Središče zimskega športa na Jahorini Glavno in konhretno: Utrditev starih zvez - več novih stikov INTERVJU S PREDSEDNIKOM MEDNAROBNEGA ODBORA ZŠJ TOV. J. BERAVSOM STUDENTJE IN INOZEMSTVO — TO JE VPRASANJE, KI ZANIMA IN RAZBURJA VEDNO V3CJE STEVILO STUDENTOV, TU JE VEDNO MNOGO PROBLEMOV, NEJASNOSTI IN VPRASANJ. OBRNILI SMO SE NA TOV. BERAVSA, PREDSEDNIKA MEDNARODNEGA ODBORA Z NEKAJ VPRASANJI, KER SMATRAMO, DA SO NJEGOVI ODGOVORI NA VPRASANJA NASEGA UREDNISTVA VEC KOT SAMO INFORMATIVNEGA ZNACAJA Deseto leto teče od osvobo-ditve, deset let svobodne uni-verze bo kmalu za nami. V tem času so bile izvršene re-volucionarne spremembe, ki so nasie odraz tudi v univerzi-tetnem življenjv,. V desetih letih svobodnega dela na naši univerzi se je na-kopičilo toliko dogodkov, da bi jih kronist težko zajel v enem članku. Oblast delovne-ga Ijudstva se zaveda pomena znanstvenega dela ter je vlo-žila ogromno materialnih sredstev za razvoj te ustano-ve. Naši politični forumi pa so vedno nudili izdatno pomoč in kazali polno razumevanje. Deset let resnega dela in zavestnega vzgajanja je že skoraj za nami. Bili smo priče revolucionarnih sprememb v samem načinu dela na univer-zi, od svobode znanstvenega dela do družbenega upravlja-nja. Rastle so nove fakultete, inštituti, število predavatelj-skega kadra se je povečalo. Dobili smo študentske domo-ve, menze, zdravstveno zašči-to, štipendije, subvencije itd Tudi sami smo v tem ob-dobju nekaj doprinesli. Sode- ASD OLYMPIA — ekipni pokalni prvak Pred nedavnim se je v Ljub-ljani vršilo tradicionalno strel-sko tekmovanje z zračno pu-ško v liga-sistemu. ASD je imela težko nalogo, ker jebra-nila prehodni pokal. Dokazala je, da je na območju Ljublja-ne najmočnejša strelska sku-pina in sd je spet priiborila pokal z odličniim rezultatom 2663 krogov. Tudi v oceni po-sameznikov je doseglo ASD več boljših mest. JflHOSINfl! Od našega športnega urednika, ki se mudi na Jahorini na štu-dentski zimskl olimpiadi smo prejeli naslednje telefonsko po-ročilo: Prva dan: Tek na 15 km. Prvl Jugostovan PAVSlC (0,57.52) in drugi Jugoslovan SVET (0,59.00). Drugii dan: veleslalom. Proga dolga 230O m, 11 vratc. Startalo 30 tekmovadcev. Prvoplasdrani Nem-ci in Avstrijci. Prvi Jugoslovan (JANC) je enajsti. PRESTOR je bil trinajstd. Proga zelo težka. En Svicar sd je zlomll nogo. lovali smo v delovnih briga-dah, univerza je dajala praksi nove in nove strokovnjake, v naših organizacijah smo se vzgajali v zavedne socialistič-ne državljane, postali smo po-memben del socialističnih sil. Vse naše organizacije se vneto pripravljajo na prosla-vo desete obletnice osvobodit-ve naše domovine. Zveza štu-dentov v teh pripravah ne sme zaostajati. Studentje moramo z aktivnostjo dokazati, da se resno zavedamo revolucionar-nih sprememb zadnjih desetih let in da smo globoko hvalež-ni delovnemu Ijudstvu za vse, kar imamo v naši domovini in še posebej na Univerzi. Obletnica osvoboditve bo velik praznik našega Ijudstva. Ob tej priliki bodo raznovrst-ni festivali, pri katerih mora-mo študentje aktivno sodelo-vati. Naše kulturne skupine mo-rajo pripraviti nov bogat spo-red, s katerim se bodo pred-stavile naši javnosti ob tako važnem dogodku. Akademsko športno društvo Olympia mo-ra prav tako najti oblike de-la, kot so množična tekmova-nja, srečanja, turnirji in po-dobno. Za deseto obletnlco svobod-ne univerze pa bomo štndent-je organizirali tudi razstavo naprednega študentskega gi-banja na Ijubljanski univerzi od ustanovitve naprej, kot tu-di razstavo razvoja univerze sploh. Za pripravo tako važne razstave bo potrebna široka aktivizacija študentov za zbi-ranje materiala in urejanje najrazličnejših podatkov. Ob tej razstavi se nam nudi pri-ložnost povezave z Društvom visokošolskih profesorjev, s čiraer se bomo med seboj bolj povezali. Organizacija te raz-stave bo pripomogla k izdaji in ureditvi zgodovinskega al-manaha o naprednih študent-skih gibanjih v Ljubljani. Priprave za proslavo desete obletnice osvoboditve naših narodov morajo zajeti čim šir-ši krog naših študentov, da bomo tako dokazali hualežnost vsem onirn, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo. 1. vprašanje: Dosedanje de-lo ZSJ na mednarodnem polju laiiiko označimo za uspešno. Seveda bomo to delo nadaljevali. Predvsem nas zanima bodoča medna-rodna dejavnost naše orga-nizacije — konkretno delo našega odbora. Dosedanje delo ZSJ na med-narodnem polju je bilo vseka-kor zelo uspešno. To lahko reu čem tudi o delu odbora za med-narodne zveze na naši univerzi. Naša bodoča naloga pa je pred-vsem v tem, da prvjč utrdimo vse že obstoječe zveze, in dru-gič, da vzpostavljaimo stike z unijarni, s katerimi ji.h še nismo iirneli. Jasno je, da naim pri tem ne gre samo za nefce suhe foinmalne stike, pač pa za stike z naiprednimi študentskimi or-ganizacijairn.i v svetu, v smislu čim širšega medsebojnega po-znavanja študijskih, organizacij-skih, kulturnih in drugih druž-benih problemov, za izmenjavo izkušenj in končno za povezo-vanje naprednih študentov v svetu. V teni pogledu so dose-ženi že lepi rezultati. ZSJ ima zveze z mnogimi evropskiiml študentskimi organizacijaimi, a tudi sama je član nekaterih študentskiih organizacij, kot na primer COSBC in drugih. V zadnjem času se močno razširja sodelovanje s študentskLmi or-ganizacijami Indije in Burme,, tščemo pa tudi stike z drugimi študentskimi organizacijaimi v Aziji in Afriki, kot n. pr. z Egiptom. Pregledali pa bomo tudi rnoinosti sodelovanja z državami Latinske Amerike, kjer je sedaj vedno večje za-nimianje za našo djžavo, zlasti pa za našo izgradnjo sociall-zina. Kot je princip naše zuna-nje politike borba za mir, za sodelovanje med narodi na ena-kopravni osnovi, tako je tudi to osnova naše medna>rodne de-javnosti, kar smo pokazali v preteklosti in opazujemo tudi danes. To potrjuje zlasti stali-šče ZSJ do MSS, ki kaže sedaj do ZSJ nekak nov kurz, pri če-mer se poteguje za naše sode-lovanje v MSS, oziroma smatra, da je treba dati ZSJ v MSS tisto mesto, ki nam je že nekdaj prLpadalo. Stališče ZSJ pri tem je jasno, kajti do takega sodelovanja, kot je bilo nekdaj, sploh ne more več priti, prav tako pa ne mo-remo preko težkih obsodb MSS v dobi informbirojevske gonje protl nam in oto priliki naše Prirodosiovno-matemaiični oddelek Sanda Callari-Kornhauser: Ke- mijska problematika alkaloidov iz droge sesale cornutum s po-sebno obdelavo domače droge. Pred odhodom NA OLIMPIJADO Stefan Hočevar odgovarja na vprašanja našega športnega urednika Preden je adpotovala naša ftudentska reprezentanca na Jahorino j& urednik naše šport-ne rubrike poiskal tov. Štefa- na Hočevarja, ki vodl to eiklpo in mu postavil nekaj vprašanj. Kot je znano bo študentska zimska olimpiada ena največ-jih prireditev v letošnji zimski sezoni. Skoraj vsi člani držav-ne reprezentance so iz Ljub-Ijane. Prav zato boš lahko Ti najbolje povedal, kako so pri-pravljeni na to tekmovanje? Priprave so bile nezadostne, ali bolje povedano, gploh jih ni bilo. Alpski smučarji so tre-ninaili nekaj dni na Vršiču, te-kači in skakald pa so odpoto-vali nekaj dni prej na Jaho-rino, kjer so se pripravljali na tetemovanje. Za priprave nismo imeli priložnosti, ker so bile OBJAVI Akademski judo klub Olym-pia obveš&a, da se prično red-ni treningi dne 7. marca 1955 cb 19. uri v telovadnici na Le-dini. Vabljeni vsi, ki jih za-nima jiu-jitsu in judo in žele pričeti z rednimi treningi. ASD Olympia organizira v dneh od 14. do 20. marca tra-dicionalno odprto strelsko pr-venstvo Ijubljanske univerze in visokih šol. V borbi za na-slov prvaka univerze z zračno puško za leto 1955. Pravico nastopa imajo vsi štVLdenti in absolventi. Treningi se vršijo vsak torek in petek od 19 da-Ije v sobi 90 na Univerzi. Odbor. 21 Prešernovih nagrad KAKOR VSAKO LETO SO TUDI LETOS STUDENTJE ZA NeVenka Dolanc-Jamnik: D: SVOJA NAJBOLJŠA DELA NA PODROCJU ZNANSTVENEGA matika dr. Lojza Kraigherja. IN UMETNISKEGA UDEJSTVOVANJA PREJELIPRESERNOVE Jože Sever: Miha Kaste NAGRADE. (1796—1868), pesnik in ustar Rajko Pavlovec: Eocenska vitelj Kranjske Cbelice. favna iz okolice Drniža v se- Antonija Metelko: Franc L< verni Dalmaciji. stik: Otročje iver-zitetnima centroma v PMrencah in na Dunaju, pri čemer je naš klub že pričel z dopisovanjeirn. Prav tako bomo obdržali in še poglobili zveze s SVI in drugi-tni podobnimi organizacijsimi, kakor tudi stike, ki jih iinajo posamezna naša združenja s študenti sorodnih fakultet v Inozemstvu. 2. vprašanje: Na zadnjl seji centralnega odbora ZSJ je bilo izrečenih precej kr&- tik o vprašanju praks, po- sebno privatnih. Kako bo letos urejeno to vprašanje? Na zadnjem sestanku COSSJ v Sarajevu letos januarja, je bilo dejansko precej kritičnih pripomb o praksah, zlasti pri- vatnih, ki pa so bile zelo ute- meljene. Pri privatnih praksah je bila žal glavna težnja odhod v inozemstvo, ne pa praksa, kot bi to resnično moralo biti. Za- to ni nič čudnega, da so odha- jali na tako prakso ljudje s slabimi strokovnimi kvalifikaci- jaini, s slabim obvladanjem je- zika, kakor tudi ljudje, ki so komaj začeli s študijem, Marsikdo od njih, ki ni btl pred tem na. nobeni praksi pri nas, bi imei več koristi, če bi odšel na primerno prakso v kako naše podjetje. Zato ni čudno, če je bila za njih vsaka tovarna, pa naj bo taka ali ta-ka, pravo odkritje, čeprav mno-gi od njbh pri tem niso niti opravljalj dela svoje sfroke. Ker je analiza privatnih praks tudi pokazala, da so se iste šz-koriščale v vse mogoče namene in da so nam pri tem tudi po-litbčno škodovale, je COSSJ pri-šel do sklepa, da za privatne prakse naša organizacija ne bo več izdajala priporočil. Enkrat za vselej pa naj bo jasno, da je ZSJ polHična organizacija in da bo kot taka dala svoje priporočilo le tistim svojim čla-nom, katerih odhod v inozem-stvo bomo smatrali kot kcrist-nega in proti katerim naša or-ganizacbja tudi ne bo imela no-benih drugih zadržkov. Ker na naši univerzi znanje tujih jezj-kov ne predstavlja problema in da so v zvezi s tem ostali po-goji bolj zaostreni kot v osta-lih centrih, smo na zadnjem po-svetovanju v Beogradu zahte-vall, da dobimo vsled tega pro-porcionalno več mest po liniji IAESEC in IFMSA, kar je bilo tudi sprejeto. V ilustracijo po-vem samo še to, da je odšlo v preteklem letu iz našega un»-verzitetnega centra v inozem-stvo preko 700 študentov, to je deset procentov vseh naših slu-šateljev, kar je z ozirom na Med jugoslovanskimi študenti --------- 5 strar? --------- PRED PREMIERO PRVEGA SLOVENSKEGA OMNIBUSA V zvezi s premiero prvega slovenskega omnibus - filma smo naprosili mlade režiserje, da nam odgovore na nekatera vprašanja. Zaradi odsotnostl tovarišev Kavčiča in Pretnarja (glej nas razgovor z njim v lanski marčni številki Tribu-ne) sta nam odgovarila le Mir-ko Grobler (režiser filmske kantate Plat zvona, predfilma k omnibusu) in France Ko-smač (režiser tretjega filma omnibusa, Koplji pcd brezo, po Vorančevi noveli Vodnjak). Mirko Grobler: l. 1948 pride k Triglav-jilmu, fcot štu-dent AIG, oddelka za režijo. Praktično delo — sprva dela kot montažer — mu da ne le mnogo dragocenih tehničnih spoznanj, ampak ga tudi do-končno odvrne od odrskth desk k filmu. Sledi pisanje scena-rijev, sodelovanje pri snema-njih in končno režija Obzomi-kov (l. 1948 zvezna nagrada za Obzornik štev. 11.5 in doku-mentarnih filmov — n. pr. fil-vna o mojstru Plečniku. F ranc e Ko smač: prvi stik s filmom — tekst za Film-ske Novice; 1.194$ presedla iz sluzbe pri Radiu k Triglav-filmu — kot propagandist; piše za razne časopise in revije vrsto jilmskih ocen. Zamika ga režija, kot redaktor film-skega Obzornika razširi eno točko, tako da nastane kratek film o 6 kolektivih z naslo-vom: Najboljši so zmagali (za-nimivo: snemalec — Cesar —• tisti, kot pri najnovejšsm fil-mu). Mladi režiser nadaljuje z Obzorniki in dokumentarni-mi filmi; scenarije zanje piše sam; vmes sluzba v Beogradu na Komiteju za kinematogra-fijo. L. 1049 II. državna nagra-da za jilm France Prešeren; jilm o Zupančiču se predvaja v Cannesu. Obrnili sino se prvo na Grobleria. , KAKŠNO MESTO ZAVZE-MA PLAT ZVONA V VAŠEM DOSEDANJEM DELU IN KAKSNI SO VAŠI NAČRTl ZA NAPREJ? Filmi o umetninah so bili doslej delani kot bolj ali manj posrečene rnačice dveh stan-dardnih fihnskih tipov: ali bio grafskega filma o umetniku ali filmskega eseja. Moj film je v tem oziru eks-periment, poskus, s katerim sem hotel pokazati, kako lah-ko s kamero razgibamo stati-čen material. Izkoristil sem umetnine kot surovine za no-vo dramatizacijo: skulpture, slike, predmeti (predvsem got-ski material), pobrani iz cer-kva in gradov oziroma muze-jev (pod strokovnim vodstvom prof. Cevca) aktivno igrajo v zgodbi, grajeni po Aškerčevl baladi Tlaka. To kreativnost umetnin sem skušal doseči s spretno montažo, izredno di-namično kamero, s svetlobnimi efekti. Druga stvar je kantata. Spri« čo moderne oblike in stila ob-delave bi bil realistični sprem-ni tekst v špikerjevi interpre-taciji — nemogoč. Tu mi je prišel na pomoč skladatelj Ko-zina. ki je Aškerčevi baladi dal glasbeno formo kantate — s sodelovanjem zbora, orkestra in solistov. Kar se tiCe mojega bodoSega dela, se mislim izpopolnjevati v tem načinu ustvarjanja (na->lov mojega bodočega filma: Partizanska grafika). Mikajo me zgadovinske teme. Mimo-grede: zsvid^m pisateljem izi (Nadaljevanje na 6. strani) Deset let svobodne univerze Aktivnost naše mednarodne organizacije ZŠJ se je vključila v delo IFMSA leta 1953. • Lani je jugoslo- V™*} ^"^ionakii sekre- . . ,, 119 tanat (SCOPL); Sarajevo: me- vansfci oaoor te organizacije poslal na prakso v tujino 147 djdnska ^goja (scom); študentov medicine. $ Razdelitev dela med jugoslovanskimi univerzitetnimi centri Mednarodna federacija zd«xuženj študentov m*?dici-— IFMSA — je bila ustanovliena leta 1952 Ideia za ne — IFMSA — je bila ustanovljena leta lt*52. Ideja za us.tanovi.tev te mednarodne organizacije je vziklila v seveinoevrap&kih deželah, vklj-učno Anglijo in Franci-jo. V statutu JFMSA jezačrtana pot organizacije, ki se deli na več sekcij: za strokovno zamcnjavo (SCOFE), za študentsko »dravje (SCOSH). za mediicinsko vzgoio (SCOME), za pubKkacije (SCOP) m finance (SCOF). smo ob zaključku počitnic i-meli v rokah bilance: v ino-zemstvo je šlo vsega 34 ljub-ljanskih medicincev, od te-ga: v Dansko 2, v Francijo 12, v Nemčijo 4, v Norveško 4, v komiteja Turčijo 12. Za pomoč pri iz-medicine vedbi teh praks se moramo zahvaliti bivšemu rektorju MVŠ. tov. prof. dr. Pavlu Lu- ZŠJ se je vključila v delo IFiVLSA leta 1953, ko je bila sprejeta za članico na drugi gcneralni skapščiiii v Švici. lstega leta v decembru je bil tudi ustanovni sestanek takrat še nacionalnega združenj študentov FLRJ, ki se je kasneje prei-menoval v Jugoslovanski ko- mite ZSM z naJogo, da pred- načiku in sekretarju ter po-stavlja jugMslovanske medi- močniku sekretarja za zdrav-1FMSA. poleg cince v lfMbA, poleg te«a pa poviT/iije svojc sekcije v fa-kultetnih središčih in koordi-nira njiliovo delo. Žal moramo priznati, da je bila osredoto-čena akcija, tako komlteja kot njegovih sekcij, predvsem na organizacijo strokovne zame-njave z inozemstvom delo ostalih podkomitejev lFMSA pa je bilo zapostavljeno. Toda stvo i;i soc. politiko LRS. P-o uspehu dela, tako v ino-zemstvu kakor tudi na 11. ge-neralni skupščini IFMSA, smo §e trdneje za.graibili za delo, kar se je pokazajo tudi na IV. sestankn JugosloVanskega ko- ml do sedaj še nismo dopiso-vali, urediti predavanja lan-sko letnih praktikantov, sode- jSkopje in Zagreb skupno: štu- lovati v Klubu za mednarodne dentsko zdravje (SCOSH) zveze Z$J, pripraviti poletno Sakcije bodo pripravljale in laborjenje za inozems^e štu-zbirale material, taiko za po- dente — vse to je v letoenjem trebe jug. komiteja ia ZSJ na plaau. Mest za zamemjavo sploh, kakor tudi za potrebe imamo v LRS dovolj, me&t v IFMSA. Do tega sklepa nasje inozemstvu po dosedanjih vodila tudi izkušnja lanakega razgovorih že tudi nekaj, z ne- leta, ko smo z veliko težavo pripravili matenial za tretjo generalno skuipščino IFMSa. Ne bi bilo prav, če se ne bi ozrli tudi na delo ljubljanske sekcije v bodoče. Učvrstiti ve- pa katerimi organizacijaimi so dogovori v teku. Zelimo, da bi pri tenn našeni delu uspeli ter dobili v ino-zennstvu dovolj mest in s tem omogočili našiim medicincem ze, stopiti