MILAN — Upanja počitnic željnih Italijanov, da jim bo na prvo avgustovsko soboto uspelo priti do morja ali hribov na lahek način, so se izjalovila. Vse glavne prometnice so bile včeraj ena sama veriga pločevine, ki se je po polževo pomikala proti južnim obalam ali severo-zahodnim mejam. Računajo, da je samo na avtocestah krožilo okrog tri milijone vozil, največ prometa pa so zabeležili med 14. in 15. uro na odseku med Modeno in Imolo, ko je šlo mimo 4.200 avtomobilov.
Najdaljše vrste so bile na avtocesti za Brener, kjer se je v nekaj urah zbrala 30 kilometrov dolga kolona. Pri Ventimigli je pred mejnim prehodom za Francijo čakala 20 kilometrov dolga vrsta, vozil, v 13 kilometrov
dolgi kači pa so čakali avtomobilisti, ki so pri Milanu hoteli zapeljati na avtocesto. Severna mesta so se popolnoma izpraznila, še posebno Milan, iz katerega računajo, da je šlo na dopust okrog 350 tisoč ljudi. K begu iz mesta sta pripomogli tudi neznosna vročina in sopara, ki sta v mestu ustvarili peklensko klimo. Ljudje so se v želji, da bi se izognili kolonam, začeli odpravljati na pot Ž6 zarana, toda upanje se je kmalu sprevrglo v razočaranje: ob sedmih zjutraj je, kot rečeno, kolona iz Milana proti avtocesti bila dolga 13 kilometrov.
Marsikje so zastoje povzročile prometne nesreče, ki jih je bilo precej.
Na sliki (Telefoto AP): čakanje v koloni pred Ventimiglio
Drnovšek demantiral domnevno enotnost, s katerim naj bi predsedstvo odobrilo ukrep
Hrvaška zavrača komisijo predsedstva ki naj bi jo vodil Črnogorec Kostič
LJUBLJANA — Že v jutranjih urah so v Beogradu objavili sklep zveznega predsedstva SFRJ o takojšnji brezpogojni ustavitvi ognja v Republiki Hrvaški. V prvem členu omenjenega sklepa je rečeno, da je treba prekiniti ogenj in druga dejanja, ki »ogrožajo« mir in varnost državljanov in njih imetja, kot osnovni pogoj za demokratični dialog za reševanje jugoslovanske krize«.
Drugi člen navaja pogoje za prekinitev ognja in predvsem zahtevo, da vse oborožene formacije in osebe to izvedejo, da se ustavi vse premike in da se oborožene sile v neposrednem stiku takoj umaknejo izven dometa strelnega orožja.
Za organiziranje kontrole je odgovoren zvezni sekretariat za notranje zadeve, kontrolo bodo izvajali skupni organizmi sestavljeni iz pripadnikov sekretariatov za notranje zadeve zveze, republik BiH, Me-kedonije in Slovenije. Enote JLA, organov za notranje zadeve SFRJ in Republike Hrvaške bodo določile oficirja za zvezo za obveščevanje in za koordinacijo dejavnosti.
Tretji člen določa ustanovitev komisije predsedstva, ki bo skrbela za izvajanje tega sklepa. Komisiji predseduje podpredsednik predsedstva (Kostič iz Črne gore), v njej pa so še člani predsedstva iz Makedonije, BiH in Slovenije, podpredsednik skupščine SFRJ, zvezni sekretarji za narodno obrambo, za notranje zadeve, za sodstvo in sekretar zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve. Komisija bo sodelovala z odgovarjajočimi organi na Hrvaškem, lahko imenuje delovne skupine, se poslužuje strokovnjakov, poročala pa bo predsedstvu in svetovni javnosti.
Četrti člen govori o mednarodnih opazovalcih in se glasi: »Izhajajoč iz že dogovorjenih načel soglasnosti in sodelovanja z Evropsko skupnostjo, kot iz stališč predsedstva SFRJ, komisija lahko predlaga predsedstvu SFRJ tudi na zahtevo Republike Hrvaške, ko to oceni za primerno, obseg nadaljnjega angažiranja misije opazovalcev Evropske skupnosti, za opazovanje in nadzor prekinitve ognja in premirja. Komisija bo sodelovala s predstavniki evropske misije pri zadevah, o katerih bo angažirana.«
Ostala peti in šesti člen, sta formalnega značaja.
Za sklep so glasovali vsi člani predsedstva z izjemo Mesiča, ki se ni strinjal z imenovanjem Kostiča za predsednika komisije. Na osnovi te pripombe so komisijo razširili s predstavniki Makedonije, BiH in Slovenije.
Iz uradnega besedila odredbe zveznega predsedstva izhaja, da je prišlo do dvomljivega kompromisa. Predvsem v celotnem besedilu, kjer ni izrecno omenjena JLA in njena vloga. Prav okrog tega pa se je bil odločilni boj: Hrvaška je zahtevala umik JLA v kasarne, srbsko-črnogorskega sprega pa maksimalno angažiranje enot JLA.
Drugo nič manj sporno vprašanje je angažiranje evropskih opazovalcev. Hrvaška je zahtevala takojšnjo in čim večjo prisotnost, srbsko-črnogorska sprega pa je mnenja, da ima Jugoslavija dovolj oboroženih enot, da sama vse uredi. Nastal je kompromis, naveden v zgoraj dobesedno objavljenem četrtem členu. Očitno gre za konfuzen, kontradiktoren tekst, ki omogoča vse rešitve. O njegovi uporabi pa bo odločala že omenjena komisija, kateri predseduje skrajno srbsko imperialistično usmerjen Črnogorec Kostič. Je že res, da so v komisijo vključili še tri bolj
nevtralne člane predsedstva, predvsem pa je res, da so srbska stališča krepko v večini, saj so skoro vsi ostali člani na srbski strani in predvsem predstavnika armade in ministrstva za notranje zadeve, ki imata v rokah tudi stvarno oboroženo silo.
Končno odlok predsedstva večkrat omenja Hrvaško in obveznosti, ki jih mora sprejeti, ne predvideva pa obveznosti za oba napadalca: srbsko oblast z Miloševičem na čelu in za JLA in njene enote. Niso omenjene konkretne oborožene srbske skupine, na primer oborožene enote v Krajini, katerim formalno ne ukazuje nihče in za katere formalno ni odgovorna niti Srbija.
Slovenskega člana zveznega predsedstva dr. Janeza Drnovška smo vprašali, kako to, da je glasoval za zgoraj navedeno odločbo. Začudeno je odgovoril, da on ni glasoval »za«, obratno, imel je dve resni pripombi v to: 1. Kostič ne more predsedovati posebni komisije predsedstva in 2. evropski opazovalci morajo priti takoj, takšen mora biti tudi sklep predsedstva. Svoje stališče pa pogojil s končnim stališčem Hrvaške, če bo pristala, lahko pristane tudi on v imenu Slovenije.
Skoro ni treba posebej dodajati, da je v uradnem besedilu izrecno rečeno, da so »se strinjali vsi z izjemo Mesiča« in torej tudi Drnovšek. Tajništvo zveznega predsedstva in agencija Tanjug, ki je poročilo posredovala, so trdno v rokah srbske politike.
Že na začetku včerajšnjega zasedanja hrvaškega sabora je član zveznega predsedstva Stipe Mesič predlagal, da sabor zavrne odlok zveznega predsedstva in državno komisijo s predsednikom Brankom Kostičem, katere namen je »razširiti Srbijo na račun Hrvaške«. Sabor je sklep predsedstva zavrnil.
BOGO SAMSA
• Nova vlada
NADALJEVANJE S 1. STRANI
zelo blizu Zagreba, zasedli ves južni del Dalmacije. Za to pa so potrebni še novi boji, predvsem pa je treba zavzeto ozemlje »očistiti«, kar pomeni, da mora izginiti sedaj na tem teritoriju živeče hrvaško prebivalstvo, izgnati je treba na stotisoče ljudi. Treba je računati, da je Srbov na Hrvaškem komaj 12 odstotkov, in da so le v redkih krajih bili sedaj v večini. Celo na celotnem področju Kninske krajine niso v absolutni večini, imajo pa orožje, podpira j in JLA in vedno nove skupine iz Srbije poslanih četnikov, vse pa plača Miloševičeva Srbija.
Iz Beograda poroča srbski tisk, da so zmanjkala zdravila, preko tristo različnih vrst zdravil in med njim1 170, ki so nujno potrebna za zdravje bolnikov. Ni denarja, ni deviz, n' rednih dobav iz Slovenije. Pred redkimi beograjskimi črpalkami, k* imajo še nafto in bencin pa so vec kilometrov dolge kolone žejnih avtomobilov in razburjenih avtomob1' listov. Po resnici je treba dodati, da to ni samo srbski problem. Bencina ni po vsej Jugoslaviji, z izjemo Hrvaške, kjer je še kar v redu in Slovenije, kjer ni nikakršnih znakov bencinskih težav. Zato pa je v Srbijj in Črni gori orožja dovolj. V luk1 Bar so pričeli iz devetih ladij razkladati orožje, sovjetskega izvora jn katerega varujejo najbolj zvesti srbski rezervisti. Sporedno s tem pa s o pričeli deliti orožje črnogorskim rezervistom, pa ne vsem povprek temveč strogo po preverjeni političn’ zanesljivosti.	(B.S.)
Zakon o pokojninah skoraj pred ciljem?
RIM Medtem ko so politične rubrike uglednih tednikov posvečene predvsem nasledniku predsednika Cossige, v ta namen so nekateri pripravili bolj ali manj prepričljive ankete, je osrednja politična tema dneva zakonski osnutek o reformi pokojninskega sistema. Ker gre za pomembno, če že ne kočljivo vprašanje, pa seveda ne gre brez polemik.
Ministrski svet bo o zakonu razpravljal v sredo in skoraj gotovo ga bo tudi odobril. Prav ta »naglica« pa je za nekatere predstavnike strank koalicije dvorezna in nevarna. Socialisti zakonu, ki ga je izoblikoval minister za delo Marini, nasprotujejo, demokristjani nimajo izostrenega stališča fn se.držijo nekako ob strani, socialdemokrati, liberalci in republikanci pa zakon podpirajo. Socialdemokrati se sprašujejo, zakaj se Mariniju tako mudi, če bosta zbornici o pokojninski reformi razpravljali šele po 22. se-
ptembru. Med socialisti pa tokrat ni pravega soglasja, kajti poleg odločnih nasprotnikov Marinijevega zakona so tudi taki, ki predlagajo preložitev razprave ministrskega sveta na september.
Ob vsem tem je minister Marini precej optimist in hkrati izredno oster s tistimi, ki bi odobritev zakona radi zavrli. »Če se bodo v sredo stvari zajezile, bom pokojninsko reformo osvojil kot vodilno misel volilne kampanje,« je dejal minister. Mar to pomeni, da bi pokojninska reforma lahko sprožila vladno krizo, že z ozirom na dejstvo, da je vladna koalicija vse bolj krhka in brez volje? »Nisem rekel tega,« meni Marini in opozarja, da bi pokojninski sistem lahko postal slasten zalogaj za tiste, ki ponujajo alternativne oblike zavarovanja in za tiste, ki se bojijo, da bi izgubili glasove in hkrati rdijo, da so na strani delavcev.
• Evropska trojka v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
opazovalcev. Evropski predstavniki so takoj za tem zapustili Brdo pri Kranju.
Predsednik Kučan je podrčal štiri stvari, ki so prišle do izraza v razgovoru s trojko. Predvsem je Slovenija korektno uresničevala brionski dogovor in to je bilo zelo visoko ocenjeno tudi na podlagi pismenega poročila opazovalcev. To je odraz velikega napora, pa tudi dejstva, da se je Slovenija že pred časom odločila za evropsko opcijo in za demokracijo.
Naslednji del razgovora se je nanašal na prekinitev ognja na Hrvaškem kot prvenstvene naloge trojke, zato pa so potrebna jamstva zveznih organov, Srbije in Hrvaške, brez evropske pomoči in angažiranja pa je naloga neuresničljiva. Seveda je pri tem posebni problem srbsko stališče, ki očita Hrvaški, da vodi državni terorizem, se izgovarja na odpor neoboroženega srbskega naroda. Kučan je dejal, da so Slovenci povedali svoje ocene in da so pripravljeni konstruktivno prispevati. Če bodo odpovedala politična sredstva pa lahko pride do angažiranja vojaške sile za pomiritev v Jugoslaviji.
Večina določil brionske deklaracije se izpolnjujejo normalno, razen v nekaterih primerih, kot je nadzor zračne-
ga prostora, ko armada odvaža vsa sredstva za kontrolo in ne dovoli poletov na nižjih in srednjih višinah.
Slovenija je že naredila prve korake za pogajanja o bodočnosti Slovenije in so parlament, vlada in predsedstvo poslali pismene predloge. Najboljši je miren razhod, ki upošteva priznanje samostojnosti Slovenije.
Upoštevati pa je treba tudi nekatera nova dejstva, kot je umik JLA iz Slovenije, toda istočasna izključitev Slovenije iz monetarnega sistema, ropanje slovenske lastnine v Srbiji, gospodarska blokada srbske vlade. Za Slovenijo je izredno nevarna in gospodarsko grozljiva uvedba bančne garancije za vojaški riziko, ki pomeni praktično zaporo prometa z zahodnimi državami in kar je še posebej občutno v odnosu na Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Samo pri Italiji gre za 400 milijonov dolarjev prometa v obeh smereh.
Rezultati slovenskih razgovorov s trojko so torej izredno pozitivni, saj pomenijo novo kvaliteto odnosov, priznanje slovenske državnosti, izpolnjevanje sprejetih obveznosti. To pa je tudi dokaz slovenskega prispevka k reševanju problemov po demokratični poti, z dogovarjanjem. Trojka je nato takoj odpeljala v Beograd, kjer jo čaka
trd in težak razgovor s predsednike111 Miloševičem in srbskim vodstvom-Očitno hoče doseči obvezo Srbije, bo prenehala z vojaškim napadom a Hrvaško ob pogojih spoštovanja tl°' veških pravic za srbsko prebivalstv na Hrvaškem.
V tej zvezi so se včeraj že razgovar_ j ali s hrvaškim predsednikom Tudjm8^ nom in hrvaškim vodstvom, kjer naleteli na razumevanje glede praV srbskega prebivalstva in čim širšeg sodelovanja evropskih opazovalcev.
Toda problem je v Srbiji, ki bo sk ^ šala nadaljevati z vojno, zato pa n pristaja na internacionalizacijo spop da, ne pristaja na opazovalce in seV da skuša s takim ali drugačnim lZ9 vorom nadaljevati za njo trenutno v jaško uspešen spopad.	. .
Srbija je »vedno bolj na čistin1^’ vedno bolj postaja tudi Evropi iasngj da je resnični napadalec in to bo m ralo priti že zvečer ali najkasneje nes zjutraj jasno do izraza. Danes bi namreč po namenih trojke podp15 li v Beogradu trojno izjavo o preki11 vi ognja, pod katero bi se morali P° pisati in obvezati Srbija, Hrvaška zvezna vlada. Ne bo torej deklarac J »Brioni 2«, možna pa je prva beogr^0 ska izjava. Vse pa je seveda še odp in razplet je še vedno napredvidjN-
Naša celina se vse bolj spreminja v Evropo narodov
Problemi, strah in pomisleki ob prehodu v novo tisočletje
Vse bolj utemeljene so napovedi, da bo evropska zemljepisna karta v prihodnjem stoletju (ali pa tisočletju) korenito drugačna od sedanje. Komponenta ne bodo več samo države, pač pa tudi narodi (in narodnosti) s svojo samostojnostjo in neodvisnostjo. Seveda pa se ne bodo zapirali vase, marveč vse bolj odpirali in povezovali konec koncev v znamenju teze filozofa Nor-berta Bobbia, da bo v bodoče »svet čedalje manjši, medtem ko bodo zmeraj bolj markantne sestavine, ki ga tvorijo«.
Različnost pa bo hkrati seveda nuja za čimbolj sproščeno medsebojno sodelovanje na tem svetu, ki ne bo več prenašal blokovskih tvorb, ki bi ga preveč bremenile, lahko pa tudi uničile. Oblikovanje novega sveta naj bi potemtakem resnično izhajalo iz spoznanja »skupnosti v različnost«. Taki viziji naj bi sledila tudi in zlasti Evropa, ki je bila v preteklih stoletjih nosilka novih državnih in družbenih ureditev. Že danes so te precej drugačne od tistih, ki so bile denimo pred 50 leti.
Kažipot tega novega urejanja bi seveda lahko bila Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju (že bolj sodelovanju kot varnosti) kot najbolj kvalificirana že dobesedno politična celinska ustanova. S tega stališča bi lahko pričela že bolj neposredno sodelovati tudi v razčiščevanju jugoslovanskih razmer, konec koncev v duhu zahteve številnih jugoslovanskih dejavnikov. Toda dejstvo je, da se Evropa za zdaj še zmeraj boji, da bi prišlo na vsej celini do nenadnih političnih in dobesedno državnih otresov, če bi v Jugoslaviji, glede na tam-ajšnje razmere, skušali ustvariti novo recimo državno podobo v tem delu Balkana.
Zato Evropa v glavnem deklarativno sprejema procese osamosvajanja, ki so v Jugoslaviji, vztrajno pa priporoča previdnost in premišljenost; nekako v duhu pregovora »raje počasneje in uspešno, kakor pa prehitro in brezuspešno«. Skratka, evropski dejavniki se boje verižne reakcije. V Evropi je namreč v okviru raznih držav v bistvu nad 30 primerov, ko bi lahko potencialno prišlo do procesov in zahtev po sa-moosvajanju; primeri so tako na vzhodu, kakor v zahodni Evropi. V vzhodni Evropi
veljajo zlasti za Češko in Slovaško federacijo, za Romunijo, kjer je številna madžarska narodnost, za mejo med Poljsko in Češkoslovaško, kjer je veliko mešanih področij, pa tudi za Belorusijo in Ukrajino. Toda primerov je še več.
V	zahodni Evropi podobnih primerov prav tako ne manjka in so v glavnem še bolj znani kakot na vzhodu. Nekatera nacionalna hotenja so stara, druga pa novejša. Glavna so naslednja: eno najbolj znanih nacionalnih skupnosti predstavljajo Baski, ki so v Španiji in Franciji. V Španiji jih je daleč več, blizu 2 milijona 700 tisoč, v Franciji pa okrog 80 tisoč. Njihova skrajna organizacija je, kakor vemo, ETA, ki pomeni »Euskadi Ta Askatasuna«, se pravi »Za državo Baskov in svobodo«. Leta 1978 so Baski v Španiji dosegli pomembno zmago s tem, da jim je parlament priznal avtonomijo. Baskovščina je danes uradni jezik. Toda to še ne ustreza vsem zahtevam Baskov, ki terjajo še večjo samostojnost. V vsakem primeru pa se ETA zadnje čase oglaša bolj poredko. Daleč slabši pa je položaj Baskov v Franciji, kjer nimajo dobesedno nobenih pravic.
Katalonci: Franco jih je zatiral do skrajnosti. Leta 1979 je španski parlament sprejel tudi katalonsko avtonomijo, na temelju predhodnega plebiscita. Tudi katalonščina je danes uradni jezik. Kataloncev je kar okrog 6 milijonov. Z osrednjimi ustanovami v Madridu se sproti dogovarjajo o novih olajšavah, ki naj bi pripeljale do resnične enakopravnosti. Pojavljajo se tudi težnje pod odcepitvi, vendar nimajo ekstremnih znamenj.
V	Franciji je okrog 2 milijona Bretoncev, ki živijo na zahodu. Narodna pripadnost je pri njih globoko zakoreninjena, čep-
rav nikoli niso imeli svoje države. Govorijo nekako keltščino, podobno tudi ilirščini. Gre jim za ustavno samostojnost znotraj Francije. Toda Francija jim tega ne da, s čimer potrjuje, da spada med takorekoč najbolj centralistične države v Evropi. Rahlo drugače je z Alzačani, ki so na ozemlju, zavoljo katerega so bili na naši celini že večkrat hudi (in tudi najdaljši) boji. Govore nekako alemansko narečje , ki pa ga Francija ni priznala nikoli. Alzačani se sicer imajo za Francoze (Franciji je Alzacija pripadla po prvi in drugi svetovni vojni), vendar zahtevajo svojo samostojno pokrajino. Glavno mesto je Strasburg, sedež pomembnih ustanov nove Evrope.
Zanimiv je primer Korzičanov, ki jih je kakih 200 tisoč, so pa izredno bojeviti in nepopustljivi. Za svoj otok zahtevajo še določnejšo avtonomijo (Francija jim je letos spomladi priznala, da so »narod«, kar je nemajhen dosežek), vendar si prizadevajo še za svoj parlament in vlado. FLNC je njihova takorekoč oborožena formacija. Simptomatično je, da je v noči, ko smo v Sloveniji razglašali suverenost, bilo na Korziki nad 50 atentatov s požganimi hišami, uničenimi vozili in podobno. Korzičani so po poreklu Italijani (iz tirenske obale), vendar to nima zveze z njihovim bojem za še stvarnejšo samostojnost.
Problem Južnih Tirolcev v Italiji nam je dobro znan; Italija jim je priznala dobršen del manjšinskih pravic, vrsto posebnih. Nekdanji dogovor De Gasperi - Gruber je še zmeraj temelj medsebojnih odnosov na Tirolskem. Tirolci govore svoj jezik (kajpak nemški) na šolah, v javnih uradih in na sodiščih, toda z doseženo stopnjo samostojnosti nekateri tamkajšnji dejavniki niso zadovoljni. Problem se je začel leta 1919, ko
je bil Južni Tirol priključen Italiji.	v
velja inačico, da imajo Italijani pridržke ,■ zvezi s priznavanjem Slovenije bržčas t j v strahu, da bi morali takoj za tem priv0 v odcepitev južnega dela Tirolske.
Flamci in Valonci: to sta dva na[,°se-holandskega in francoskega porekla, K< stavljata Belgijo skupaj z manjšo skap , Nemcev. Odnosi med tema dvema nai° .i
ma so, kakor ugotavljajo, gordijski v.Le belgijske politike. Ne gre za oboroz spopade, kar je zdaj značilno recimo z^0c goslovanski prostor, marveč za takole stalne »civilne« probleme, ki obremeni L jo sožitje. Država je pred petimi leti sPčila vrsto reform, s katerimi je še bolj P1? rila značilnosti tako Flamcev, kakor »a fig cev, toda s tem še ni ugodila ne en}„ce7 drugim. Flamcev je 57 odstotkov, Velo pa okrog 40.	ne-
zanesljivo najbolj znan pa je prime verne Irske, kjer je že nekaj desetleth P-j0 va državljanska vojna. Protestanti z<j-ostati pod Veliko Britanijo, katoliki P^al\0 htevajo samostojnost. Tako imeno 1RA, tajna oborožena formacija Sever gg ske, odklanja vsak komnpormis. Pr.°P} jP so tudi zadnji pogovori med An<jlezep Irci, ki so bili pred tremi meseci. Na ^ ega{ nem Irskem je vroče pravzaprav ze :0ti stoletij, odkar je Cromwell pričel najbolj grobo represijo. Problem tak novane »Home rule« je še zmeraj oPP. ' j\’0' Problemov je potemtkem na prele : je rodnost si utira pot kot pojem, kot z} LjsD in kot čedalje bolj pomemben c}vl lZj(IIn^a izraz. V Evropi je že tako, da ima a,jeIfie-vsaka država svoje tovrstne P?°lC]otaV Nesporno pa je, kakor zmeraj bol] a9,^ ga ljajo sociologi, da je problemov ma\jgat^e so manj akutni tam, kjer so 90SP°j)[iine. razmere boljše. Skorajda izginja n?'^gj, K1 problem odnosov med Finci m V £v svojčas niso bili prav nič prijateRSF ■0laša' ropi pa začenja postajati ključno p(\tne‘ nje, kako bodo njene ustanove (n“
KVSE) pričele prevzemati politicn e RoP' teto in kako ter koliko bodo sP9s0,.me P!°' struktivno posegati tudi v
bleme.