v kontaikt s fakul- prakso, strokovni dvig in s,po-tetami v iuozemstvu , s kateri- znavanje tujih dežel. Pripombe h gradnji stavbe za filozofsko-prirodoslovno-mate-matično fakulteto V Ljubljani so po vojni gra-dili precej stavb za potrebe Univerze. Večina ima ti skupni napaki: ne krije potreb fakul-te-te v ceioti in nima prostorov za družabno in društveno živ-Ijenje študentov. V zadnji številki Tribune be-remo o .gradnji stavbe filozof-sko-prirodoslovne fakultete, ki ima zopet stare napake. Zaradi nesrečne lokacije, ki ne dopušča visoke stavbe, bo odpadlo eno nadstropje, tako, da bodo ne-kateri oddelki fakultete še ve-dno gostovali drugod. To je ve- Fakultetni statut in ZŠJ Leskošek Dinko, predsednik medicincev publikacij. Glede na to je bi-la vsaka sekcija zadolžena, da poleg dela pri organizaci.fi d^jelej zaipostavlje-na vprašnnja študentsikega tudi ta enostranska usmerje- Ko smo tfovorili o dosedan jera « iiost_ jugaslovanskega komite- in bodočein delu. smo ohrav- ja ZŠM je imela svoj pozitiven navali tudi značaj, da so po eai staaini za~ Čeli orgatiiziraiio izvajati za- menjavo, po drugi strani pa snio nudili študentom rnedici- ne več mo/.nosti za spoznava-¦ Dje klinič.nega dela v inoizeni- stvu. Ta aktivnost je prišla do izraza v letu 1934, ko je iz ILRJ odšlo na prakso v ino- zcmstvo 147 medieiineev — računano brez privatnih praiks katere s-o si preskrDcu neJva- mitoja Z3M, ki je bil v sklo- pra,ks, odgovarja za enega teh pu interfakultctne konference vprašanj. Sprejet je bil tudi združenj študentov medicine sklop, da se funkcije sekcij " " ' da FLRJ, konec januarja letos. vsako leto menjajo, tako, bi se vsaka sekcija spoznala s celotnim delom orgauizacije. Ta razdclitev za leto 1954-55 Univerzitetni zakon nalaga dolžnost univerzitetnim orga-nom, da sestavijo fakultetne statute. Na nekaterih fakulte-tah so se že začele diskusije o tem važnem vprašan.iu, v dru-gih uniiverzitetnilh centrih pa so načrti ponekod že gotovi. Na naši Univerzi se to delo nekolilko zaivlaouje. Glavni vzrok je diiskusija okoli zdru-žitve prejšmih fakultet v eno, kar na.i ne bi bila še dokončna odločitev. Obstaja mnenie, da bi pooakali do sprejema re- je naslednja: Beograd: pred- publiškega univerzitetnega za- zdravja, medicinske vzgoje in sedstvo in publikacije ; Ljub- kona. Kljub detoi upraviče- Ustanove za materialno skrb študentov naj pripatiujo unirerzi nosti razlogov pa menimo, da moramo že sedaj začeti s si&te-matičnem delom- Naša ©rganizacija bo v pri-pravah za sprejem fakultetinih statutov imela dovolj dela. Fa-kuletni statut bo namreč »za-kon« fakultete, ki bo precizi-ral dolžnosti študenta, določil učni program, načrt in režim študija. Vse to so vprašanja, ki nas žiivo zanirnajo. Kaj moramo storiti, da bo naše delo čim uspešnejše in kvalitetno? Fakultetni statut bo torej nekak internl 2;aikoin fakultete. Pri tem bosta verjetno prišli na dan dve tendenci: ali naj da fakulteta praktika, ali pa diplomarita z znanstveno Z uveljavljanjem univerzi- ter MLO Ljubljana. Najpo- tatnega zakona pada na uni- voljnejša rešiitev bi bila, da se verzo tudi skrb za gmotni po- vsi objekti, ki služijo študen- ieri sami. Lansko leto smo pr- ložaj študentov. To skrb je že tom prepustijo Univerzi, kot vič izvedliorganiziraneprakse. doslej naša Univerza v veliki upravnemu organu- Ta zahteva prejmejo enakih prostorov Bilo jc leto iskanja prijemov, meri vršila, smatramo pa., da ni gcla formalnost. pač pa je drugje, vendar pa irnajo lahko iivajanja v dclo, čas prvih ljiško - knjižni prepis sedanje-ga kolegija ne more imeti po-sledico izpraznrtev prostorov s strani študentov, dokler ne v acio, cas korakav novorojenčka, ki se je včasih tudi spotaknil. Na-učili smo se marsikaj im pri-šli.na tretjo generaJno skup-ščino cnktobra 1954 v Riinu z vrsto predlogov. Ta skupščina nam je dala tudi priznanje — izvoljeni smo bili v izvrsni biro IP^MSA. S tem nam bo omogočeno še aktivnejše deio za učvrsritev oirganizacije. Kot smo že oinenili, imamo danes v vsakem u.niverzitct-nem centru FLRJ sekcijojug. komiteja in tako tudi vLjub-Ijani. Kar velja za prvo leto dela Jug. komiteja, velja tudi za našo sekcijo. lskanje prak-tikantskih mest v inozemstvu, dopisovanje, privolitve; pa odpovedi — to se je vrstilo iz meseea v mesec dokler ni- PEVSKl ZBOR PlUiViOKSKIH STUDENTOV Akadeuiiiii pievaki zbor primor-skil študentov vadi pevovodja Anton Nanut, Jci hoče čimbolj tivižniti kvaliteto tega kolektiva. Sv^.j prvi uai.oeih so doseglj z na-stopotn na Vrhniki, kjer so nasto-Pili ob pro-stavi ro.istine oblelnice Ivana CanJtarja. Po tiste«n nasto-pu so vaje pustale še pogostejše in pragrasn vedno pestrejši. Lani maja so pevoi prvič sarav srploh nimajo in z denarjem, nabranim z vstopnlno, navadno krijejo le prevozne stro&ke. Za letošnje »festivalsko« obdob.ie pa namerava zbor orJrediti oscmi ali devet sa«no'.-5tojnih koncertov v prlmorskih središčih In, če bo šlo vse kot 1e treba, bodo gostovali tudi v Trstu, Celovcu in Sloven-skl Benečiji. bi bilo nujno izvesti še neka-tere ukrepe pravnega značaia. O formiranju kuratorija, kot organa univerze smo že pisaii. ter je o tem tudi razpravljal univerzitetni svet. Za dokončno realizacijo uni_ verzitetnega zakona pa bi bilo nu,j'no potrebno, da se reši vprašanje kdo naj bo organ upravljainja splošng ljudskcga premoženja — naših študen-skih domov in menz. V zemljiškili knjigah so vpi-sani kot upravni organi Svet za prosveto in kulturo LRS, ZA SAMOSTOJNO MED-NARODMO SODCLOVANJE V šolskem letu 1953-54 je s skopljanske univerze potovalo v inozemstvo precej več študen-tov kot v preteklih letih. Na delovne akcije in seminarje je s posredovanjelm mednarodnega odbora in s pomočjo drugih cen-trov odšlo okrog 22 makedon-skih kolegov. Skopijanska uni-verza ima precej težav pri na-vezovanju stikov z drugimi štu-dentskimi gibanji v tujini. Do-sedanji manjši uspehl na tem področju se ne morejo opravi-čiti samo s tem, da je ta uni-verza še mlada in zato v evrop-skih deželah nepoznana, saj bi lahko isto trdili o sarajevski univerzi, ki pa je svoje medna-rodno sodelovanje že razvila do zavidanja vredne višine. Novi mednarodni odbor se bo resneje lotih dela v tej sezoni. Sedaj imajo skopljanski ko-legi tudi svojega predstavnika v odboru AIESEC v Beogradu. V zadnjih dveh letih je bilo 9 štu-dentov ekonomistov na praksah v inozemstvu. Vsekakor je to zelo majhno število in upajo, da bodo letos dodelili več mest za prakse tudi za to univerzo. nujno potrebno dejstvo za za-gotovitev pravne in dejanske varnosti študentskih objektov take akcije za študente v do-ločenih ozirih slabe rezultate. Da še obstajajo tendence v Če se spomnimo dejstva, da dosedanjem delu pri sprejemu je stari A'Kademski kolegij v Kolodvorski ulici 22, kateri je bil last Akademske podporne zadruge, enostavno prevzela JLA (sicer iz nujnih in upra-vičenih razlogov — pomanj-kanje stanovanj za oficirje). da je nadalje sedanji Akadem-ski kolegij, Svet za porosveto LRS zemljiiško - knjižno pre-piisal na MLO Ljubljana me-nirn, da je končno tem stva- -.-i ript.i močnejše pravno var-stvo, ki ga bo Univerza prav lahko nudila. du^nu je vsa'kcanur, da zem- univerzatetnesa zako«a v na-vedenem smislu, je razvidno tudi i^ univerzitetne^R nrora-čuna, v katerem je sedaj prvič postavka za nadaljno gradnjo naselja. Na svetu za prosveto in kul-turo LRS še vedno obstaja od-delek za visolie šole. ki pa ima pomen le za oirie, ki ne sopada-jo pod okvir Univerze. Masli-mo pa, da bl bilo primerno po-staviti pri undverzitetni upravi referat za študentska vpra-šanja, ki je doslej obstajal pri Svetu za prosveto- Klub OZN";:/::;"/,';; Pomen, ki ga lma OZN za sve-tovni mdr in mednarodno sodelo-vanje 2ilasti pa za afiinmanje te-ritorialnih cnajhnih in gospodar-sko nerazvitih dežel, je tako ve-liik, da je skoraj čudno, da na naši univerzi ni bilo vse do le-tošnjega leta nobene organizirane oblike za seznanjanje za aktivno vlogo te organizacije. Sele pied kratkijn smo na pravni fakultetl ustanovili Klub OZN, v okviiu ka-teiega naj bi ob tesni pove-zavi z Društvom za združene na-rode LRS in sorodnimi klubi po ostalih univerzitetnih centrih si-stematično zasledovali pretekio in teikoto dejavnost Združenih na-rodov. Delo kluba se bo delilo v dve fazi: v prvi bomp preučili v obliki predavanj. in konzulta^ij splosšna dejstva OZN (nastanek in razvoj OZN, ustanovna listina, splošn^ deklaracija človeških pra-vic itd.), v drugi pa naj bi se člani grupirali po zan;«nanju v posr;«nezne koimisije (socialno-eko-notnska, mednarodno-pravna itd.). Klub pa se po svoji dejavnosti ne bi smel o^nejiti samo na lastno članstvo; zato ,1e naš namen, da preko obstoječih izobraževalnih oblik (ljudska, mladinska univer-za, predavanja šolskim In dom- sklm kolektivov itd.) seznanjajo čim šlTši krog javnosti, predvsem mladine, s teineljnimi instituti in konkietnim delom te mednarod-ne organizacije OZN. — 2e tned teirni počiinicami bodo imeli člani kluba nekaj predavanj (o zgodovini Združenih narodov, po-moč nerazvitim. deželatn, Splošna deklaracija človeških praviL). Bre-davatelji si bodo ponnagali s fil-mi in diapozJtivi, ki jih bomo dobili od Diuštva za združene na-rode. Z istlmi in drugimi preda-vanji bodo člani nastopali tudi po nekaterih ljubljanstoh gimnazijah. Stevilne publikacije, ki obsegajo vsa področja udejstvovanja zdru-ženih narodov, poenoč, ki so nain jo obljubili strokovnj a:ki za med-narodtio pravo in prijetni prosto-ri, ki nara jih je dal na razpolago društvo ZNLRS, predstavljajo za-dostne objektivne pogoje za uspeš-no delo kluba. 2elimo, da naš klub ne bl ostal lzJtljučno piravniški. Vabimo vsa-kogar, ki se hoče aktivno ukvar-jati s problemi te mednarodne or-ganizacije, da postane njegov član. Tako bi sčasoma lahko Klub OZN na pravni fakulteti prerastel v Klub OZN študentov ljubljanske univerze. B. A. nizirati posvetovainia. Zato bi mcrali odbori združenj izdela-ti primeren elaborat ter se po-vezati s pristojnim strokov-nim društvom (DIT, Društvo pravnikov). Po terneljitem. pre-tresu teh vprašanj naj bi štu-dentje — člani družbenega Uipravljanja skldcali zboire vo-lilcev — študentov, kjer bi se odločili za doikončno stališče. Posebno vlogo pa bodo mo-rali odigrati koordinacijski od-bori sedanjih fakultet pri de-lu za dosego enotnih stališč. — Važen j e tudii aibsolveriitski problem — ali formailno po daljševanje študija ali razši-ritev ab&olventskilh pravic na daljšo dobo. Pri vsem tem pa je poitreb- usmeriitvijo. Potreben ;e rea- ^ tesna povez-ava med posa- len kompromis, da da 'fakul-teta kader za izgradnjo socia-listdčne domovine, ki obvlada teoretične osnove in je obe-nem sposoibein za praktično delo. Poznaa7»n.ie teoretičinih osnov .ie nujno, če hoie diplo-mant kasne.ie zadovoljivo z.a-sledovati razvo.i svoje strnke, izključna teoretična usmeritev pa bi biila škodljiva za prak-so, kajti znano je, da se posve-ti zinanstvenemu delu le sla-bih 5% diiplomantov. Ostala vprašanja se bodo nanašala predvsem na študi.i-ske načrte, programe in režim študija. Če bomo hoteli tu do-seči zadovoljive rezultate, s kaiterimi bi lahko nastopili pred pristo.inimi organi, je po-trebno naslednje: Analizirati moramo sedanje učne profoleme z vefi strani. Zbnati ves dosedanji material, s katerim sino nastopali, ga deta.ilno pregledati in oceniti glede na uspešnost že izvede-nih korektur. Navezatl mora-mo stike s posamezinimi pro-fesorji iin s predstojništvi od-delkov, ki naj bi nam podali svoje kritične popombe k do-sedanjemu načiniu študija. Ve-čima fakultet ima interfaikul-tetne stiike, ter je treba za-ključke našiii im profesorskih medfakultetnih konferemc proučLti in zbrati. Med študen-ti je potrebno iziveati anketo o študijskih problemih in orga- Po dolgem trpljenju se je 28. februarja za vedno posloviia od nas Francka Hocuvan abs. agronomije Bila je ena naših prvih pevk, tiha in dobra, tovariška in predana našemu delu. Spomin nanjo ne bo nikoH izbledel. Dirigent in pevcl Akademskega pevskega zbora. mezniml univerzitetnirni cen-tri, stalna izmeniava mnenj, predvsem pa načrtov fakultet-nih učnih metod in statutov. Vprašanije je, ali morajo biti fakultetni stotuti enal^ih fa-kultet poipolnoma enaki. Ta probleim je resen, saj obstaja-jo med posamezinimi fakulte-tami občiuitne razlike. Ttočno je, da ima vsaka fakulteta svoio fiziognomi.io glede na posamezme znanstvenike, ki delajo na njej, kar se odraža v tem, da so diplomatnti neke fakultete bolj podkovani v različnih smereh. Vendar pa občutmih razlik v načrtih in režimu študija ne bi smelo bi-ti. Diiplome vsea fal*ultet so enakovredne, pot do njih pa ie često različna (poisamezni iz-piti, grupni, diiplomski; dolžiina študija, različni predmetni.ki itd.)- Zato ne gre za neko zelo poenostavl.ieno izenačevianie, vendar pa mora biti skupen vsaj načrt in režim, dočim so programi logično več ali man.i le stvar posameznega preda-vatelja in njegovega znanstve-nega nivoja. Naloga, katere se lotevamo je pomembna, kajti fakultetni statuti ne bodo mogli biti v bodoče podvrženi stalnim sprememtoaim, ker je procedu-ra za njih sprejem precej komplicirana in o njih raz-pravlja tudi republiška Ljud-ska skvipščna. Za uspešen način dela pa bo potrebna vsa resnost študsn-tov. Predvsem se moramo bo-riti za kvaliteto študija in razširvti skupno delo s preda-vatei.iL Janez šinkovec zano z najemninami, stroški upravljanja so večji, fakulteta še vedno ne bo imela skupnih prostorov. Ali res ni možno najti boljše lokacije? Ali bo lažje iskati kredite za dodatno stavbo? Ob vsem tem pa nas čudi še nekaj stvari. Idejni vodja grad-nje in arhitekt, ki dela načrt je pozabil, da niso samo pre-dav^lnice potrebne za študen-te, ampak da se vzgoja dopo-njuje z Sružabnim življenjem. Celo v starih poslopjih univerz po svetu najdemo klubske pro-store za študente in še za pro-fesorje. V novejših »tavbah to sploh ni nobeno vprašanje. Le čemu je bil naš arhitekt taka pozabljiv? Poglejmo sarao beo-grajsko univerzo, kjer imajo študentje klub&ke prostore in pisarne ZSJ. V teh klubskih prostorih so na razpolago re-vlje, šah in druge družabna igre, prirejajo se diskusijski večeri — skratka, klub pred-&tavJja center študentskega živ-ljenja. In pri nas? V eni sobi so po tri organizacije, o klub-skih prostorih pa žal sploh ne moremo govoriti. Kje je center življenja na fakultetah? — v neprijeitni predavalnici, na hod-niku? Ni ga nikjer. Če si ogle-date sliko, ki prikazuje slavbo na Miklošičevi 5-a in preštejeite naslove vseh organizacij in. skupin, ki tu životarijo, lahko vidite, da v Ljubljani ni pro-storov za druŽabno življenje študentov, niti za posamezne fakultete. Taka fakulteta, kof je filo-zofsko-prirodoslovna, nujno po-trebuje nekaj prostorov za or-ganizacije ZSJ, Počitniško zve-zo, Tabornike ln nedvomno tu-di klubski prostor, kjer bo cen-ter študentskega življeinja. Na nedavnem občnem zbora Akademskega športnega dru« stva Olymipia so predlagali, di naj se boirimo za dvorano ? kletnih prostorih ene izm&I palač, ki se grade ali se bodo gradile. Iz članka v Tribuni je razvidno, da bo stavba pokri-vala 1500 m2. Kako bodo izrab-ljenl kletni pmsitori, nam žal ni zna.no. Verjetno bo v kleti kotlarna, skladišče — in dajmo še mi predlog — skromna te-lovadna dvorana za našo Olym-pio. Prav gotovo je predlog za tako dvoirano Vopolnoma ume-siten, posebno še, če računamo, da bo postala telesna vzgoja na univerzi obvezeai predmet. Upamo, da je naš predlog uresničljiv ter da bodo odgo-vorni tovarišl našll primerno rešitev tudi za ostale kritične pripombe. g. J. Koristna dejavnost Dolenjski študentje bodo ¦* okviru svajega lista »Dolenjskl študent« prlčeli zbirati in objjav-ljati narodno blago s področja Dolenjske. Vabiijo vse študente ia prosvetine delavce k zbiratfidu pravLjic, pesmi, rekov, pregovo-rov iri' oplsov Ijudskih običajev^ Na ta način bodo oihranili neka-tere zanimivositi in spomenika ljudske kulture, kl ta'ko naglo prapadajo. Morda bi si tudi ka-teri drugi akademrwki klubi lahka zadali tako nalogo. Št. 4-5 Leto V. Tribuna LJUBUANA, 5. marca 1955 TRIBUNA, llst Studentov Ijubljanske univerze. — Odgovornl ured-« nlk Bogdan Pleša, abs. ekon. — Uredništvo ln uprava: Ljubljana, Mlklošičeva 5a, telefon 22-102. — Tekočj račun Narodne banke 606«« T-841. — Letna naročnlna 200 din. - Tiska tiskarna Slov. poročevalca^ LIST ŠTUDENTOV UUBUANSKE UNIVERZE Razvoj študentskega gibanja med obema vojnama Kmalu so takole ugotavljali: »naši uipi so bili veliki. Uvide-li Pa smo potrebo trdega de-la... in življenje nas je do-vedlo iz individualnosti do ko-lektivnosti.