MIRO KO
Italijanska manjšina odločno proti nasilju in uporabi orožja
KOPER — Vodstvo nove osrednje organizacije italijan-~ narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ozi-
d°v Hkrati so tudi pozvali vso mednarodno skupnost, naj
ak°j in z vsemi razpoložljivimi pravnimi in demokratični-.sredstvi posreduje za prekinitev ognja. Vsako nasprotje ie prebrati v sporočilu — gre reševati na miren način, s P°gajanji in ne z uporabo orožja.
Vodstvo Unije Italijanov oziroma njenega najvišjega iz-rsrtega telesa poziva dalje lokalne oblasti in tudi Republi-0 Kalijo, naj se zavzamejo za italijansko skupnost, ki živi v avonski vasi Ploštine, v občini Pakrac, ki je v središču °inega dogajanja.
.. Sicer pa so v italijanskih narodnostnih vrstah kljub potniškemu času izredno delavni. Predsednik izvršnega od-°ra Unije Maurizio Tremul se je v petek v Miljah sestal z delegacijo beneške občine, vodil jo je županov namestnik Ulivieri. V Benetkah je namreč začelo delovati prvo uradno Predstavništvo italijanske skupnosti iz Slovenije in Hrvaš-Na miljskem sestanku sta se delegaciji pogovarjali tudi sodelovanju kadrov pri šolanju za podjetništvo in kulturo, Pn čemer naj bi sodelovala tudi beneška Univerza. Že v ePtembru se bo tako pet pripadnikov italijanske skupnosti Benetkah vključilo v izobraževalni program za ribiče.
Dan pred srečanjem v Miljah pa sta se v Kopru sestala Predsednik Maurizio Tremul in Roberto Treu, odgovoren a,i^dnarodno sodelovanje pri sindikalni organizaciji ti ^ za Furlanijo-Julijsko krajino. Govorila sta o vrsti ak-Vn°sti, vezanih na položaj narodnostnih manjšin oziroma
njihovih posebnih pravic. Zaradi jugoslovanske krize sta sogovornika podčrtala potrebo po takojšnji in konkretni podpori italijanske vlade italijanski manjšini.
V sporočilu o koprskem srečanju pa je zapisana tudi potreba po izredni pomoči vlade v Rimu slovenski manjšini v Italiji, ki prav tako občuti hude težave matične domovine.
Maurizio Tremul in Roberto Treu sta se dogovorila tudi o srečanju vseh sindikalnih organizacij v Furlaniji-Julijski krajini, Sloveniji in Hrvaški, skupaj s predstavniki narodnostnih manjšin. To naj bi bilo že v septembru, govorili pa naj bi o problematiki informiranja, kulture ih javne uprave, področij torej, ki so za zaščito in razvoj manjšin izredno pomembna.
Istega dne pa so se v prostorih deželnega sveta Furlani-je-JuIijske krajine srečali delegacija krščanskih demokratov v prostoru (vodil jo je tajnik Bruno Longo s sodelavci), predsednik obalno kraškega odbora slovenskih krščanskih demokratov Ivo Bevk in predsednik izvršnega odbora Unije Italijanov Maurizio Tremul s sodelavcem Claudiom Geisso. Govorili so o problematiki italijanske narodnostne skupnosti v luči težkih jugoslovanskih razmer in se posebej ustavili pri ustreznih pravno institucionalnih možnostih zagotovitve enotnosti manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, seveda ob spoštovanju njune samostojnosti.
Znova se bodo sešli že prihodnji torek v Kopru, strinjali pa so se še s pripravo razprave o manjšinski problematiki v obmejnem prostoru, ki naj bi jo prihodnji mesec organizirali slovenski krščanski demokrati.
MIRJAM MUŽENIČ
Letovišča v natrpana z
Se^jKST — Prva avgustovska sobota n Kje iztekla v znamenju oblačnega 1 a ih velikega prometa po vsej Fur-cp JF^ulijski krajini, zlasti še na avto-stah, čeprav je na njih krožilo manj . othobilov kot lani v tem času. V han'n^1 istoviščih, kot so Gradež, Lig-Trh°- ^orni di Sopra, Ravascletto in tud'1Z' ie vse zasedeno, med drugim ^ 1 zaradi razmer v Jugoslaviji, ki so ttla°?e turiste odvrnile od Istre in Dal-raiC . samo v Lignanu so našteli vče-Teč kot 100.000 letoviščarjev in to prj.° občutnemu osipu turističnega tj£n°ka iz Nemčije. Posledice drama-So m razmer na jugoslovanskih tleh azvidne tudi iz podatkov Italijan-
naši deželi letoviščarji
ske obmejne policije o prestopih meje v tržaški pokrajini: v vsem juliju je bilo komaj nekaj prek 1,3 milijona prehodov, se pravi dobrih 70 odstotkov manj kakor julija lani. Pa tudi včeraj, ko je bil čezmejni promet nekoliko živahnejši, so bili med potniki pretežno jugoslovanski državljani iz obmejnega pasu.
Prometnih zastojev je bilo v deželi malo in še ti so bili samo na avstrijski meji: na vstop v Avstrijo je pri Ukvah čakala dvokilometrska kolona avtomobilistov in pri Kokovem kilometrska, medtem ko v obratni smeri ni bilo težkoč kljub temu, da je bil promet dokaj gost.
Praznik ljudskih godcev v Motovunu
Hrvaško pretresajo težki dogodki, a v Motovunu so se kljub temu °hločili, da mora praznik ljudskih godcev zaživeti kot že v preteklih letih.
ako bodo danes od 19. ure dalje na trgu pred cerkvijo stopili na oder Sodci iz vse istre, predvsem guncarji, saj je glavni junak spet bajs, mali sirski kontrabas na dve struni, ob njem pa se bodo seveda pojavljale l0line, klarineti, harmonike, z njimi seveda godci, Slovenci, Hrvati in a‘ijani, saj glasba govori vse jezike in ne priznava meja.
Mladinci SSk so na obisku pri Kataloncih
TRST — Delegacija Mladinske sekcije SSk, v kateri so Marjana Opelt, Peter Rustja in Marjan Brecelj, se mudi na petdnevnem seminarju mladih Kataloncev v gorski pirenejski vasici Planoles (120 km od Barcelone). Seminar je namenjen mladim članom stranke Convergencia Democratica de Catalunya — četrte največje stranke v Španiji in vladajoče stranke z absolutno večino v Kataloniji — in drugim predstavnikom evropskih manjšin. Tema seminarja je vloga narodnih manjšin v novem svetovnem redu. Predstavniki SSk imajo tako priložnost, da seznanijo prisotne s stanjem slovenske manjšine v Italiji in spregovorijo tudi o razvoju dogodkov v Sloveniji ter sploh o jugoslovanski krizi. Mladi Katalonci so med vojno v Sloveniji priredili v Barceloni solidarnostno manifestacijo v podporo slovenski neodvisnosti. Na seminarju so prisotne vidne katalonske politične osebnosti, med njimi glavar Katalonije Jordi Pu-jol, evropski poslanec Carles Gasolive in generalni tajnik katalonske stranke Miguel Roča, ki zelo dobro pozna slovensko problematiko in je izrazil vso podporo slovenskemu narodu.
Kongres o ”narodnih skupnostih v Evropi66
rog^f-OVEC — Koroška prireja letos že drugič medna-i»/)0 kongres "Narodne skupnosti v Evropi - Svoboda v Ef)Q y°Vrstnosti", ki bo 23. in 24. oktobra v Železni Kapli. o	tem bo ponovna predstavitev in razprava
tne de^u avtonomnega zastopstva slovenske narodnos-Utljvskupnosti na javnopravni osnovi, ki ga je izdelal siovp Prcd- dr- Peter Pernthaler. "Pernthalerjev model" so Koroški in koroški javnosti prvič predstavili v okviru fedain kulturnih dnevov decembra lani in je bil že nUn kležen številnih kritičnih pripomb pa tudi odklo-
stališč.
nQfori kongresu bo govor tudi o vprašanjih sodelovanja VtyiJč skupnosti v zakonodaji in upravi ter o modelih Kranja članov narodnih skupnosti v politične %st *e večinskega naroda. Slovensko narodnostno skup-'entif. koroškem bodo na kongresu zastopali kot refe-n‘k	zso dr- Darjan Sturm, podpredsednik in taj-
Predst S dr- Pavel Apovnik in mag. Marjan Pipp ter SPo^nik Delovne skupnosti "Avstrijske narodnosti v f°maž Ogris.
V Ogleju zasedanje o ”Sredozemlju miru66
OGLEJ — Zgodovinski in aktualni odnosi monoteistič-nih ver nasproti človekovim pravicam in pojmovanju harmoničnega sožitja v pluralistični stvarnosti; perspektiva evropske enotnosti glede na odnose med manjšinskimi in nacionalnimi kulturami in glede na usmeritev v pluralizem ter integracijo-, perspektive za kulturno promocijo miru v Evropi in v Sredozemlju kot temeljnega vidika v dialogu Sever-Jug: to so osnovne teme mednarodnega zasedanja, ki ga bo priredila jutri v Ogleju permanentna sredozemska konferenca za mednarodno sodelovanje "Copemci" iz Trsta pod geslom ' Nova Evropa in Sredozemlje: pluralizem kot razčlenjenost enotnosti".
Na zasedanju, ki se bo odvijalo pred vnovičnimi bližnjimi sestanki KVSE in Heksagonale ter bo sovpadlo z nevarnim razraščanjem nasilja na jugoslovanskih tleh, bodo skušali dognati, kakšno vlogo naj odigra Sredozemlje v prizadevanjih za mednarodno pomiritev. Skratka, Sredozemlje bodo obravnavali kot območje miru in sodelovanja, ne pa kot območje napetosti. Od tod tudi sklep, da izide z zasedanja program o Skladu za mir.
Podprimo našo matico
Ch POMOČ SLOVENIJI
Objavljamo poimenski seznam prispevkov za solidarnostno nabirko POMOČ SLOVENIJI ‘91, za katero je dal pobudo solidarnostni odbor Slovencev v Italiji. Zbrana sredstva bodo po sklepu solidarnostnega odbora, v katerem sodelujejo SKGZ, SSO, SSk, slovenska komponenta DSL, slovenska komisija PSI, slovenska skupina GKO in slovenske organizacije iz videmske pokrajine, podeljena v humanitarne namene.
Prispevki, nakazani na tekoči račun pri TRŽAŠKI KREDITNI BANKI: Zorko Tavčar 200.000, Res-co Srl 1.000.000, Loredana Ghez in Luciano Čandek 100.000, Marcella Milazzi 100.000, Vladimir Švara
50.000,	Milena in Stanko Bole
500.000,	razni uslužbenci TKB
850.000,	Dana in Boris Možina
200.000,	Alojz Tul 150.000, Anica Mahnič in Bruno Milič 200.000, Justa Bizjak 100.000, Nives Štoka
50.000,	Matija Štoka 200.000, Rafael Štoka 300.000, Anica in Mario Čok
200.000,	družina Bradassi 200.000; v spomin na moža dr. Draga Martelanca daruje Jožica Martelanc 500.000; Anica in Marjan Vatovec
100.000,	Slavica in Repi Nadlišek
100.000,	Tina in Pavel Nadlišek
100.000,	Vera in Pino 400.000, Olga Ban 50.000, Ljudmila Hreščak vd. Racman 300.000, Giuseppe Bizjak
100.000,	Tržaška kreditna banka
15.000.	000, člani upravnega sveta in nadzornega odbora TKB 2.000.000.
Filiala TKB v Čedadu: Živa Gruden in Beppino Crisetig 100.000.
500.000,	Lilijana in Rado Kravanja
100.000.
SKUPNO IV. SEZNAM:
2.150.000	lir.
PREJŠNJI SALDO:
13.267.400 lir. SKUPAJ ZBRANA SREDSTVA:	15.417.400 lir.
KMEČKA BANKA GORICA: Va-
sil Korošec 50.000, Ivan Bratina
1.000.	000, N.N. 100.000, Pierina Ko-mavli 100.000; nabirka ob priliki prireditve rajonske skupnosti Pev-ma, Štmaver, Oslavje 900.000; Cirila Leban 100.000, Maria Devinar in Silvan Bensa 200.000, Avgust Lenardič 100.000, kolektiv Robo in Metal Trading 1.100.000; prispevki, zbrani na Katoliškem glasu: Zbor Rupa-Peč 300.000, prisotni na srečanju v organizaciji zbora Rupa-Peč
894.000,	Ermenegild in F. Podveršič
250.000,	Marija Lavrenčič 100.000, Marjeta in Lenart Kosič 150.000, družina Vetrih-Brešan 50.000.
SKUPNO IV. SEZNAM:
5.394.000	lir.
PREJŠNJI SALDO:
42.957.945 lir. SKUPAJ ZBRANA SREDSTVA:	48.351.945 lir.
HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE: Peter Tomšič
200.000,
PREJŠNJI SALDO:
4.080.000	lir.
SKUPAJ ZBRANA SREDSTVA:	4.280.000 lir.
HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB: Dario Leghissa
100.000,	Gergolet-Radetič 100.000, Aldo Jarc 50.000, N.N. 80.000, N.N.
50.000,	N.N. 200.000.
SKUPAJ IV. SEZNAM:
580.000	lir.
PREJŠNJI SALDO:
1.970.000	lir.
SKUPAJ ZBRANA SREDSTVA:	2.550.000	lir.
CASSA Dl RISPARMIO - GORIŠKA HRANILNICA: Anton Ger-gorčič 100.000.
PREJŠNJI SALDO:
2.000.000 lir.
SKUPAJ ZBRANA SREDSTVA:	2.100.000	lir.
SKUPNO IV. SEZNAM:
23.150.000	lir. PREJŠNJI SALDO:
54.466.094 lir. SKUPAJ ZBRANA SREDSTVA:	77.616.094 lir.
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE: Mara in Luciano Fer-luga 200.000; prispevki, zbrani v župniji Repentabor: N.N. 500.000, N.N. 100.000, N.N. 100.000, N.N. 50.000; Maja, Mira, Erika in Pavel Fonda 800.000, Monika in Vladimir Stoper 200.000, družina Josip Sto-per 200.000, Mario Šuc 100.000, Stanka in Riko Ciuk 300.000, Marco Germani Grahonia 100.000, Ludmi-la Pahor 40.000, AMF Paola 100.000, Vanda Husu in Emil Bole 500.000, Alenka Legiša 100.000, Mario Zahar
150.000,	družina Sandalj 1.000.000, Felecita Vodopivec 200.000, Saša Martelanc 200.000.
SKUPNO IV. SEZNAM:
4.940.000	lir.
PREJŠNJI SALDO:
15.310.000	lir.
SKUPAJ ZBRANA SREDSTVA:	20.250.000 lir.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA: R.F. 50.000, Anita in Ivo Pertot 100.000, N.N. 50.000, Majda Paulina in Stanislav Cosma
100.000,	Marko Bitežnik 200.000, Srečko Colja 200.000, Bianca Čok vd. Batič 100.000, Anica in Milko Sedmak (Križ) 100.000, Rožica in Gregor Pertot 200.000, Z. in M. An-tonini 200.000, Danica in Radovan Semec 50.000, Ivanka Gerlanc
200.000,	družina Tavčar (Devin)
SKUPNO ZBRANA SREDSTVA NA VSEH TEKOČIH RAČUNIH:
170.665.439 lir.
V sodelovanju s slovenskimi denarnimi zavodi v Italiji in tremi deželnimi bankami se akcija POMOČ SLOVENIJI '91 seveda še nadalju-je.
Tekoči računi pri slovenskih denarnih zavodih:
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan) — 01.6560/54
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE — 9626
HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljan) — 65283-1
KMEČKA BANKA GORICA (Sedež Gorica, Filiala Krmin) — 61001 . HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB — 1720
HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE — 23/7
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA -Filiala Čedad — 02.200/89
Dodatne številke tekočih računov:
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRI-ESTE — 42568/5
CASSA Dl RISPARMIO Dl GO-RIZIA — 13160/1
BANCA POPOLARE UDINESE — 6986
Solidarnostni odbor Slovencev v Italiji, pobudnik zgoraj navedene nabiralne akcije, ima svoj sedež v prostorih SKGZ in odgovarja v jutranjih urah na tel. št. 368-094, fax 368-158.
Priprave na praznovanje občinskega praznika v Sežani
to izvirni
h SP7 t-^v^icun piaz.iiuvauju	y	,
h vijen ,skega občinskega praznika, je že prirasti č . Vendar pa imajo tako krajevne skup-ja	društva še do ponedeljka, 12. avgus-
Osrednje prireditve
Sek °dvijale od petka, 30. avgusta, pa vse do .............................................-
V teh dneh bo potekal kraški sejem v Sežani, ki je U' osta,:u. zelo množično obiskan. Obrtniki in dpiir°Čjo ltnai° priložnost, da svojo udeležbo dn * in Popravljalnemu odboru in s svojimi iz-°9ajatljP°nudbo prispevajo k čimbolj pestremu sežanskem sejmišču.
Pr6j. bodo praznovanja pričela že teden

na primer bo že v nedeljo, 25.av-
sltV^dici rtu restavracije Adrija potekalo že še-Pič iJdeiP°-n.alno srečanje harmonikarjev Primorci t^° WmZl ■ e 9a bodo lahko godci na diato-b pe °niko z obeh strani meje. Organizator a Čehovin Tatjana in sežanska ZKO
sta pripravila popestritev tradicionalnega srečanja godcev. Tako načrtujejo, da bi se predstavila tudi Alekssandra Mignacca, ki je svetovna mladinska prvakinja na diatonični harmoniki, pa tudi mladi godci iz zamejstva in ansambli. Tričlanska strokovna komisija bo izbrala najboljše in podelila bogate nagrade.
Prijave sprejema ZKO Sežana, Partizanska cesta št. 15 (tel. 067-73736) ali uro pred pričetkom tekmovanja.
Na predvečer občinskega praznika, v torek, 27. avgusta, bodo v Vili Mariji v Senožečah priredili violinski recital enega izmed vodilnih slovenskih violinistov, profesorja violine in koncertnega mojstra Roka Klopčiča. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo likovnih del akademskega slikarja Sama Kovača iz Ljubljane. Slikar se bo predstavil z deli znanstvene fantastike in s krajinami z žensko figuraliko.
V kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani pa bodo 28. avgusta odprli razstavo akademske-
ga slikarja Klavdija Tutte iz Nove Gorice. Konec avgusta in prvi septembrski dan bo v Sežani živahno. Tako bodo v petek, 30. avgusta, odprli že dalj časa pričakovano tržnico. Ob 14. uri se bodo zbrali birgadirji-veterani koprsko goriške brigade. Ob 18. uri se bo na sejmišču pričel rock koncert, na katerem bo sodelovalo deset najboljših skupin iz Slovenije in iz zamejstva.
V	soboto, 31. avgusta, se bo ob 9. uri pričel kraški sejem na sejmišču, ki se bo nadaljeval še naslednji dan. Ob 10. uri bo slavnostna seja občinske skupščine, ob 16. uri se bo pričel koncert godbe na pihala iz Divače pod vodstvom dirigenta Darija Pobege. Ob 18. uri bo zanimiv skeat show, ob 19.30 se bo predstavila plesna šola Urška, zvečer pa bo za zabavo in ples poskrbel ansambel Kalifornija. V program se bo vključila tudi kmetijska zadruga Vinakras s pestro ponudbo kraških vin, predvsem terana.
V	nedeljo, 1.septembra, bodo glavno atrakcijo predstavljali old taimarji. Sprevod bo po Partizanski cesti krenil ob 14. uri. Po srečelovu bo 60
minut namenjenih domačim fraitonaricam (ob 17. uri), zatem bo s svojim programom nastopil Moped show, zvečer pa bo ples z ansamblom Venera.
Odbor ima prijavljenih tudi nekaj športnih prireditev. Tako bo 25. avgusta ob 14. uri turnir v malem nogometu za memorial Jožeta Benčiča v Krvavem potoku. Od 29.8. do 31.8. bo potekal mladinski rokometni turnir v Hrpeljah, 31.8. pa bo v Sežani košarkarski turnir za fante Kraškega zidarja. Pridni so tudi člani lovske družine Senožeče, ki marljivo gradijo svojo lovsko kočo v Dolenji vasi in jo nameravajo ob letošnjem prazniku sežanske občine predati v uporabo.
Poleg tega bo sežanski župan Ivan Vodopivec sprejel najboljše učence in športnike ter občane, ki živijo izven občine Sežana. Od 5. do 9. septembra bo potekala srednjeevropska literarna prireditev Vilenica '91.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi o vrsti aktualnih vprašanj, od enciklike do stanja onkraj meje
Jugoslavija: »Sem za priznanje avtonomij na najvišji ravni«
Slovenci v F-JK: »Stvari se premikajo«
Tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi je dobro poznana ugledna in vplivna osebnost tudi v naši narodnostni skupnosti. V primerjavi s svojim ne preveč priljubljenim predhodnikom je v očeh naših ljudi ponovno prevzel vlogo dušnega pastirja, ki svoje poslanstvo uresničuje na tem mešanem ozemlju, kjer se prepleta več kultur, predvsem pa na ozemlju, kjer prihajajo do izraza razni konflikti nacionalistične narave, ki nikakor ne koristijo splošnim interesom tega področja. Nasprotno, v zelo veliki meri mu tudi škodujejo. Gre sicer za problem, s katerim se naše mesto ubada že od povojnih let. V tej situaciji so tudi, na srečo, ljudje, ki jih ni malo na strani strpnega "drugega Trsta", ki želijo ta trenja ublažiti in jih s svojim delom in napori spremeniti v tvorno sožitje med skupnostima. Med temi je gotovo msgr. Bellomi.
Izhajajoč iz zadnje papeževe enciklike Centesimus Annus, ki med drugim obravnava vlogo človeka v družbi in torej odnose med ljudmi ter neposredno med tu živečima narodoma, smo msgr. Bellomiju, ob sodelovanju njegovega kanclerja gospoda Zupančiča, obenem dinamičnega in priljubljenega barkov-ljanskega župnika, zastavili nekaj aktualnih vprašanj, na katera je rade volje odgovoril in z njimi v bistvu izrazil željo, da bi se ne samo v duhu zadnje enciklike, ampak tudi splošne katoliške doktrine to vzdušje pomirilo v dobrobit obeh narodnosti in torej celotne tukajšnje skupnosti.
Msgr. Bellomi, smo sredi poletja, ko si mnogi, čeprav, na žalost, ne vsi, lahko privoščijo nekaj dni prostosti in počitka, pri morju ali v planinah, da si tako pridobijo nove energije in nato nadaljujejo svoje delo v civilni družbi. Prav problem dela je eno glavnih vprašanj v papeževi encikliki. Katera je po Vašem mnenju najvažnejša misel tega važnega dokumenta, s katerim se Cerkev obrača na družbo?
»Kar je osnova in kar predstavlja vodilno nit v encikliki Centesimus annus je korektno pojmovanje človekove osebnosti in njegove enotne vrednote. Človek ima važnejšo vlogo od Države in je važnejši od tržišča, zato ker ga je ustvaril Bog po svoji sliki in podobi. Etika vsake družbene stvarnosti se mora meriti na tem osnovnem pravilu: ves človek in vsi ljudje. Rešitve, ki postavljajo osebo pred vrsto socialnih odnosov, izničujejo subjektivnost posameznika kot tudi družbe: tako zmanjka svoboda, individualni interes je močno kompromitiran, politika postaja kot neka vrsta "sekularne religije", ki si dela utvaro, da bo zgradila paradiž na tem svetu.
Tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi
Papež odločno poudarja, da je glavna in osnovna napaka antropološkega značaja; gre torej za zgrešeno idejo o človeku, o njegovem dostojanstvu in o njegovih osnovnih pravicah: to je sukus dokumenta, s katerim se proslavlja sto let enciklike Rerum Novarum.«
Kljub vsem lepim besedam, vsebinsko tudi zelo pomenljivim, kot so na primer demokracija, padec komunizma in realnega socializma, smo pred številnimi težavami glede integracije Evrope, za ustvaritev velikega "naroda" brez notranjih razdorov. Katera je v tej optiki vloga katoličana?
»Večkulturna, večverska in več-rasna Evropa je negotova glede svoje usode, ker se razlogi enotnosti spoprijemajo z vztrajnimi faktorji razkola, zaprtosti in odklonitev. Katolicizem je lahko faktor enotnosti vsaj na dveh ravneh: na nivoju idej, glede "kakšne" enotnosti je treba načrtovati in glede metode, oziroma "kako" je do tega potrebno priti. Evangelijska poslanica vsebuje ljubezen in univerzalizem; in za odnose med narodi ponuja svobodo, spoštovanje in solidarnost. Jasno je, da krščanska tradicija kroži v krvi evropskega človeka: danes mora postati skupna zavest, sprejemljiva kultura, rast v humanosti, civilnost moralnih vrednot; in vse to predstavlja specifičen doprinos katoličana za izgradnjo »skupne evropske hiše.»
Komunizem je padel, kapitalistične teorije pa se istočasno malo krhajo? Kako se vsi ti problemi obravnavajo v encikliki?
»Enciklika jemlje na znanje propad "realnega socializma" in obenem ponovno poudarja pozitivnost avtentične teologije celovite osvoboditve človeka. In zaradi tega se sprašuje, ali je odgovor na vpraša-
nja človeka v kapitalizmu kot takem. Če se kapitalizem pojmuje kot ekonomski sistem, ki pripoznava vlogo podjetja, tržišča, zasebne lastnine in odgovornosti, ki sodijo zraven, za produktivna sredstva in proste človekove kreativnosti v gospodarskem sektorju, je odgovor gotovo pozitiven, čeprav bi bilo primerneje govoriti o "podjetniški ekonomiji" ali o "tržni ekonomiji" ali naravnost o "prosti ekonomiji".
Če pa kot kapitalizem pojmujemo sistem, v katerem svoboda na gospodarskem področju ni uokvirjena v trden političen kontekst, ki naj jo postavi v službo človekove integralne svobode in jo obravnava kot posebno dimenzijo te svobode, katere center je etične in verske narave, tedaj je naš odgovor odločno negativen.«
Katera bi morala biti po Vašem mnenju naloga vsakogar v tej vedno bolj sebični družbi, kjer vsakdo goji svoj vrtiček in kjer manjka solidarnost? Se Vam ne zdi, da skoraj nihče ne želi menjati ničesar, ker vsakdo brani svoje tudi majhne interese?
»Individualistična kultura preži vedno za vogalom in kot kaže, se skuša razširiti v oblikah zelo velikega suhoparnega egoizma. Razpoložljivost materialnih dobrin naredi tudi človeka materialista, trdega in neobčutljivega, kot je materija. Na tem nivoju mora priti prva reakcija predvsem z osebne strani. Od sistema ni mogoče zahtevati, da bi ne bil produktiven; v najvišji možni obliki pa je od njega treba zahtevati, da se raje zavzema za kvaliteto kot pa za kvantiteto. Potrebno pa je, da si mora posameznik prevzeti odgovornost, da se zoperstavi temu suženjstvu in da ga prelomi. Potrebno je vnesti in razvijati mentaliteto o koristnem izkoriščanju dobrin, spoštovanju dobrin, ki nam jih
nudi narava in da se zadovoljimo s tem, kar nam je potrebno in da zavrnemo tisto, ki nam je odvečno.«
Ali ima Cerkev recept, da razreši te probleme?
»Cerkev nima modelov, ki bi jih lahko predlagala. Ponuja kot neob-hodno potrebno idealno usmeritev lastne socialne doktrine, ki pripoznava pozitivnost tržišča in podjetja, obenem pa poudarja, da mora biti vse usmerjeno v dobrobit vseh nas.
Potem ko sta bili o vrženi kultura in praksa totalitarizma, Cerkev spoštuje sistem demokracije, ker zagotavlja partecipacijo prebivalstva pri političnih izbirah in zagotavlja prebivalcem možnost, da izvolijo svoje predstavnike, kot da jih nato nadzorujejo, kot tudi, da jih na miren način, kjer je to potrebo, zamenjajo.«
Slovenska narodnostna skupnost In njene še neizpolnjene pravice. Cerkev Furlanije-Julijske krajine in tudi Vi osebno, je zavzela zelo jasno stališče za pravično priznanje teh pravic. V zadnjem času pa je manjšina pred novimi zaostritvami raznih političnih sil glede njenih pričakovanj. Kako ocenjujete sedanje stanje na tem področju?
»Glede slovenske manjšine v naši deželi sem mnenja, da napredujemo po poti razumevanja do njenih pravic in z voljo, da se ji te pravice zagotovijo. To pa ne poteka po ravni poti, niti po poteh, ki bi bile brez ovir. Med nami obstajajo strahovi in zaprtosti, ki izvirajo iz zgodovinske preteklosti in tvegajo, da nas bodo izolirali v absurdno situacijo "zadnjega v vrsti", če že ne, tudi to se lahko zgodi, da nas bodo izključili iz procesa, ki je v teku o evropski integraciji in svetovne odprtosti.«
Ob koncu še vprašanje, ki ga Vam neradi zastavljamo. Gre za vprašanje, ki nas vseh žalosti. V mislih imamo dramatični položaj v Jugoslaviji. Kaj mislite o vsem tem kar se dogaja onkraj meje? In kaj si glede rešitve tega vprašanja želite?
»Jugoslavija je v kleščah drame, v katerih se prepletajo zahteve raznih narodnosti in katere zaključki so nepredvidljivi.
Jaz sem povsem prepričan, da gre rešitev teh problemov preko priznanja avtonomij na najvišji možni ravni. Želja vsake osebe, ki z ljubeznijo do sočloveka gleda na te dogodke, nima sploh potrebe, da bi jo formulirali: takoj naj se prenehata vojna in nasilje, stopiti je treba na pot dialoga, pogajanj in medsebojnega priznanja različnih etnij in njihovih pravic in naj se doseže mirno in konstruktivno sožitje.«
ALEKSANDER SIRK
Oktobra bo popis prebivalstva
Kako s rabo slovenščine pri izpolnjevanju pol?
Po desetih letih bo letos ponovno splošno ljudsko štetje, ki se bo odvijalo od 11. oktobra do 9. novembra. Slo bo za 13. splošni popis prebivalstva in stanovanj, istočasno pa bo izveden tudi 7. splošni popis industrije in storitev. Za zbiranje podatkov o prebivalstvu, stanovanjih, industrijskih dejavnostih in raznih storitvenih objektih so zadolžene posamezne občinske uprave.
V tem smislu so tudi občinske uprave v tržaški pokrajini razpisale javno selekcijo za popisovalce in objasnile način, kako bo popisovanje potekalo.
Občina Trst je tako že pred časom naznanila, da bo poslala vsem družinam in podjetjem posebno polo za zbiranje vseh podatkov, ki so potrebni tudi za programiranje gospodarskih dejavnosti in za reševanje socialnih vprašanj. Občina Trst bo za to delo "najela" 300 popisovalcev, ki bodo najprej razdelili pole in jih pozneje tudi dvignili po domovih in sedežih podjetji.
Tržaška občinska uprava je za popisovalce že razpisala izbirni natečaj in navedla osnovne pogoje. Popisovalci morajo izpolniti 18. leto starosti, imeti morajo tudi diplom0 višje srednje šole in biti fizično sposobni za takšno delo. Prošnje lahk° interesenti oddajo do sobote, 10. avgusta na občinskem uradu za statistiko na Trgu Granatieri št. 2 in sicer v drugem nadstropju tamkajšnje občinske palače. Kandidati bodo morali obiskovati štiridnevni tečaj 111 ob zaključku le tega položiti izpit.
Seveda se bodo tudi tokrat zastavila nekatera za Slovence pomembna vprašanja. Gre za problem rabe slovenščine in za to, če bodo lahk občani odgovarjali na vprašanja P° slovensko. Nekatere okoliške obel; ne so za to že poskrbele. Objavo smo na primer razpis natečaja Občine Dolina, kjer se od popisovale6 zahteva znanje slovenščine. Jasn pa je, da si tržaška občinska uprav s tem ne dela problemov, kot si j11* ne bo delala niti s popisnimi Pola. mi, saj o tem vprašanju v razpisu h niti besedice. Kljub temu pa ima) Slovenci pravno pravico do tega, 0 odgovarjamo v lastnem jeziku in tudi tisti Slovenci, ki živijo v tržask* občini. Očitno gre namreč za diskr1^ minanto, da bodo imeli Slovenci okoliških občinah možnost, da imaJ^ slovenskega sogovornika, v Trstu P te možnosti ne bo, oziroma prepu’ čena bo borbi posameznikov, kar J seveda absurdno. To namreč v m tvu pomeni, da upravne oblasti t mačijo občinske meje kot jezikovn^ in narodnostne meje znotraj iste P krajine, kjer je dokazano, da živi) Slovenci, in to povsod. To pom6^ da oblasti priznavajo svojim obe
nom različne pravice, oziroma
veli-
kemu delu jemljejo.
teh občanov pra
vic®
Kako se je v sadnjem šestmesečju gibala statistična kvivulja v občinah Zgonik, Repentabor in Devin-NabreziM
Skrajno omejena demografska gibanja
OBČINA ZGONIK
OBČINA REPENTABOR
Mesec	rojeni	mrtvi	priseljeni	izseljeni	Mesec	rojeni	mrtvi	priseljeni	izseljeni	Mesec	rojeni	mrtvi	priseljeni	iz
Januar	2	1	0	3	Januar	1	0	2	0	Januar	7 ,	14	24	
Februar	0	0	5	5	Februar	0	0	2	3	Februar	4	11	46	
Marec	2	2	19	5	Marec	1	0	1	3	Marec	3	18	26	
April	1	1	3	11	April	1	1	3	8	April	4	8	30	
Maj	0	1	13	8	Maj	2	1	9	1	Maj	5	9	37	
Junij	1	2	3	6	Junij	0	0	2	1	Junij	6	10	24	
SKUPNO	6	7	43	38	SKUPNO	5	2	19	16	SKUPNO	29	70	187	
OBČINA DEVIN—NABREŽINA
15
13 19 12
14
16
89
Število občanov 1. julija letos: 2.208
Število občanov 1. julija letos: 861
Število občanov 1. julija letos: 8.500
Kaže, da je občina Zgonik, vsaj kar se tiče sprememb v številu prebivalcev, med najstabilnejši v naši pokrajini. Prvega julija letos je štela zgoniška občina 2.208 prebivalcev, L januarja t.l. pa 2.204 prebivalcev. Zanimiv je podatek, da je ob popisu prebivalstva pred desetimi leti, to se pravi leta 1981, zgoniška občina štela 2.085 prebivalcev. Desetletni pozitivni saldo torej znese kar 123 enot. V tem obdobju se je torej prebivalstvo občine povečalo približno za 6 odstotkov. Na zgoniškem anagrafskem uradu so nas opozorili, da je ta pozitivni trend predvsem rezultat priseljevanja v občino, ob tem ne gre spregledati dejstva, da na območju občine živi kar nekaj družin kara-
binjerjev, finančnih stražnikov ter častnikov in podčastnikov vojske, ki se zaradi Svojega poklica večkrat selijo. Ta podatek potrjujejo tudi statistike iz prve polovice tega leta, ko se je rodilo šest novih občanov, sedem jih je umrlo, 33 ljudi pa se je preselilo v občino, medtem ko se je izselilo kar 38 občanov. Tudi v zgoniški občini so ženske, sicer za malo, v večini: občank je namreč 1.109, medtem ko je moških 1.099.
Geografsko najmanjša občina tržaške pokrajine je Repentabor. To velja tudi kar se tiče prebivalstva. V repentabrski občini je 1. julija letos živelo 861 ljudi, L januarja letos pa 855. Junija leta 1982 je občina štela
839 prebivalcev. V devetih letih se je torej prebivalstvo občine povečalo za borih 2,6 odstotka. Razveseljiv je podatek, da se je v prvi polovici letošnjega leta v občini rodilo šest otrok, medtem ko sta umrla samo dva vaščana.
Med slovenskimi »zgodovinskimi« občinami je nesporno narodnostno najbolp ogrožena prav občina Devin-Nabrežina. Zal ne razpolagamo s podatki, iz katerih bi bila razvidna narodna sestava prebivalstva. Vsekakor pa so podatki, s katerimi razpolagamo, nedvomno zanimivi. Prvega junija letos je v občini živelo 8.500 prebivalcev, od tega je bilo 4.188 moških (49,3 odstotka) in 4.312 žensk (50,7 odstotka). Na dan 1. januarja le-
štela
tos pa je devinsko-nabrežinska občina , 8.443 prebivalcev, pred petimi leti (1-J gv-arja 1986) je v občini bivalo 8.199 ljudi- ^
notoliko kot pred desetimi leti na dah „ decembra 1981. V petih letih se je tore]^ "0\j-
bivalstvo povečalo za 244 enot, v tena
v	• --ast P ,
dobju torej beležimo 3-odstotni P°r^gjStvU' bivalstva. To gre verjetno pripisati deJ ^ da je leta 1985 vstopil v veljavo novi 0 Q{\-ski regulacijski načrt. Bralce velja op ^$.0 ti, da s temi podatki obravnavamo^.^,
prebivalce s stalnim bivališčem v ali
medtem ko ne pridejo v poštev prebivalci hiš s stalnim bivališčem v jV) občinah, teh pa verjetno ni ravno m
v drug1*1

,Včeraj na sedežu Občine
Zupan Richetti in sindikati o novem statutu
Objavljen predlog gozdne uprave za devinsko-nabrezinsko občino
Stekel je postopek revizije hidrogeološke vinkulacije
Včeraj je bilo na sedežu tržaške bcinske uprave srečanje med županom Richettijem in sindikalnimi1 Predstavniki. Sindikalne orga-fUzacije so zastopali Mauri in Sos-p 2a CGIL, Kakovich, Batini in obbo za CISL ter Fuligno in uidigni za UIL. Predmet pogovo-a Je bil občinski statut.
Glede na dejstvo, da je bila dobritev novega občinskega sta-,u!a odložena" na poznejši čas, °cneje na obdobje, ko se bo ob-ovila jesenska dejavnost občin-Ke skupščine, so sindikalni pred-avniki poudarili nujnost, da je Potrebno v statut vnesti nekatere ^Premembe, izhajajoč iz ugotovit-ye' da nekatere potrebe niso bile celoti uresničene v osnutku sta-mta, ki sta ga pripravila posebna r.j?tovalska komisija in občinski
odbor.
Glede teh vprašanj je župan po-, vd razpoložljivost in pozornost Fede nekaterih problemov in pri ln Pripomnil, da garancija o pol-n|hVP^etenosti sindikatov v različ-srn ^azad upravnega življenja, ne r-e kompromitirati tistih Khrakte-in f vedjega naglega ukrepanja vn , kcionalnosti "odgovorov" na jPjmšanja. prebivalstva. Ti cilji, , oaja župan Richetti, so eno topnih vodil zakona štev. 142, in občinskega statuta.
Zupan Richetti je poleg tega da Va*oil sindikalne predstavnike, svoja stališča v podrobnostih Stjjredujej° pristojni komisiji za Se mt, ki se bo morala ponovno ca verjetno konec tega mese-g, a9 pa na začetku prihodnjega, P* svoj osnutek dokončno pri-o^.vda in ga nato dala v razpravo lnskemu svetu.
Od 1. julija je na devinsko-nabrežinskem županstvu javnosti na ogled predlog revizije področij, ki so v tej občini podvržena hidrogeološki vinkulaciji. Predlog je izdelalo Okrajno gozdno nadzorništvo iz Trsta, podpisal pa ga je njegov ravnatelj arh. Roberto Barocchi. Predlog bo javnosti na ogled vsega 90 dni, se pravi do konca septembra, dotlej pa ima vsakdo, ki to želi, možnost, da vloži pri občinskem tajništvu ugovore proti njemu. Ugovori bodo potem razobeše-ni na občinski oglasni deski za nadaljnje obdobje 90 dni in kdor bo želel, bo v tem roku lahko vložil protiugovore proti njim. Predlog z morebitnimi ugovori in protiugovori bo naposled romal na Deželno gozdno ravnateljstvo za dokončno odobritev.
Kaj je hidrogeološka vinkulacija in, še prej, da hidrogeološka vinkulacija sploh obstaja, navadni zemljani navadno zvemo, ko nameravamo kaj zgraditi. Na področjih, ki so podvržena tej omejitvi, je namreč potrebno za vsak gradbeni poseg doseči dovoljenje pristojnih uradov (v našem primeru dovoljenje Okrajnega goznega nadzorništva), zadevno prošnjo pa je treba opremiti z geološkim poročilom in v določenih primerih še z drugo dokumentacijo, kar vse znatno oteži postopek za dosego gradbenega dovoljenja, po drugi strani pa primerno »olajša« žepe tistih, ki nameravajo kaj graditi.
Kot ravnatelj Barocchi podrobno navaja v poročilu, ki je priloženo k predlogu za spremembo hidroge-ološkega režima v devinsko-nabrežinski občini, to vinkulacijo pravno urejajo kraljeva odloka 3267 iz leta 1923 in 1126 iz leta 1926 ter deželna zakona 22 iz leta 1982 in 38 iz leta 1986. Gre za omejitve, ki bi morale ščititi pred neprimernim človekovim poseganjem zlasti gozdove ter bolj ali manj hidrogeološko občutljiva oziroma nestabilna kmetijska in druga področja, v načelu pa ne bi smele veljati na hidrogeološko stabilnih področjih, kakor tudi ne na pozidanih in na tistih področjih, ki so podvržena intenzivnim urbanističnim spremembam.
Površine, ki so v devinsko-nabrežinski občini podvržene hidrogeološki vinkulaciji, so bile prvič in doslej edinkrat določene leta 1936. Odtlej so se razmere v njej znatno spremenile. Znatno so se povečala naseljena področja zlasti v spodnjem delu občine, zmanjšale so se obdelane površine in delno tudi gozdne, čeprav velja podčrtati, da je tu kot gozna povr-
šina mišljena tudi in predvsem malo obraščena gmajna. Prav zaradi teh globokih sprememb se je pojavila potreba po reviziji dosedanjega režima hidrogeološke vinkulacije.
Katere so torej temeljne značilnosti predloga Okrajnega gozdnega nadzorništva, ki je javnosti na ogled na devinsko-nabrežinskem županstvu? V njem je v glavnem predvideno skrčenje področij, ki naj bi v bodoče bila podvržena vinkulaciji. Točneje, izpod te omejitve naj bi rešili 397 hektarov, na novo pa naj bi jo uvedli na 72 hektarih. Vinkulacija bi tako veljala na 75 odstotkih devinsko-nabrežinskega občinskega ozemlja, medtem ko je doslej veljala na 82 odstotkih ozemlja, se pravi na 7 odstotkih več. V glavnem naj bi vinkulacijo odpravili na zazidljivih oziroma na že pozidanih površinah, uvedli pa naj bi jo v nekaterih predelih občine, v katerih je medtem zrasel gozd ali ki so se v zadnjih časih izkazali kot hidrogeološko posebno občutljivi oziroma nestabilni. Za podrobnejše ali natančnejše informacije se je seveda treba obrniti na pristojne urade gozdne uprave oziroma devin-sko-nabrežinske občine. Omenimo naj, da je na zadevnih zemljevidih in poročilih devinsko-nabrežin-sko občinsko ozemlje razdeljeno na šest katastrskih občin, in sicer na katastrske občine Medja vas, Mav-hinje, Slivno, Šempolaj, Devin in Nabrežina.
Kot sam ravnatelj Barocchi v svojem poročilu večkrat ugotavlja, je devinsko-nabrežinsko občinsko ozemlje — kot sicer večina kraške planote s hid-rogeološkega vidika v glavnem zelo stabilno. Hidrogeološka vinkulacija kljub temu velja v večini primerov zaradi splošnih predpisov gozdnočuvajske narave. To je seveda povsem v skladu z zakonom, a vprašati se velja, ali je to vinkulacijo primerno obdržati v tako obsežni meri tako v devinsko-nabrežinski kot v drugih kraških občinah, še zlasti če upoštevamo, da gre za območje, na katerem že tako veljajo številne druge omejitve, zlasti krajinske in naravovarstvene ter sploh urbanistične narave, tako da bi lahko že kar govorili o neki »vinkulacijski hipertrofiji«. Stvar je vredna širšega premisleka tudi zato, ker je predlog za revizijo hidrogeološkega režima v devinsko-nabrežinski občini, ki je zdaj na dnevnem redu, uvod v revizijo hidrogeološkega režima v celotnem tržaškem gozdnem okraju.	M.B.
Tudi kritični odmevi na petkove vladne ukrepe v podporo tržaškega in goriškega gospodarstva
p0(j Krepi, ki jih je vlada sprejela v petek v priZg?r° tržaškega in goriškega gospodarstva, So žetega od zaostritve jugoslovanske krize, VfJ^dmet številnih ocen in komentarjev, lo p at ie o tem objavil daljše tiskovno poročijo	tržaške pokrajinske uprave Da-
kor r°Zzoli. Po njegovem mnenju gre vseka-javp0a Pozitiven premik in zato se Crozzoli 9ovi Zahvaljuje vsem, ki so prispevali k nje-prep Uresničitvi, v prvi vrsti podtajniku pri vi^dstvu vlade Cristoforiju, predsedniku in p Andreottiju, podpredsedniku Martelliju co^tajniku pri zadkladnem ministrstvu Sac-v°2el »Potrebno pa bo rešiti še marsikateri ti tj'.’® Je pristavil predsednik Pokrajine, »zlas-sre£l‘ e: na katere smo pred dnevi opozorili na 0]u s Cristoforijem v Rimu. Sicer pa nam
tudi za reševanje še odprtih problemov vliva upanje enotnost, ki smo jo dosegli prek skupne akcije z Deželo in Občino med vsemi tržaškimi gospodarskimi in socialnimi silami v koordinaciji Pokrajine. (...) Gre predvsem za zapleteno situacijo, v katero je zabredel zakon za obmejna območja, zlasti njegova določila o finančnem »off-shoreu«, pa tudi vprašanje bencina po znižani ceni in vprašanje železniških prevozov.« Crozzoli je mnenja, da bi zaradi vsega tega bilo primerno, da bi se tržaška delegacija v kratkem sestala z zunanjim, zakladnim in finančnim ministrom.
Tudi predsednik združenja Unione dei commercianti Adalberto Donaggio je v izjavi za tisk opozoril na številne pereče probleme,
ki še čakajo na ustrezne rešitve. Poudaril je potrebo, da bi zavarovalnica SACE obnovila kritje za izvoze v Jugoslavijo, da bi fiskalizirali socialna bremena in da bi odobrili dopolnilno blagajno za zaposlene pri majhnih terciarnih podjetjih. Donaggio nadalje predvideva, da bo jugoslovanska kriza dolgotrajna, zaradi česar bi moral tržaški terciarni sektor razmišljati tudi in predvsem o potrebi po preustroju.
Kar kritično stališče pa je do vladnih ukrepov zavzel tržaški sindikat UIL. Po njegovi oceni ti ukrepi ne morejo nikakor koristiti stotinam delavcem, ki so že bili odpuščeni iz službe ali ki tvegajo, da se vsak čas znajdejo na ulici. Krajevne uprave in sama vlada bi po mnenju UIL morali pravočasno pomisliti tudi na te izredno hude primere.