« Toda: »Ze so se pogledi na slovensko in splo-pojavili v svetu prvi znaki orgaauairanega odpora delov-nega in zatiranega človeka in narodov. Mi se pridružujemo temu gibanju... V nas sta žMjenje in mladcst! Ne bomo molčald,« (ob koncu III. L.) Pa so morali utihniti. S če-trbim letniiikom je »Mladina« vsled finančnJh težav prene-hala izhajati. Tudi poskus ob-nove tega glasila še v letu 1928 pod naslovom »Svobodna mladina« nd, uspeval- Nekaj številk in spet je bid ta 'kro«?. kd so ga sestavljali predvsem Srečko Kosovel (k |pa je v le-tu 1926 že umrl), Bratko Kre.ft Vtoko Košak, Lojze Ude, Al-fcmz Gspan i. dr. brez glasvla Finančno vprašanje je strlo tu-di ta ponoven poskus »Klubr neodviismh akademikov«. TRIBUNA * Str. 2 Hl Res je, da je na straneh teh glasil vse preveč retoričnih fraz, da je vse preveč golega besedičenja in visbkodonečih naČF>inpctnih Mankov bre/ na- Tako je izglcdal vhod v osrednje univerzitetno poslopje v Ljub- ljani leta 1927, ko so študentje zahtevali svoje pravice kazovanja konkretnih proble-mov in njih reševanja. Toda priznati moramo, da so njih šno hacionalno vprašanje v glavnem praviln-j >in mestoma naravnost presenctljivi. Mor-da bo njih poglavitni nedosta-tek v premajhni poglobitvi v socialna vprašanja in tako ne-hote vzbujajo občutek, da &i stavljajo rešitev nacionalnega vprašanja kot daleč najpo-membnejšo nalogo. Ce se »Mladina« (letnik 3- stran 208) pritožuje, da je že ob rojstvu došivelo gibanje okrog nie kup laži in intrig ter očitek brezi-dejnosti, moramo mimo pri-biti, da taki očitki ne drže, da je ta krog reševal načelna vpo-ašanja, da jenačelno mar-siiaj pravilno rešil vn naka-zal perspektive. katerih ve-ljavnost in pravilnost je po~ trdila že zgodovina. Drži pa to, da so ti Ijudje vse premalo reševalj konkretna vprašanja, si zastavljali konkrctne naloge in se na tak način močno raz-likuje.io od generaoije komu-nistov oz. marksistov, ki je de_ lala neposredno pred drugo svetovno vojno. KRIŽARSTVO Pod križarstvom razumeva-mo gibanje dela katoliške aka-demske mladine 20. let, kate-rega poglavitni zastopnik je Edi Kocbek. Začelo se j'e takole: 2e kot osmošolca sta Joško Krošelj in Edi Kocbek urejevala na ma-riborski gimnaziji v rokopisu litografirane »Stražne ognje«. To je bil ]:iterarni list. V letu 1925 je kot glasilo Akademske zveze (zveza katoliških aka-demskih društev) pričel izha-jati »Križ na gori«. Urejeval ga je Anton VodniiJk. Ze v drugem letu svojega izhajanja je bilo to izključno glasilo kri-žarskega gibanja. Srednješol-sko prilogo tega lista pa so predstavljali nekoč samostojni »Stražni ognji«. V letu 1926-27 je ta list prenehal in v janu-arju 1928 izide glasilo z ime-nom »Križ«. Urejeval ga je Edi Kocbek in v drugem let-niku Jakob Šolar. S tretjim letnikom je usahnfil tudii ta list. In kakšna je vsebima teh glasil, kaj hočejo ti ljudje? Prvo, kar je treba poudaritl je to, da slovensko križarstvo v tistem času ni osamljen po jav, temveč so bila taka ali podobna gibanja tudi drugod po Evropd. Posebno v Nemčijl so nastajala podobna katališka gibanja, katerih voditelie so slovenski križarji celo vabUiv Ljubljano, prevajali in v svo* Studentje so si pred vojno prizadevali in skupno nastopali, dokler se končno le ni odločilo: gradili bomo univerzitetno knjižnico. Na sliki vidimo svečan trenutek, ko so leta 1936 na gradbišču zasadili prvo lopato jih glasilih objavljali njih te-oretične članke itd. Sicer so skušali nekateri trditi, da gre tu za samoinikei slovenSkd po-jav, vendar pa so že sami krl-žarji v svojem času praviino reševali te stvari: sorodne raz-mere. so rodile sorodna giba-nja, ki so se po svojem nastan-ku sRvsšala medsebo.ino spo 7navati, se tako utrjevati In ŠLriiL Zanimivo je pri krtižarstvu to. da so odManjali organiza-cijske oblike. Niso se povezali v klube, niso jih družila orga-nilzadjska pravila. Imeli so svoje giasilo in so pisali vanj. Takt so se spoznavali in zbld-ževali ter pri tem ostajali ne-organizirani posamezniki. Ho-teli so zaživeti brez duhovnih oklepov, zaživeti so holeli iz sebe, ilz svoje samobitne oseb-nosli in se šele preko te organ-sko povezati z družbo. Skušali so ostati le elementarno, du-hovno gifoanje, ki se zavzema za človekovo notranjo prist-nost, neposrednost, brez vsoh formalnih vezil in neipotrebnih tradicionalnih etiket. Križarji so se uprli pustemu, vsakdanjemu življenju, uprli so se enoličnosti in hladu ter vsemu, kar ne vidi ničesar preko denarja, zaslužka in cen. UprLi so se tisti meščan-ski lagodnosti, ki ne prenese pretresov in mučnih vprašanj. Uprli so se diktaturi zbirokra-tiziranih bitij, ki človeku tako pogosto dovoljujejo hote ali nehcrte le presnavljanje brez globlje natranje priizadetosli. Hoteli so zavreči prenerele oblike družbenega življenja, hoteli so preobrazati svet, »ga nameriti a^zaj na pot k nara-vi, k preprostoisti, k idealizmu, k resničnemu. zdravemu živ-Ijenju, k Bogu ... kako, bo pokazala bodočnost.« (Križ na gocri, 2. letnik, str. 24). m MEI) Š^rODMN Ti PO Š V ETlT V ZNAMENJU DVOBOJEV PRAVUICA 0 SVOBODI IN NEODVISNOSTI V flVSTRUSKI BURSEVSKI ORGfiNIZACUI Pred drugo svetovno vojno 6o bile na t.niverzah tiitlerjev-ske Nemčije zelo razširjiene posebne organizacije študen-tov, tako imenovane Bur-stchensdhiaften. Piiistaši teh organizacij so v glavnem iz-b6jali iz višjih družbenih kro-gav\ njihov program pa je slonel na nacionalizmu in ide-ji nemštva. Kmalu se je to gi-banje preneslo tudi v Avstri-jo. Poraz Nemčije je za kra-tek čas prekin.il delo teh or-ganizacij, toda že pred nekaj leti so se zopet razširile in postale zatočiSče vseh ondh, ki se še vedno niso mogli otresti nacistočniii idej. Leta 1952 pa so pcdobne organizacije oži-vele tudi v Avstriji, čeiprav pod drugačnimi imeni. Ker so bile 27. jamuarja v Avstriji splošne visokošolske volitve v nacionalno zvezo avstrijsfciih šttudentov, objavljamo izvle-ček iiz glasila socialističnih študent<'*v, Neue Generation, kjer študenti pišejo o razvoju avstrijskih buršev, ki so se zakrili v taikoimenovani libe-ralni stranki Ring Fredcheit-lichen Studenten (Zveza ne-cdvisnih študentov). Zveza neodvdsnih študentov je bila ustanovljena leta 1952 kot nekaka zbiralna ba,za bur-šev in drugih nacionalno usmerjenih študentskih zdnur ženj. Pri visokošolskih volit-vah leta 1953 so prvič kandi-diirali in dobili takrat skoro tretjino vseh študentskih gla-sov. Ta presenetljiv uspeh no-ve organizacije je bil izraz Biplošnega nerazpoloženja in ©dpora proti- katoliško usmer-jeni stranki CV. Pri tem pa Večini irii bilo jasno, kakšni ozki povezanosti z FSO (Frei- za njih ne obstaja, Amschlus cheitliche Sammlung Oster^ reichs), pri kateri ni nobenega dvoma, da gre za ljudi, ki skušajo nadaljevati ali posme-mati ideje nacizrna. Vsa fra-zeologija nacističnega sistema se zrcali tudi tu: ljudstvo, ra-sizem itd. Avstrijci niso imeii nobenega razumevanja za ne-sodobno renesanso te zgodo-vinsko tako kompromitiraine ideologije. Zato je tudi dobila FSO pri oboinskih volitvah na Dunaju le 12.000 glasov in je tako os,tala v nezmatni manj-šini. je za njih še vedno v veljavi. Tudi antisemitistične ideje so našle svoje zavetje v RFS. Znano je, da so bili ravno burši tistl, ki so s klici »Ven z Židi!« pomagali ustvariti po-gromski siistem uničevanja Židov. In danes nasledniki teh zopet kažejo svoje nezado-voljstvo s prisotnostjo Zidov v Avstriji. To je nekaka zunainja obli-ka celotne RFS. Morda še bolj zamiimivo je notranje živ-ljenje vodilne skupine, bur-šev. Ti sestavljajo pasamfezne RFS nima kaikega konkret-nega programa. Tega nado-mešča z obilno frazeologijo. Posebno važno vlogo pri tej agltaciiji ima sldicevanje na nemštvio. Beseda nemštvo se zopet in zopet ponavlja v naj-različnejših bombiinacijah. Po-3ledica tega je seveda tuidi ideolo<1a »nevldne meje« med Avstrijo im. Nernčijo. Pro-blem avstrijske nactonalnosti ekupine, Bursichenschaften, z razlienimi imeni, kot n. pr. Frankoniia, Furor Teutonicus itd. V teh sikiupitniah se udej-stvujejo saimo moški, edino na plesne prireditve iniiajo do-stop tudi kolegice. Velenem-ško nacionalastično mišljenje, rasna čistost iin »odločna moš-kost« so edine kvialifikacije pripadnikov buršavslkih sku-pim iti sikupdinic. S tem v zvezl je tudi obvezno pitje piva in to v neomejenih količinah — po starem nemškem običaju — ter reševanje medsebojnih »častnih« sporov s — sablja-njem. Te spore izzovejo na-vadno nameinoma, iz edinega vzraka, da lahko potem v dvoboju dokažejo svoje »moš-ke« sposobnosti in obenem s tem pripadnost velikemu du-hu nemgtva, ki se tako uspo-sablja za reševanje vseh su-pemacionalnih pravic in idej. Veljavnost in čast burša se raivtna po številu brazgotin, kl so mu ostale kot spomin na »prijetae« urice »moškosti«. Vsaka skupina itmia tudi svo-je barve in s temi so obarva-ne menzure, katere no,si obe-nem s pdsebno čepico vsak člam. kake »richtige alte Bur-schenschaft«. Mednarodne politične zveze 22. februarja 1955 je Klub za mednarodna vprašanja imel svoj prvi leitošnji sestanek- Se. stanka so se udeležJi študen-ti števuilniih fakultet. Klub je sprejel predlagano shemo dela, talco. da se bodo mesečno vrši-le debarte o glavni temi v slo-venščini, a ista tema bo po-tem še podrobneje obdelana v podgrupah v dvco iujih jezi-kih. Klub bo pripravil vse potrebno za organizaanje med-narodnega srečanja delegatov sorodnih klubov sosednih dr-žav v letošnjem poletju v Ljubljarui. Omenjeno srečanje bo utrdilo naše sodelovanje na' političnem področju, a obe-nem bo seznanilo tuje delegate iii s tem njihove organizacije ln klube z našimi politično go-spodarskimi problemi, ker bo-dio na tem srečanju obravna-vane teme izključno z našega domačega področja. V najkraj-Sem času bo klub razpisal na-te6*j za sodobno temo. s ci-yem, da se tako obdela eno od področij sodobne mednarodne problemaitike. kstera so zaen-krat pri nas še slabo znana. Z natečajern bomo nudili pnliko našim študentom. da se afir-miirajo na tem področju, če ne fifcudirajo to jpanogo. Za svojo prvo debatno telc-mo je klub izbral »Primerjava organizacij OZN m Društva narodov s pravno političnega gledišča njihovega delovanja«. Tema bo obravnavana v slo-venščini 10. marca 1955 ob 19.30 V angleščini in francoščini pa teden dni pozneje, vsakokrat v prosttorih Mednarodnega od-bora ZŠJ na Miklošičevi 5 a. Novo vodstvo kluba, v kate-rem so tovariši Kodelja Liljan. kot predsednik in člani: Sker-binc Marjan, Lužar Lojzka, Slana Iča in Jan Rado, bo v najkrajšem času pripravilo klubu čitalniico za člane v pro-storih Mednarodnega odbora in navezalo stike s podobnimi klubi v inazemMvu. Tovariši,ki želijo vstOip&H v klub se lahko vpišejo vsak dan v času uradnih ur na Mednarodnem odboru. K Vse to notranje življenje burševskih' organizacij, sred-njeveško dvobojevanje, naoi-stične ideje, je naletelo na odločen odpor vseh naprednih študentoiv tako v Avstriji kot v Nemčiji, kjer se je to giba-nje še bolj razširilo. In te skupine, nosilci veli-konemštva, s svojo mrko an nezdravo disciplino, so našle v Avstriji svoje delovno po-dročje v organiz.aciji s tako viabljivimi in lepimi naslovi kot so neodvisnost in svobo-da. Če pa pogledamo delova-nje RFS, bi pač težko našli odmeve svobode in neodvis-nosti, kajti pod to krinko se samo skriva čisto določena in nevarna težnja za oživitev konkretnih ciljev, za ponov-no utrditev načela »Deutsch-land, Deutschland iiber al-les«. Opoldanski počitek utrujenega velemestnega potepuha v newyorgkem osrednjcm parku v senci manchatanskih nebotičnikov Utrditev starih zvez.. © (Nadaljevanje s 1. strani) ostale centre absolutno in pro-centualno največ. 3. vprašanje: Edina oblčka spoznavanja s študenti so bile do sedaj delovne ak- cije, na katerih so imeH študentje priložnost sezna- niti se s študenti različnih držav. AIL bomo v bodoče ostali pr3 tej praksi, ali pa se predvidevajo kake nove oblike sodelovanja? Popolnoma nepravilnaje trdi- tev, da je bila to edina obli'ka za spoznavanje s tujiirni štu- denti, saj spadajo sem vse naše zveize, ki jih imamo s tujirnl centri: prakse, na,ši seniinarji, seminarji v Inozeimstvu, stikl IJosameznih n&ših študentov I-n podobno. Delovne akcije so predstavljale do sedaj le eno od oblik sodelovanja med štu- denti. Pokazale pa so toliko po- manjkljivosti, predvsein s strani organizatorjev teh akcij, da smo prišli na sestanku COSSJ do sklepa, da na inoizemske delov- ne akclje ne bomo več pošiljali naših študentov. Do tega sta nas poleg ostalega privedla sledeča dva zakljuoka: 1. delovni po- goji so bili v večinl delovnih akcij zelo težki, saj se je de- lala tudi po dvanajst ur dnev- no, na drugi strani pa so bile te akcije zvezane s precejšnji- mi iizdatki. Poleg prijavnine in straniki so pravzaprav dali bvoj glas. Besedi »neodvis-nost« in »liberalnost«, katere RFS uporablja kot zunanji okras svoje organizacije, niso žgrešile sviojega učinka pri mnogih reliigiozno neodvisnih ločno pokazala svojih ultra- dneva v dan; njeno naičeliio v™je melo uspeh. Nismo mi reakcianamih in profašietič- stališče, njena borba za enako- jdmo P'on^S!111 lla SV<>J° zgo- mh tendenc, ter je zato lahko pravnoet malih narodov in na- t^T^f, Jf^^i0 SV(>- dosegla tak uspeh. • , Jc svetIe dueve, katere smo . P01"i za ohranatev iniru, pove- dolžni spoštovaiti ker bo le lta wL?k reSni1C1 Predstev- čujejo k dneva v dan število taiko inogoče, da' tudi drugi So^dflLo^lJgo" njenih,priiatelievinStemt.- »poiHujefo n» m da si *eH?o ki so si prttdobiU zasluge v di zauimanje za dogodke pri "aseiffa P«jateljstva. Ysi vemo, dobi naoional-socializma.Da- nas, kar je omogočilo, da kna- tnTfnBtmaa™ IndlJa P° nes pristaši buiršev trdiio, da .. tmi- 7«t j i p graditve sociah.ama, a ma- njihove orgamzaciie niso v ta LMJ J« ZŠJ danes zel<> r^z" fo.zelo malo vemo o tem, na nobenl zvezi z onimi pred slrJene zveze širom sveta. Na- kakšndih ideoloških teimeljih vojno, kd so bile razpuščene. ša dolžnost je, poglabljali sti- sloni ta pot, kakšne oiblike se Vendar pa do teh razpustitev ke s prijatelji, a to nam daie P°iav]ia^ ^am itd. Tega ne ni praislo na osnovi ideoloških . ,. ti \ ^ veino, a se toLaznmo s tem, da pomislekov, ampak iz miš- tudl .ve'llke na]oSe- Danes so- jc vse to ze-lo daleč od nas. ljenja, da je bolje imeti ma- delujemo z organlzacijanri na r» i • i i sovno organizacijo študentov vseh konimentiii. Vsaka deže- , loflejmo okrog sebe m vi- kot pa posamezne, razceplr- la Pa ™a svojo kulturo, pose. deil bo™°' da to,n^. drzi- ^J ne skupine. Naciomalno-sock- ben razvoj in značaj. Da bi z^'^ 7^°, ™n]? ?udl ° sosed- EBtični karakter RFS se poka- bilo sodelovanje življensko, njlh dezeJah- kaJ v™o n. pr. že tudi v tem, da je RFS v je nujno, da poiznaano te zna- (Nadaljevanje na 7. strani) Klub za mednarodna vprašanja Dubrovniku. T&h seminarjev se lahko udeležijo bodis« posa-mezni naši študentje, ali pa lahko tudi posamezna združenja na bazi reciprocitete — da za gotovijo določeno število mest za inozemske študente, kl bi jirn v zamenjavo zagotovMi udeležbo na kakem drugem se-minarju v inozemstvu. V Zadru in Kraljevici stane celodnevna oskrba za poedinca 380 diai, za grupo pa 350 din, dpčim je v Dubrovniku cena 500 din dnev-no. Podoben problem, kot de-lovne akcije, so predstavljale naše kolegice, hi so se nahajale v inozemstvu kot hišne pomoč-nice. Skratka, v vprašanju pri-vatnih praks delovnlih akcšj in hišnih poinočnic, je izpadla na-ša organizaciija le kot nekak biro za posredovanje delovne sile inozernstvu, dočim na.š cilj — utrjevanje pollti'čnih zve« z inozemstvom — pri tem splnh nl bil dosežen, ali pa le v ne-katerih poedinih prinnerih. 4. vprašanje: Pred nedav-nim je bila v Beogradu se-ja COSSJ o mednarodnih vprašanjih, ki so se je udeležili predstavniki vseh univerzitetnih centrov. Pro sim, če nam lahko poveš, o čem ste govorili na tem sestanku? Na tem sestanku smo govorJH predvsem o bodoči mednarodni <^m Korafc napref Zunanji ministri treh balkauskih držav v Ankari »Ich bin ein Esel — ich wahle nicht« tako piše na napisu, ki ga prenaša tale resnični osel po Freiburgu med volitvami za študentski odbor. To je ponovna akcija dela nemških študentov za apolitizacijo študentskega življenja in za poživitev nacionali-stičnih junkerskih tradicij v okviru korporacij (Foto dpa) prvega tedna dela, smo morall plačati tudi vse nedelavne dni, tako da sm,o potrošili 98 odstot-kov našega dev&znega fonda, ne glede na to, da smo dajali ve-čini študentov, ki so odhajali na te akcije, še bndividualne podpore. Da se omogoči našim študentom stik z inozemskiml kolegi, pa dajejo polno garan-cijo med drugim tudi naši se-minarji v Zadru, Kraljevici ln INDIJA Socialno delo in diplome Vsak študent v državi Misso-re, bo moral za pridobitev aka-demskega naslova ali diplome o-praviti najmanj 6 mesecev soci-alnega dela. Študentje morajo opraviti pri tem razna fizična dela in obi&kati socialna delov-na taborišča. Vlada je pozvala unive rzo, da ukrene vse potreb-no za izvedbo tega načrta. dejavnosti naše organizacrje, o praksah in delovnih akcijah, o seininarjih in izmenjavi študen-tov, o čemer sein že vse govo-ril, ter o devizah, ki so na raz-polago naši organizaciiji za nje-no anednarodno dejavnost. Sred-stva so letos zelc# omejena, kar je popolnoma razumljivo. Ce-lotna vsota, s katero razpolaga ZSJ, znaša 1,777.000 din, kar je za 60.000-člansko organizacijo vs&kakor malo. Od te vsote pa gre za članarino COSEC 192.000 dčnarjev, za prispevek WUS 60 tisoč dinarjev, za tisk in pro pagando 590.000 din, za seminar COSEC, kongres WUS In kul-turno konferenco, ki je bila v Ljubljani, 375.000 din, dočim bo razlika 560.000 din na razpola-go COZSJ in vsein univerzitet-nim centrom za obisk medna-rodnih študentskih konferenc, 7& grškrvturško sodelovanje in kmenjavo delegacij. Kakor je razvidno, so sredstva zelo oime-1 jena in prosimo, da združenja pri svojih ekskurzijah v ino-zemstvo to upoštevajo, kajti iz te vsote jittl ne bomo mogli na-bavitl nikakih deviz. 5. vprašanje: Sodelovanje ZS.T s socialističniml štu-denti je doslej pokazalo lepe uspehe. Prav gotovo je za letošnje leto priprav-ljen še obsežnejši program tega sodelovanja. naiša organizacija ima nainen navezati čiim več vseslranskih zvez z nspreckiimi študentski-mi organizacijami v inozemstvu. 0 iem sem že precej povedal. Našo državo bo letos obiskalo preko 1000 inozemskih mladin-cev »n študentov. Najavljenih je že 500 nemškili mladih socia-listov, 150 mladih laburistov, skupina Svicarjev, 2 grupi štu-dentov iz Padove in Milana, sukpina socialistlčnih študentov iz Dunaja in skupina studentov u Francije. Pri tem naša organizacija te.sno sodeluje z LMJ, tako da bodo vse naše akcije pri iska-nju novlh zvez skupne in bodo naše delegacije vedno sestavlje-ne iz članov ZSJ in LMJ. Poleg ostalega nameravamo poslati lake delegacije v Indijo, Bur-mo, Izrael, Tunis ln Egipt. Predvseim pa moram poUdariti, da ravno univerzitetni centri vzpostavljajo vedno več vse-stranskih zvez z univerzitetnhni centri v inozemstvu. Beograjski center ima take zveze že s Pa-dovo, Peruggio in Berlinom. 6. vprašanje: Kakšne so perspektive za sodelovanje s študenti Grčije, Turčije, Indije in Burn>e? Glede Turčije in Grčrje je naše sodelovanje vsem več &H manj znano. Bavno sedaj so predlaigali, da se ustanovi bal-kanski sekretariat, kar bo realš-'zirano verjetno že 28. februarja na konferenci v Istarnbulu. Na tej konferenci bodo govorili tu-d> o balkanskem festivalu, ki bo prihodnje leto verjetno v FLJIJ. Edina težava tega sode-lovanja je v tem, da Grčija ni-ma nacionalne študentske orga-nizacjje ra da poedinl predstav-niki grških študentov jemljejo gotove stvari zelo neresno, v Turčiji pa obstajata dve uniji, kateriih medsebojni odnosi pa so vse prej kot prijateljski. Brepričani pa smo, da se bo ^o sodelovanje kljub tem trenut-nirn težavam razvijalo v smeri, ki so si jo vse trl države po-stavile za cilj. V Indiji, kjer obstajajo tri študentske unije: demokratska, kpminformovska iii kongresna, imamo že sti>ke 1 kongresno unijo, ki je tudl aajbolj progresivna in obenem ¦lajmočnejša. Dosedanje delo .iam daje upanje, da bo imeio :iaše sodelovanje ravno v Indiji, kakor tudL v Burmi, največ uspehov, kar je popolncima ra-zumljivo, saj Imamo vsi isti cilj: izgradnja socializma. V Burmi se ravno sedaj ustanav-Ija organizacija socialistične mladinske organizacije ln je bil njen predstavnik dalj časa pri nas, kjer je proučeval delo naše LMJ in ZSJ. 7. vprašanje: Kakšno je delo posameznih sekcij, kot AIESEC, IAESTE ' »n IFMSA? Edina napaka dela teh sekcij je bila v tem, da so bile vse strogo strokovne in abso-lutno samostojne, obenem pa apoliiične sekcLje. O tem je bi-lo precej govora ravno na zad-njem posvetov^nju v Beogra-du, ko se je ugotovilo, koliko škode lahko napravi taka »sa-mostojnost« in »apolbtičnost«. ZSJ je politična organizacija, naše delo je politično, naš cšlj je vzgajati študente v sociali-stičnem duhu ta če je neka sekcija v sklopu naše organiza- cije, veljajo zanjo ista načela. Ceprav je glavna naloga teh sekcij šzmenjava praks študen-tov, je nemogoče mislitj, da tudi to nl politlčno deio. Vsak študent, ki odhaja v inozemstvo, predstavlja zunaj državljana so-cialiatične domovine, poznati mora njen ustroj in ga tudi tolmačiti, kajti o tern ga bodo zunaj gotovo izpraševali. Neikih strokovnih izjav ne bo mogel dajati nihče, saj odhaja na prakso zato, da se v svojem ziianju izpopolni. Popolnoma ne-mogoče je, da odide na stro-kovno prakso študent, ki nitl ne ve, da je pr» nas sistem družbenega upravljanja, ali pa ve saano to, kako pa je s tem šistemom v praiksi, pa nima pojima, kajti tudi pri tern mo-ramo stremeti za tem, da nas bo vsak študent, ki bo odšel na strokovno prakso v inozemstvo, dostojno zastopal, Delo IAESTE in AIESEC, mi'3lim, je vsem znano, v prihodnji številki Tri-bune pa bomo objavMi kratek oris dela teh dveh sekcij, nekaj vež pa mislim povedati o delu IFMSA. Na sestanku Jugoslo-vanskega komiteja USM januar-ja letos je bMa sekcija Ljublja-na enako kot ostale sekcije za druga vprašanja IFMSA, zadol-žena, da v tekočern šols.kem letu vfšl posle internacionalne-ga sekretartata Jugoslovanskega kdmiteja USM v podkomiteju SCOPE — IFMSA, dočim je predsedstvo Jugoslovanskega ko-miteja USM to leto v Beogra-du. V tehničnem smislu bo ob-stajalo delo te s&kcije v dolo-čanju praktikantskiih mest v FLRJ in v inozemsvu, v čim pogostejšl korespondenci s se-kretarji podobnih sekcij v ino-zernstvu, ka.kor tudi z inozem-skiimi atudentskimi organizacl-jaanl medicincev. Ker je vpra-šanje praks medicincev zelo pe-reče ravno iz ekonomski]i ozi-rčv, kajtl rnedicinci na svoji pr&ksi ni&o plačani tako, kot so n. pr. t&hniki, jim je ta orga-nizacija več kot potrebna in upamo, da bo ta organizacija zs>gotovila tudi letos čim večje-mu Številu študentov medicine odhod na strokovno prakso v Inozemstvo. Tu moram dati polno priznanje tov. Ravntkar-ju za njegovo nesebično in po-žrtvovalno delo, kakor tudi pro-fesorjem MVS, k» so za delo te organizacije pokaizali vedno polno razumevanja. 8. vprašanje: Znano je, da vsa univerzi'tetna središča izdajajo posebne biltene, s kateriimii seznanjajo študen-te v inozernstvu z nažhru problemii. Pri nas že dolgo čutimo pomanjkanje takega biltena, zlasti ker se zave-damo, kakšen pomen bi »melo tako glasilo. Dejstvo je, da centri v Be» gradu, Zagrebu in Skoplju že ¦(zdajajo bilten v angleščini. Zal pa je vprašanje biltena zvezano s precejšnjmi ftnančniml izdat-k, kakor tudii z vprašanjcro tiska samega. Kot seni že prej ofnenM, dobl letos osrednji bil-ten COZ.SJ »Yugoslav Student News« 590.000 din. Naš UO pa žal ne razpolaga z zadovoljivo vsoto, ki bi zagotovila Lzdajanje takega biltena. Minimalna po-trebna vsota bi bila 300.000 din. Treba bo pa vsekakor nekaj ukreniti, ali n&kje zagotovitl potrebna finančna sredsva in izdajati bHten, ali pa bi n. pr. v vsaki drugi številki Trlbune rezervirali nekaj prostoia, kjer bi v angleščkii objavili trenut-no najvainejše dog-odke iz na-šega študentskega življenja. Mi-slim, da bi bilo potrebno, da bl naš odbor in uredništvo Tribu-ne formirala nekak odbor, ki bi bil zadolžen s tem, da pregleda vse možnosti in predlaga spre-jemljivo (seveda finančno) re-šitev tega protolema. TR5BUNA A Str. 3 Si i tm m n °stra p°||t|čna' s°cia|" ¦ I ¦ I flfl II na in gospodarska na-^J ftfl |m B ¦ sprotja, 670 študentov ^™ ^^ *™ ¦ ¦ na edini sudanski uni-verzi. Pestra dejavnost študentske organizacije. Odnosi med študenti in profesorji niso najboljši. Prvi stiki članov Mednarodne delegacije COSEC s štu-denti v Sudanu so pokazali, da so študentje vedno le štu-dentje, pa naj živijo kjer koli. Univerzitetm koledž v Khar-tumu je bil prva postaja na dolgi poti delegacije. Khartum jv edini visokošol-ski center v Sudanu. Ta ko-ledž je povezan s centralno umverzo v Londonu in je bil osnovan leta 1951. Kljub temu, da je ta univerzitetni center mlad, pa ima danes že nekaj oddelkov, na katerih se šola-jo bodoči zdravniki, pravniki, tehniki, filozofi, biologi in ve-terinarji. Današnja oblika ko-ledža žal še ne more zadostiti potrebam Sudana in mlade ge-neradje, ki se pripravlja na to, da pomaga razvoju svoje domovine. Zaradi tega naj bi dosegel koledž v letu 1956 po-poln univerzitetni status in bi tako bila omogočena otvoritev ' še nekaterih novih oddelkov.' Koledž v Khartumu se je dosedaj razvijal v ozki pove-zanosti s svojo centralno uni-verzo v Londonu. Kljub temu, da so bili v dosedanjem delu doseženi dokajšnji uspehi, so bodoči odnosi med sudanskim univerzitetnim centrom in londonsko univerzo zelo ne-jasni. Učno osebje na koledžu je večinoma angleško. Odnosi, ki vladajo med študenti in pro-fesorji, niso ravno preveč ide-alni. Razlike v mišljenju pro-fesorjev in študentov, v nji-hovern gledanju na posamezne probleme, so si tako naspro-tujoče, da že v kali onemogo-čajo tesnejše sodelovanje. Pri ba za razvoj visokošolstva. V teh predelih so izredno ostra politična, socialna in go-spodarska nasprotja. Kontra-sti so tako močni, da prese-nečenja niso izključena. V glavnem lahko zasledimo dva pola, ki karakterizirata na eni strani splošen napredek, raz-voj civilizacije, kulturni dvig in na drugi strani primitiv-nost, zaostalost in neomika-nost kot dediščino preteklosti. Poglejmo, kaj vse lahko vi-dimo v tej deželi. Nasproti modernim, arhitektonsko lepo grajenim, poslopjem univerze in nekaterih višjih uradov, stoje male in primitivne ilov-nate hišice domačinov. 670 študentom in nekaj sto diplo-mantom stoji nasproti 98n/o nepismenega ljudstva. Nekaj študentk na univerzi, ki pred-stavljajo novo generncijo, medtem ko je na cestah ko-maj mogoče videti ženskt za-radi ekstremnega poudarjanja islamske tradioiia je tudi kontrast, ki ga ni mogoče pre-zreti. Teh nekaj podatkov nam karakterizira borbo novega s starim, napredka z zaosta-lostjo. Še ena študentska poseb-nost je. To so neštevilne stav-ke in protestna zborovanja. Ravno ob času, ko se je Med-narodna organizacija zadrže-vala v Khartumu, je prišlo do Neizčrpna so folklorna bogastva afriških ljudstev, ki se še niso pokvarila s »turističnimi« navadami. Dolžnost afriških študentov bo tudi to, da bodo ob nastopajoči modernizaciji črnega konti- nenta uspeli vse to ohraniti tem je treba imeti pred očmi, da so profesorji zelo konser-vativni Angleži, medtem ko so štuclentje nosilci naprednega političnega mišljenja. Zaradi posebnega političnega razvoja in stremljenja po nacionalni osamosvojitvi, ki preveva vso zemljo, še posebno pa študen-te, so ti odnosi med profesor-ji in študenti še slabši. Danes študira v Khartumu 670 študentov, kar prav goto-vo ni zadovoljivo število. Ker pa obstaja koledž šele od leta 1951, bo število študentov na vsak način še naraslo. Pogoji, v katerih živijo študenti niso idealni, kjub temu pa imajo mnogo ugodnosti. Po social-nem sestavu je večina študen-tov lz višjih družbenih slo-jev. Odstotek drugih je izred-no majhen. To je največja hi- demonstracij proti anglo-egip-tovskemu sporazumu. V teh demonstracijah sta sodelovala tudi predsednik in sekretar študentske organizacije. Vse demonstrante so zaprli. Univer-za ima do demonstrantov zelo oster odnos. Ali jih diskvaJifi-cira kot študente zavoda in jih izključi ali pa kar zapre uni-verzo za določen čas. Sodelovanje študentov pri političnem razvoju njihove zemlje ne zavira njihove bo-gate študentske dejavnosli. V prvi vrsti je delo v okviru študentske organizacije. Dober študentski časopis in zanimive diskusije o vseh mogočih pro-blemih govore o aktivnosti študentov. Študentska organi-zacija je odgovorna za celotno dejavnost študentov na vseh poljih njihovega udejstvova- Če se hočemo seznaniti z visokošolskimi in študentski-mi vpražanji Zlate obale, mo-ramo na prvem mestu omeniti Nacionalno študentsko unijo NUSGU. Ta študentska zveza je izredno aktivna v svojem delovanju. Tudi na mednarod-nem področju je dosegla lepe, uspehe. Univerzitetno življenje na Zlati oba]j se v glavnem od-vija na koledžu v Accri, ki predstavlja osrednjo znanstve-no ustanovo, in na tehnični visoki šoli v Kumasi. Univerza, ki je pričela s svo.iim delom leta 1948, je ta-ko kot druge univerze v tesni pove73vi z londonsko univer-zo. Trenutno se še nahaja v okviru Achimota šole, ki ve-lja z-a najstarejšo visoko šolo Zlate obale. Vendar se bo uni-verza kmalu preselila v nove prostore, ki so 7 km oddaljeni od mesta. Medtem. ko se nova univer-zitetna poslop.ia ?e gradijo. je prvi študentski dom »Lagon Hall« že popolnoma dograjen. Lagon Hall je po mneniu mnogih študentov najboli luk-suzna in komfortna študent?ka zgradba, ne samo v Afriki ampak na svetu sploh. Na univerzitetnem koledžu »Zlata obala* v Accri študira trenutno 471 študentov in 27 jttudejatk. Vsekakor to število ne zadovoljuje. Število štu-dentov je v primerjavi s cca 4 milijoni prebivalcev zelo nizko. Poleg tega pa študira večje število študentov še na pedagoškem inštitutu, na ka-terem so vpisani že nekateri diplomirani študentje. Najštevilnejši fakulteti teh-nične visoke šole sta ekonom-ska in tehnična. Poleg tega pa je še večje število študentov vpisanih na fakulteto za vzgo-.io ¦ učiteljev. Študentom, ki študirajo na tej fakulteti, je pasvečena velika pozornost, saj se od njih pričakuje, da boio v najkrajšem času pre-vzeli nalago prosvetljevanja naroda. Kljub temu, da tehnična vi-soka šola oHstaja že tri leta, še vedno niso ZigKajeni vsi pro-stori, ki so neobhodno potvjb-ni za uspešen študif. Šele pred nedavnim sta bili končani po-slopji za farmacevtsko in teh-nično fakulteto. Ravno tako je občutno pomanjkanje študent-skih domov, vendar se priča-kuje, da bodo le-ti kmalu V A F R I K I ISTAMBUL, JANUAR 1954. PRED ENIM LETOM JE IV. MEDNARODNA KONFE-RENCA NACIONALNIH STUDENTSKIH UNIJ, ZDRU2ENIH V KOORDINACIJSKEM SEKRETARIATU, KONCALA Z DELOM. MED ZAKLJUCKI TE KONFERENCE, KI OB RAVNAVA AFRIKO, BEREMO NASLEDNJE: »... KONFERENCA OBZALUJE AKCIJO VLADE JUZNO-AFRISKE UNIJE, KI JE UVEDLA NA NEKATERIH UNIVERZAH RASNO DISKRIMINACIJO, IZRAZA SVOJO SOLIDARNOST IN POZIVA VSE STU-DENTE, DA PODPREJO ŠTUDENTSKO NACIONALNO UNIJO IN JUZNO-AFRlSKE ŠTUDENTE V NJIHOVI BORBI PROTI RASNI DISKRIMINACIJI...« »KONFERENCA PRIPOROCA, DA PO^EBNA MEDNARODNA DELEGACIJA STUDENTOV RAZLlCNIH DRZAV OBISCE VIS(feOŠOLSKE CETRE V VZHODNI, SREDNJI IN ZAHODNI AFRI-KI, KJER NAJ SE NA LICU MESTA SEZNANI Z VSEMI PROBLEMI ŠTUDENTSKEGA ZlVLJENJA.