1 'čeraj so jih dodelili mestnim redarjem
'onometri proti hrupu
'Aolif/ri vziutraj je odbornik za ^r°čil ^čine Trst Renzo Codarin jev p Poveljniku mestnih redar-for>omanCU ^ Ambrosiju tri nove >tierie e*re' ki bodo omogočili lih iriesj6 ^mPa v različnih predela tjj S° Povedali na srečanju, gre S° Sag1Z^einno natančne stroje, ki najmodernejše tehnologije. 4 l(ja]e jih dansko podjetje Bruel Pa j j f^T' stanejo pa (vsi trije sku-Prejjy. bilijonov lir. Fonometri so htititer"11 in Povezani na majhne Pa ij )e' ki zaznamujejo meritve 1° v ^esta, podatke pa pošiljajo*^ bralni računalnik, ki je v 9rafp n hitro predelati podatke Pojj Clle in drugačne oblike. ^ihin?6^ kodo tako omogočili ^Pstič Peharjem, da ugotavljajo najholj okužene mestne i Žiin ,ln se s svojim delom prirej e a ■ rza®ki KZE, ki je bila do-^Pstičltla' ki je redno merila ^tg n° onesnaženje v našem
gJP11 aparati bo delala po-xPa mestnih redarjev, ki Vključuje tečaje za up-tako natančnih in kom-
pliciranih naprav. Naj zapišemo, da fonometri omogočajo sprotno statistično obdelavo in s tem lahko ugotovijo tudi vire akustičnega onesnaževanja. Skratka, redarji bodo lahko merili moč hrupa, obenem pa ugotovili, od kod ta hrup prihaja. Kot je naglasil odbornik Codarin, bo Občina Trst lahko opravila dokaj natančno analizo najbolj hrupnih predelov in ugotovila, kateri so najmočnejši izvori onesnaženja. Le s takšno, podrobno analizo bo lahko tržaška občinska uprava tudi konkretno ukrepala in ublažila akustično onesnaženje, ki je v našem mestu že doseglo nevarne stopnje.
Vsekakor so fonometri tehnološka pridobitev, ki bo omogočila učinkovitejši boj proti hrupu, saj je očitno, da bi se lahko tudi v Trstu marsikaj uredilo, saj je mnogokrat hrup odvisen od malomarnosti ljudi. Pomislimo samo, kakšen hrup lahko povzroči na primer motorno vozilo s predelano izpušno cevjo, ki pomeni za marsikaterega mladostnika "obvezno" opremo malega mopeda.
V	Trstu so v petek izvolili že drugo najlepše dekle leta
Trst ima letos dve najlepši dekleti, saj so v našem mestu izvedli kar dva natečaja za lepotico leta. Prvi natečaj je bil "Miss Tergeste", drugi pa "Miss Trieste", ki se je odvijal predsinočnjem v grljanskem nočnem lokalu "Princeps". Tokrat je zmagala 15-letna Elisabetta Cor-mio, ki se je uvrstila med 25 kandidatk potom "fotoreferenduma", ki ga je razpisal tržaški dnevnik "II Piccolo".
Zmagovalka je črnolasa deklica, ki je visoka 178 centimetrov in ki sta ji všeč glasba in odbojka. Elisabetta se bo lahko konec septembra udeležila tekmovanja "Kraljica sveta", ki bo nekje v Aziji. Razlika med siglama Tergeste in Trieste je namreč v tem, da ima Miss Tergeste možnost, da kandidira za najlepšo v naši deželi, in če zmaga, za najlepšo v Italiji. Miss Trieste pa bo odpotovala v Azijo, saj je med drugim tudi premlada, da bi se lahko udeležila raznih selekcij za Miss Italia. Skratka, najlepši Tržačanki čakata dve različni poti, zanimivo pa je, da so na podlagi fotografij, ki jih je objavil Piccolo, bralci časopisa nagradili 20-letno uradnico Romino Valentini.
Kandidatke za naslov "Miss Trieste" so se v Grljanu predstavile občinstvu pod rahlim dežjem, po odru pa so se "sprehodile" dvakrat: prvič v bikiniju, drugič pa v večerni obleki, kot to zahtevajo pravila.
■ Tržaška obmejna policija je na mejnem prehodu Fernetiči prestregla pet oseb, ki so skušale preko meje prepeljati dva mercedesa, ki sta bila, kot se je izkazalo, ukradena. Gre za vozili precejšnje vrednosti, katerima so zamenjali evidenčne tablice in ponaredili dokumente. Štiri osebe je policija aretirala, peto pa so prijavili sodnim oblastem. Policija ni javila ne imen aretiranih ne prijavljenega, mercedesa pa bodo vrnili njihovim lastnikom.
V	zvezi z dogodkom oziroma poskusi prepeljevanja preko meje ukradenih avtomobilov se raziskave še nadaljujejo, saj gre za zelo obsežno razpredeno mrežo kraje in preprodajanja dragih avtomobilov. V raziskavah, ki jih koordinirajo sodne oblasti, sodelujejo tudi nemška in francoska policija, z italijanske strani pa Interpol notranjega ministrstva.
Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspedit (tel. 040/7796331 vsak dan razen nedelj, od 13. do 17. ure) o spremembi naslova vsaj štiri dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
ZAHVALA
Ganjen ob tolikih izrazih sožalja in prijateljstva ob izgubi moje drage mame in none
Lojzke Taučar vd. Godnik
se toplo zahvaljujem barkovljanskemu g. župniku Eliu in somaševalcu g'. Šuligoju za tople besede ter MePZ M. Pertot.
Posebna zahvala naj gre Domu upokojencev v Sežani, ljubeznivi sestri Mileni, osebju IV. nadstropja doma ter gospe Kukanji. Hvala darovalcem cvetja in v dobrodelne namene.
Sin Edi z družino
Trst, 4. avgusta 1991
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Pepija Škabarja
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala openskemu župniku g. Žerjalu.
SVOJCI
Opčine, Vrhpolje, 4. avgusta 1991
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Alme Furlan vd. Čok
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Živcu, sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 4. avgusta 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Ninija Rupla
SVOJCI
Prosek, 4. avgusta 1991
Uslužbenci in odbor Društvene prodajalne na Opčinah izrekajo občuteno sožalje Lidiji Hrovatin ob prerani smrti brata Leopolda.
PD Kolonkovec izreka iskreno sožalje družini Bossi ob smrti dragega sina Giuliana.
31.7.1986	31.7.1991
Ob peti obletnici smrti
dr. Draga Martelanca
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Jožica ter nečakinje Majda, Dora in Lidija
Trst, Ljubljana, Dimitrov, 4. avgusta 1991
Zgoniška občina prireja letovanja
za starejše občane
Zgoniška občinska uprava prireja od 16. do 23. septembra letovanje za starejše občane v kraju Recoaro Terme blizu Vicenze. Obenem obvešča, da se lahko na osnovi dogovora z občinama De-vin-Nabrežina in Repentabor prebivalci s stalnim bivališčem v zgo-niški občini udeležijo tudi poletnih letovanj, ki ju organizirata omenjeni občini, in sicer v kraju Fontecchio Terme - Citta di Cas-tello pri Perugii od 30. septembra do 14. oktobra ali pa v Bibioneju (Benetke) od 1. do 8. septembra. Odstotek, ki ga bo zgoniška občina prispevala za kritje predvidenih stroškov, bo enak ne glede na izbrani kraj letovanja. Morebitno razliko v ceni bo vsak udeleženec doplačal sam.
Za morebitne dodatne informacije in prijave na letovanje se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo od jutri do 20 avgusta vsak dan od 8. do 14. ure.
Umrla je Barkovljanka Alojzija Tavčar Godnik
V sredo so v Barko vij ah pokopali domačinko Alojzijo Tav-čar-Godnik.
Pogreba se je udeležila velika množica domačinov, na grobu pa ji je zapel tudi domači mešani zbor Milan Pertot, ki ga vodi Aleksandra Pertot.
Pokojnica se je rodila v Barkov-ljah leta 1909. Ker pa je že zgodaj izgubila svoje starše, jo je vzel k sebi njen nono v Vipavo, kjer je živela do svojega 18. leta. Nato pa se je ponovno vrnila v svoj rojstni kraj, kjer se je poročila z Godnikom, doma iz Komna in mu rodila sina Edija.
Tako kot sin Edi, je bila tudi pokojnica močno navezana na domače društvo, na prireditve, ki so tu potekale, nasploh na življenje in delovanje Slovencev v tem tržaškem predmestju.
Tako tiho, kot je živela, je tudi odšla. Za njo pa ostaja spomin na dobro mater in zavedno Slovenko. Sinu Ediju in družini tudi naše sožalje. (ni)
K D RDEČA ZVEZDA odsek SAZGO
1. PRAZNIK SAZGO
v ZGONIKU
Danes, 4. avgusta, ob 17. uri — otvoritev, turnir v veseli odbojki; od 21. do 24. ure ples z ansamblom Happy Day.
TPK SIRENA prireja danes in jutri običajno
KALAMARADO
na društvenem pomorskem sedežu (barkolanski nasip)
Ob domači kapljici in dobri jedači bodo poskrbeli za prijetno vzdušje:
danes, 4. avgusta — ansambel Lords.
VABLJENI!
KD J. Rapotec - Prebeneg
vabi na
TRADICIONALNO VAŠKO ŠAGRO
danes ples z ansamblom L. FURLANA ob 1830 koncert PIHALNEGA ORKESTRA BREG jutri, ples z ansamblom HAPPV DAV
VRTNA VESELICA
KRVODAJALSKA SEKCIJA Devin — Nabrežina
priredi danes, 3. in jutri, 4. avgusta
v Nabrežini na športnem igrišču Sokola
»PRAZNIK KRVODAJALCA
Ples z ansamblom »Slim band« Danes, ob 21.30 nastop tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata.
OBVESTILO ANSAMBLA HAPPV DAV
Zaradi odpadlih nastopov v Ses-ljanu ima ansambel HAPPV DAV še
tri proste termine: 16., 17. in 18. avgusta.
Organizatorje in morebitne zainteresirane vabimo, da nam telefonirajo vsak dan od 17. do 18. ure na št. 291367.
čestitke
Danes praznuje naša draga mama in nona BERTA 70 let. Še na mnoga leta ji kličemo vsi, ki jo imamo radi, predvsem pa Breda, Mojca in Matjaž.
s plesom
danes, 3. in jutri, 4. avgusta
na vrtu Gospodarske zadruge
v BAZOVICI
od 18. ure dalje specialitete na žaru, sladice in dobra kapljica.
Za prijetno razpoloženje bo igral ansambel »ZVEZDE«
VABI ŠZ SLOGA
Čisti izkupiček je namenjen športnemu delovanju društva.
FC PRIMORJE
ŠAGRA
na Proseku
Igra ansambel POMLAD danes, 4. avgusta
Berite
»Novi Matajur«
___________gledališča________________
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S.
Miramarski park - Luči in zvoki
V torek, ob 21.00 (v angleščini) in ob 22.15 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI.
Ponovitve si sledijo vsak torek (ob 21.00 v angleščini in ob 22.15 v italijanščini), četrtek (ob 21.00 v nemščini in ob 22.15 v italijanščini) ter ob sobotah (ob 21.00 in ob 22.15 v italijanščini).
»La sera del di di festa«
Nocoj, ob 21. uri bosta v Ul. Caboro pri Torcucherni nastopila glasbena skupina GWENC'HLAN z irsko in keltsko glasbo ter FRANK CADILLAC z vrsto igric in čarovnij pod naslovom »L'inven-tagiochi«.
razna obvestila
ANPI—VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi v avgustu zaprti zaradi počitnic.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta.
Sindicat CGIL v Nabrežini obvešča, da bo urnik patronata INČA—SPI v mesecu avgustu ob torkih od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 15. do 17. ure.
Sklad Mitja Čuk - Vpisovanje za poletno središče se bo vršilo jutri, 5. t. m. med 8. in 14. uro v uradu v Narodni ul 126.
Z delovno - družabnim večerom so člani Fotokrožka Trst 80 "zaprli" društveni sedež. Običajnim prijateljem sporoča, da bo prvi sestanek v petek, 6. septembra; prirediteljem sejmov in šager pa želi lepo vreme in prazne hladilnike.
kino
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Dick Tracy, r.-i. W. Beatty, i. Madon-na, A. Pacino.
EKCELSIOR - Zaprto.
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Reanimator
2, D
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Schegge di follia, i. C. Slater, W. Ryder, D NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Nikita, r.
Luc Besson, i. Anne Parillaud, □ NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Clo-
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 Un poliziotto alle elementari. Jutri: Cartoline dallin-ferno.
EDEN - 15.00, 22.00 L'uccellone, porn.,
na
CAPITOL - 17.00, 22.00 Suore in tuga, kom.	c
LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Le prestazioni di una signora rispettabile, porn.
Jutri: Mary e Shelley, due porcone bagnate, porn, D D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D D
včeraj - danes
Po Radiu Trst A danes oddaja o taboru RMV
Radio Trst A bo danes ob 12. uri v oddaji »Na počitnice« objavil reportažo s taborjenja članov taborniške organizacije Rodu modrega vala, ki so se letos mudili v Zamli-nu pri Stolvici v Dolini Rezije. Skupaj s taborniki so teden dni preživeli v Reziji tudi Rdeči skavti iz Moskve, ki so bili že pred taborjenjem gostje goriških in tržaških tabornikov. Sklenila so se tako nova prijateljstva in vezi.
Ponovitev oddaje na valovih radia Trst A bo v sredo ob 18.10.
Dr. MIRAN DOLHAR sporoča, da je nova telefonska številka v zobni ambulanti - Ul V. da Feltre 1
396411
Ambulanta je odprta preko poletja.
Danes, NEDELJA, 4. avgusta 1991
JANEZ
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob 00.16 in zatone ob 15.26.
Jutri, PONEDELJEK, 5. avgusta 1991
MARIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.54 najvišja -4 cm, ob 8.15 najnižja -4 cm, ob 16.44 najvišja 31 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.07 najnižja -34 cm, ob 8.35 najvišja 8 cm, ob 12.07 najnižja 3 cm, ob 18.23 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1010,5 mb rahlo raste, veter 5 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nadia Maria Fabiano, Valentina Beganovic, Anna Suttora, Ste-fania Bucconi, Francesca Adovasio, Mat-tja Polli, Nicolo DelLAntonia, Maurizio Stanaj.
UMRLI SO: 87-letna Lucilla Grandis, 88-letna Anna Zadeu, 79-letna Ascarina Migliaretta, 62-letni Claudio Leschiutta, 44-letni Giuliano Bossi, 66-letni Silvano Gulli, 88-letni Salvatore Orlando.
SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 4. avgusta 1991
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Liberta 6, Ul. Soncini 179 (Ške-denj), Istrska ulica 18, Bazovica.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. Soncini 179 (Skedenj) (tel. 816296).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Liberta 6, Ul. Soncini 179 (Ške-denj), Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 726265).
Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. avgusta 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX septembra 4 (tel. 371677), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX septembra 4, Ul. delLOrologio 6, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primre.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. delLOrologio 6 (tel. 300605).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	55	6	46	59	37
CAGLIARI	29	74	18	65	77
FIRENCE	23	87	17	62	58
GENOVA	21	85	12	67	1
MILAN	9	36	49	54	3
NEAPELJ	16	78	71	5	33
PALERMO	59	40	50	80	48
RIM	86	57	15	87	1
TURIN	77	15	76	89	7
BENETKE	24	20 ENALOTTO		16	33	19
XII	1 KVOTE:	I 1	X	2	2	1 2	X
12	82.305.000.—
H	1.851.000.—
10	168.000.—
Naši proizvodi trajajo dalj časa
NAJPRIMERNEJŠI ČAS PO
NAJUGODNEJŠIH CENAH ZA NABAVO TEKOČEGA GORIVA
PETROLCHIMICA
ADRIATICA
PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
MAZIVNA OLJA ZA VSE VRSTE MOTORJEV
Prodaja na debelo in na drobno
TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400
#
informacije SIP uporabnikom v/////////////^
i	%
w	Družba SIP obvešča, da bo jutri, 5. avgusta, menjala telefon-	%
Ns	sko številko naročnikom v Trstu, katerih številka se začne s	Z.
w	62, 64, 68, 69. Interesenti so že bili obveščeni.	V/.
M

Za te nove številke, ki so že objavljene v telefonskem imeniku 1991/92, bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo obveščala o spremembi telefonske številke vse, ki bodo klicali stare številke.
GRUPPO IRI ŠTET
Societa /taliana per TEsercuio 'Z/ de!le Telecomunicaiioni p.a.

Izšla je
MLADIKA št. 7
•	za samostojno slovensko državo
•	fotokronika osamosvojitve
•	in druga bogata vsebina
razne prireditve
ŠD Union organizira »Poletni praznik« v Podlonjerju pri Ljudskem domu; ples in eno—gastronomski kioski vsako soboto in nedeljo do 11. avgusta. Sodelujejo Mara, Neva, Cesare in drugi glasbeniki: razna tekmovanja in družabne igre. v primeru slabega vremena bo prireditev v stavbi.
Danes In jutri bo šagra v Vrhpoljah-Zabavali vas bodo danes ansambel Slovenija in jutri ansambel Bonton. Za jedačo in pijačo preskrbljeno.
___________razstave_______________
V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L-OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. t. niso na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik-vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih).
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarke CLAUDIH RAZE in kipar]3 GIORGIA BENEDETTIJA. Urnik: 9-1* 16-19, obepraznikih zaprto.
3
mali oglasi
i« EDI IIOBIll
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
PRODAM gorsko kolo (mountain bike) v odličnem stanju po ugodni ceni. Telefon 040/412997
PRODAM seat ibiza 1988, 31.000 km.
cena po dogovoru. Tel. (040) 822877. IŠČEM HIŠO z zemljiščem približna 2000 kv.m površine v Sloveniji v bhzl_ ni meje na območju od Jamelj do La zareta. Telefonirati v italijanščini na 993940—573372 (Italija) od 12. do 14- in od 20. do 21. ure.	v
IŠČEM v najem mahjno stanovanje okolici Proseka, Opčin ali Križa, Prl merno za eno osebo. Tel. št. 410404.	,
NUJNO iščem knjige za tretji razre DTTZ Žiga Zois. Tel. 213282. SLOVENSKI ZBIRALEC kupuje star razglednice, Tel. št. (040) 55548 - Adn no.	,
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije fizike in angleščine ter kemični 1 ženir nudi lekcije kemije, maternah in fizike. Tel. 229234.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija)
Istrska ulica
(nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202)
IP
Trg Valmaura Devin -
Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7
API
Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
cesta
OČES-

nedeljski televizijski in radijski sporedi
ilpiiiHliiiiiiliij!!
RAI 1
30 Nadaljevanka: Ritorno a 8.3n 5ndeshead
9.00	f,lsanka: Hallo Kitty 10 oo varietS: Disney Club
l!00MaTakOVSVet lofc Nabožna i
	{ RAI 2	RAI3	| ff' TV Slovenija 1	I C®*) TV Koper
13.30 Dn6na linija 14.00 vevnik
H.to pariete: Fortunissima
oddaja
, . astična nedelja -'no, gledališče, variete n ‘ilm: Spettacolo di vari-?;.a (glas., ZDA 1953, r. 'ncente Minnelli, i. Fred
I6.O5	pS^a*re' Cyd Charisse)
La bottega del caf-
18.15	v . Tino Buazzelli)
19,50	variete: Fantastico 84
20.40	Tv in dnevnik
v film: I giorni dell'ato-, *a (dram., ZDA 1989, r. • 5argent, i. Brian Denne-
22.15	ki' L del»
koncert: Omaggio a Pip-
23.15	8° Di Stefano
“Portna nedelja, vmes EP
24.00	L. bolu Halia-SZ
8.3o	c ■ ,Cni dnevnik in vreme l jn: Marlovve indaga (kr>m., VB 1978, r. M. Wm-r' -■ Robert Mitchum)
Y~-Sanales
7-oonT~—
Ri-3!ijzanke: La famiglia “tadford, 8.00 Simon Tem-
10.00	p.ar' 9°0 Bonanza
dll|am:. La leggenda delle dne otta (dram., ZDA 1980, ran1? Goddard, i. Chris Sa-
12.00	N"don)
r lzanka: Infermiere a
12.55	pOS Angeles
13.00	panale 5 News
Surer'
ch‘™: Awentura a Valle-Joh Jkom" ZDA 1938, r.
“«oiso£H”4)s“n
'3,45 Va?Zanka: Baby Boom n30 c?le,te:Rivediamoli '9-35 K3nale5News 2q-30 Fiim1Z~nka: Due come noi čiri: n . rget - Scuola omi-
thurlnnm'ZDA1985'r-Ar-
kinan i?n' k Gene Hac-
22.55	Nan ,MattDHlon)
7-) "Mk1Zanka: 11 ritorno di j?5 Canfll10? impossibile"
> Afon ?5News ?'35 Namaln?:Cortina91
35 ProqrZaamka: Spy Force 9 ami non stop
7.30	Nanizanke in risanke
9.30	Glasbeni prostor - Poklon Vivaldiju
10.25	Film: Caffe viennese (kom., Avstrija 1940, r. G. Van Bolvary, i. Hans Mo-ser)
12.00	Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Vremenska napoved
13.35	Film: Papa diventa nonno (kom., ZDA 1951, r. Vincente Minnelli, i. Spencer Tracy)
15.00	Dok.: Replay Show
16.00	Šport: SP v superbikeu
17.05	Popoldan s Cantagirom
(vodita Gianfranco Agus, Pino D'Angid)
19.20	Aktualno: Cinemaragazzi
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Nedeljski športni pregled
20.30	Nanizanka: Beautiful
21.35	Novi Cantagiro '91 (vodi Gabriella Carlucci)
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Rubrika o židovski kulturi
0.05 Umbria jazz 91
0.50 TV film: Gamma (dram., It. 1975, r. Salvatore Norita, i. Giulio Brogi, 1. del)
11.55	Koncerti RAI 3
11.35	Film: II giovane leone (kom., It.-Fr. 1959, r. John Berry, i. Alberto Sordi)
13.00	Šport: SP v superbikeu
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Drobci
15.00	Tenis: Turnir ATP (finale)
17.30	Film: Sherlock Holmes -Terrore nella notte (krim., ZDA 1946, r. Ray W. Neill, i. Basil Rathbone)
18.35	Rubrika: Domenica gol
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Koncert: Lo spettacolo in confidenza - s Frances-com De Gergorijem
20.30	Film: Ulisse (pust., It. 1954, r. Mario Camerini, i. Kirk Douglas, Silvana Mangano)
22.10	Nanizanka: I professionals - Un tuffo nel fiume
23.00	Nočni dnevnik - On the road
23.30	Vremenska napoved
23.35	Film: La vendetta del gangster (krim., ZDA 1961, r. Samuel Fuller, i. Cliff Robertson, Dolores Dorn)
8.50	Video strani
9.00	Otroška matineja: Živ Žav, 9.55 nanizanka Nevarni zaliv
10.25	Dokumentarec: V znamenju zvezd - Tehtnica
10.55	Domači ansambli
11.25	Umetnostni vodnik Slovenije: Gospa Sveta
13.25	Nadaljevanka: Beg
15.00	Sova (pon.), nanizanka Na zdravje!, nadaljevanka Vojna in spomin
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Robin Hood iz El Dorada (pust., ZDA 1936, r. VVilliam VVellman)
18.35	Glasbena oddaja: Kdo je morje
19.00	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nanizanka: Mali oglasi -Mojstra (A. Marodič)
21.00	Zdravo
22.20	Dnevnik, šport in vreme
22.40	Nočni program Sova,
vmes nanizanka Polna hiša in nadaljevanka Usodni privid (ZDA 1984)
23.50	Video strani
17.30 19.00 19.25
19.30
20.30
22.05
22.15
23.00
Športni pregled TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanka La regina dei mille anni in nanizanka La guerra di Tom Grattan Film: Black box affair II mondo trema (krim., It,-Šp. 1966, r. James Harris, i. Craig Hill, Teresa Gim-pera)
TVD Novice
Nanizanka: Fantasilandia Športna oddaja
L4E
TV Slovenija 2
18.00	Satelitski programi - poskusni prenosi
19.05	Da ne bi bolelo: Vi in vaša alergija
19.30	Dnevnik HTV
20.00	Dokumentarec: Svet narave - Netopirji potrebujejo prijatelje
20.50	Film: Skrjančki na vrvici (ČSFR 1970, r. Jiri Men-zel, i. Rudolf Hrušinsky, Vaclav Neckar)
22.20	Vutel
RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00	Nabožna oddaja: Jutrišnji svet
8.30	Nadaljevanki: Primavera (i. Gigi Zanchetta), 9.45 Stellina
11.00	Film: L'idolo di Broadway (kom., ZDA 1938, r. Irving Cummings, i. Shirley Tem-ple, Ggeorge Murphy, Jimmy Durante)
12.30	Nanizanki: I Jefferson,
13.00	Love Boat - Crociera in Egitto
14.00	Nadaljevanke: Manuela (i. Greda Colmenares), 16.00 Riviera (i. Henri Serre),
18.00	Senora, 18.45 Cristal (i. Jeannette Rodriguez)
20.30	Nadaljevanka: Marilena (i. Manuel Carillo), vmes (17.55) vesti
21.25	Variete: Simpaticissima (vodi Jerry Scotti)
23.55	Aktualno: Noč Oskarejev 91 (vodi Paolo Bonolis)
2.55	Nanizanki: Love Boat - La seconda crociera, 3.45 Qu-incy - Momento critico
4.35	Kviza: Per la strada, 5.00 Babilonia
5.25	Film: L'idolo di Broadway
6.40	Programi non stop
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.05	Nanizanki: SuperVicky - II detersivo portentoso, 10.45 Riptide - L’inguaribile ro-mantico
11.45	Odprti studio
12.00	Športni oddaji: Calcio d'e-state, 13.00 Grand Prix (vodi Andrea De Adamich)
14.00	Nanizanka: Adam 12
14.45	Nogomet: Londonski turnir, finale za 3. in 4. mesto,
16.45	finale za 1. in 2. mesto
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: A-Team - Ac-qua nel deserto (i. George Peppard)
20.00	Varieteja: Mai dire banzai (igre Made in Japan), 20.30 Drive in story (nastopajo Enzo Beruschi, Carmen Russo, Ezio Greggio)