« Sudan, Uganda, Nigerija, Zlata obala — januar, februar 1955. — Poročajo, da je v te kraje prispela Mednarodna delegacija COSEC, ki jo sestavljajo: Harald Aars (Norveška), Guillermo Campbell Stibble (Costarica), Laurence Cabot Howard (ZDA), GeofLrey Kean (Anglija) in David Martines (Filipini). Nadalje poročajo, da se delegacija z velikira zani-manjem seznanja z najrazličnejšimi študentskimi problemi v teh predelih. Prva srečanja so pokazala, da afriški študentje pozdravljajo to akcijo COSEC in upajo, da bo na ta način mogoče seznaniti javnost in študente širom sveta z njihovimi težavami. Prijaznost, iskre-nost in sodelovanje med člani delegacije in domačimi študenti obeta, da bodo rezultati izpolnili pričakovanja. Predno preidemo na obravnavanje problematike študen-tov v afriških državah, še par besed o tem, kako je prišlo do ustanovitve te Mednarodne delegacije. Dejstvo, da je položaj študentov dokaj slab, je vodilo koordinacijski sekre-tariat k temu, da je pripravil svojo delegacijo, ki bi obiskala visokošolske centre v Afriki. Ta delegacija naj bi se sezna-nila v celoti z življenjskimi in študijskimi pogoji, z delom študentskih organizacij in z vrsto drugih pBoblemov. Ma-teral, ki ga bo delegacija zbrala, naj bi služil globljemu spoznavanju življenja afriških študentov. To naj bi bila konkretna naloga te misije. Večina držav, ki jih bo obiskala COSEC-ova delegacija, so kolonije, v katerih je tako političen, kot ekonomski in kulturni položaj mnogo slabši kot v samostojnih deželah. To še bolj utemeljuje in poudarja pomen te ekspedicije. DelegacLJa je doslej obiskala Sudan, Ugando, Nigerijo in Zlato obalo. . hh bs ^^^^^t ^^^^^ K9H^^ ^^^k9 ^^^^^b Mod Sudonom, H H ^^B ^|i Ef^a BTWi ^^B gom. študenti ^^^* ^_~ J| ^™ ¦ ¦ ^^" ^^™ 25 črnskih rodov štu- ™^ dirajo nc MAKARERE COLLEGE GUILD. Evropska In domača hrana. 10 dni smo že tukaj z Med-narodno delegacijo COSEC. Na »Makarere College Guild« v Kampali so nas ljubeznivo sprejeli in nam omogočili, da smo se dodobra seznanili s študentskim življenjem. Spo-znali smo veliko število štu-dentov raznih rodov in ple-men. Mark Bonani, pred krat-kim izvoljen predsednik štu-dentskega združenja na Ma-karere College, je pripravil obširen program; ki naj bi dal jasno sliko o političnem, aka-demskem in socialnem življe-nju na univerzi. Joseph Ma-theuye, podpredsednik zdru-ženja, ki je odgovoren za zu-nanje zadeve, je omogočil, da je prišla delegacija v stik z razniirtf študentskimi skupl-nami. Sprejem pri vladi protekto-rata in pri domači vladi kra-Ijestva Buganda, prav gotovo pomeni dogodek, ki ga je vredno omeniti. Toda ne sa-mo tu. Prijaznost so nani iz-kazovali na vsakem koraku. Svojevrsten dogodek je bil iz-let v okolico, kjer smo imeli priložnost seznaniti se z na-ravninii lepotami te pokrajine. Makarere College Guild, edi-na visokošolska znanstvena ustanova, nam je priredila po-sebno presenečenje. Tu smo srečali poleg petih študentov iz Azije in ene študentke iz Anglije, ki je prispela sem v preteklem letu, še veliko šte- 480 študentov je premalo. Velika aktivnost študentske organizacije. Osnovno šolska izobrazba. Izgledi za ustanovitev nacionalne zveze študentov so ugodni. Med vsemi državami, ki jih je obiskala Mednarodna dele-gacija COSEC, je v Nigeriji opaziti največji napredek na kulturnem polju. Z gotovostjo lahko trdimo, da so tu pogoji za univerzitetni študij naj-boljši. Poleg tega so tudi iz-polnjeni nekateri predpogoji, ki v veliki meri omogočajo, da se študentje posvetijo svojlm dolžnostim. Delo v okviru štu-dentske organizacije je zelo močno. Glavni univerzitetni center Nigerije — Ibadan, je dobil svojo univerzo šele leta 1948. Načrte za to univerzo sta na-pravila dva vodilna angleška eksponenta moderne arhitek-ture, Maxwel Frey in Jaae Drevv. Novo arhitektonsko modsrno, univerzitetno po-slopje je ponos študentov Ni-gerije. Univerza v Ibadanu je, ka-kor večina univerz v angle-ških kolonijah, povczana s centralno univerzo v Londonu. S tem je seveda delno kršena samostojnost univerze. Po stalutu morajo biti vsi aka-demski naslovi, podeljeni od univerze v Nigeriji, potrjeni še od univerzitetnih oblasti v Londonu. Ibadanski univerzi so med drugim priključene še polje-dclska, prirodoslovna in medi-cinska fakulteta. Vendar te Velika družbena in po- litična aktivnost naj- mlajše študentske na- cionalne unije zgrajenl. Trenutno šteje teh-nična visoka šola 491 študen-tov. Pričakuje se, da se bo v prihodnjem letu vpisalo 800 novih študentov. Študentsko življenje urav-nava splošni študentski odbor, ki s pomočjo »Advisory coun-cil«, ki je sestavljen iz štu-dentov in docentov, koordini-ra odnose med študenti in univerzitetnimi oblastmL Ze v začetku smo omenili veliko aktivnost NUSGC Na-cionalna unija študentov vodi zelo uspešno delo v nacional-nem merilu. Z raznimi disku-sijami pripravlja študente na to, da sami • pravilno gledajo na svoje probleme. Tudi na mednarodnem polju se NU-SGC uspešno uveljavlja, če-prav je najmlajša med nacio-nalnimi študentskimi unijami na svetu. Predvsem je ta or-ganizacija znana kot zelo bor-bsna in monolitna, ki ne klo-ne in ki se do zadnjega bori za svoje cilje. Poleg tega skr-bi za študente in za njihov položaj. Študentje Zlate obale so si ustvariti v svetu velik ugled. Njihov lik najbolj karakteri-zira izjava članov delegacije COSEC, ki pravijo, da dokler obstajajo taki študent.ie, lah-ko Zlata obala brezskrbno na-daljuje svojo pot k popolni neodvisnosti. tri fakultete §o zdaleč ne mo-rejo zadostiti vsem potrebam. S Nolrsii splošnih LlLAu| informacii o cbravnavanih deželah KENIJA. Zanzibarski sul-tan je to kolonijo odstopil Angležem za letno rento elta 1895. Podfočje meri do-bre pol milijona kvadrat-nih kilametrov in ima pet in pol milijona prebival-cev, od tega je le 30.000 Evropejcev, 23.000 Arabcev in akrog 100.000 Indijcev, ostalo pa so domačini. Glavno mesto je Nairobi z 61.000 prebivalci (lOVo Ev-ropejcev). NIGERIJA. Nastala iz ko-lonije Lagos, ki je blla ustanovljena leta 1861. Po delovanju Kraljeve nigerij-ske družbe je bilo vse ozemlje združeno v seda-njo kolonijo Nigerijo leta 1914. Področje merl okrog 1 mdlijo-n kvadr. km in ima 23 milijonov prebivalcev. Od teh je belcev le nekaj nad 5500. SUDAN. Na poti k po-polni samostojnosti. Po-dročjc meri 2.5 milijona kvadr. km in ima nekaj nad 8 milijonov prebival-cev. Arabcev je 541/«, Ev-ro^pejcev pa 44.000. Ostali del prebivalstva tvorijo Nubijci (l2Vo) in druga ple-mena. Glavno mesto je Kartum s 75.000 prebivalci. .ZLATA OBALA. Leta 1871 je vsa oblast na tem po-dročju prešla v angleške roke. Kolonija meri 204.090 kvadr. km in ima skoraj 4 milijone prebivalcev. Ev-ropejcev je le nekaj nad 3000. Glavno mesto je Accra s 135.000 prebivalci. / V_______IZ_______S Občutno je pomanjkanje teh-nikov, pa tudi drugih pokli-cev. Medicinska fakulteta bo sedaj dobila novo kliniko, za katero so investirali 3 in pol milijona funtov. To bo omo-gočilo, da bodo študentje me-dicine lahko v celoti dokončali študij v domovini. Do sedaj so namreč morali na klinično izobrazbo v prekomorske dr-žave. Število študentov na iba-danski univerzi je dokaj niz-ko. 480 študentov in 19 štu-dentk prav gotovo ne more zadovoljiti potreb take države, kot je Nigerija, poleg tega pa je to število glede na številč-nost prebivalstva zelo nizko. Objektivne težave so sicer v tem, da je univerza že s se-danjim številom študentov prenapolrijena in da ne more sprejeti večjega števila slu-šateljev. Vsi študentje prebivajo v 4 modernih študentskih domo-vih, od katerih so trije s po 160 sobami namenjeni štu-dentom, medtem ko je dom s 50 sobarni namenjen študent-kam. Študentsko življenje je »sredotočeno na univerzi, kjer so poleg drugega zgrajeni tudi družabni prostori. Na univerzi v Ibadanu ob-staja močno študentsko zdru-ženje. Delo organizacije je zelo nestro. Studentje v svo-jifi diskusi.iah razpravljajo o vseh važnih nrobte*nih aka-demskesra življenja. Ravno se-da.1 pripravlja izdajo nov^sra statut" štndenikse organiza-cije. Politična zavest študen-tov na univerzi je močno po- udarjena. Razne študentske politične grupe so zelo aktiv-ne in sklicujejo številne se-stanke. Stevilo študentov, ki žele doseči univerzitetno izobrazbo in se vpisati na uni*verzo v Ibadanu, je tako visoko, da le-ta ne more sprejeti vseh. Zaradi tega je vzhodna pokra-jinska vlada predlagala, da bl se na vzhodnem teritoriju v Enugu zgradila nova univerza. Na ta način bi bil ta problem rešen. Verjetno jc, da se bo nova univerza v Enugu raz-vila iz koledža za vzgojo uči-teljev, vendar zaenkrat še ni ničesar določenega Poleg univerze v Ibadanu obstaja še nigerijski koledž za filozofijo, prirodoslovne vede in tehniko. Ta nova, šele pred nedavnim zgrajena visoka šo-la, ima svoja središča v treh področjih Nigerij«, in sicer v glavnih mestih Ibadanu, Za-riju in Enugu. Tudi na teh vi-sokih šolah opazimo vellko aktivnost študentske organiza-cije. Na novo predvidena obvc-zna osnovnošolska izobrazba v zahodnem področju Nigerije, bo gotovo doprinesla k temu, da bo bodočnost visokošolske izobrazbe v Nigeriji lepša. Pričakuje se, da bo osnovno-šolska izobrazba uvedena tudi v drugih področjih Nigerije. Pomen te reforme ni treba posebej poudarjati. Ce bo pri-šlo do uvedbe osnovnošolske izobrazbe, bo na vsak način narastlo število študentov. Perspektive so ugodne. vilo domačih študentov, ki s0 pripadali nič manj kot 25 čm-skim rodovom iz Kenfje, Ugande, Tamganjike in Južne Rodezije, Opazoli smo, da so kulturna nasprotja tu močno izražana. Spominjam se zadnje Med-narodne študentske konferen-ce v Istambulu L 1954. Na tej konferenci so študentje Ugan-de izrazili željo po sodelova-nju s študentskimi nacionalni« mi tmijami in jih obemen po>« zvali, naj podpro visokošolskai ustanovo v Ugandi s študent-skimi časopisi, revijami, infor-macijskimi bilteni, d0kumen-tacijskim materialom, skratka z vsem, kar jim bo lahko ko-ristilo. Ravno tako so štu-dentje Ugande apelirali na World University Service naj jim pomaga zbrati študijska knjige za njihove študente. Sedaj šele lahko dokončno ocenim željo in potrebo tega poziva. Univerzitetna poslopja Ma-karere College Guild so prav zanimiva po svoji gradnji. V študentski menzi, ki je vsalc KRATKE VESTI Na novo ustanovljeni uni-verzi Lovanium v Belgijskem Kongu, je bilo ustanovljeuo šhidentsko zastopstvo, ki ga sestavlja petolanski komite. Prvi domači študentje so pri-čeli študij na tej univerzii v oktobru preteklega leta. Tre-nutno je vpisanih na univerzi 52 študentov. Približno tri če-trtine študentov so neevro-pejci. Študenid univerze Lo-vaniium ne plačujejo nobenili Studentka, član pletnena Mu-hima. Pokrivalo oz. okrasje iz školjk ne nosi vsak dan, tem-več je bila slika posneta ob njenem obsku v domači vasi. pristojbin in prejemajo dr-žavne šlipendije, ki krijejo 50 proeeTitov vseh njihovih izdatkov. Ostalih 50 procentov prejema posojila od univerze, ki ga. morajo vrniti, ko dobe po koBČanem študiju stalno zaposliitev. Pred emim leitom •ustanav-Ijen World University Servi-ce komite umiverzitetnega ko-ledža Khartum v Sudanu, na-merav uvesti zdravstveno služho za 650 študenlov tega visokošolskega centra. Studenti v Constantine lah-ko poslušajo sedaj predava-nje uaiverze Alžir po posne>t-kiih na magnetofonskem tra-kii. Posetbni iečaji filoizofske fakuHete, ki služijo kot pri-prave za prvi akademski na-slov, učiteljsko diiplomo in šliipendijske izipite učiteljev angileškega jezika se vsi po-snemajo na traik. JužnoaFriška šitidcntska na-cionalna zveza NUSAS je do-lofiila svojo mednarodno po-litiko za tekoče leto na generalni sikupščini na Rho-des univerziv Grahaimstownu. Zveza je sklenila, da bo na bodočih mednarodnih štu-dentskih konferencali zaivzela delegaitski status namesto sta-tus >FrateTnal observer«, ka-kar ga je iimela še na konfe-renoi v Istembulu (delegatski stattiis se podeljuje nacional-niin zveizaTti sanno na njihovo željo). NUSAS namerava so-delovati v programu COSEC. Poleg tega je sklenila, da bo sprejela člansivov mednarod-ni študenlski uniji, toda le pod g(ytovimi pogoji. V Capetownu so našli eniz-vod časopisa. ki ga smatrajo za najstarejši štndeniski ča-sopis južne Afrike. Izvod &i-cer ni preveč dobro ohranjen, vendar je še dobro čilijiv. Knjižnifarji skušajo ftrkopis komserviraii. Tzvod izvira od 30. avgusta 1856 in nosi naslov >Craig Cottage Joumal«. dan opoldne in zvečer zbira-lišče študentov, so vedno žl-vahne diskusije. Teme se v glavnem menjajo, le ena je že dolgo na sporedu. Gre za ev-ropsko in domačo hrano. V čem je bistvo tega spora? Ve-čina študentov, ki so v glav-nem domačini, je navajena na domačo hrano, ki obstaja iz sladkega krompirja, koruze in banan. Le nekateri študentje, ki pridejo iz večjih mest, da-jejo prednost evropski hrani. Azijski študentje, pa tudi ne-kateri afriški, so vegetarijan-ci. Številnim okusom je težko ugoditi. Tako je prišlo končno do nekega polevropskega kom-promisa, ki pa ga študentje smatrajo za nezadostnega. Ve-čina študentov si seveda žell evropske hrane, kot jo imajo profesorji, žal v prisotnosti študentov. Drugo poglavje ta diskusije je čistoča, ki je po mnenju študentov nezadostna, To je tudi povzročilo v letu 1952 stavko študentov. Posebna svečanost je večer-ja. Študentje se na znak zvonca ziberejo v obedovalnici, sevedia vsi oblečeni v rdc^če na-rodne noše. Stoje in čakajo, da pride profesorski zbor in ko se ti usedejo za častno mi-zo, se prične večerja. Ta for-malizem študentom ne ugaja. Pravijo, da je težko spraviti to formalnost v sklad z nič kaj prijetno navado, da se vsa hrana servira v eni sami skledi. Razgovori, ki jih je lmela delgacija s študentsko organih zacijo in s študenti V Ugand^ so bili osredotočeni na med^ narodna vprašanja. Zlata obala \i Zagreba PLANSNSKO DRUŠVO VEIEBIT V društvu je več sekcij, ektavna je predvsem alpinistič-na in srednješolska. Preteklo leto je društvo imelo več obi-sikov iz tujiine in so vodiili> manjše skupine študentov iz Briitanije in Nemčije po hrva-ških in črnogorskih planinah. Tudi ekipa gorske reševalne službe }e imela več uspelih akcij. Vso zimo so dežurali na Sljemenu in so imtervenirali v več kot sto primerih, večinoma lažiega značaja. Ista ekipa ie organizirala zdravstveno služ-bo na zletu v Fužinah in sa-nitetno službo partizanskega marša v Gorskem Kotara-Društvo ima tri planinske ob-jekte: planinsko kočo na Belih stenah, Ratkovo zaivetišče na Samarskiih stenah m zavetišče na Sl.iemenu. Prvo ko6o so obnoviili sami pred dvema le-toma, drugo so pregradili iz partizanske bolndšnice. Zave-tiišče na Sljemenu pa še grade. Sekcija proticlkoholikov V okviru Kluba za ljudsko zdraivje so ustanovili tudi pro-tialkoholno sekcijo. Do sedaj se je v sekcttljo včlandlo 30 čla-mov, od tega je 7 aktivnih in 13 pasiviiiii. Jurčičev akademski klub Ta klub deluje na področju med Novim mestcm in Loubljano in lma pri svojem delu precetj težav, ker je na oikraju naletel na na>j-tnanj razumevanja in je menda edini v Slovenui. ki še ni dofoil ncbeaie podpore, čeprav so tnnogi študenti ravno v teh krajih naj-boij sociakio ogroženi. &tudentje upajo, da se bo položaj z ustano-vitvijo kotniune v Stičini izboljšal in bo la.hko iz tepn torajev več »nladih ljudl štuidiralo v Ljublja-ni. Lani so organizirali uspel nastoio folklome skupme KAJUH v neikaterlh. kra-.ilh. Letos so člani kluba uiprizorili kotnedijo »Peg-gy, srčeik moj«, s katero bodo go-stovali še po drugiih krajih na Dolenjskem. Univerzitetni svet v Skoplju Ob volitvah v univerzitetni In v fakultefcne svete je bilo izbra-nih 6 kodegov. Studentski preid-gtp.vn'k v Univerzitetnem svetu je tova'riš Dimitar Gerasimov, ki je istoča&no tuidi predsednik Univer-zitetnega odfoora ZSJ v Skopldu. V Skoplju snemajo film Pri delu ljudisike teimike na Bkapljansiki univerzi se odlikuje oredvsem kino-klub, ki je lani poanel ozki •dokumentarni film »Dan v parku«. Letos natneravaijo člani t&ga kluba izdelati več do-kumentarnih filmov^ in bodo k te-ciu c"#.lu pritegnili' večje število fttudefitov, predvsem za pisata-nov. Ker se štipendije podeliju.ie-jo predvsem za neikatere fakulte-te, je prltiak na te (medicina, tehnika) še hvtjSL Vsekakor pa se aktrvnost študentov ne sme izčrpati sa-mo in predvsem v komuuah. Ta naša aktivnost je nedelji-va! Res, da je v Sarajevu pre-cejšnja, vendar z njo še ne moremo biti zadovoljni. Lah-ko govorimo celo o upraviče-nih pripombah, če izvzamemo posploševanje, o postopkih in obnasanju študentov, kar ško-duje ugledu naše organizaci-je. Oblik za delo je dovolj: se-stanki SZDL, kuiturnj nastopi, sestanki volilcev, itd. Vse to daje mnogo možnosti, da bi se študenti, predvsem pa veči-na študentov, izvlekli iz za-prašenosti in družbene mlač-nosti in da bi se njih prisot-nost v kraju, kjer študirajo bolj čutila. Istočasno pa je treba paziti, da bi taka vsestranska aktiv-nost na neuniverzitetnem pod-ročju, ne zadušila dela na viniverzi. To pa predvsem zato, ker bi bilo napačno videti v zakonu o univerzah neke vr-ste earoimo paličico, s katero se da rešiti vse. Aktivnost na univerzi v tej smeri bo tudi še v bodoče absarbirala velik del naših naporov vendar pa. nam bo ostalo še precej časa za delo drugje. Esad Čimič študentsko glasiio tudl v Zagrebu Pred neda^mim je v Zagreb^i zopet pričel izhajati »Studeim;-aki list«. Ze po osvoboditvi je v Zagrebu več let izhajal štu-dentski list, a so ga moraii za-nadi finan&nilh težav ukimitl^ Glasilo študentov zagrebške univerze bo izhajalo dvakrat mesečno, prav tako kot Tribu-na. Sedaj imamo v Jugoslavi]! študentske liste v vseh univer-zitetoih centrih. Najivečje tra-didje imata pravzaprav beo-grajski »Student« in »Tribu-na«, »Naši dani« v Sarajevu so se tudi že afirmirali — a skdpljanski »Studentsiki zbor« se še bori z začetnimi težavami. Razen tega pa ianamo v Slove-niji še »Naš glas«, ki ga izda-jajo primorski študentje kot neke vrsteprilogo »Primorskih novic«, dolenjski študentje pa izda.ia.io kot mesečno prilogo ,»Dcienjskega lista« srvoje gla-silo »Dolenjski študent«. Strelska družina MIRČE ACEV Januarja-letos je bila v Skop-lju ustanovljena študentska strelska družina, za katero je bilo na vseh fakultetah precej zanimanja. Za predsednika je bil izvoljen študent medicine, Dimitar Jončev. Delegat Strel-ske zveze mesta Skoplja je po-daril novoustanovljeni skupini 20 novih pušk. DESET GENERACU VPŠ Današnja generacija. ki obi-skuje Višjo pedagosko šclo v Sarajevu, je že deseta po vr-s-ti. Do danes je ta ustanova dala nižjim šolaim v Bosni in Hercegovini že 630 diploman-tov. Posebno živahen ]e na VPS lHerarni klaib, imajo pa več študijskili grup za politično-ideolcško delo, katereinu po-s\rečayo precej pozrvrnosti. Osrednje univerzitetno poslopje v Beogradu na Studentskem trgu, v katerem je rektorat in Filozofska fakulteta 13,5 Na eaeim izmed zadnjih se-stankov beograjskega UO ZŠJ so razdelili denarna sredstva in se pogovorili o kulturno-prosvetnem delu organiizacije. Težišče dela beograjskih kolegov bo letos predvsem na družbeni aktvvnosti in v tem smislu so bila tudi razdeljena sredstva (13.500.000 din), ki Studium ctenerale miliiona din za aktivnost študentov ]ih je dal rektorat na razpola-go študentom. Fakultetni odbori ZSJ so prejeli za razvoj kulturno-po-litične a'ktivnosti in zabavne-ga žiyljenja skoraj 2 milijona din. Kulturno-umetniško dru-štvo »Branko Krsmanovič«,ki je centralno im edino na uni-verzi, je prejelo 1.600.000 din. Turobna, z zamolklo meglino orošena so zimska beograjska ju-tra. Brez pcezije poje cesta svoijo vsakdanjo pesem, ko se po njej pretaka vrvež vedno istih, le ma-lokdaj drugačaih oseb in osebic. Čas jih prehiteva. Hitijo, da jih ne bi prehitel. Brez omahovanja gredo in vedo, kje se bodo ustz-vHi. Po pisairnah, podietjih, šoiah, fakultetah. Na gradbeni fakulteti je preda. vanje. Ob 8.15. »Kako stopamo v zakon«. Malo neobičajna tema za gradbenike. A vendarle — dvorana je polna. In še prihaijajo, Seja univerziteinega svefa v Zagrebu Študentsko naselje pri Beogra-du ima tudi lastea poštni urad, jimi posebnlmi stališči in umetniškimi mnenjk Studentje - književniki $o billi neka^ let zbrarvi v »klubu mladih pisateljev«, foi je bil nekaj Časa zelo aktiven jaktor v sarajevskem kulturnem ixv-Ijenju- Odkar pa. je bil usta-novljen študentski list NAŠI DANI, se je večina mladnh U-teratov zbrala okrog njega *n sodelavala v njem in je bil tako vsaj za silo nadomeščeno pomanjkanje književnega mla-cij^^-prja V^+n aH revije. Med Uudenti — pesniki vzbuja danes po kvahteti ob- Na seji so raKpravljali pred-vsem o predavateljih posamez-nih fakultet. Sprejeli so pred-log budžeta rektorata. ki zna-ša 55.000.000 din, to je nad 27.000.000 din vefi kot lani. Budžet je povečan predvsem zaradi nujne potrebe tiskanja nekalerih publikacij. Razen tega namerava rektorat pora-biti vcčje vsote denarja za znanslveno-raziskovalno delo-vanje, za nabavo tujih knjig in revij ter za izdajanje učbe-nikov in skript. Mnogo večji izdatki so predvideni tudi za plače, saj bodo inieli letos na vseh fakultetah okoli 250 no-vih predavateljskih mest. Z oziroon na povečano delavnost posameKnih fakultet so prora-čuni teh naslednji: filozofska 52 milijonov, prirodoslovno-ma-tematična 73 mil., pravna 28 mil., medicinska 400 mil-, za veterino 87 mil., za tehnično 191 mil., za agronomsko-go-zdarsko 97 mil., za farmacevt-sko 43 mil., za okonomsko 33 mlil., upravi za socialno in zdravstveno zaščito študentov 64 milijonov. Razen tega je svet sprejel razdeliitev 600 mi-lijonov din za investicije, od tega 80 milijonov din za štu-dentske domove. DVA N0VA BILTENA Mednarodni odbor študentske organizacije v Skoplju bo pri-fiel izdajati bilten v angleščini, s katerim nameravajo sezna-ujatl svetovno študentsko jav-nost s svojimd problemi in uspe-hi. Lani je izhajal podoben bil-ten v turškem jeziku, ki pa je zaradi finančnih težav propadel. tudi z drugih fakulter. Saj to je samo v okviru gra-dbene fakultete. Posebna katedra. Katedra za splošni študij — smdium gene-rale. Tu se ne preizkuša trdnost materialorv, tudi izpkov ni. Kljub temu pa poipolnoma samostojna katedra, s svoiim odborom m programom. Na žalost edima v Beogradu, In verietno edba v Ju-gosilaviji. Pred tremi leti je bilo prvo predavanie. Da bd se Študentje rešiji ozkosti svoie stroke, je Zveza študentov s pomočjo profe-sorskega kadra priredila niz pre-davanj vz najraizllonei^ih področLj čJovekovega udejstvoTanja. Tako je nastaila nova stailna katedra i,n »siplošni študii« je postail fakulta-tiven predmet. Kaj se tu »študara«? Samo ne-kaj tem: O glasbi, Voisi s poto-vanja po Indiji, Družbeni plan. Victor Hugo, Lfmetnost v arhi-rketuri, predavania iz slovnice, o pravopisu itd. Predavaio izbra-ni profesorji, predloge za teme pa dajaio šruidenti sami. Nezaupliivo so šradentl opazo-vaJi prve lepake, ki So propagi-rali predavania na novi katedri in predavatelji so se neugodno počutili v hladni pTaznin-i temač-ne dvorane. Polagoma pa ie ne-zaupiljivost izgin-Lla in danes se več kot 500 študentov pristeva k »rednikn« in »izrodnim« sluša-teljem tega zamimivega in potreb-nega šradija. Vsak ponedeliek se zberejo, poslušaio, hvalijo, postav. l|a'io vprašania, kritrairajo in odi-dejo z občutkom, da so zopet pridobili neika.i, kar iim bo ko-ni'scillo pri niiihovem spoznavanjg sveta in živilijeaija. Dva milijona din je dobil od-bor za mednarodno aktivnost ZŠJ. Tri milijone in pol so prejele študentske publikacije v Beogradu: »Medicinski pod-mladak«, ^Vidici«, »Pokušaji« in »Studeni«. Športne študent-ske organizacije pa so prejele pomoč v znesku 3.000.000 din, o izdatnoi^o poTnočod linivr študentska radiooddaja Na iniciativo, oz. zahtevo študentov filozofije v Saraje-vu, je Radio Sarajevo uvedel redno mesečno študentsko od-dajo. Prva oddaja je bila že v decembru 1954. Sodelovali so le študentje filozofije, ki so pripravili pester program s komentarji, humorjem, poezi-jo in glasbo. Sedaj so na u.ni-verzi ustanovilj posebno ured-ništvo, v kaierem sodelujejo predstavniki vseh faikultet, tako, da bodo sedaj te radio — oddaje bolj pestre. TRIBUNA V Str. 5 PRED PREMIERO Prvi slovenski ONIBUS (Nadaljevanje s 1. strani) slikarjem minimalno vrednost sredstev, s katerimi lahko rea-lizirajo svoje zamisli. Mi smo vezani. Nato smo stopili do Ko-smača. KAVČIČ, PRETNAR IN VI STE PRI IZBIRI SCENARI-JEV POSEGLI PO PISATE-LJIH NAŠEGA TAKOZVA-NEGA SOCIALNEGA REA-LIZMA. KAJ MISLITE O LI-TERARNIH PReDLOGAH, Kl BI VAM JIH LAHKO KOT SUROVINE ZA SCENARIJ POSREDOVALA SLOVEN-SKA LITERATURA IN O FILMSKI SNOVI SPLOH? Mislim, da so vse snovi ena- ne dober film le na podlagi te mom še zdavnaj nisem izčrpal) rica Osojnik Marija __ Koro- Ln nobene druge snovi. Vseeno je, ali je fabula vzeta po Pre-žihu, časopisni notici ali pri-jateljevi anekdoti. Važno je, da te ta stvar zagrabi in in-timno vznemiri in da znaš na to poseči po vseh materialnih sredstvih, da jo izraziš - tako, kakor si jo ti doživel. Mimo-grede: Ko so Hemingwaya vprašali, kaj misli o svojih fil-manih delih, je odgovoril: Jaz se razumem na literaturo, oni pa na film. To načelno. Sedaj še to: kar se tiče moje bodoče prakse: zelo bi me zanimala filmska obdelava Tavčarjeve Visoške kronike; ravno tako se mi zdita v tem oziru zanimiva pi- kopravne in enakovredne. Ne satelja Prežihov Voranc (nje-moremo trditi, da lahko nasta- ga s tem svojim prvim fil- in Ciril Kosmač. KAJ MISLITE O OBLIKl OMNIBUS-FILMA? Zelo je hvaležna. Zaposluje več ljudi, več sposobnih ljudi in morda tudi talentov se tako preizkusi in izkaže. Tudi Li- . nančno je ugodna, KAKŠEN NAJ BI PO VA-ŠEM MNENJU BIL FILMSKI POGOVORNI JEZIK? Dialekt — avtentično repro-duciran — na platnu ne more priti v poštev: film bi imel premalo poslušalcev, ki bi ga razumeli. Ravno tako film ne prenese knjižnega jezika, ta-kozvane odrske slovenščine. Izbrati mora zlato sredino. — V mojem filmu mi je v tem oziru mnogo pomagala lekto- šica iz Prevalj. Končno čutim dolžnost, da poudarim: Mladi slovenski film ima spcsobno tehraiko, ki zanjo ni pretežke naloge. Spri-čo teh duhovitih in spretnih fantov, se nam ni treba bati, da ne bi že v nekaj letih — kar se tiče zvoka in slike — šli vzporedno s svetovno film-sko proizvodnjo. Prejšnji ponedeljek je bila v prostorih Triglav-filma no-vinarska predstava prvega slo-venskega omnibus-filma (se-stavljajo ga Kavčičev film Splavarji po motivu iz Ingo-ličevega romana Na splavih, Pretnarjev Na valovih Mure po Kranjčevi noveli Mlin ob Muri in Kosmačev Koplji pod brezo po Vorančevi noveli Vodnjak) z Groblerjevo film-sko karitato Plat zvana kot predfilmom. Po enkratnem ogledu štirih novih slovenskih umetniških filmov in takore-koč debutov štirih mladih f ilm-skih delavcev bi bilo pisanje kritik in analiz — če že ne nepošteno — vsaj neodgovor-no početje. Vendar: med mno-gimi problemi, o katerih bo ob omnibusu naša kritika spre-govorilla (problem igralskega profesionalizimja in amateriz-ma, problem filmskega pogo-vornega jezika itd.) se nam zdi potrebno popolnoma ne-profesionalno kornentirati eno vprašanje naše mlade filmske proizvodnje: vprašanje film-skega scenarija oziroma bolje: filmske snovi sploh. Vse tri režiserje je, ko so iskali scenarij za svoj film, osebno vodila zahteva po za-nimivi, razgibani in hkrati za-ključeni fabuli s tragičnim, vsekakor efektnim koncem — propadom glavnega junaka; ta fabula naj zajema iz življenja ljudi na vasi (splavarjev, mli-narjev ali kmetov), življenja, ki poteka bolj ali manj na- rl (fabula in njen konec — sa-nx>mor revnega, nosečega de-kleta sta dokaj literarna in že stereotipna), ker iskanje filmskega izraza čustev, ki prevevajo Kranjčeve ljudi, njihovega v bistvu enotnega razpoloženja, stilizirane Kranj-čeve štimunge dokaj ustreza Pretnarjevemu talentu. Balad-na snov Prežihove fabule, ko mladi kmet z nadčloveško tr-mo koplje svoj 25-metrski vodnjak, dokler ga ne zalije voda, dobro ustreza najbolj epskemu od mladiih režiserjev — Francetu Kosmaču — jasni in preprosti krepkosti njego-vega filmskega izraza. To nam pove: ko so mladi režiserji iskali fabule za svoje filme, so se ozirali predvsem na njihovo filmskost — to je pripravnost fabule, za filmsko obdelavo — in to z vidika sne-malcev, igralcev in režiserje-vega lastnega, subjektivnega okusa za »filmskost« neke sno-vi; nikakor pa ne na njeno idejno ali če hočete umetniško vrednost. To pa je tudi popol-noma v redu, kakor hitro ss zavemo, kaj predstavija omni-bus v razvoju slovenske kine-matografije — namreč preiz-kusni kamen znanja mladih slovenskih režiserjev, njihove-ga obvladovanja filmskcga iz-raza, njihovega splošnega, ar-tistično-tehničnega nivoja. — Ravno ta artistično - tehnična kultura teh treh filmov (isto pa velja za Groblerjev film) zaradi katere in za katero so bile izbrane teme — se nam je na premieri pokazala na ta-ko presenetljivo visoki stopnji, da miislimo, da lahko svojo »samo sebi namenjenost« za-mej.a z vlago orodja, izrazne-ga sredstva v zunanje skrom-nejših, zato pa psihološko kom-pliciranejših in originalnejših, človeško intimnejših, idejno razgibanejših ter časovno so- »Bojte se ga, kdor /e prebral eno samo knjigo!" Nestrokovna razmišljanja o neki aktualni temi Star slovenski lesorez iz Grobljerjeve kantate »Plat zvona« BESEDA 6-7 Literarni del je šibkejši od kritično - esejističnega filmsko dobro in lepo izraziti. Po*drugi strani moramo pri- -..,.,. j... v. „. ,. » znati, da sta obe noveli, Kranj- Po dolgotrajni zamudi je iz- vprašujemo s Simenonom: kdo no, vcasih bolj, včasih manj. geva jn prežihova odločno eni Prav tako pa je res v vseh gonsko, primitivno, v večnem dobnejših scenarijev. Take sce-krogu triade: delo — ljubezen narije pa je težko pisati. Zato — smrt, ki bolj ali manj ne- misiim, da je problem modft-posredno pogaja tudi vsa ču- nega slovenskega fUma (t. j. stva, misli in dejanja teh lju-di. Vse tri fabule so nanireč v tej ujemajo; vse tri se dado Lla nova, tokrat dvojna števil-ka Besede. Že dolgo se nam-reč uredništvo te naše najbolj-še revije bori z resnimi de-narnimi težavami, čaka na prostor v tiskarni, išče papir itd. Subvencije, s katerimi raz-polaga, žal ne zadoščajo za nemoteno izhajanje. Literarni del je tudi tokrat •nekoliko šibkejši od kritično-esejističnega. Poezijo so pri-spevali: Janez Menart, Pavle Oblak, Branko Žužek, Vane Brez in Nada Carevska. To je vsekakor mnogo imen. foda, se izvzamemo Levca in Obla-ka, lahko ugotovimo le, da je vsa ostala lirika več ali manj jormalno in vsebinsko enaka in da ne prinaša ničesar no-vega. Res, tudi Levec in Ob~ lak v pesmih, katere sta na-tisnila, ne razodevata poseb-nih kvalitet. Razveseljivo je le njuno iskanje sodobnega, ali pa vsaj sodobnejšega pesni-škega izraza. Druge avtorje pa bi literarni zgodovinar brez premišljanja pastavil v pozno čitalniško dobo, ko je lirika senčnatih vrtov, nedolžnega hrepenenja, trave in marjetic zamenjala dično in mično ro-doljubno poezijo. Kaj je to ne-moč, ali pa se je morda vse-bina življenja v zadnjih 60 le-tih tako malo izpremenila? Tudi Janez Menart ni izjema med temi novočitalniškimi poeti; njegova »Žalostinka zo, Marijo« je le sentimentalno obarvana opisna lirika z do-vršenimi rimami in gladko te-kočimi verzi. Nehote pa vzbu-JC, začudenje lirični utrinek Nade Carevske, »Pesem vo-de«, kjer se pesnica pogumno prirverja z deročo vodo, ki ru-si, moške ~— mostove. Pesem je verjetno zašla v Besedo po pomoti, saj je povsem očitno napisana za zoren dekliški al-manah, v katerem bi nušla primernejše mesto. Intenzivno in sugestivno na-pisano novelo je objavil An-drej Hieng. V njej pripovedu-je o neizživeti xn nepotešeni vdovi, ki je nekoč vzela slabi-ča za moža, a zdaj ne more mimo njega, čeprav je bil iz-dajalec in je že dolgo mrtev. Navsezadnje zahteva od svo-j^ga nekdanjega Ijubimca, nadvse možatega rdečelasca, ki je morda celo ubijalec, da ji pokaže grob in odkoplje moža. Sele tako ga lahko do-končno izbriše iz svojega spo-mina in se brez notranjih ovir vda rdečelascu. Ni težko uga-niti, da je zgodba dokaj skon-struirana, toda navsezadnje to niti ni pomembno, kajti napi-sana je dovolj spretno, da ji lahko verjamemo. V nekem smislu je značilna za Hiengo-vo pisanje: spretni dialogi, težka atmosfera, rahla nejas-nost in ostro zastavljen sek-rualen problem. Toda, čemu je nejasna? — LahJco se pač TRIBUNA ^r Str. 6 je. morilec? Umor iz Ijubosum-ja ali iz maščevanja je navse-zadnje prav tako pomemben kot doživljanje nepotešene ženske, saj avtor v pričetku novele ne štedi s prostorom, ko opisuje, kako so ženi od-vedli njenega moža. Nejasnost novele pa nam sama po sebi prav ničesar ne pojasni, ne o morilcu, ne o nepotolaženi vdovi, ne o pravem vzroku uboja, niti nam navsezadnje ne razodene nekega organizi-ranega razpoloženja, preko ka-terga bi morda doživeli res-ničnost, globljo od vsakdanje. Torej je to nejasnost, ki naj bi bila »stil«. Al pa ne traja take vrste stil že nekoliko pre-dolgo v evropski književnosti, da bi še mogel biti izviren? Zanimivo sta napisani tudi noveli Dominika Smoleta in Jožeta Klančnika. Prva obrav-nava seksualno, druga vojno problematiko, obe pa sta v ne-kem smislu zelo sorodni ob-ravnavani Hiengovi zgodbi. Toda tukaj še laže izluščimo problem, ki se nam je pokazal že zgoraj in ki postaja v so-dobni slovenski prozi skorajda vsepovsod pričujoč. Namreč problem tematike. Zdi se, da sta zadnje čase postali poste-Ija in samokres edino zanimi-vi temi in edini vprašanji, ka-tere je še vredno opisovati, tako kot da sta