22.00	Nogomet: Reggiana-Milan (prijateljska tekma)
24.00	Variete: Playboy Show
0.30 Odprti studio
1.00	Nogomet: finale turnirja v Londonu (pon.)
3.00	Nanizanki: A-Team in Su-perVicky
4.30	Programi non stop
13.00	Mozartovi koncerti
14.00	Film: Attenti a guella paz-za Rolls-Royce (kom., VB 1980, r-i. Ron Howard)
15.30	Film: Li chiamavano i tre moschettieri... invece era-no guattro (kom., It. 1973, r. S. Amadio, i. Tony Ken-dall})
17.00	Film: La saga dei pionieri (vestern, ZDA 1947, r. Joseph Kane, i. W. Elliot)
18.30	Aktualno: Rafting
19.30	Variete: Emozioni nel blu
20.30	Film: Ponzio Pilato (zgod., 1961, r. Irving Rapper, i. Jean Marais, J. Crain)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: Gli italiani e le don-ne (kom., It. 1962, r. M. Gi-rolami, i. Aldo Fabrizi)
15.15	Šport: Beach Volley
17.30	Film: Una strana coppia (vestern, ZDA 1974, r. Burt Kennedy, i. Lou Gossett)
19.00	Nanizanka: Automan
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualnosti: In onda
22.00	Turistični napotki: P...as-saggio a Amsterdam
22.30	Film: El (dram., Meh. 1952, r. Luis Bunuel, i. Arturo de Cordova)
0.30 Aktualno: Galileo
TELEFRIULI
TMC
9.00	Telefriuli non stop
14.00	Film: Addio, Mr. Chips! (dram., ZDA 1939, i. Robert Donat)
16.00	Nanizanke: Hallo Witch,
18.00	S.O.S. Polizia, Stazio-ne di servizio
19.30	Športne vesti
20.30	Film: Amore in fuga (kom., ZDA 1985, i. Stephanie Zimbalist)
22.30	Športne vesti
23.00	Nanizanka: Shannon
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Šport: SP v superbikeu
13.20	Film: Pugno proibito (glas., ZDA 1962, r. Phil Karlson, i. Elvis Presley)
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevniki 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ko zorijo jagode; 10.30 Soft mušic; 11.00 Iz preteklosti v sedanjost; 11.05 Glasbeni pot-puri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.40 Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nedeljsko popoldne: Satirični kabaret 1991 (z Borisom Kobalom in Sergejem Verčem); 14.40 Orkestri; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Melodije; 16.00 Koncert dekliškega in MPZ Igo Grudenv spomin na Sergija Radoviča; 17.00 Radijski oder: V labirintu; 18.00 Glasbeni sprehodi; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.00	Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Reportaža na kratko; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Aktualno Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.00 Nedeljski športni pregled in rezultati;
16.30	Made in Italy; 17.00 Šport; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Z vami; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Tropicana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Športni pregled; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah.


ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
!>____________________________________________________
C RAI 2	RAI 3		^ TV Slovenija 1		(*P) TV Koper
0,00 Film JnVanka: Davinia Fr. jg3s conflitto (dram., h ,, 9uy, ; A r\ Leonide Mo-
123q to	' Gcchio al bigliet-
l< 0n Dhevmk H9nora in 9iall° '°° Film n 'tn m‘nute R°vere L9enerale Della R°berto(Rram ' U' 1959' r.
jblS^DeSkaf ' L Vit"
17,30 Cum:Poletni Big
is is na zgod?tarec: Nenavad-35 Nad9od°vina Italije
19.40	(91 dri?6'3 delle si"
0,40 Fii^in dnevnik
2Da 1978nC?n one (fant.,
fes°‘"Afe"
,5° FUtnnka opolnoči
7^ket deUa7ald0 Per O S?A 1970 r rS?9 (krim--^!^dTayto*ertclou-
'-»fepE
Storia
7.30	Male in velike zgodbe
9.15	Rubrika o protestantizmu
9.45	Ena rastlina na dan
10.05	Film: L'avventuriera (dram., Fr. 1938, r. Leo Jo-annon, i. E. Feuillere)
11.40	Nanizanka: Lassie
12.10	Nadaljevanka: La clinica della Foresta nera
13.00	Dnevnik in vreme
13.35	Variete: Videocomic
13.45	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara
15.05	Variete: Gazebo
16.05	Film: Scuola di spie (krim., ZDA 1958, r. Levvis Gilbert, i. Virginia McKenna), vmes vesti
18.05	Variete: ... e 1'ultimo chiu-da la porta
18.30	Vesti in Šport
18.45	Nanizanka: Hill Street
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: L'ispettore Derrick -La carta su cui puntare
21.35	Opera: Macbeth (G. Verdi, dir. Riccardo Chailly), vmes (23.20) dnevnik
0.15 Vreme, vesti in horoskop 0.25 Film: Cow boy dilettante (kom., ZDA 1938, r. George B. Seitz)
12.30	Film: Amazzoni bianche (kom., It. 1936, r. Gennaro Righelli, i. Paola Barbara, Enrico Viarisio, Luisa Fe-rida)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Sodobni mit: G len Gould igra Beethovnove skladbe
15.00	Šport: Tvvirling, 16.00 balinanje
16.30	Drobci
17.00	Film: Lo schiaffo (pust., ZDA 1932, r. Victor Fleming, i. Jean Harlowe, Clark Gable)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci barvnega radia
20.00	BlobCartoon
20.30	Oddaja o živalih: Nella vecchia fattoria (vodi Giorgio Celli)
22.25	Dnevnik
22.30	Nanizanka: I Professionals - L ultima missione
23.25	Dnevnik in Meteo 3
0.15 Film: Lola Darling (kom., ZDA 1986, r. Špike Lee, i. Tracy Camilla Johns, Redmond Hicks)
8.50
9.00
10.20
15.10
16.40
17.55
18.00
18.05
18.35
19.05 19.20
19.30 19.50 20.00
21.30
22.05 22.25
23.05
0.15
Video strani
Mozaik. Igrajmo se gledališče: Dramatika ni več neznanka, 9.30 Da ne bi bolelo - Vi in vaša alergija, 9.50 Mladinski pevski festival Celje 89 Video strani Zdravo (pon.)
Sova (pon.), vmes nanizanki Polna hiša in Usodni privid
Poslovne informacije Dnevnik
Mozaik ( ponovitev): Utrip, 18.20 Zrcalo tedna Spored za otroke in mlade: Knjižna novost - Odprta knjiga, 18.50 Radovedni Taček - Goba Risanka TV okno Dnevnik
Vremenska napoved TV film: Krizno obdobje (Franci Slak)
Nazaj k naravi - Trekking . Dnevnik in vreme 400 let slovenske glasbe Sova, vmes nan. Simpsonovi in Usodni privid Video strani
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanka La regina dei mille anni
20.10	Glasbena oddaja: Super-pass (vodi Art De Rosa)
20.40	Poletna oddaja: Capodi-stria per amica
21.10	Dokumenti: Magija plesa
21.40	Športni dokumentarec
22.10	TVD Novice
22.20	Nanizanka: Fantasilandia
23.10	Športna rubrika
|	TV Slovenija 2
18.30	Satelitski programi
19.30	TV dnevnik Koper-Capodistria
20.00	Žarišče
20.30	Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana
21.30	Po sledeh napredka
21.30	Rezervirano za šanson:
Rogaška 90 (2. del)
23.15	Reportaža z Otočca: Beach volley
23.55	Vutel
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00 Nadaljevanke: Riviera,			7.00 Otroška oddaja		13.00 Risanke
lVizkLflka:	dire si
20 vm 20V2e5itp,19'3°Cose 25 P3ZZi'
^^oi^eva^.
fcKRan^^4het‘feri r Cha Lester ■ 4'r- Rlc-23'55 tvaa9lberlain,n1:. Richard
2,59 Fukl^VenderiUe vacanze 4 °0 Nja? St°ria a dl 9uerra
Zanke non Una madre
OI-Stop
8.50	La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria
12.00	Nadaljevanka: Riviera (i. Susan Mancour)
12.50	Variete: Buon pomeriggio (vodi Patrizia Rossetti)
13.00	Nadaljevanke: Dallas,
14.00	Sentieri, 14.55 Piccola Cenerentola, 15.25 Senora,
16.05	Stellina, 17.00 La valle dei pini
17.55	Kratke vesti
18.00	Nadaljevanke: General Hospital, 18.45 Febbre d'a-more, 19.40 Primavera,
20.35	Manuela (i. Grecia Colmenares)
22.30	Nanizanka: California - La rivincita di Abby (i. Willi-am Devane)
23.30	Film: Destinazione Mon-golia (pust., ZDA 1953, r. Robert Wise, i. Richard VVidmark, DonTaylor)
1.15	Nadaljevanka: Dallas
2.15	Nanizanki: Love Boat, 3.05 Quincy
3.55	Kviza: Per la strada, Babilonia
4.45	Nanizanke non stop
8.30	Odprti studio
9.00	Kviz: Urka!
10.00	Nanizanki: SuperVicky - II Computer non sbaglia,
10.45	Riptide
11.45	Odprti studio
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.30	Aktualno: Festivalbar '91
13.45	Film: I due deputati (kom., It. 1969, r. Gianni Grimaldi, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia)
15.30	Film: Le pillole di Ercole (kom., It. 1960, r. Luciano salce, i. Nino Manfredi)
17.30	Nanizanka: Supercar -Nuova identita (1. del)
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: A-Team - Ma che strani panini imbottiti
20.00	Variete: Mai dire Banzai
20.30	Nan.: Classe di ferro
22.00	Film: Scuola di medicina (kom., ZDA 1985, r. Alan Smithee, i. Parker Steven-son)
24.00	Variete: Mezzo pollice 0.30 Odprti studio
0.45 Film: I due deputati
4.45	Programi non stop
14.30	Film: Sinbad contro i sette Saraceni (pust., 1965, r. Emimmo Salvi)
16.00	Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli)
17.30	Film: Per una mandata d'-oro (pust., 1966, r. Charlie Foster, i. A. Freeman)
19.30	Risanke
20.30	Film: Niente di grave, suo marito e incinto (kom., Fr. 1975, r. Jacgues Demy, i. Marcello Mastroianni)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: No, il caso e felice-mente risolto (krim., It. 1973, r. Vittorio Salerno)
18.30	Nanizanki: Doris Day Show, 19.00 Matlock
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualnosti: In onda
21.00	Variete: Banana Split
22.00	Dok.: Monaco mon amour
22.45	Oddaja o motorjih
23.30	TMC News
23.50	Film: Harlem detectives (krim., ZDA 1972)
TELEFRIULI
TMC
8.30	Risanke: Snack
9.00	Nan.: Le adorabili creatu-re, 9.30 Un uomo chiamato Sloane, 10.30 Truck Driver
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Dnevnik in šport
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.10	Film: Non c'e pošto per i vigliacchi (vojni, ZDA 1967, r. Christian Nyby)
17.00	Film: Ouattro pištole velo-ci (vestern, ZDA 1959)
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nan.: II grande teatro del West (i. Chuck Connors)
16.00	Film: San Giovanni Decol-lato (kom., 1940)
17.20	Nan.: Hallo Witch, 18.20 Stazione di servizio
18.50	Sguardi sul mondo
19.20	Dnevnik
20.30	Film: I cavalieri del nord-ovest (pust., 1950)
22.30	Rubrika in dnevne novosti
23.00	Nanizanka: Shannon
24.00	Kronika iz parlamenta
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.40 Valčki in polke; 9.00 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 9.30 Radijski oder: Dekla Ančka (r. Glavko Turk); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Poletni bric-a-brac; 12.20 Šansoni; 12.40 Naši zbori: MPZ Mirko Filej; 12.50 Orkestri; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Obvezna smer: Vzhod; 16.25 Hit Parade; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Rahmaninov; 18.00 Slovenski film v Gorici; 18.20 Melodije; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.35 Informacije v tujih jezikih; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Aktualna oddaja: Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Jazz glasba; 18.15 JS Digital predstavlja New Age; 18.30 Glasbene želje po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.40 Za kratek čas; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant
16.00	Poletna oddaja; 16.30 Summersong;
17.00	Oddaja v živo; 18.30 Souvenir d'Ita-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Po ostrih nesoglasjih na zadnji seji goriškega občinskega sveta
KD začenja interno razčiščevanje razkol v večini pa se poglablja
Odbor za enotno bolnico o dogajanju na Občini
Opozorilo upraviteljem naj prisluhnejo občanom
Na prve konkretne posledice razkola v večini na Goriški občini ni bilo treba dolgo čakati. Načelnik svetovalske skupine KD v občinskem svetu Armando Obit grozi z odstopom,' če se svetovalci te stranke ne bodo zedinili glede problema bolnišnice. Občinski tajnik KD Mattei je bil te dni odsoten, zato napovedujejo razčiščevalni sestanek v stranki šele po njegovem povratku v Gorico v začetku prihodnjega tedna. Tačas pa so socialisti predsi-noči na zasedanju tajništva mestnega odbora in občinske svetovalske skupine formalno postavili ostalim večinskim partnerjem zahtevo po političnem preverjanju. Socialisti so naslovili ostalim šestim strankam večine na Občini pismo, v katerem zahtevajo čimprejšnji sestanek vseh strank koalicije, na katerem naj bi preverili, kolikšna je složnost glede svoj čas dogovorjenih izbir o vprašanju bolnišnice pa tudi o drugih problemih. Pri tem dajejo vedeti, da nameravajo razčistiti stališča in medsebojne odnose tudi do skrajnih posledic, če bo to potrebno. Kot piše v sporočilu za tisk mestni tajnik PSI Božo Gruntar, je namreč nesprejemljivo ponovno odpiranje vprašanj, okrog katerih je že obstajal jasen dogovor. Socialisti očitajo v prvi vrsti republikancem, da so se sedaj instrumentalno opredelili za enotno bolnišnico, potem ko so podpisali program večine na Občini in na Pokrajini, kjer
je predvidena gradnja dveh novih bolnic v Gorici in Tržiču.
PSI je pripravljena pristati na ohranitev zavezništva samo s tistimi silami, ki se bodo obvezale v tem smislu. Kdor se je medtem premislil, pravijo, mora izstopiti iz večine. To nedvoumno sporočilo je namenjeno kar trem od sedmih strank večine (PRI, PLI in Zeleni marjetice), ki so se opredelile za enotno bolnišnico. Socialisti ugotavljajo, da je sedanja večina preveč ohlapna in da je pogosto težko najti skupni imenovalec med tolikimi strankami. Če torej tri navedene stranke (ki imajo skupno le 4 predstavnike v občinskem svetu) ne bi spremenile svojih stališč, bodo najbrž zahtevali, naj se koalicija omeji na ostale štiri stranke (KD, PSI, PSDI, SSk), ki bi vsekakor razpolagale z zadostno večino 26 od skupno 40 občinskih svetovalcev.
Taka rešitev bi pomenila tudi formalno krizo na Občini in bi terjala zamenjavo občinskega odbornika PRI Drufuce. Po drugi strani pa bi to lahko imelo po mnenju občinskega svetovalca PSI Pinija posledice tudi na Pokrajini. Tam je namreč zaradi že dolgotrajne odsotnostni svetovalca KD Cris-cija glas predstavnika PRI odločilen za obstoj večine. Verižna reakcija z izstopom republikancev tudi iz večine na Pokrajini bi torej utegnila povzro-
čiti politično-upravno krizo širših razsežnosti, ki bi poleg občinske zajela tudi pokrajinsko upravo.
Marsikaj pa bo v tem pogledu odvisno tudi od razmerij znotraj same KD, saj je danes težko ugotoviti, kakšno je stališče te stranke. Precej njenih občinskih svetovalcev se v sredo sploh ni udeležilo seje občinskega sveta, drugi (skupno šest in med njimi tudi občinski odbornik Fornasir) so se opredelili za enotno bolnišnico in le manjši del svetovalcev je sledil načelniku svetovalske skupine Obitu, ko je najbrž tudi zaradi nemoči, da bi obvladal lastno skupino, zapustil občinsko dvorano. Še pred preverjanjem med strankami, ki naj bi se začelo takoj po velikem šmarnu, naj bi torej prvi odgovori prišli z internega preverjanja v vrstah KD.
Z druge fronte pa smo včeraj prejeli izjavo goriškega tajnika PLI Claudia Decolleja, ki potrjuje opredelitev te stranke za enotno bolnišnico in zanika, da bi večinski dogovor na občini predvideval gradnjo dveh. PLI (kakor tudi PRI v izjavah občinskega svetovalca Pecorarija) zato meni, da je vprašanje še odprto in da mora občinski svet izbrati najboljšo rešitev upoštevajoč predvsem potrebe zdravstva in brez političnih izsiljevanj ali vsiljevanj v "ožjih tajnih krogih" sprejetih odločitev.
Razburljiva seja goriškega občinskega sveta v sredo zvečer je spravila občinsko večino na rob politične krize, kot poročamo posebej. Kot kaže pa je imela še drug učinek: povečala je razkorak med politiko in civilno družbo, kot trdijo v izjavi za tisk predstavniki Odbora za enotno pokrajinsko bolnišnico, ki združuje razne družbene, kulturne, strokovne (zdravniške) in sindikalne organizacije. Predstavniki odbora pišejo, da so z osuplostjo sledili prerekanju in medsebojnim obtožbam občinskih svetovalcev, še posebej pa kritizirajo prenagljeno in metodološko oporečno prekinitev seje.
V občinskem svetu, ugotavljajo, bi morali razpravljati o izbirah, ki bodo imele svojo težo v prihodnosti mesta. Na žalost pa se pogosto v tem izvoljenem telesu sploh ne upošteva volja, ki jo mestna skupnost izraža tudi preko svojih predstavnikov tako znotraj kot tudi izven institucionalnih teles. Tam, kjer bi morali razpravljati o zahtevah in potrebah občanov, se o teh sploh ne govori, pač pa prihaja le do medstrankarskega tekmovanja, ko celo ne prevladajo težnje po uveljavljanju interesov še ožjih skupin. Zaradi tega predstavniki odbora želijo, da bi se občinski svet čimprej vrnil k obravnavi stvarnih problemov mesta. Med temi so tudi vprašanja zdravstva, glede katerih morajo biti občani prvi sogovor-
Antonini in Brancati obiskala Kulturni dom
Deželni odbornik za kulturo dr. Silvano Antonini je v torek obiskal Kulturni dom v Gorici. Spremljal ga je deželni odbornik Mario Brancati.
Deželna odbornika, ki sta si ogledala celoten objekt, sta sprejela člana Upravnega odbora, predsednica Nada Komjanc in ravnatelj Igor Komel ter predstavnika Pokrajinskega odbora SKGZ Boris Peric in Mirko Primožič. Gosta so seznanili s številnimi proble-
mi, ki jih trenutno mora reševati uprava in z bogato kulturno in telesnokul-turno dejavnostjo, ki_ se v objektu odvija že deseto leto. Še posebej je bila naglašena vloga Kulturnega doma kot stičišča različnih kultur in mesto sožitja med tu živečimi narodi.
Srečanje je potekalo v plodnem in prijateljskem vzdušju.
(Na sliki — foto Mitt — med pogovorom v Kulturnem domu).
Pogovor o gradbeni dejavnosti na območju občine Gorica
Na nedavnem srečanju na sedežu združenja industrij cev, med predsednikom združenja Germanom ter občinskim odbornikom Nicolojem For-nasirjem, so razpravljali o bodočih gradbenih posegih v občini, bodisi kar zadeva nove gradnje, kakor tudi prenovo obstoječega stanovanjskega fonda. Srečanja sta se udeležila tudi predstavnika gradbincev, Visintin in Prot-to, predsednik mladih industrijcev Zulli in ravnatelj združenja Zandome-ni.
Občinski odbornik za urbanistiko je sogovornike seznanil z načrti, ki jih pripravlja občina na različnih področjih. Prvi konkretni gradbeni posegi bodo seveda mogoči šele po odobritvi ustreznih urbanističnih instrumentov.
Po odobritvi variante št. 31 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu bodo možni posegi za prenovo ožjega mestenga jedra, kakor tudi na območju ulic 9. avgusta in Trento. Pomemben vzvod za oživitev gradbene dejavnosti bo tudi varianta načrta za gradnjo ljudskih hiš. Na podlagi tega urbanističnega instrumenta bodo možni prenovitveni gradbeni posegi v ulici Baiamonti, Ascoli in del Santo.
Poleg prenove obstoječega stanovanjskega fonda in gradnje novih stanovanjskih hiš, je za gradbeno dejavnost zanimiv tudi načrt urejanja velikih parkirišč. Za prvi tak objekt (na
območju drevored Virgilio) je, po besedah občinskega odbornika, že mogoče predvideti tudi financiranje (na podlagi zakona Tognoli). Posebno pozornost so zatem namenili tudi načrtovani gradnji parkirišča na območju ulice Brass.
Nove priložnosti za angažiranje gradbenih podjetij z Goriškega bodo tudi na področju blagovnega terminala, na območju ulice Terza Armata in tudi na Solkanskem polju (Kazermete).
Na vseh treh območjih gre za gradnjo industrijskih objektov, oziroma objektov namenjenih obrtniškim delavnicam.
Srečanje med RMV in Rdečimi skavti
V oddaji "Na počitnice" - na sporedu je danes ob 12. uri, ponovitev pa v sredo ob 8.10 - bomo na valovih Radia Trst A lahko prisluhnili pogovoru s člani taborniške organizacije Rodu modrega vala, ki so letos taborili v Zamlinu pri Stolbici v dolini Rezije. Skupaj s taborniki so teden dni preživeli v Reziji tudi Rdeči skavti iz Moskve, ki so bili že pred taborjenjem gostje goriških in tržaških tabornikov. Sklenila so se tako nova prijateljstva in vezi.