ženska in voj-na edinstveni možnosti, v okviru katerih lahko človek živi sebi ustrezno življenje. — Res, do neke mere je bilo to vedno in v vseh časih resnič- časih žalostno in klavrno, če nekdo pristane na to kot na dejstvo, s katerim lahko sa-mega sebe rešuje. venščini, a (ta ista tema bo po- Pričujoča številka Besede prinaša dve sijajno prevedeni in dobro napisani noveli Mar-cela Aymea ter osem prav ta-ko dobro prevedenih pesmi Gvidona Tartalje, ki bi lahko brez škode ostale kar v Qrigi-nalu: puščobna realistična poe-zija s tendenco po opisovanju, brez posebnih idejnih ali for-malnih vrednot nas močno spominja na sodobno sloven-sko liriko in na krizo, katero preživlja. Resnično vrednost in po-membnost dajejo prieujoči dvojni številki Besede kritični in esejistični sestavki, med katerimi vzbuja posebno po-zornost razpravljanje Janka Kosa o marksistični estetiki. Pisano je v fragmentarni ob-liki, ali bolje v posameznih, v sebi zaključenih poglavjih ter z blestečo jasnostjo opozarja na posamezne estetske proble-me. V uničujoči kritiki raz-pravlja dalje Janko Kos o ko-mediji Mire Miheličeve, med-tem ko Vital Klabus na svoj znani mirno-dostojni način analizira zadnji Pahorjev ro-man. Pomemben je tudi pri- izmed njunih slabše vrste. Tu- filma, ki ne bo posegal po na-ših kmečkih pisateljih ali pi-sateljih iziza treh četrtletij in ki vobče ne bo ustvarjal po literarnih predlogah, ampak ki mu bodo raje sodobni pisa-telji pisali nove, prave film-ske scenarije o modernem, so- dd Kavčič je priid na idejo dobnem človeku — zakaj ne bi Režiser zgodbe »Koplji pod brezo«, France Kosmač Vsi študenti se ne ukvarja-mo s književnostjo »pc poklicu«, temveč smo le, zaradd razmer, zelo sfcromni odjemalci pri iz-vorih domače in tuje beletristi-ke, ki tako čudno usrnerjena dotefca na naše livade. V teh nekaj besedah se ne namera-vam spuščati v dvoboj z vsemi tistimi, ki mi bodo vsekakor dakazali, da nimam prav in da obstajajo visoko objektivni vzro-ki in obziri, - mimo katerih se pač ne da. Pogosto, ko študen-ti kje posedamo, navadno v go-stilsni (kam pa naj bi sicer šli?) in kramljamo o športu, predvo-jaški vzgoji, atomski bombi, šti-pendijah in potovanju v ino-zemstvo, se kdo sipozabi in pove, da je prebral to in ono knjigo in da je dobra in da se jo izpla-ča prebrati. Navadno je tako, da mnogi priznajo svoje literar-ne težave, da bero neiko delo ali pa da so zanj že vsaj dvajset-krat vprašali v knjižnici, pa je še zasedeno. In tako nanese pogovor ob-vezno na ceno knjige, saj to je tisto najbolj ofočutljivo področ-je... Cene knjig, ki jih izda-jajo v Sloveniji, so danes tako visoke, da šbudent, tudi tisti, ki študira kn:jiževno.st, kot kupec praktično odpade! Poznam jih sicer precej, ki so prizadevni in sikušajo knjige plačeyati na obrcke. Vendar so vsi vedno sitni in se jeze, da knjige pre-hitro izhajajo, da ne moreš vseh kupdti itd. Včasih se nam zdi, kot bi pri nas knjige izdajali le za ozek krog ljudi, ki jih mo-rejo kupovati in zd knjižnice, ki so prevzele to nadvse človeko-Ijubno nalogo, da skušajo po svojih skromnih močeh posre-dovati literaturo ljudstvu. To-da malo je izbranih, ki pridejo v knjižnici na vrsto vsaj pri-bližno takrat, ko to žele. In ko tako govorimo o ceni naših krrjig, pravimo, da so dra-ge pač zato, ker so tako lepo tislkane, vezane in sploh oprem-ljene, da jih je veselje pogleda-ti. Tu se pa sikoraj vedno spre-mo, kajti med nami se vedno najde nekdo, ki pravi, da raje ne vzame kinjige v roke, če ni res vzorno izdelana. Drugi pa, ki smo vedno v veliki večini, pa smo mnenja, da resnični lju-bitelj književnosti ne bo mnogo gledal na »kvaliteto« knjige kot trgovslkega artikla. Derjansko so vse knjige, ki pridejo »na svet-lo« v naši beli Ljubljaaii, tako lepe in vzorne, da bi lahko vsa-ko posebej poslali na svetovno razstavo. Menimo, da bi bile lahko knjige mnogo, mnogo cenejše, če bi ne bile talko razkošno iz-delane in opremljene. In če bi bile knjige cenejše, bi veliko ljudi, študetov, kmetov in de-lavcev lahko kupilo te proizvo-de; naklada bi narasla in po skromnih ekonomsikih ugibanjih bi bila stvar tudi sicer v redu. Tako pa lahko beretno le kriti-ke v dnevnem časopisju. Kaj morem, morda to vse ni prav, toda takole modrujejo ne-srečne študentovske duše ... Toda. da bi mi izdajali knjige na časopisnem papirju in kar takole po kmečko broširane, to pač ne gre, to se ne spodobi kulturnemu narodu! Kaj bodo ¦ rekli vsi tisti vrli meščani na- šega slavnega mesta, •kl se sicer ne ukvarjaao z literaturo in ne raziiimejo ne Canikarja in ne Sinclaira, toda, ker s'o knjige lepe in drage, ker je »kultur-nost« danes moderna zadeva, je spodobno imeti lepo knjižnico, ki je na ogled vsem morebit-nim velikonačnim in božičnim obiskovalcem. Tu gre za ugled, tovariši, pardon, gospodje! Končno je prav, da vsem pu-stimo veselje in skrbimo, da bi knjigovezi ne bili brez psosla! Izdajmo vsako knjigo, ali vsaj vsaiko pomemibnejšo kinjigo, naj-prej iseveda za tiste, ki se jim gre za usnjeno in superusnjeno vezavo ter za zlato in srebmo obrezo ter potem še za tiste, ki bi knjigo radi samo brali in si ne bi radi preveč od ust odtrga-il, da bi jo fcupili. Tako bi bil voLk sit in koza zadovoljna. Ta-ko pač mislkno študentje, ki smo naivna bitja in se včasih ne spoznamo na stvari, vendar V7;trajamo pri svojih mnenjih, ker nam pač ne kaže drugaoe. Saj primere lahko iščemo povsod, celo doma. Knjige Pre-šernove knjižnice sc bile pro-dane v nenavadno velikdh|(kal(lči-nah, ker so bile pocemi in mihče se ni prepiral zaradi ve^zave; za malo denarja malo nruzilke — knjiga je pa le! Tudi v Srbiji in Hrvatski se drže več ali manj teh principov, čeprav ima tam knjiga precej ugodnejši po-ložaj že zaradi večje naklade, ker srbohrvatsko knjigo v lati-nici -či^a lahfeo ve5ji krog ljudi v vsej državi. Tudi v tujini, kjer si lahko veliki narodi pri-voščijo bajno visoke naldade, so knjige izdane tudi v bolj »primitivni« obliki in so dostop-ne prav vsem krogom ljudi. Francozov ni prav nič sram, če izdajo svojega ljubega Balzaca ali kaj bolj modernega na na-vadnem papirju! Tako smo navezani pravza-prav samo na knjižnice, kjer se največ ukvarjamo s prevodi, predvsem tistimi, ki so že zado-voljili najbolj strastne knjigo-žere. Huje je pa z deli doma-čih avtoTJev. Poznam študente, kolege, kl že leta niso prebrali ene same vrste iz kakega dela sodobnega slovenskega književ-nika. Tako o delih, ki oforavna-vaj pogosto naše dni in naše življenje, lahko beremo le ognjevite kritike. Potem ti pa vržejo v obraz, da nisi prav n.ič splošno izo-bražen, da bi bilo spodcbno,. pa čeiprav si tehnik ali medicinec, da bi prebral vsaj tista deia, ki so prejela Prešernovo na^ra-do, ker to je po vsej verjetnosti nekaj boljšega, saj se denar ne daje kar tako. Tako nam je ve-likl večini edina duševna hrana vse to nerazumljivo zaporedje slabih in polslabih filmov in pcmesrečeni in malomeščanisiko izbranl programi gledališč. Na teh področjih pa imamo s fi-nainčnega vidika tudi študentje in ostali več »šans«, to je lepo in prav in ni treba, da bi člo-vek ravno vsak večer zavil v »oštarijo«. Taiko se pogovarjamo, toda samo pogovarj amo, saj je tudi to neko zadoščenje, bolje tako ali tako ne bo, vsaj v teti letih, ko še študiramo. Tehnik . svojega filma ne zaradi umet-niške cene Ingoličevega ro-mana, ampak zaradi za drznega snemalca privlačnega ambien-ta (splavarji na divji Dravi, napetost vožnje, razbitje spla- bil to enkrat uradnik ali inte-lektualec? — hkrati že pro-blem filmskega scenarija in filmske snovi sploh. Omnibus je bil veliki poiz-kus iz raznih sposobnosti na- va ob Hudičevi čeljusti) in pa, šega mladega filma. Ce trdi- ker nudi usoda starega spla-varja Vipužnika možnost ene tistih presunljivih kreacij, ki so kot nalašč ustvarjene za spevek Mirka Zupancica o prvaka ljubljanske Drame in zbirki vojnih novel »In minila v taki realizaciji nedvomno so leta« ter prav vzorno napi- dvignejo artistično kulturo fil- sana kritika filmskih kritik ma. Slično si je Pretnar izbral Iztoka Jakše. -c. Kranjčevo novelo Mlin ob Mu- mo: naš slovenski film čaka dostojno pripravljen svoj ve-liki moderen filmski scenarij, govorimo s tem pohvalno ne le o njegovem krstu (vsi trije oziroma štirje filmi so umet-niški prvenci štirih mladih ljudi); s tem govorimo že o njegovi zrelosti. ra Eaj pa Glasbena? Tudi študenti — glasbeniki, če-prav se o njih malo sliši, pridno d&lajo. študenti - komponisti imajo že tretje leto svoj klub, ki letos šteje deset članov. Zagreb-ška in beograjska akademija ni-mata podobnih klubov. Naš kluo je v tesnih stikih z Društvom slovenskih skladateljev (DSS), ki ga močno podpira. Prav so po-močjo DSS bodo študenti - kom-ponisti letos prirediii dva kon-certna večera, dve produkciji, kjer bodo njihovi kolegi, instru-rrientalisti in pevcd, izvajali sklad-be naših najmlajših skladateljev. Povedati moramo, da si mladl zelo prizadevajo, da bd se pribU-žali kvalitetni sodobni ustvarjal-nosti. Njihova dela doživljLjo svoje izvedbe na raziičnih festi-valih — Beograd 1953, Zagreb 1954, Eayreuth 1954 (na evropskem sre-čanju študentov glasbe) — delno tudi v radijskih oddajaih (pred-vsem Radio Ljubljana) ter razniU glasbenih prirediitvah. Kakor sem zvedel, bodo na pr^ vem koncertnem večem, Jd. bo med 10. in 15. mareem, ^astopanl ti le študeruti - komponlsti: Bo-žič, Fa,1diga. Lampret, Petrič, Sra-botnjak, Vremšak, VVeingerl in Zigon. Seveda ne gredo vsl po isti poti, nekateri so — laično rečeno — bolj raizumski, drugl zopet čustvenejši p'ri svodera ustvarjanju. Jerko Bozič Namesto recenzije (Miško KRANJEC: Zgubljena vera) Ko preberemo novo knjigo etični,' moralni in vobče idej-Miška Kranjca, spoznamo brez ni vznemirjenosti, jih posku- šal organizirati in jim dal celo neke vrste tezo; drugič pa je kakor na razred omejeno člo-veško bistvo teh ljudi? Me-nim, da so v zvezi s tem vpra-šanjem za nas zanimivi od-lomki iz knjige enega najbolj talentiranih sodobnih srbskih S Heglom, Heglovo kritiko Kantovega kategoričnega imperativa, Kantove izoliranosti subjekta in njegove trans-cendence v absolutno ter s Heglovo foi^mulacijo etičnosti kot regulacije povsem določenih, družbenih odnosov je bii postavljen temelj novi, materialistični etiki, v kateri se člo-vek ne opredeljuje več po odnosu subjekt — absolutno, ampak subjekt — materialni svet; v procesu spreminjanja obotavljianja, da o literarno-esteski vrednosti te knjige ne more biti govora. Ne morda skušal biti čimbolj zvest »ori- zaradi našega prefinjenega ginalu«, to je razgovorom (no- okusa, ki po Proustu in Ca- čem reči življenju!) naših akti- pripovednikov, »Pesme« Oskar- musu ali (v jugoslovanskem vistov, funkcionarjev, uradni- ja Daviča (Beograd 1953). merilu) Šinku in Daviču oziro- kov in nameščencev ljubljan- ma tudi B. Zupančiču ali Ko- skega predmestja v letu 1948. S tem je hotel ustvariti slo- vačiču, ne prenese psiholoških. grobosti, cenenih in neokret- venski literaturi eno delo več nih stilizmov ter mučno ste- o našem takoimenovanem reotipnih fabul (pomislimo sa- »malomeščanu«, junaku — ka- mo na biografije, ki obvezno kor trdi naša kritika — tudi spremljajo vsiakega na novo v prozi Bena Zupančiča in »Današnji človek prikriva, kon-spiirira svojo piravo vsebino. Do življa jo nevidno, občuti pirikirito, ne priznava je niti sebi, ne razu-me je niti sam — ali ravno s tem onemogoča ne le državi nadzoir-stvo nad njo, ampak tudi njen in-direktni vpliv na svojp pravo tni-sel v sebi.. . Zivljenje ima svojo logiko, kii je protidiržavna . .. Kdo bo koga? Dxžava s podanilci — človeka ali človek — državo po- tega sveta človekova ustvarjalna aktivnost spreminja tudi predstavljenega junaka!), am- Lojzeta Kovačiča. Clovek, ki človekove lastne narave. Ne da bi se ustavljali pri genial- pak zaradi preprostega in prebira to prozo, bo pravza- nem Heglovem prenosu težišča idealističnih filozofskih siste- treznega spoznanja, da je ro- prav porrrtslil, če naj imenuje mov — »teodicee« na »antrapocee« — osrcdnji problem man pač kolekcija bolj ali te ljudi malomeščane. Mnogi 5aSIprostovoUno ^um^ ^da^^defa materialistične filozofije, bi se vprašali, kakšna naj bo da- manj izvirnih meditacij (veči- od njih po svoji razredni opre- -' danikov? Država je človeku našnja interpretacija vsebine in problematike materialistič-ne etike. Odgovor je seveda nedvomno gladek, priročen in sam po sebi razumljiv: humanizem, po katerem naj bo člo- noma) politično-ideološke vse- delitvi oziroma socialnem iz-bine, zaradi katerih v romanu voru in bolj ali manj nepo-tudi nastopajo junaki (kolikor sredno z njhn povezani menta- besedah, med seboj sploh raz-likujejo) in fabula, v kolikor o njej sploh moremo govoriti. Iz tega spoznanja logično sle-di, da se nam ob njih — lju-deh kot pqsameznikih in fa-buli kot dinamični vsoti nji-hovih odnosov in konfliktov — ne splača podrobneje zaustav-ljati. Idejno jedro teh medi-tactj ^služi, da si ga ogleda-mo pobliže. To nedvomno pr-vič tudi zato, ker jih je avtor so tudi kot literarne upodo-bitve različni — Zupančičevi so estetsko pkusnejši, stilizi-rani, Kranjčevi skušajo biti vek graditelj svoje zgodovine in ne njen objekt; ali še se kot ljudje, po svojih čustvih liteti ne bi spadali v standard-bolje: heroični humanizem (formulacija prof. Tkalčiča iz in dejanjih, ne le mislih in ni okvir tega pojma. Čeprav Zagreba), po katerem je človekova naloga, da se v svojem odnosu do narave in družbe (mislim, da je doba še pred 20. leti popularnih vulgarizirajočih interpretacij materiali-stične etike in njihove tendece k negaciji individuuma v okviru družbenega kolektiva že zdavnaj za nami!) kansti-tuira kot človek. Centralno vprašanje ne bo več discipli-niranje človeka, določanje zanj posebnih božjih ali človeških sankcij, iskanje nečesa izven njegovega sveta, v kar bi imel neomajno zaupanje; mi iSčemo človekovo samozavest, dolq-čamo njegove zmožnosti in v skladu s tem gradimo »ideal heroičnega humanizma«. Naše geslo: očlovečujmo človeka! Tako teorija... Zakaj ta ekskurz s svojimi abecednimi resnicami? preko časa, da si priiki-ajšuje, da ne živi, kakoir mu prija. Toda vse to hoče zato, da bd bila nekega dne svoboda, ki jo hoče človek, res svoboda. In velika nesreča je, da je nsmogoče prepričati človeka o tern: človek ima samo eno živ-ljenje — prej umire, preden se lahko prepriča, da so njegovi in-ttresi skupni z interesi države. Država (oz. vse, kar je danes po-stavljeno nad človeka: reldgija, stranka, ideal. . .) miisli v statistič- idejno, politično razgibanejši; nih, abstraktnih in ne individual- Kovačifievi so še najboli goli in nesfrizirani — pa jih ven-dar druži neko vsem skupno bistvo. Značilno je nedvomno v isti meri za avtorje (Kova-či5a tu izvzamem) kot za nji-hove ljudi same. V čem je to vsekakor boy no-privatndii teir subjektivnih ka-tegorijah. .. Spor je v tem: ali pot države, ki jo predstavljam jaz, omogoča svobodo in edino vodi k njej ali ne? ... Kaj je s človekovo Iskrenostjo? Clovek se ne navdušuje več isikire-no, ne jezi se iskreno, ne umira isfeireno; to je posledica tnoralniih obveznosti, ki jiiti drjava, stranka, vojska, in razna gibanja vedno na.pisaj, s ysekaikor pozitivni, na dobo "in njeno mefretaliteto, naiagajo ljudem. zato je razdvo- Jen. Z ene stoanil glasno reče kaj mdsli zares, z druge pa svojo tni-sel, resnlčno svojo in nasprotno prvl, prikrije. Pred drugimi in pred seboj. V tajnosti pred njiml in seboj, ki je njihov agent v sebi samem, misli svojo strastno, aniraalno, ži^ljenjsko cni^el. .. Ta se je zavlekla v djpso člove-kovega labiTinta podzaveEti — in tam v tej laknji, v zaklonišču te-ga, kar vi nazivate maJomeščan-stvo, a jaz človekovo naravo — kakšen krš in locn! Tradlcije, sta-tuti, diržave, stranke, vs« naj gre k vragu! Živela anarhija. Mali človek, ta ubogi človefe se prila-gaja javno in delno tftdi podza-vestno tem pritiskom; toda tam v mi§ji luknji, tam odvrže vse ma-ske ln oklepe, da bi bil to, Uar je. Postal je to, kar je, delno stvarno zaradi tega, da bi ti ne mislil, da je on to, kar je: mali, sebični, strašni in strastni anar-hist se tam v svoji mdšji luknji, dvigne proti vsemu kar počne so. vražnilk in počno njegovi prijate-Iji. Golorok. Sacn proti vsem.