Zadoščenje ob ukrepu vlade
Nesreča avtomobilista iz Gradišča Mamila: Carteili Z avtom zavozil v kanal pri Fari izpuščen iz zapora
Vest, da je Ministrski svet na petkovi seji odobril osnutek zakona, ki predvideva odgoditev plačevanja socialnih dajatev s strani obrtnikov in trgovcev do konca leta, so tudi na Goriškem sprejeli z dokajšnjim zadoščenjem.
Zakonski osnutek morata sicer odobriti še obe zbornici parlamenta, vendar se zdi, da bi moral postopek steči brez posebnih zapletov in predvsem hitro.
Včeraj smo zabeležili tudi prve odmeve, oziroma ocene nedavnega sklepa vlade. Tako se je predsednik goriškega združenja trgovcev ASCOM s telegramom zahvalil poslancu Rebulli, senatorju Battellu in županu Scaranu za uspešno opravljeno posredovalno vlogo v Rimu. Delegacija goriških upraviteljev, med katerimi je bil tudi župan Scarano, pa tudi predstavniki Tržaške pokrajine, se je te dni mudila v Rimu, kjer se je sestala s podtajnikom pri Ministrskem svetu Ninom Cristo-forijem in ga seznanila s stanjem gospodarstva ob meji.
Vlada je v petek sprejela prvo odločitev, ki bo pomagala premostiti sedanji trenutek, vendar bi bili potrebni in primerni še nekateri drugi ukrepi. Tako meni Sergio Rovis, da bi ustanovitev sklada izredne dopolnilne blagajne za trgovinska podjetja in fiskali-zacija socialnih dajatev, kakor tudi odgoditev plačevanja davčnih dajatev, lahko v znatni meri omejila odpust delovne sile v trgovskem sektorju, ki je doslej najbolj občutil posledice krize v Jugoslaviji.
Za voznika ford fieste Davida Omet-ta iz Gradišča, se je včerajšnji dan začel slabo. Na Majnicah, v neposredni bližini električne pretočne centrale Fantoni, je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom , zavozil na rob ceste , drsel nekaj časa ob ograji in končno zavozil v kanal. Voznik se pri tem ni huje poškodoval. Sam je prilezel iz avtomobila na cesto in prosil za pomoč mimovozečega avtomobilista.
V	bolnišnici so Omettu nudili le prvo pomoč. Nekaj po 3. uri zjutraj so na kraj nesreče prišli goriški gasilci, ki so po več kakor uro trajajočem prizadevanju potegnili avtomobil na cesto.
Vlom v garažo in dva poskusa
a a_ •	rri v e v
tatvin v Tržiču
V	Tržiču so neznanci prejšnjo noč vlomili v garažo stanovanjskega bloka v Ul. Parini 3. Najbrž z izvijačem so odprli zaklenjena vhodna vrata in nato poškodovali nekaj avtomobilov: na nekaterih so razbili okenca oz. vetrobrane, na drugih pa so pustili samo manjše praske. Vandalsko dejanje je včeraj zjutraj odkril eden od stanovalcev in takoj obvestil agente komisariata. Skoda naj bi znašala nekaj milijonov lir, bolj kot zaradi tega pa so ljudje zaskrbljeni zaradi vse pogostejših tovrstnih pobalinskih podvigov.
Policija in karabinjerji so včeraj v Tržiču prijavili pet oseb zaradi dveh neuspelih poskusov kraje. Dopoldne so v Ul. S. Ambrogio ustavili sestri 30-letno Liliano in 39-letni Silvano Bat-tistutti iz Tre viša, ki naj bi skušali krasti v nekem stanovanju, popoldne pa so v trgovini "Big fashion" prijeli in prijavili tri mlade Jugoslovane, ki naj bi že prejšnji teden ukradli nekaj oblačil in so menda tokrat skušali ponoviti podvig.
Film v Raštelu
V Raštelu bodo nocoj ob 21. uri na pobudo Kinoateljeja in združenja "Gorizia giovane" predvajali film Leningrajski kavboji (rež. Aki Kauris-maki). Predvajanje bo na odprtem v gornjem delu Raštela, v primeru slabega vremena pa v Verdijevi kinodvorani.
izleti
SPD GORICA priredi 1. septembra družinski avtobusni izlet na Koroško z ogledom Kleinkirchheima in tamkaš-njih zanimivosti. Prijave do 24. avgusta, ob sredah med 10.30 in 12. uro na sedežu ter ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure.
MPZ Rupa—Peč priredi 4—dnevni izlet v Budimpešto. Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj pokličejo po telefonu našt. 882230.
Preiskava v zvezi z zaplembo 2,3 kilograma heroina v Gorici in aretacijo treh oseb, še ni zaključena. Vinicio Cej in Zvonimir Mašera sta še v priporu, medtem ko je sodnik za predhodno preiskavo dr. Gorjan odredil za Luciana Cartellija izpustitev iz zapora. Vsekakor je njegovo gibanje omejeno in se ne bo smel oddaljiti iz goriške, oziroma tržaške pokrajine.
Znani goriški trgovec je lastnik zemljišča, oziroma gradbišča v Vicolo Tronco, kjer je bilo mamilo prikrito.
Vinicio Cej naj bi po nalogu omenjenega Cartellija opravil zidarska dela (ukvarja se namreč z gradbeništvom).
Ker preiskava še traja, ni zanesljivih elementov o celotnem dogajanju v zvezi s tihotapljenjem mamila. Ni znano, če je bilo namenjeno domačemu (goriškemu) tržišču, ali pa tudi v notranjost.
Menda so preiskovalci izvedeli, da je Mašera mamilo kupil v Makedoniji in ga nato pripeljal v Novo Gorico. Domnevati je mogoče, da je blago različnega izvora, saj gre za, kakor so na tiskovni konferenci povedali, dve zelo različni vrsti mamila, glede na kakovost.
Cej in Mašera bosta v priporu predvidoma še lep čas, saj je proti njima kar precej obremenilnih dokazov, preiskovalci pa naj bi med tem časom prišli do naslednjega člena verige.
Policija je zasegla tudi Mašerov avtomobil, ker naj bi v njem prevažal mamilo.
niki in ne zgolj pasivni gledalci, ki naj
sprejemajo in prenašajo posledice bir, s katerimi ne soglašajo.
Odbor za enotno bolnišnico nadalJ^ sporoča, da se sicer noče spuščati polemiko glede preverjanja v več® j ki upravlja goriško občino, da pa z® predstavnikom strank priporočiti le ' naj pri preverjanju upoštevajo pre. vsem potrebe mesta in najboljše n® ne odgovore nanje, take, s katerim1 lahko soglašala večina občanov. Izb1 ^ enotne bolnišnice kot najboljše rešit
za zdravstveno oskrbo, bi po mne®j
izhod
predstavnikov odbora pomenila — .fl iz sedanje logike ozkih interesov 1 političnih obnašanj, ki niso vedno skladu s pravili demokracije.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v dobju od 29. julija do 3. avgusta.
Rodili so se: Patrik Černič, Leona1

Portelli, Rudj Burdin, Manuel NikoJ cic, Stefano Gaggioli, Ambra Drius, N mi Cuzzucoli.
Umrli so: 53—letna gospodinja d°z Graunar por. Petterin, 78—letni uP°kjJL. nec Silvester Hoban, 65—letni us*uZ„,,. nec Celeste Pedrini, 82—letna upokoj ka Giustina Donda, 85—letni upokoj®* Mario Millo, 82—letna upokojenka G1
la Mikulus por. Obljubek.	^
Poroke: karabinjer Antonio Alfo®0
gospodinja Paola Parisi, delavec R°b^l
podi«1;
Žorzut in delavka Paola Sprynar, P°u>„e nik Fabio Godino in učiteljica tele
vzgoje Marina Braida.	(r.
Oklici: trgovec Marco Bressan 10 a. govska pomočnica Gabriella Mrau, K
binjer Gianni Collavino in otroška v jiteljica Mariagrazia Scialino, ura __
t r_i_1.1_ t-»_	-	■	. .1	• . .	/'■n „
Valentino Rosin in uradnica Claudi®^;.
l°etal'
dolina, biolog Paride Di Luca in bi°®?i.
nja Elisabetta Pizzul, podčastnik 1 .g} stva Maurizio Sulin in delavka Valen .
Cantarin, uradnik Roberto Šuster11
blagajničarka Sandra Missio.
razna obvestila
ad1
SDGZ Gorica sporoča, da bodo jj.
združenja zaprti zaradi dopustov do 16. avgusta.	. se-
SPD Gorica priredi v avgustu 10 ^4 ptembru naslednje izlete in vzpon® ^ in 15. avgusta Triglav in Cmir, 23.,	^3
25. avgusta Dolomiti (Odle), 1. septe Sauleck (Avstrija).	. „nii-
Občina Sovodnje obvešča, da je 0p-tek občinskega statuta na razpolag čanom v knjižnici in na sedežih k ^
nih in športnih društev. Vsakdo predstavi pismene pripombe na tajn
občine do 20. avgusta.
Tajništvo srednje šole Trinko
ptA1
■ek
ča, da je bil rok vpisa za tečaj podaljšan do 20. avgusta 1991.
Pokrajinski odbor Rdečega "
»puiut-ci, ua uuuu yuiibiv.i uiaui •	.
delli zaprti do 21. avgusta. V ostah ali gustovskih delavnikih pa bodo p°s od 9.00 do 12.30.
kino
Gorica
CORSO Zaprto. VERDI Zaprto. VITTORIA Zaprto.
Tržič
COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica	po-
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20-3^ polni spomin«.
SVOBODA (Šempeter) 18.30 ’’pit patrola«.	pQ.O?
DESKLE 18.00 »Tiger v akciji«- °b »Lov na rdeči oktober«.
DEŽURNA LEKARNA V
Al Moro — dr. Alesani — Trg cis 10 — tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TR2 Občinska lekarna št. 2 (Co® , ul. A. Manlio 14 a/b — tel. 4804UO-
pogrebi
Jutri, ob 9.30 Gizela MikuW* ^ Obljubek iz splošne bolnišnic® pah5^ v Pevmi in na tamkajšnje P?ecCltie^ ob 17.10 Saverio Antonio V splošne bolnišnice v Koprivno-
ustila nas je naša dr
Bla Mikulus
Obljubek

jutri ob 9.30	^1»^
cerkev in na P<*0b
dr®
ičerka Jelka z ,vg in ostalo soro
dP°'

V občinskem bazenu na Rojcah ugotavljajo izreden obisk
Za ”Počitnice v bazenu” se je odločilo nad tisoč otrok iz mesta in od drugod
gSSf,
rblskc
za
je letos ne
občinski bazen na pričakovano veliko.
Ha 'K°valcev je bilo že doslej toliko, bodo
konca sezone zagotovo ,	-	—obisk v lanskem
' "obuda "počitnice v bazenu", ki
rekorden
nUo^teIa športno združenje Gorizia Up 0 " združenje med drugim tudi nje v9a plavalni objekt - in je name-s6(jaa otrokom od 6. do 14. leta je do pi^.jj doživela nepričakovan uspeh. V Pilo treb izmenah je. namreč presto-k0n Pra9 bazena okrog tisoč otrok, do nai bi jih zato bilo preko tisoč-star-.°; kar ni od muh. Očitno so se (jan * številnih otrok ogreli za dopol-baz Ke Počitnice v prijetnem hladu ip n)na' kjer večje število vzgojiteljev seS( ay®inih vaditeljev (vsako skupino je z V ia maksimalno 15 otrok, tako da sledi Sotovljeno pravšnje nadzorstvo) ž0qQ °tr°kom pri plavanju, igranju z *3er -pln. v°denju raznih družabnih 3° ti ri.Ojniki imajo sicer na razpola-riške 1 možnost kosila v prostorih go-se t(pa razstavišča Espomego, vendar
poslužuje bolj malo
np QC.K°nca letošnjih počitnic je alata le še dve izmeni. Začetek
otrok. m°žnosti
■ ° ^0nca letošnjih počitnic v baze-; p - — le še Va^ .v*den 12. in 26. avgusta, np s llu na prijetne počitnice v baze-kraj„ se odzvali tudi otroci iz raznih Zepp J18 Goriškem. Tako so bili v ba-leša ^troci *z Krmina, Števerjana, Vi-jev.'Si °rara in nekaterih drugih kračam cer vlada tudi v popoldanskem javi z f °°icah pravi živžav. V primerilo v ansko sezono je do sedaj zaplato* 0s olimpijskem bazenu kar tri ti-tpo tu .0 Več. Polno zasedenost najdete^ * kar zadeva tedenske plavalne ia 0(j ' ki so namenjeni najmlajšim, to Popoj, eo tet dalje, in so na sporedu v anskih urah (od 16. do 17. ali od
17. do 18. ure). V večernih urah pa prirejajo enotedenske tečaje za odrasle.
Še nekaj važnih podatkov za tiste, ki se bodo v naslednjih, kot se vse zdi, soparnih dneh odločili za obisk v go-riškem bazenu. V avgustu bo obisk bazena za netečajnike od 10. do 20. ure. Bazen bo odprt tudi ob nedeljah
in praznikih. Vstopica velja 4 tisoč 500 lir za odrasle, obiskovalci do štirinajstega leta pa morajo odšteti 3 tisoč 500 lir, Na razpolago so tudi abonmajske vstopnice: 15 vstopnic za odrasle velja 36 tisoč lir, znižana cena pa 27 tisočakov.
Na sliki (foto Čubei): prijet kodnevni živ-žav v občinsker nu na Rojcah.
en vsa-čfnskem baze-
Stališče Deželne zveze zelenih za FJk
Zeleni proti zavrnitvi slovenščine na Pokrajini
Deželna federacija zelenih za Furlanijo - Julijsko krajino (Zeleni golobice) nam je dostavila izjavo za tisk, v kateri kritično obravnava nedavno odobritev statuta Goriške pokrajine in predvsem zavrnitev predlogov glede javne rabe slovenščine. Statut je pokrajinski svet odobril na seji, v ponedeljek. Zanj je glasovalo devetnajst od enaindvajsetih navzočih svetovalcev. Za dokument so glasovali, kakor smo tudi že poročali, predstavniki DSL.
Poglejmo, kakšna je ocena Zelenih. Kar zadeva priznanje pravice do rabe slovenskega jezika v institucionalnem delovanju Pokrjine, je v bistvu edina "koncesija" v tem statutu - ugotavljajo zeleni - dovoljenje poseganja v slovenščini samo na prvi umestit veni seji pokrajinskega sveta. Gre za kratkovidno in omejevalno izbiro, ki sta jo že negativno ocenila pokrajinska svetovalca zelenih v utemeljitvi glasovanja proti statutu.
Poleg tega deželna zveza zelenih ocenjuje, da goriški pokrajinski upravitelji niso znali dojeti pomembnih novosti, ki jih odpira kriza Jugoslavije. Treba je tudi upoštevati, da je slovenska narodnostna skupnost na Goriškem že izrecno priznana v nekaterih državnih zakonih, da je že od nekdaj živ sestavni del tukajšnjega družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja. Goriške stranke pa so ponovno pokazale popolno nerazumevanje dejstva, da je danes prav priznanje pravic manjšin dejanje, na katerem morata temeljiti demokracija in sožitje v vsakem obmejnem predelu Evrope.
Podpisnik izjave in član vsedržavnega sveta zelenih Elia Mioni ocenjuje, da se spričo takih zadržanj vsiljuje prepričanje, da kljub kopici solidarnostnih izjav s Slovenijo v zadnjih tednih in kljub poudarjanju posebnos-
Oj* kodo na Goriškem obra-ke naslednje bencinske črpal-
ESSfV di Manzano
ESSo^l' £quil.eia
MONi-i-Jt ' Tneste A«-’— 1'SHFJL - Trg Municipio
AGlp
T»žlč
Ul. Lungo Isonzo
S°,ntesheh
Drevored S.
IP Ul. Valentinis kpXlIN 4- Novembra
Pqt ^ ' Drevored Venezia Giulia
jp AN
G>ŠČEArmata
ŠK0p° ' Tr9 Unita
essqAnt
ŠT*,. Tr9 Liberta
Mangan
na državni cesti štev. 56
ŠlOvBc*a 9'avnem trgu
agS~
M6dEa T£Xaco
305 u ~ na državni cesti štev.
'{>VNo
FApA TEsHELL - Ul. Verdi Gorizia
Neobičajen obisk na Posojilnici v Doberdobu
Prišli so mladi iz Kaluge v SZ
V tem času se mudi v Italiji večja skupina ruskih skavtov. Nekaj jih je tudi v naši deželi, podrobneje v Ron-kah. Gostje so nastanjeni pri nekaterih ronških družinah, domači skavti pa so poskrbeli, da bi se čimbolj e počutili in so med drugim priredili več vodenih izletov in obiskov znanih krajev v deželi in tudi izven. Tako so v prejšnjih dneh bili v Trstu, kjer so si ogledali grad sv. Justa, nazaj grede pa še Mira-marski grad in park. Bili so nato v Benetkah, obiskali pa so tudi slovenske skavte, ki taborijo na Nevejskem sedlu. Gosti iz Sovjetske zveze pa so bili na obisku tudi pri Kmečko obrtni posojilnici v Doberdobu. Sprejela sta jih Predsednik Andrej Gergolet inravna-telj Maks Gergolet. Mladim gostom iz Kaluge (mesto leži kakih 120 kilometrov od Moskve) sta obrazložila delovanje posojilnice in jih seznanila z zgoo-divino naše kraške vasi. Upravni svet posojilnice je ob tej priložnosti seveda poskrbel za priložnostno darilo. Obiskovalcem so podarili manjši nahrbtnik in nekaj šolskih potrebščin. Mladi
gosti iz Sovjetske zveze so se podali še na krajši izlet na Vrh, prijeten popoldan pa.zaključili v gostilni pri Andreju.
Na sliki (foto Čubej): ruski gostje med obiskom v posojilnici v Doberdobu.
ti obmejnih področij v bodoči Evropi pri nas še vedno prevladuje konservativno obnašanje, ki je vezano na nasprotja in opredelitve iz preteklosti. Vztrajanje pri tako zaprtih stališčih, zaključujejo zeleni, izvotljuje tudi pomen sicer pravilnih poudarkov glede bodočnosti italijanske skupnosti v Istri, ker ne kaže nikakršnega resničnega odpiranja v prid novi kakovosti sožitja.
Upokojenci vabijo 10 dni na Sardinijo in na Korziko
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško bo tudi letos konec meseca septembra priredilo daljši izlet. Tokrat so izbrali Sardinijo in Korziko, kamor bodo poleteli z letalom iz Ronk 26. septembra, vrnili pa se bodo 5. oktobra. Program ekskurzije je privlačen. Z letala se bodo izkrcali v Algheru in si v naslednjih treh dneh ogledali severni del Sardinije z znanimi turističnimi kraji Castelsardo, Capo Testa, S. Tere-sa di Gallura. Naslednje tri dni se bodo podali na Korziko, kjer bodo obiskali Ajaccio, Bastio, Corte, Bonifa-cio in še kak drug zanimiv kraj. Ob povratku na Sardinijo je nato predviden obisk vzhodne obale (Costa Sme-ralda, otoka Maddalena in Caprera), nato ogled Nuora in Orgosola z znanimi muralesi in kosilom med sardinskimi pastirji. Pot jih bo peljala tudi v Alghero, kjer si bodo ogledali značilne nuraghe, pa še v Capo Caccia na obisk Neptunovih jam, ki jih krasijo prelepi kapniki. Povratek v Ronke je prediven 5. oktobra v poznih popoldanskih urah.
Zaradi pravočasne rezervacije mest bodo vpisovanje izvedli že kmailu. Prijave bodo sprejemali le dva dneva, v ponedeljek, 12., in sredo, 14. avgusta, od 10. do 11. ure na sedežu društva (Ul Croce 3). Interesente obveščajo, da bodo v ceni izleta poleg bivanja všteti vsi prevozi z letalom, avtobusi in trajekti, spremstvo vodiča iz Gorice ter krajevnih vodičev in tudi vstopnina v Neptunove jame ter nuraghe. Podrobnejše informacije pa vsekakor nudijo ob vpisu.
prispevki
Ob 80. rojstnem dnevu daruje Olga Zavadlav iz Sovodenj 50 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
Namesto cvetja na grob Ide Pavlin daruje Nadja Pavlin - Cussig 100 tisoč lir za KŠD Naš prapor.
V nabiralni akciji za pomoč Sloveniji, ki je bila v kulturnem domu A. Budal v Štandrežu, so nabrali skupno milijon 650 tisoč lir. Prispevali so: odbor kulturnega društva Oton Župančič 780 tisoč lir, Elda in Angela Nanut 250 tisoč lir, Adolfo, Marta in Serena Zorn 200 tisoč lir, T. in J. 150 tisoč lir, Mario Kobal 100 tisoč lir, Franc Mozetič 50 tisoč lir, Igor Mozetič 50 tisoč lir, Stanko Zorn 50 tisoč lir in Giuseppina Mucic 20 tisoč lir.
Za združenje La salute v Ločniku so z raznimi nameni darovali: družina Irene Tesolin 27 tisoč lir, družina Cumar 30 tisoč lir, družina Maria Galiussi 5 tisoč lir, družina Carmela Del Pin 20 tisoč lir.
^ -.ene pobude na Novogoriškem paznik v Bovcu in Noč na jezeru
žajMijski
tUristilarsikateridk! v S1°veniji so prekrije ‘ cne pri Plan in to ni obšlo tudi tičti? anirane _1fVe na Goriškem. Skoraj %6 Vsebino Pnreditve s športno-turis-v6[)i' skratka °qe odložene, odpove-Ke.	°s se jih ne bo več iz-
tai dv?a sta piph
st«tliaa.Meseca ° aami praktično še skorje to!,Je Pioonil0 etja, sedaj >po umiritvi Nri rsttlih prj Pričakovati nadaljevati‘^niprireditev.
ketti v‘h in orqeanTCi zbrani v turističnih *^r 2y ^r°gramn Zac^ah imajo na Goriš-jn laičnih r> av9ustu in septembru taGcE°čJQrb Prireditev na temo turi-
*r,!ttqaarn izverio-da bb kljub izjemnim l1*o | kje konti n °' Prekmitev, oziroma neuqonrimteto bi namreč utegnilo. zU9°dne posledice tudi nri-
Lokvarji pripravljajo 25. avgusta praznik malin. Ta dan bo na Lokvah tudi mednarodni turnir v minigolfu. V istem kraju pa bo 22. septembra praznik gob. Planinsko društvo Nova Gorica pa bo organiziralo, tudi letos, Pastirski dan na Krnskih jezerih. Prireditev bo 8. septembra.
Na Ajševici pri Novi Gorici bo v začetku septembra zbor letalcev.
Rajmund Kolenc
Poletni vozni red je v veljavi do 28. septembra
Vozni red vlakov iz Gorice in Tržiča
GORICA
ODHODI:
PROTI TRSTU: 5.34 (L/a), 6.09 (L), 7.08 (D/a), 7.46 (L), 8.46 (L/a), 10.03 (D), 12.49 (D), 13.38 (D/a), 14.13 (L), 14.57 (D/a), 15.59 (D), 17.21 (L), 18.00 (L), 19.29 (D), 20.16 (L), 21.12 (D/s), 23.37 (L).
PROTI VIDMU: 6.14 (D), 7.00 (L/a), 7.48 (D/s), 8.52 (D), 11.10 (L), 13.01 (D), 14.11 L), 14.52 (D/a), 15.29 (L), 17.26 (D/a), 18.12
l^.bi
Posledice tudi pri-
$6*
S vL^i detomI™™!Z™editvami
razZ>
iie2ehj ?r*pravij° .bekaj najbolj zanimivih.
Mostu na ^dc^Pona^no Noč na h.°vi n_0rtlParska	^ Bovcu pa bo
t^iški ?ci bo 7 j Na Ajševici pri ti CrtUipi Urnir. v t 8'8' mednarodni koti u*st*čni° l0-8. Sren°®U P°d Mangartom b U kje? Prireditpvan]e ob meji. Velika
>s» v k,-


oriziana sn
ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI
Sedež in uprava Ul. Duca d Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655
Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5
Telex: 460107 LAGORI I Fax: (0481)) 520117

(L), 18.39 (D/a), 19.10 (D), 20.07 (D), 21.52 (D), 0.23 (L).
V NOVO GORICO: 9.46.
PRIHODI VLAKOV IZ VIDMA: 6.08 (L), 7.07 (D/a), 7.45 (L), 8.45 (L/a), 10.02 (D), 12.48 (D), 13.37 (D/a), 14.12 (L), 14.56 (D/a), 15.58 (D), 17.20 (L), 17.59 (L), 19.28 (D), 20.15 (L), 21.11 (D/s),
23.36	(L).
IZ TRSTA: 6.13 (D), 6.58 (L/a), 7.46 (D/s), 8.51 (D), 11.09 (L), 13.00 (D), 14.10 (L), 14.51 (D/a), 15.28 (L), 17.25 (D/a), 18.11 (L), 18.38 (D/a), 19.09 (D), 20.06 (D), 21.51 (D), 0.22 (L).
IZ NOVE GORICE: 11.16.
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) vozi samo ob delavnikih, s) vozi samo ob sobotah do 7.9.91.
TRŽIČ
ODHODI:
PROTI TRSTU: 1.54 (D), 5.59 (L/a), 6.18 (L/a)6.36 (L), 6.47 (D), 7.13 (D), 7.18 (D/a),
7.28	(D/a), 7.43 (E), 8.08 (L), 8.23 (E), 8.57 (L), 9.11 (L/a), 9.43 (E), 10.25 (D), 10.54 (L),
12.37	(D), 13.10 (D), 13.51 (D), 14.00 (D/a),
14.28	(L/a), 14.38 (L), 14.52 (D), 15.18 (D/a), 15.51 (D), 16.18 (D), 17.42 (L), 17.47 (L), 18.25 (L), 18.41 (D), 19.24 (L), 19.44 (D), 19.50 (D), 20.15 (I), 20.41 (L), 21.46 (I), 21.33 (D/s), 22.51 (L), 23.18 (E), 23.38 (I), 0.02 (L).
PROTI BENETKAM: 4.43 (L), 5.29 (L/a), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.40 (L/a), 7.48 (E), 8.47 (D), 9.50 (E), 10.29 (L), 11.09 (I), 12.48
(D), 14.18 (L/a), 14.43 (D), 15.48 (D), 16.35 (I), 17.35 (D), 17.58 (L), 18.40 (E), 19.56 (L),
20.50	(D), 21.07 (E), 21.42 (D), 21.51 (D),
22.40	(E).
PROTI VIDMU: 5.54 (D), 6.35 (L/a), 7.22 (D/s), 8.32 (D), 10.45 (L), 12.43 (D), 13.44 (L), 14.32 (D/a), 15.04 (L), 17.05 (D/a), 17.48 (L), 18.19 (D/a), 18.46 (D), 19.40 (D), 21.30 (D), 23.52 (L).
PRIHODI:
IZ TRSTA: 4.42 (L), 5.28 (L/a), 5.53 (D), 6.07 (I), 6.14 (D), 6.34 (L/a), 6.39 (L/a), 7.21 (D/s), 7.47 (E), 8.31 (D), 8.46 (D), 9.49 (E), 10.28 (L), 10.44 (L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D), 13.43 (L), 14.17 (L/a), 14.31 (D/a), 14.42 (D), 15.03 (L), 15.47 (D), 16.34 (I), 17.04 (D/a), 17.34 (D), 17.47 (L), 17.57 (L), 18.18 (D/a), 18.39 (E), 18.45 (D), 19.39 (D), 19.55 (L), 20.49 (D), 21.06 (E), 21.29 (D), 21.41 (D),
21.50	(D), 22.39 (E), 23.27 (E), 23.51 (L).
IZ BENETK: 1.53 (D), 6.17 (L/a), 6.45 (D), 7.12 (D), 7.17 (D/a), 7.41 (E), 8.22 (E), 8.56 (L), 9.40 (E), 10.53 (L), 12.36 (D), 13.50
(D)	, 14.27 (L/a), 14.51 (D), 15.50 (D), 17.41 (L), 18.40 (D), 19.22 (L), 19.43 (D), 20.14 (I), 21.45 (I), 22.50 (L), 23.17 (E), 23.37 (1).
IZ VIDMA: 0.01 (L), 5.58 (L/a), 6.35 (L), 7.27 (D/a), 8.07 (L), C.10 (L/a), 10.24 (D), 13.09 (D), 13.59 (D/a), 14.37 (L), 15.17 (D/a), 16.17 (D), 17.46 (L), 18.24 (L), 19.49 (D),
20.40	(L), 21.32 (D/s).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- ekspresni, (I) - intercity: a) vozi samo ob delavnikih, s) vozi samo ob sobotah do 7.9.1991.
Claudia Raza in Giorgio Benedetti v Sesljanu
V iskanju prvobitnih silnic in vzbujanju sanjskih scenarijev
Svetlobni prehodi slikarke Claudie Raza
Benedettijeva skulptura
V prostorih sesljanske Letoviščarske ustanove je do 24. avgusta na ogled razstava priznanih umetnikov Claudie Raze in Giorgia Benedettija,- pripravil jo je umetnostni kritik Carlo Milic, ki je ob odprtju spregovoril in orisal ustvarjalno pot slikarke Raze in kiparja Benedettija, kot ju nam predstavlja že sam naslov razstave Slikarstvon in kiparstvo v dragi.
Umetnika se med seboj dopolnjujeta, obenem lahko zasledujemo nekaj značilnosti, ki so skupne obema. Razova je po rodu iz Čedada, živi na Krasu, predvsem pa lahko opažamo, kako zaživi Kras v njenih delih kot osnovni motiv, ki navdihuje razplet njene ustvarjalnosti.
Podobno opažamo pri Benedettiju, ki je po rodu iz Pirana, da se je kaj kmalu udomačil v Furlaniji. Živi v Čedadu, tu ustvarja in je bil deležen številnih priznanj. V prostorskem oblikovanju lesa je odkril nauj strežnej še sredstvo, s katerim oživljati tradicijo preko klasičnih motivov.
Stilizirane oblike Benedettijevih kipov so kompozicijsko umirjene,- označujejo jih predvsem naravne venature v sožitju s teksturnimi obdelavami lesnih površin. Vabljiv vonj po smoli nas vodi okoli razstavljenih kipov v iskanju oblikovnega naboja, kot rezultanto časovnih utrinkov, ki jih čas obstoja iztrže večnosti in prikaže v arhetipski podobi bojevnika, svetnika, jezdeca ipd.
Kiparska roka odločno oblikuje leseno gmoto v enakomernem spletu oglatih in zaobljenih površin. Teksturna obdelava igra prvenstveno vlogo pri posredovanju globlje vsebine, tiste umetniške žilice, ki povzdiguje obrtniško spretnost na pojmovno raven, ki privede gledalca do intimnega doživljanja likovnega dela.
Prav površinska obdelava oblike časovno opredeljuje, skoznjo prodiramo v globlje plasti praspo-mina v iskanju prvobitnih silnic.
Pretok miselne linfe kiparskega modeliranja se nadaljujejo z miselno nitjo, ki pronica skozi kamnita kraška tla in zaživi v slikarskih delih Claudie Raze. Ob čisto otipljivih Bendettijevih kipih se nam tu razgrinjajo mehki barvni prehodi, svetlobne igre Claudie Raze: v prostoru slikarskih stvaritev sledijo občutkom, miselni pretok vzbuja sanjski scenarij. Kot bi kraški kamen izgubil svojo težo in v novi dimenziji doživel oblikovno metamorfozo; kot bi dvignili zastor, ki ločuje naravni svet od nadnaravnega in odkrili v prepletu barvnih učinkov energijski tok, povezan z obnovo čustev. Tu zasledujemo Prometeja, ki bo znova ob jetra, tu nas mitološki prizori znova privabijo v svet emocij, ki spremlja našo vsakdanjost.
Izredna tehnična spretnost in izkušenost dovolu-jetajo umetnici Razi doseči likovni izraz.
JASNA MERKU'
Septembra že oseminštiridesetič v Benetkah
»Evrocentrični«
filmski festival
BENETKE — Enaindvajset del v tekmovalnem sporedu, štirinajst filmov v netekmovalnem pregledu, deset filmov v okviru 8. mednarodnega tedna kritike, osem matinej za italijanske filme, dvaindvajset ameriških filmov v okviru retrospektive Pred kodeksi - pred Haysovim moralizmom 1929-1935. Vse to bo zajemal letošnj že 48. pregled filmske umetnosti v Benetkah od 3. do 14 septembra. Seveda so tu še nekatere stranske prireditve, ki jih bodo organizatorji predstavili tik pred začetkom festivala.
O samem festivalu se je direktor filmskega dela Guglielmo Biraghi izjavil karseda pohvalno, ko je posebej poudaril, da je festival zasnovan na človeka ali da je človek tematski skupni imenovalec mnogih predstavljenih filmov: človek v okviru narave ali družbe, v stalnem soočanju z eno ali drugo, človek kot protagonist ali dramatično žrtev. Filmi vsebujejo zanimive individualistične karakteristike, čeprav je obenem več posluha za okolje, tako bo festival otvoril dokumentarec, ki ga je producirala WWF.
Oznaka, ki so jo nadeli letošnji prireditvi v Benetkah je »evrocentrični festival«. Velika je prisotnost evropskih režiserjev, tudi takih, ki jih tržišče odklanja, kot so recimo, Belgijka Chantal Akerman, portugalski mojster Manoel de Oliviera, ekscentrični Anglež Derek Jerman. Za veleprodukcije z ameriškim pečatom bo malo prostora, saj jih bo poredstavljal samo The Fisher King Terryja Gilliama, film z
vsemi posebnimi efekti, ki jih teri zgodba o Lancelotu v Manhattan Zelo omejen je tudi prostor, ki ga lin jo na razpolago izvenevropske drža ^ pojavljajo se namreč samo Marok0
Kitajska, poleg seveda »mejne« drža''® Turčije, ki jo bo zastopal proslavil6,
□ris0*"
mojster Omer Kavur. Indija bo pr . na z ameriško zgodbo Mississipi ; sala Mire Nair
Italijo bosta zastopala dva avt°rl
ki sta dolga leta delala v senci
Fabi°
Carpi in Emidio Greco, ob njiju pa « priznani Marco Risi. Vračajo se tu Jean-Luc Godard po velikem uspea Prenon Carmen, Anglež Peter Gre6,,
way s shakespearovskim Prospe‘
di pietra, ki ga je prav
samo priznani in poznani avtorji.
Komorna glasba v gledališču Miela
Ansambel ima veliko izkušenj s koncertiranjem, saj se je izpopolnjeval
Pri Cankarjevi založbi je izšel četrti zvezek nove zbirke Slovenska dediščina
Gradovi kot neme priče odmaknjenega časa
Cankarjeva založba v Ljubljani je letos poskrbela za prijetno presenečenje. V zbirki Slovenska dediščina so doslej izšle že štiri knjižice žepnega formata, za Plečnikovo Ljubljano, Arheološkimi izkopaninami in Tehniškimi spomeniki je pred kratkim razveselila bralce Še brošura Gradovi izpod peresa uglednega slovenskega zgodovinarja dr. Ivana Stoparja. V spremni besedi z naslovom Priče časa iz zgodovine, avtor poudarja, da so gradovi na Slovenskem, danes največkrat v razvalinah, le redko ohranjeni ali celo vzdrževani. Torej so zgolj neme priče tistega odmaknjenega časa, ki ga navadno označujemo z besedo fevdalizem, čeprav so gradovi pravzaprav nastajali v njihovi zreli dobi, nekako od 11. stoletja dalje do začetka nove dobe.
V nadaljevanju avtor piše, da v 10. in 11. stoletju na Slovenskem še ni bilo pomembnejših plemiških središč niti škofijskih sedežev, zato so tudi naj starejši gradovi nastali zunaj današnjih državnih meja Slovenije, čeprav so bili v lasti plemstva, ki je gospodovalo nad slovensko deželo. Tako je bil dobršen del Gorenjske s središčem na Bledu v rokah briksenških škofov, med ostalimi slovenskimi pokrajinami pa je Primorska vse do Postojne in dela Notranjske sodila pod Oglej, ki so ga čedalje bolj utesnjevali njihovi nekdanji vazali, grofje Goriški, Devinski in Ortenburški. Gospodarili so še Andenški in Ortenburžani, pa Spanheimi, Babenberžani in Pfemisli, pozneje tudi Habsburžani in Celjski, da naštejemo le nekatere. Dr. Stopar pravi, da je vsak od teh velikih fevdalcev na območju svoje upravne oblasti pozidal vrsto manjših gradov, ki so predstavljali središča strnjenih gospoščin. Osamosvajati so se začeli šele v 15. in zlasti v 16. stoletju, to je prehajati iz fevdalne odvisnosti v neposredno osebno last posamičnih mlajših plemiških rodovin. To pa je že čas, ko je minila klasična doba gradov, kajti
pozneje so se obdržali le tisti, ki so bili razmeroma lahko dostopni in ne preveč odmaknjeni. Novi življenjski slog je namreč terjal več udobnosti, kot so si jo lahko zagotovili znotraj debelega zidovja grajskih utrdb.
V tistem času naj bi na Slovenskem opustili več kot polovico od dotedanjih približno 250 gradov, kolikor naj bi jih bilo po prvotni oceni v srednjem veku. Drugi val opuščanja gradov na slovenskih tleh je sledil ob koncu 18. stoletja, ko je fevdalizem kot družbeni red doživel svoj dokončen razkroj. Sicer pa v svoji knjižici skuša dr.Ivan Stopar predstaviti bralcem polovico pomembnejših gradov na Slovenskem. Skratka, vse od ohranjenih do tistih, ki jih poznamo kot še vedno mogočne razvaline, ne da bi pri tem upoštevali tudi tiste, za katerimi se je malone izgubila vsaka sled ali pa so njihovi ostanki komaj še vredni ogleda.
Čeprav so Stoparjev! Gradovi namenjeni najširšemu krogu bralcev, avtor v predgovoru posebej poudarja, da se je skupaj s sodelavci zavestno odpovedal pretirani poljudnosti. Zato omenja prve omembe gradov vselej v avtentični obliki z željo, da bi bila knjižica uporabna tudi za strokovnjake, saj žal še vedno nimamo ustreznega celostnega pregleda grajske arhitekture na slovenskih tleh. Z barvno slikovno opremo je predstavljenih 84 gradov, raztresenih po vsem slovenskem ozemlju, od Bizeljskega do Žužemberka, prvi med gradovi na Primorskem pa je že leta 1343 izpričani patriarhov grad - castrum nostrum de Idria, o katerem ni sicer nič znanega.
Sledi mu Predjamski grad pri Postojni. Grad prvič omenjen 1274, so pozidali oglejski patriarhi, a je že v 14. stoletju postal habsburški, od konca tega stoletja pa so ga upravljali vitezi Jamski-Luegerji. Pred več kot petsto leti (1483) je tržaški glavar Gašper Ravbar v njem premagal roparskega
viteza Erazma, nakar so grad zapovrstjo upravljali Purgstallerji, Kobencli, Coroniniji in VVindischgratzi. Za Predjamskim gradom najdemo v brošuri Mali grad pri Planini, o katerem srednjeveški viri molče, le 1321 se omenja vitez Rene, ki utegne izvirati iz Planine pri Rakeku. Z zgodovino gradu Prem je najtesneje povezan premski vitez, ministerial devinskih gospodov Udo de Prem. Ko leta 1399 rodovina Devinskih v moški liniji izumre, se grada polastijo Walseeji, ki jim leta 1472 kot lastniki sledijo Habsburžani. Potem naletimo še na dva naša znana gradova: Rihemberk in Socerb. S prvim so povezani rihenberški vitezi, goriški ministeriali, ki se pojavljajo v virih od 12. stoletja dalje - takrat se omenja Hugon de Rifenberch. Grad so
pozneje imele v zajemu ali zastavi različne plemiške rodovine, dokler ni 1646 prišel v posest Lanthierijev. Za grad Socerb starejši podatki niso znani, vsekakor pa naj bi stal že v 13. sotletju in predstavljal pomembno utrdbo na meji med Kranjsko in beneško republiko. Njegovi gospodarji naj bi se nenehno menjavali - kdor je bil lastnik Socerba je hkrati obvladoval pomembno trgovsko pot z morja proti osrčju Evrope.
Morda še beseda, dve o gradovih Kozlov rob pri Tolminu ter nad Vipavo. Stari tolminski grad kot sedež grajskega glavarja oz. kapitana so, po zapisih dr. I. Stoparja, verjetno že v 12. stoletju pozidali oglejski patriarhi. Že leta 1188 se namreč omenja Gundra-
mus de Tulmin purgraf, 1386 Pa Aji0’
darom nrarin nmonia tildi	, {0'
dvor-curia. Grad je bil pozneje kah Goriških, pa tudi Čedaj drugih, v 17. stoletju pa so ga P N3 opustili in prepustili zobu ca^ p s° drugi strani se grad nad VipaV ' yia(' ga prav tako pozidali oglejski F’ tru°’ hi, prvič omenja leta 1275 kot 6 ^ je'
-Lij** m uuu iiasiupa vuez- •	,
VVippach. Po letu 1344 je gra last Habsburžanov, a je bil že v ,azv'a
a»-
ljeni ostanki z zelo debelimi
sorjevem času opuščen. Dane*ten3l^
po Stoparjev! sodbi izjemno izpričujejo sistem srednjeves
ske obrambe.
IVAN
(nMrfkfpG
UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVA Li S.p.A.

POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
BB^jO LANCIA IVECO Iirelu
lAJ
SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
34132 TRST
Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. delTIndustria 6 - Tel. (0481) 522012
-ro's
gM°
Book in VVerner Herzog z delom
napovedal že lani. Z Vzhoda prih#!,
ijt&
Nikita Mihalkov iz SZ s svojim ~;<j, ki ga je posnel na Mongolskem, žar Istvan Szabo z delom Meeting ^ nus, ki mu je producent Anglež Da .
katerem nastopaj^" n
Puttnam in
vezde« kot Erland Josephson in Glose.	. j.
Na festivalu ne bo prisoten film > neameriškega režiserja SalmaI,abcl Delo so toliko in tako ovirali, da ^
izšlo šele prihodnje poletje. Prav čeprav iz drugih razlogov, še m K čan zadnji film Wima Wendersa. j.
RAI bo prisotna v dveh koprodu ^ j ah, istočasno bo v okviru italij3- -jh sedem sv<
matinej predstavila še seaem filmov, v netekmovalnem spored Monicellijev Rossini, Rossini.
•edali^
Tržaško glasbeno poletje nam ponuja v torek zvečer (ob 20.30) v Gle Miela zanimiv koncert komorne glasbe z dvema skupinama.	r -s0
Iz Miinstra (v Westfaliji) prihaja Trio Brentano, ki ga sestavljajo violtht -Theresia Pfluger, violončelistka Susanna Pfluger in pianist James VaW j.
znanih evropskih šolah, kot so, denimo, Accademia Chiagiana v Firencah akademije na Dunaju, v Dublinu in v Londonu. James Vaughan je
v Dublinu in v Londonu. James Vaughan je dvH„, v zmagal državni natečaj za kompozicijo na Irskem in je trenutno korept Dunajski operi.	^ilv
Ob gostih iz Miinstra bo nastopil tudi Serenade Ensamble, ki se je r° -0ii tržaškem glasbenem okolju. Skupina je na samem začetku delovala v ef
MiiKirn	nri nrnfPKnriii Clinrniii RrP7innrin v nkvirn tržnškPdCl **
Musiča dTnsieme pri profesorju Giorgiu Brezigarju v okviru tržaškega vatorija. Posamezni člani skupine sodelujejo s tržaško operno hišo, izpOP^. /t«
vali pa so se v Lancianu, Portogruaru in v Assisiju. Pojavili so se mnogih natečajih, kot recimo v Stresi, Anconi, Rimu in Ljubljani.	.
Skupino Serenade Ensamble sestavljajo flavtist Daniele Porcile, hlarlLajil Cristiano Velicogna, trobentar Flavio Davanzo, pianist Aljoša Starc, pri t0 pa so Claudio Pribetti in Tomislav Hmeljak.	gfif
Spored večera predvideva med drugim Brahmosov Trio v C-duru op-Amorosovo skladbo v praizvedbi.
starem gradu omenja tudi patI v r dvor-curia. Grad ie bil pozne]6
VVipaci superioris, vendar že 13 5 d® 1154 in 1156 nastopa vitez VVim1 ^gSi>
^ italijanski nogometni A in B ligi
Objavili koledar
itaijj^ ~ Včeraj so objavili koledarje d ,Fs.kih nogometnih prvenstev v A 'oslih gi ‘n kot običajno ob teh prilož-dii; So si kot na tekočem traku slede^1°®entarji in izjave raznih izve-tren®y in strokovnjakov, igralcev in tti0_ rJev> funkcionarjev, da je že ne-*2javpCe P°vzeti. kaj so vse povedali, sli^® P® 50 si bile v glavnem dokaj za za nekatere bo začetek težak, inžjk derbiji so zadeva zase, dali? c? ,n°- A kaj bi lahko tudi pove-VejjjfPkipe so še na pripravah, do pr-bo § Va' ki se prične 1. septembra, pa fredvvi ko Priložnosti za napovedi in sJdevanK ocene, polemike... se 7P/ed 1. kola A lige (povratni del Coli c?®. 26. 1. in konča 24. 5. 92): As-1 ®n' ®ari " Torino, Cagliari -Foutr^8' Genoa " Cremonese, Inter - ParSla' -luventus - Fiorentina, Lazio Napoli - Atalanta, Verona -
$e nl?-ed T kola B lige (povratni del lo9na 6 26' L in konča 14. 6. 92): Bo-Messin" Gosenza, Lecce - Venezia, Palerrr,a " Cesena, Padova - Ancona, PiaCe 0 ' Brescia, Pescara - Modena, RenniJ? " Lucchese, Piša - Casertana, no, y na ■ Taranto, Udinese - Avelli-
na je za slednje dal tri gole. Dokler niso sporočili, da bo igral tudi alsvni Diego, so prodali le 1000 vstopnic, a zatem so napolnili stadion.
Maradona navdušil
KS
:etaišni?S AIRES — Maradona je na **e nam o no9°metni tekmi v dobrodelne. p0 n? navdušil argentinske navija-'Sralci /,enb so se bivši nogometaši in omagali so prvi s 5:4), a Marado-
Na predolimpijski regati
Bogatčeva
izvrstna
BARCELONA — Na predolimpijski regati v Barceloni je jadralka TPK Sirena Arianna Bogateč potrdila svoje velike sposobnosti. V konkurenci 46 tekmovalk (vsaka država je poslala po eno ali dve) je namreč v razredu europa zasedla izvrstno 5. mesto. Druga zastopnica italijanske reprezentance, Calligarisova pa je pristala šele na 16. mestu.
Skupno so izpeljali sedem regat, Bogatčeva pa je v posameznih nastopih dosegla naslednje uvrstitve: 7., 17., 1., 15., 20., 3. in 8. mesto. Zmagala je Jensenova (Dan.) pred Moberghovo (Nor.) in Beckellovo (ZDA).
Nastop v Barceloni praktično pomeni začetek kvalifikacij za olimpijske igre, a naša jadralka je na najboljši poti, da se nanje tudi uvrsti.
V včerajšnji prijateljski tekmi v Bazovici proti Triestini
Zaqa solidna v 1. polčasu
TRIESTINA - ZARJA	7:0 (2:0)
TRIESTINA - 1. polčas: Longo, Lo Sac-co, Tangorra, Danelutti, Cerone, Cossaro, Marino, Conca, Solimeno, Terraciano, Romano; 2. polčas: Riommi, Di Rosa, Mi-lanese, Di Benedetto, Sandrin, Cernecca, Casonato, Luiu, Trombetta, Pasgualini, Iacuzzi.
ZARJA - 1. polčas: Kočevar, Antonič, Ridolfo, Calo, Poboni, Kalc, Zubin, Grgič (v 13’ Gombač), Voljč, Pipan, Čermelj; 2. polčas: Kočevar, _Kalc (v 83' Ridolfo), P. Stoka, Santi, D. Štoka, D. Ferluga, Volo, Gombač (v 69' M. Ferluga), Gabrielli, Furlani (v 75' Canziani), Miclaucich.
STRELCI: Solimeno v 16', Marino v 20', Trombetta v 50' in 55', Milanese v 60', Casonato v 84' in Pasgualini v 90’
SODNIK: Crivelli iz Trsta. KOTI: 3:1 za Triestino. GLEDALCEV: 1000.
Zanimanje je seveda veljalo za Triestino, ki je kljub nižji ligi privabila v Bazovico precej gledalcev. Prvi polčas sta obe moštvi (na sliki D. Križmančiča) odigrali z boljšim delom razpoložljivih igralcev, prednost v korist Triestine pa je bila očitna predvsem v 2. polčasu, ki ga je Zarja odigrala z moštvom, sestavljenim iz gostov številnih drugih klubov.
V prvi polovici igre se je Triestina izkazala s serijo dobrih prodorov, ki sta jih skupno izvajala Solimeno in Romano. Resnici na ljubo sta bila pri zaključkih dokaj netočna. Številne prodore v globino igrišča Zarje je izvedel tudi levi krilec Tangorra, ki ni v svojih naletih našel pred seboj vrednega nasprotnika.
Zarji je šlo vsaj zadoščenje, da je prva zaposlila vratarja. Po nekaj napakah Triestine je prvi gol padel po hitrem prodo-
ru Romana, ki je podal Solimenu. Z glavo je kandidat za mesto "bomberja" dosegel svoj prvi gol za Triestino. Do izraza je prišel tudi vratar Zarje Kočevar, ki je akrobatsko odbil v vratnico natančen strel Tangorre.
Triestina je do konca polčasa napadala s precejšnjo vnemo in Šolimeno je dvakrat zadel vratnico. Kočevar je odlično posegel pri kombinaciji Solimeno-Roma-no, malo pred koncem pa se je Gombač znašel sam pred vratarjem Triestine, ni
pa mogel izkoristiti priložnosti za možni zadetek. S petimi goli je bila Triestina popoln gospodar igrišča v 2. delu igre.
Dobro so igrali Trombetta, Pasgualini, Luiu in Milanese, najbolj slikovito akcijo pa je izvedel 18—letni Peter Štoka (sicer član Primorja), ki je učinkovito »predrl« obrambo Trombette in Di Rose in ju dejansko osmešil.
Danes popoldan bo Triestina nastopila v Lignanu proti Palermu, ki bo letos igral v B ligi. (Bruno Križman)
teku na 4x100 m v Montecarlu
Izenačen
svetovni
rekord
t6tli ^JECARLO — Ameriški sprin-c^Hi c rsh' Burrell, Heard in Lewis, M atlet ute konice Track Cluba, so ^asorjj	mitingu v Montecarlu v
't štafet;	izenačili svetovni rekord
rahcosv 4xi00 m. Isti čas je postavila sk„,;0ska štafot, i,
'-U1	v, m lici ia.iian.ciii c v i up-
^ se ; „ 6nstvu v Splitu. Za Američa-Pred SnvVcerai uvrstila Italija (39’06) >d°?etsko zvezo (39-36). sktišai nae?t je. Sovjet Bubka zaman MSini g kako vati svetovni rekord na K^ko 's jL® (sicer je zmagal, a z , °ljši i,, vm)' Velja še podčrtati naj-h “tj tia	čas Marlene Ottey
c “kel n "i m (21"98) in uspeh Heike (2nje tzkY (Nem.) v skoku v vi-l^nson, ,®) kot tudi čas Michaela v teku na 200 m moš-
ki (20'°o^ (ZDA)
a°5)- Kval!
S?&g.ton
Kvalitetna je bila tudi tek-. J: zapreke, kjer se je uvelja-Kariuki (Ken.) v 8'11"28.
Italijani v ospredju
ZadnvC^'1'1 — Tudi na včeraj-žs 2a . uradnih poskusnih vož-An„?Sni° motociklistično dirko §LSti s n® Ve 50 se Italijani odrezali, ieT?a' da Elr°ssijem in Reggianijem.
"e bo na startu Chilija, ki si V50 Cern0?111 prst' sai bi v razredu ?lartUi vrS artal 5 5- časom.
tctn-S r®d Pa je naslednji: kZ „928 s ' k Capirossi (It.) honda 2 * Poprečno hitrostjo 140,708 di mtl0va (In ula (It') derbi l’43"377; 3.
li') konHp ihonda T43"399; 7. Gresi-,3,0 Cc^a 1 44"144.
C* s Ponr3eggiuani (It) aprilia 3 p/h; 2. cpo,pirecn° hitrostjo 150,193
5nndal°ra fTnUk (Šp ) honda T36"614; i'32 a''m: j lh°nda 1'36 "823. kn, s ' bchwantz (ZDA) suzuki l$/h; 2. ?,0prečno hitrostjo 155,656
d .	f 7/T) A t	a m a h a
Začele vseameriške igre
HAVANA —- V prisotnosti predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Samarancha je včeraj v Havani kubanski voditelj Fidel Castro otvoril 11. vseameriške igre (na sliki AP), na katerih nastopajo predstavniki 39 držav. V prvi disciplini atletskega programa, maratonskem teku, je med moškimi zmagal domačin Alberto Kuba (2.19'26"), med ženskami pa Olga Avalos iz Mehike (2.43'36”).
Na conskem jadralnem prvenstvu v razredu optimist
Pincin (J K Čupa) presenetil Naši so imeli precej smole
Consko jadralno prvenstvo v razredu optimist under 12, ki se je nedavno zaključilo, je potekalo v dveh delih: prvi del je zajemal regati v organizaciji JK Čupa, drugi del pa je priredilo društvo iz San Giorgia. Selekcije se je udeležo preko 40 tekmovalcev. Rezultati naših jadralcev pa so bili po pričakovanju zadovoljivi.
Za naj lepše presenečenje je poskrbel Alessio Pincin (JK Čupa), ki je v zadnji regati zasedal kar 3. mesto in si tako priboril svoj prvi pokal. Alessio je že na prejšnji regati dokazal, da lahko seže po najvišjih uvrstitvah, vendar je zaradi neizkušenosti storil veliko taktičnih napak, kar mu je preprečilo, da bi se prebil v consko elito. Na zadnji preizkušnji pa se je že v prvi polovici znašel na tretjem mestu in ta položaj je tudi obdržal. Z malenkost več borbenosti bi lahko prijadral čez cilj celo drugi. Precej pod svojimi sposobnostmi pa je tekmoval Andrej Petaros, ki je zasedel le 7. mesto. Kljub temu lahko rečemo, da se forma naših jadralcev stopnjuje, kar je spodbudno pred nastopom na državnem prvenstvu, ki bo septembra v Palermu.
Ostali naši predstavniki so imeli veliko smolo, kajti v drugi selekcijski preizkušnji niso prispeli pravočasno na cilj. Temu je botrovalo popolno brezvetrje (na cilj je sploh prišlo le 13 posadk). Rezultata te preizkušnje se na noben način ni dalo črtati, kajti brezvetrje je onemogočilo izpeljavo četrtega plova. Tako so za končno lestvico prišle v poštev tri izpeljane regate, med katerimi je bil tudi omenjeni nesrečni plov. Tako je veliko
naših predstavnikov izostalo iz najboljše deseterice, čeprav si tega niso zaslužili.
KONČNA LESTVICA: 1. Davide Bivi (S. Giorgio); 6. Alessio Pincin (Čupa); 8. Andrej Petaros (Čupa); 13. Daniel Leone (Sirena); 14. Zoran Bandelj (Čupa); 15. Dario Košuta (Sirena); 17. Ana Žerjal (Čupa); 20. Kristjan Kovačič (Čupa); 21. Johana Križnič (Čupa)
DAVID POLJŠAK
ŠZ SLOGA
vabi na poletni praznik, ki bo danes, 4. t.m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici od 18. ure dalje. Za dobro razpoloženje bo igral ansambel »Zvezde«. Cisti izkupiček je namenjen delovanju športnega društva.
SPDT
vabi vse udeležence enotedenskega pohoda v park Argentere od 17. do 25. t.m., da se jutri, 5. t.m. udeleže informativnega sestanka o poteku izleta. Srečanje bo na sedežu društva, v Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, ob 20.30. Vplačati bo treba tudi akontacijo za izlet v znesku 100 tisoč lir.
TPK SIRENA
sekcija jadrnanje na deski organizira 2. tečaj vvind-surfa od 7. do 13. t.m. za mladince od 15. leta starosti dalje in odrasle. Prijave še danes, 4. t.m. na sedežu kluba na Miramarskem drevoredu 32, tel. 422696.
l'33' ^l; 4.
s®1
?99i 7. t2ardner (Avstral.) honda son (cagiva) 1'37"332.
sloveif11^ susPenzija skeE,°GRAD Sk'h kolesariev
s $“isc
!i)Vij6 s° ZapUsH1 esariev in funkcionar-, a	1 reprezentanco Jugos-
9?e*ežiV b°do lah>Skih i9rah v Atenah, tv« d° 2sSVetovneofl° slovenski kolesarji aištVo <5. avqus*e9a Prvenstva, ki bo od ?N0 «pa iz f0r 'J Stuttgartu. Predsed-i?a v p9°slovar. Č rtih razlogov ni pri-^tVažk0e^u- Nariar9® Prvenstva, ki po-Vezi t razredi J® je kolesarsko zvezo 9°slaviiP • c!anstva v kolesarski H0| J ln 1° črtalo iz statuta.
iNhja^RlNo^"*3"9 V ,in3lU
Dnidati (AE®n Mar' ^ finalu teniškega in p nU b0sta igrala Perez U9i pa S6;2, LF°ntan9 (Fr.). Prvi je v Prav takr,Pr^.ma9al Furlana (It.), s 6:2' 6:2 Azara (Arg.).
ken?8 ANGES°lido v polfinalu
h	t, ' ,	^
(ZnC°Solidiria v Lo-TaV četrtfinalu teniš-ManA)- ot! f 7:6 6An9elesu je Italijan
kttvd°rf lti izidi sprema9al Scotta Br, kstein ,!?r-) 6-3 R «SamPras (ZDA) -Yatl(žnA(?DA)L6;4i Edberg (Šve.) -A) 6:1, 6:3 ’ 7:5; Gilbert (ZDA) -
V finalu za 3. mesto košarkarskega turnirja S. Lorenzo
Jadranovci CEI boljši od Maina
CEI-Main	114:110 (97:97, 47:53)
Tekma za 3. mesto je bila izenačena, po enem podaljšku pa je zmagala ekipa jadranovcev CEI. Uvodoma so rumeni Maina pod vodstvom strelca Ritosse (44 točk) povedli za 10 točk, igrali pa so nepovezano, tako da je igra slonela na pobudah posameznikov. Pod košema je prevladoval Zarotil (23 točk), nekaj točk sta dosegla tudi Bisca (9) in De Menia (9), vsi ostali pa so igrali daleč pod pričakovanjem, zlasti Trimboli in Perossa.
Ekipa CEI je z boljšo taktiko v napadu, ki je večkrat omogočila strelcu Rado-vaniju neoviran met (25 točk), kmalu znižala zaostanek, ki pa je vseeno stalno znašal 5-7 točk. Šele v zadnjih minutah so Moschionijevi fantje znižali razliko na -2, -3 točke. Nekaj sekund pred koncem pa .je odlični Pozzecco (33 točk) dosegel trojko in izsilil podaljšek. V dodatnih 5 minutah je Main zaigral nekoliko demotivirano in nasprotniki so si s koši centra Collarinija (33 točk) zagotovili 3. mesto. Med posamezniki bi omenili še Robija Paulino, ki je prav v tej zadnji tekmi pokazal, kaj zmore (8 skokov in 5:7 pri metu). Zelo malo je igral A. Vremec (0:1 pri metu), pozitivno pa je svojo nalogo opravil M. Pertot. Po lepi polfinalni tekmi je spet slabo igral Marko Crisma, a Rudija Stanisse ni bilo sploh na klopi.
Doprinos igralcev slovenskih ekip: M. Pertot 7 točk (ocena 6); R. Paulina 12 (7); A. Vremec 0 (5/6); M. Crisma 4 (5).
VANJA JOGAN
Tekma za 3. mesto med jadranovci CEI in ekipo Main se je odločila šele po enem podaljšku.	(foto Davorin Križmančič)
Pri SK Kras priprave v polnem teku
Po uspešni športni sezoni in po zasluženem kratkem premoru sta že s 1. avgustom začeli trenirati prva ženska in moška ekipa Krasa, ki bosta letos nastopali v B oz. v B-l namiznoteniški ligi.
Predsezonske priprave, ki potekajo na domačih tleh v zgoniški telovadnici, trajajo vsak dan po pet ur in so razdeljene na jutranji in popoldanski trening ter predvidevajo v glavnem kondicijsko pripravo, usmerjeno v osvajanje hitrosti, gibljivdtti in vzdržljivosti. Delno vadijo za zeleno mizo z avtomatizacijo tehničnih elementov igre. 7. t.m. bodo naši pingpongaši nadaljevali z bolj specifično telesno in tehnično pripravo v Kobaridu, kjer bodo trenirali z boljšimi igralci Slovenije.
Tudi mlajši predstavniki ŠK Kras bodo najprej začeli letne priprave v Zgoniku, in sicer 19. avgusta. Že dva dni kasneje pa bodo odpotovali na treninge v Kobarid, kjer namiznoteniška zveza Slovenije organizira nadaljevalni tečaj za osnovnošolske otroke. Tam bodo imeli možnost napredovanja pri osnovnih tehničnih elementih in seveda tudi priložnost, da navežejo prijateljske stike z vrstniki različnih športnih klubov, (s.m.)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 4. avgusta 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559	R
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/77241»
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT	tjflfl
Tiska EDIGRAF
Član italijanske
zveze časopis"'"
založnikov Fl£°
Po vsej verjetnosti so ga postavili baskovski teroristi
V samem središču Milana eksplodiral peklenski stroj
MILAN — Mednarodni teroristi so ponovno vzeli na muho lombardsko glavno mesto. V noči od petka na soboto, nekaj minut po 3. uri, je v bližini osrednjega Trga Duomo počil peklenski stroj, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo na poslopju, kjer je sedež iranskega konzulata, argentinskih in portugalskih letalskih družb ter španskega bančnega zavoda Banco Exterior de Espana. V eksploziji je bila ranjena tudi 58-letna Milan-čanka, ki se je sredi noči odpravljala na počitnice in na avto nato-varjala kovčke. Ženska sicer ni hudo ranjena, v bolnišnici so ji nudili le prvo pomoč in ji napovedali, da bo ozdravela v sedmih dneh.
Tudi če ni nihče prevzel očetovstva nad atentatom, je zelo verjetno, da so teroristi imeli na muhi prav španski bančni zavod, kajti le nekaj ur zatem so v Milanu pravočasno odkrili še en peklenski stroj, ki ga je neznana roka postavila pred španski turististični urad. Sestavljale so ga manjše plinske jeklenke, trotil in timer, vse skupaj pa je bilo položeno v platneno torbo z napisom »Pozor bomba«. Torba je vzbudila pozornost mimoidočega pešca, ki je takoj poklical policijo. Pirotehniki so peklenski stroj de-zaktivirali, agenti digosa pa so odredili preiskavo, ki naj ugotovi, ali je med obema peklenskima strojema kaj sorodnosti.
Če so bila cilj atentatorjev res španska podjetja, potem ni dvomov, da gre za baskovsko organizacijo ETA. Ta se je 11. junija v Milanu že preizkusila v atentatu na sedež španske letalske družbe.
V Turčiji pripadniki turške gverile ugrabili 13 nemških turistov
ANKARA — Trinajst nemških turistov je od včeraj v rokah gverilcev marksistične delavske stranke Kurdov. Nemci so bivali v nekem kampu ob jezeru na jugu države. Točnih podatkov o kraju ni, prav tako še ni nobene vesti, kam bi ugrabitelji lahko odvedli talce. V skupini Nemcev so tudi štirje otroci. Trem ugrabljencem je uspehi pobegniti in obvestiti policijo.
Turški notranji minister Mustafa Kalemli je zagotovil, da bodo varnostne sile naredile vse mogoče, da bi čim prej našle ugrabljene nemške turiste. Obstaja pa tudi sam, da so gverilci odvedli talce v kako skrito gozdnato področje, kar bi močno otežko-čilo iskanje. Tudi glede povoda ugrabitve obstajajo različna mnenja. Minister Kalemli se na ta račun sicer ni izrazil, uradni krogi pa zatrjujejo, da so hoteli ugrabitelji s tem podvigom
oškodovati turški turizem, ki se je zadnjih letih dobro razcvetel. V dr gib krogih pa menijo, da ugrabit6 niso pripadniki kurdske marksisti6
stranke, pač pa da gre za katero
drug0
skrajno levičarsko organizacijo. Še znejša pa je domneva, da ugrabite J podpira sam Sadam Husein, ki je zadnji vojni sovražno razpoložen Turčije, ker je deležna ameriške P° pore in uživa njeno zaupanje. ^ Kmalu potem ko se je razširila v ^ o ugrabitvi, je notranje ministrstvo ^ gažiralo tako policijo kot vojsko za ,j kalno akcijo. V teku dne so aretn^ nekaj sumljivih oseb, vendar kaže, ^ nimajo nobene zvzeze z ugrabitvit Tudi Bonn je že zahteval pojasnil3^ zvezi z dejanjem, medtem ko je tur oblast zanikala, da bi ugrabitelji
slej zahtevali kakršno koli odkup-
nif0’
Industrija in finančne družbe še kar pošteno plačujejo davke
RIM — Davčne prijave zasebnikov in podjetij so postale sredstvo, pomočjo katerega nekateri ocenjujejo poštenost posameznikov. Finančna revija II Mondo je objavila številke, ki so jih v obrazce davčnih pri]3 vnesli domači petičneži Agnelli, De Benedetti, Ferruzzi, Berlusconi in dru gi. Gianni Agnelli je na primer za lansko leto plačal 814 milijard davka n dohodek, Silvio Berlusconi 205 milijard, Carlo De Benedetti pa »le« 93. milijarde, medtem ko je požrešni erar požrl Arturu Ferruzziju 215 milij3r. Toliko o zasebnih prijavah. Na javnem področju je plačala družba IRI 2-' milijard, takoj za njo je ENI s 1.061 milijardami.
Po napovedi, da je finančni minister Formica predlagal nekakšen str teški načrt, ki vsebuje razne davčne olajšave za velika zasebna in javna t
mešana podjetja, so menda postali vsi malo bolj pošteni, ali pa vsaj P°9^ nejši. Družba Cariplo je vplačala več kot 426 milijard davka na dohode .'
Cariplo je vplačala več kot 426 milijard
ENI 383 milijard, IBM 374, FIAT SpA 360 milijard, katerim je treba prišteJ* še 115 milijard davka avtomobilskega sektorja. Ob toliki poštenosti se z prijava zavarovalnice IN A nekoliko sumljiva, saj je prijavila manj *
farmacevtska družba Bracco, in sicer borih 82 milijard.
Morski gusarji spet strašijo po Kitajskem morju
PEKING — Po odkritju Amerike in med kolonialnimi posegi na Daljnem zhodu so bili gusarji v Karibskem morju in pri kitajskih obalah prav vsakdanja zadeva. Tudi pri nas v Jadranu ni bilo redko naleteti na uskoško ladjo ali na ladje turških gusarjev. V tem stoletju pa je pojav nazadoval in razen v redkih primerih o gusarjih ni bilo več slišati.
Sedaj pa so spet tu. Pred nekaj meseci smo pisali o piratih, ki so oropali neko potniško ladjo v samem hong-konškem pristanišču, sedaj pa poroča pekinški dnevnik, da so samo v zadnjem mesecu zabeležili 15 primerov napadov na kitajske ribiške ladje v Južnem kitajskem morju. Gusarji imajo hitre čolne, orožje, eksploziv, ribičem odvzemajo ulov in jih na vse načine ustrahujejo. Kitajski ribiči zahtevajo takojšnje ukrepe pomorskih oblasti, da bi zavarovali ribiško dejavnost, v pričakovanju konkretnih posegov pa so močno okrnili ribiško dejavnost, kar jim seveda povzroča tudi dokajšnjo gospodarsko škodo.
Hude povodnji prizadele Avstrijo in Bavarsko
V Abu Dabiju so za nečiste posle vedeli že dalj časa
XI A ••	V • V V	•	1	•
Industrija za čiščenje denarja
Tudi v Panami je podružnica BCCI zaprta. Če ne bodo našli rešitve do začetka decembra, bo banka šla v likvidacijo, mali varčevalci pa bodo izgubili svoje prihranke	(Telefoto AP)
LONDON — Zadeva z denarnim zavodom BCCI zadobiva čedalje bolj zaskrbljujoče razsežnosti. Po poročilu, ki ga je izdelala tvrdka Priče VVaterhou-se, potem ko je proučila knjige, izhaja, da je vlada Abu Dabija z gotovostjo vedela za nečiste posle BCCI že aprila 1990. Samo mesec dni prej je tamkajšnji šejk Zajed Bin Sultan povečal svoj delež v banki za 4.450 milijard lir, s čimer si je zagotovil 77 od sto delnic.
Iz poročila tudi izhaja, da je banka z lažnim knjiženjem v zadnjih 10 letih prikrila vsaj 600 milijonov dolarjev.
Dejavnost banke BCCI je trenutno blokirana v 15 državah, med drugim tudi v Hongkongu, kjer so odkrili, da so tamkajšnje podružnice (BCCI ima v Hongkongu približno 40 okenc in kar 40.000 upnikov), aktivno sodelovale pri čiščenju denarja, ki se je tamkaj stekal kot sad trgovine z mamilom, ki je prihajalo iz tako imenovanega »zlatega trikotnika« ne meji med Burmo, Laosom in Tajsko.
Britansko vrhovno sodišče je blokiralo likvidacijo BCCI do 2. decembra, da bi proučili možnosti rešitve.
INNSBRUCK — Slabo vrem^j-označuje prve avgustovske dni v -e v nji in delno tudi v južni Evropi, s• > v Avstriji in na Bavarskem sprerne pravo povodenj, ki je v Nemčiji vala najmanj 5 smrtnih žrtev, »se ^g. so močno narasle — na Dunaju J nava 9 metrov nad običajno 9 jL-eg0" marsikatera pa je tudi prerasla ve in pri tem povzročila ve'^°. ad40 Posebno močno deževje je prl. geč' okolico Salzburga in bližnji krajce-kirchen, kjer je voda preplavila y) P.lavnfl nlira (knt vifiimn 113 sli 56
Glavna ulica (kot vidimo na 3,”etj s1-
, Jiko.tf'
pokrajin - v
se je spremenila v reko, po -ljudje peljejo kar s čolni. Veliko
s prometom imajo tudi v po stein na meji z Bavarsko, kjer s ^jav pred mesecem dni, prav zaradi P. p)! podrl most na avtocesti. MaI91 Eri, na severu Kufsteina, je 1 jece> Močno deževje je povzročilo P^U' materialne škode tudi v znane čarskem središču Kitzbuhlu.
liTEILU 1EIM1MI
Portorož
vam v sodelovanju
z znanim italijanskim
gastronomom
g. Nessi cau. uff. Giorgi°>
lastnikom restavracije
AL BRAGOZZO, Trst
predstavljajo
NOVO
SREDOZEMSKO KUHINJO
od 5. do 8. avgusta 1991
v restavraciji MAJOLlK^ (Laguna Bernardin) tel. 066/75271