« Tako govori Nernec Klaus, ena naiinteligentnejših, da ne rečem na.1pametnejših Ijudi povojne ju-goslovanske kniiževnosti. komu-nistki Saši in pesniku Vekoviču. Ta drugi ekskurz nam bo v mar. sičem — čeprav nikakor ni izbran kot popolna analogija k čemurko-li v Kranjčevi kn.iigi — pomagal pri pravilnem razumevanju njena idejne vsebine. * ' Legalni, lntelektualistieno-pro» gramatsiki avtorjev koncept kako* ga razbere-mo iz meditacii avtor* jevih ljudi, v glavnem sestavlja o*icialna, osrednja ideja rcmana, ki ,1o laJ^ko naipišemo v s!ede6l Iog!ii5ni obliki: človek ne more živeti brez venre — zgubili srno ve-ro naših očelov — vera ljudi so« cialistične drnižbe naj bo vera tf novega nastajajočega. bodočegl V~ V V MG postajajo Ljubljainsko Mestno gleda-lišče je prva leta svojega ob-jstoja več ali manj upravičeno vzbujalo upanje, da se bo raz-vilo v soliden teater, ki bo tako s svojim repertaarjem kot s stHom igranja poživil zastoj in uspešno prjpomogel k rešitvi sloven,Sike gledališke krize. Toda takšna 'upanja in prieakovanja so se izjalovila, saj Mestno gledališče v Ljub-ljani vse bolj postaja komven-cionalna in kulturno neplod-na ustanova, ki s svojim de-lom ne mare več vzbujati za-upanja. Ugled, kaiterega si je neresni sorazmerno neučinkovit in kaj malo teMen: v hudi za-dregi skače John v samih spodnjih hlačato. po odru, da bi zadovoljil vse, ki slabo mi-slijo in obenem tudi one, ki rie mislijo tako, saj je v bi-stvu pošten fant, ki s spod-njimi hlačami ni mislil nič hudega. Poleg tega še majhna laž, dalje gramofonska plošča s šlagerjem, toda to že ni več komedi.ia. ... o nesrečni in ginljivo dobri neapeljski prostitutki in hu-dobnem mešetarju, ki je oče enega izmed njenih otrok. Konec je seveda srečen in do-brota zmaga ter izpremeni mešetarja v dobrega očeta in izvrstnega soproga. V nekem smislu je torej De Filippovo delo igra s socialno tendenco, ki pa ob gkrijAven koncu po-vsem zbledi, še več, izprevrže se v njeno pravo nasprotje, v apoteozo sprave med dvema družbenima razredoma. med katerima ni pomiritve. Prav tako slaba kot je delo sarno, je bila uprizoritev. Režiser Jože Gale je razpare-jai igralce kat pri nespretnem telovadnem nastopu. obenem pa razdelil oder v dva dela. Na prednjem oripoveduje Fi-lumena o socialnih probiemih, zadaj pa poteka vse ostalo de- " fenje, ^tevši *.f{ roko; režiser je •* oder tako, da ba, pou cialno tehtnost, kater mi sami ni. Igralci so vsaj v splošnem, v vseh treh predstaivah doka-zali, da so takšnim predsta-vam ira takemu načirou igra-nja že davno odrasli. Ivica Zupančičeva je v Johnyju po-kazala spretao igro, ki v Gr-lici ni prišla.nič manj do iz-raza, čeprav sta si bili igri v obeh vlogah med seboi moč-no podobni. Lepo in intenziv-no je nastopila kot Saly v Grlici tudi Alenka Svetelova Nasprotno T>a je Mira Dani-lova kot Filumena pokazala stilno težko igro, ki Filume-ninemu" značaiu ter neapelj-ski komedi.ii ni preveč ustre-zala. Kot lepi in prikupni vo-iak se ye dokai dobro odrezal Fraoiek Trefalt; Janez Al-breht pa je lahkotno koincep-ciio svoie vloge kljub sicer dobri igri skoraida povsem zgrešil. Vsa tri dela so tako obli-kovno in problemsko nadvse skromna m bi bilo morda bo-lie. ko bi jih Mestno gledali-šče ne uvrstilo v svoi reper-toar. Tako pa smo jih videli zapoyrst.io, eno za drugim. Menim, da je v repertoiariih svetovndh gledališč dovol.i del. katere bi bilo bolj umestno uprizoriti. Delo gledališča in niegov repertoar v tej obiki pa lahko vzbuia v nas samo dvom v njegove umetniš'« sposobnosti. Matko Dolžan R E P O R T A Ž A T RIB UN-Ž Mednarodne politicne zveze s^&fc ^r^Mti&riu* Fugger Danilo: MAGDA pridobiilo v začetku, so zadnje tri neuspele premiere zelo omajale im tako diskreditiira-le giedališče sarno in estetsk.« streinljenja, katera bi ga mo-rala voditi v njegovern ustvarjalneim delu. John v zadregi, Filumena Marturano in Grlice glas, tri zadnje predstave letošnje sezone so zadosten dokaz, da je Mestno gledališče na napačni poti. Repertoar je MG sestavilo e devizo: piridobit: lastno in sitalao občinatvo. Lahtaatne, ali vedre k-cmedije imajo res svojo priivlačnost in ljudje jih prav gotovo radi gledajo. Do-zdeva pa se, da so v Mestnern gledaiiiču močno pomešali kriterije, s kaiterimi ločimo vedra dela od plaže, dobre tn duihoivite komedije od brez-Itrvnih ter malopomemibnth del. Kaj je res tako? John v zadregi je vesela z^odba o vojaku, ki se vrne domov oženjen, tam pa ga ča-ka njegova zvesta nevesta. Toda, Jciliny tej nevesti ni bil nezvest. Nasproitno, poroka je bila zaaj le »prijaiteliska uslu-ga« m ko se navsezadnje loči, osreči nevesto, svojega prija-telja, dalje še svojega nekda-njega poveljnika in seveda vse tiste gledalce, katerim takšna zgodba s isaiko srečnim k>oncem lahko ugaja. Gloiblje problematike delo pač ne vse-buje in nairn ne pove ničesar, r&zen že darvnio znaniih »res-mic« o dobrih seniatorjihi Evestili vojakih, iitd. Tudi osisoviil kcmedijski zapiet jc Mo&io podobno snov s po-dobno drajmaiturgijo in sko-rajda enaikimi komedijskimi elementi (zadrega; poveliče-vanje naivniosti; laž, ki spravi de.ianje v tek ipd.) najdemo tudi v Grlici, ki je v bistvu prav tako iveselo in obenem prazno delo, ki pa vendarle prinaša, oziroma vsaj rahlo nakaže problematiiko življe-nja vojaika, ki se je vrnil s fronte. Če imenujemo to pro-blematiiko tezo (kar sicer ni povsem ustrezen Azraz), potem delo poveličuje naivnast in trenuitno poziaainstvo, ki se razvije v slučajno ljubezen in sicer vse hkrati'. Vendar pa ostane komedija ob siti-ani te.^a profolema in se konča v vse-siplošno srečen konec, ki ne izpričuje ničesar, razen kon-cesije slabemu okusu. Režija obeh del je bila moč-no enaika, tako, da bi skoira.i-da ne mogli spoznati iz po-sarneznih predstav dveh raz-ličnih režiserjev. Broni Batte-lino in Igor Pretnar sta sicer z lahkotno in dokai sprošče-no režijo poizkušala najti ustrezni odrski rešitvi, kateri pa lahko označimo le kot ne preveč izvirni, preveč slad-kobni in premalo tempera-mentni. Morda je Filumena Martu-rano, katero je Mestno gleda-lišče 'Uivrstilo v svoj repertoar -B!^ '0ZU5{ UT 9[UBA9P'BZUd BZ BUpiOBUZ A3^TJOZUdn %O1\ tero gledališče doživlja. Tra-gikomedija nam pripoveduje (Nadaljevanje s S. strani) o smereli socialističneiga raz-voja v Avstriji? Kolilko vemo povedati o Kemalovih refor-nxah in o današnjeia razvoju teh idej v Turčiji? — Malo ali nič! Pogilejmo isto vp.rašanje z druge strani in videli bomo, da stvar izgleda še slabše. Ko prideimov slik s tujci, nas oib-sujejo z vprašanj,i5 iia katea-a včaisih lcar težiko odgovori^no, saj vdirajo v kompleiksne go-gipodarske profcleme, a to po-meniv da je tisti, ki se zaniima za naš razvoj, tega že prouče-val. Eneiga naših, sicer raiz-gledanih Itolegov, je osupnilo, ko so ga v HambuTgu stari deilavci iiz vrst &ocia].istov spraševali o nažih problemih m je videl, da zelo doibro po-znajo naš razvoj. Za-to moiranno za uspešno debato tudi nekaj vedeti! Zaradi tega moramo priteigniti k sodelovainju šiirši krog tovarišev in tovarišic, ki 6e zanimajo za razna vpraša-nja. Da bi to dosegli, je naš mednarodni odbor pr^dlagal Kluibu za medinarodna vpraša-nja O'bšinK) shemo dela. Kluib bo imel redae mesečne deibatne večere o temah iz mednarodnega področja. En clebatni večer bo v slovenščini, a drugi v tujih jeziloih po JcrožJkilt za gennaniste in ro-maniste. To bo omo.gočilo čla-nora kluba, da se vživijo v poliifciično {ermi.nologijo tujega jezika. Klnb, a tudi poedini elani kluba, bodo dopisovali z inozemskimi kolegi ter z nji- mi obravnavali aktualne prob-leoie in vprašanja. Clanocm klul)a bo na razpolago čilal-nica s tujimi čascipisi, revija-ini in publikacijanii. V počit-nicah bo eua skupina članov kluba odšla v mednairodne ta» bore pri Zadru in Kraljevici, kjer bodo navezald stike s tu-jirai študenti naprednih orga-niaacij. Junija ali julija bo v Ljubljani v oikviru našega kluba teden mednarodnega sodelovanja, na katerega bo-mo povabili delegute podob-nih kiiibov iz nekaterih so-sodnih držav. Tenne katcre boimo obravnavali, bodo vse iz naše doinače problematike. Člani kluba bodo laliko preko poletja sodelovali na skupnih izlotih ia pri d&batah s tuji-mi kolegi, ki se bodo utavdli v našeim sprejemneim centru. Dosedaj se je vclikokrat zgo- dilo, da so inpzemci izrazili željo za politične debale, a jiim dostLkrat nismo mogli ugo_ dit, ker enostavno nismo ime-li dovolj ljudi, "V najkrajšem oasu bo klub navezal stiike s podobnimi klubi v Hamburgti in na Švediskem, z univerzo v Firencah vn na Dunaju ier s sodalističnijni študenti Nem-čdje. Da bo delo kluba čim botlj plodno, boimo sodelovaJi s seminarjeima za zgodovino in pravo na univerzi, ker bo-mo pri proučevanju goitovih problemov prišli do vprašanj, ki zaaiiimajo ene kot druge. S leim bamo pritegnili k prouče-Tanju problemov, ki so bili do-slej samo v kviru majhnih se-minarjev, tovariše z drugih fa-kultet vn jili borao lahko šir-še oibdelali. Med prvimi mi-slimo oibdelati temo o seda-njem stainju socialističneiga gi-banja v srednji Evropi, maiij-šiinske probleme im spore po prvd in drugi sTetovni vojni, OZN in Društvo narodov. Klub bo posvečal še posebno pzomiost proiblem«tiki OZN in delu njenih organiEacij (UNICEF, FAO, UNESCO m podoJbiio). Delo kluba bo tako bolje uspevalo in oonogočili bomo širšeimtu krogu tovarišev in lovaTišic, da se ukvarjajo z medinarodno pjoibleimatiko, ki je širšeanu krogu študentov skoraj nepoznana. Zanimanje za taiko delo kluba je precej-šnje na vseh faikultetah, kar naim je garancija za to, da bo-do debate vsebinsko pestre in da bo za razne panoge uTribuni* oibjavljali tudii sno-vi obdelanih vprašanj, poseb-no onih, ki so splošnega po-mena, bn to pod stalno rubriko kar bi še bolj razširilo pomen delovainja kluba. Poleg omenjencga bo klaib organiziral predavanja za praktiikante, ki bodo odšli na prakse v inozenistvo. Ta pre-davanja bodo obsegala pogJav-ja iz naše notranje plitike in naša gledanja na nekatera so-dobna mednarodna vpraša, nja. Ta predavanja bodo za prailctikante obvezna, ker želi-mo, da tovariši, ki gredo v inozemstvo na prakso, vsaj v siplošncm poznajo našc prob-lome. Liljan Kodelja FANTJE V BELEM Dan se deli na mize, krožnike in prikuhe. Lfudje nosijo različne plašče. Deset prlkuh in pet solat. Prenočlšče pod posteijo kolega. Hitijo kot divje zveri ali pa ne. Petnajst let je Hkal hlače po klopeh. Ritem skladno pri-učenih gibov Med njimi ni zlikanega ob-našanja, podkupljenega vede-nja, gostinske vsiljivosti, k)i nam je pri ljudeh njihove vr-ste smešna, ker je neiskrena in preračunana. Ni gostinskih okrasov, želite prosim in iz-volite. Tu je samo ritem skladno prmčerdh in potre-bam prilagojenih gifbov rok in nog. Včasih morda žven-ket jedilnega pribora, ropot krožnikov, kot zarnenjava za knjigo pritožb. In slike, vsak-danje slike, dolgočasne in vedno enake, ki se jim loirujo iz spomina, vedno bolj jasno in stvarno. Vse to je le del njihovega življenja. Dan se pri njih ne deli na ure, tem-več na mize, vrste, krožnike, prikuhe... Slike, vsakdanje slike. Od vsepovsod prihajajo ljudje, sedajo, obedujejo in zopet od-hajajo. Vsak dan nekaj po-grešanih obrazov, ki kakoa: ptice selilke iščejo zatočišče dnigod, dnevno nekaj novih ljudi, ki se porazgubijo v pro-storni dvoraai, kot mak med žitnim zrnjem. Človek nima rad enoličnosti, ker ga utru-ja. Kako pa za leseno pregra-jo? Dekle s komaj opaznim nasmehom, temne, prodorne oči, ki 7. vsakim prišlecem ni-ti ne izmenjajo poglcda. V ro-kah drži iz mehkega kartona izrezaoe listke. Ob zvokih za-bavne glasbe za razvedrilo in dober tek, ki valovijo iz zvoč-nikov, se ne zamisli in ne pre-neha z delom.. Misli ji bežijo drugarn. Toda njen svet so številke in obešalniki. Na njih visijo plašči, pozimi drugačni, kakor na spomlad. Ljudje nosijo različne plašče. Po okusu in cenah.Zdaj ima pri-liko, da bi si ogledala kroje, da bi stf odločila, kakšnega bo izbrala. A vendar ji to ne dela skrbi. Zadovoljna je s tejn, kar ima, Menza ji za trud daje svoje, pošteno je zaslu-žila. Zadovoljna je, ko ne vi-di več plaščev na obešalnikih, kajti hiteti mora. Zgubila je čas, ki ga drugi uporabljajo za študij ali zabavo. Priikraj-šana je in utrujena. Nekateri spočiti sedejo h knjigi. Pozna kolegico, ki ima vsak dan ne-kaj novega na sebi. Tega ji ne zavida. Samo na plašče mi-sli, ki jilh obeša na obešalni-ke. Kakšne razlike so med njimi! Nekateri topH in meh-ki, s svileno podlogo, krojeni po sodobnih modnih kroijih, kožuhi, -a izopet ponošeni, prenarejeni iz starih sukenj. 2e mora talso biti. Ona je za-dovoljna, kajti ob knjigi je vesela, če pozabi na plašče 'ji obešalnike. Kako malo je člo-veku potrebno, da je zadovo-Ijen. Takšnega vrveža sem va-jen samo na železniški posta-ji, ko potniki vstopajo v od-hajajoče vlake, izstopajo iz dospelih in prestopajo. Nobe-ne razlike ni. Potne kovčke so morda zamenjali krožniki, jedUni pribori in leseni plad-nji. Ljudje v belem. Marsiko-ga poznam iz predavalnice. Poznanstvo mi je ostalo v spominu, kajti srečanja z ljudmi niso kot denar, ki ga daješ iz rok v roko. Prcpo-znal sem ga v vrsti in po-vsem nenavaden in smešen se mi je zdel v tem belem sulcnjiču. Deset priikuh in pet solat. Zložil je krožnike drug na drugega, dvignil pladenj vi-soko na ramena in izginil med mizami. Sleditt mu nisem mo-gcl, pač pa sera beležii, kar so mi o njem priipovedovali. človeka — kdar te vere ne trw3ire lcaetl all jo zanienjuje z biirokorat-ako vero v teoirijo, v sistem kot tate, je obsojen na notranjo praz-rino, gnitje in propad. (Zadnji EUiveJ: je h:kirati teza — iz uvodne ožnaTce romana logično sledi, da je na žalost postavljena kot misel-na predpostavka in ne rezultat Livljenjske dinamiične vseblne ro-tnana.) Ideja je nedvomno huma-na .. . (nov irazired je prišel v zgo-dovino. Ta razred se bo otarn.il prav k terau eioveku, prav k te-uiu po«ameznliku, ker vse to, kair gradi, ne more grraditi za ikoga o, kakor po maloptridni vsi sistemi na sve-iu, 8co se ga polasti policiija \n re-gist.rira vanj dobrgen del uradni-kov).« Pa bodlsl. da 1e intelektuali- Btiično avtoirjevo ppc«Tianie sveta In 1.1 u^ poirio ve&Te hiitns^^P^ ^n jtjsaijpani fi^ nl; re7!Voti že šablonska Kranjčeva človeka). In tu se razbije avtcnrjeva osred-nja, intelektualistiično zatnišljeiia in skonstruirana teza. Iz teh krat-kih in raztresenih odstavkov spo-znarno to, kar sumimo že vsesko-zi ln kar naim le razloži tako na-6in, kako Polde Sreliih žaluje za svojo veiro, kalcor sploh način raz-pravljanja teh ljudi o »vetrl«. Pra-vi Kranjčevi ljudje (delavska hči Meta in delavec Mirfko, kl sta edd-na »ohranlla vero« sta verjetrio Kjran,icu samenft še bolj tuja, ka-kku in odnosu s kon-bretnirn, bližnjim človekorn. K:ranjčevi Ijudje jo izpovedo ob zdbelka Lizinega otroika in Je po svojem izvoru in oblikl plod tre-nutnega razpoloženja tega uboge-ga, praznega, pol melanholičnega ln pol ganjenega srca, razpolože-nja, ki je hkrati ma.ksimum nje-gove čustvcne in sploh ž.ivljenjake zmogljivosti. Vera v človeka Je — v oblikl in vsebini Kranjčeve In-terpa-etacije — itnpotentna in jo-kava. In resumee? V zvezi z uvodom: človck — kaikor ga spoznavamo iz na-še sodobne literature — ni niti močan, niti pogumen še manj samozavesten. V svojem podzavestnem bi«tvu ne čuti potrebe, da bi imel ali se boril za »ideal človeka«. Av-torji ga skušajo narediti lep-šega (Zupančič) ali idcjnopo-litično razgiibanejšega iu s teim družbeno poimembiiejšega (Kramjec). V zvezi z odlomkoin iz Da-viča: nedvomno globoko psi-hološko odkritje dvojnosti današnjega človeka, njegove ilegalnosti, ne morerao avto-matično prenesti na razkol, ki ga opažamo pri Kranjčevem Tunaku Poldetu Brelihu. (oz. Kranjcu samemu). Oba, Da-vičo in Kranjec se strinjaia, da je človek v bistvu anar-hist. (Sistem je nad človekom, ker je za oloveka, ki je v STOJeim biistvu anarhist — pra-vi Polde. Enako razreši dile-mo država-človalc tudi Klaus v :>Pesmi«). Le da je Vekovi-čeva iil&galua, divja, življenj- ska, animalna anarhičnost tu Poldetovo, PavLetovo, Zinki-no... žalostno, monotono, pa-sivno — in ravno v tej pa-sivnosti anarhično — života-renje, ga skušajo ti ljudje — često prisiljeni od avtorja — pred samim seboj io pred nami napolniti z nujno potre-bo po neki moralni obvezno-sti in s tem v zvezi živahnim, aktualistično — dnemim po-litiziranjem. Iz tega, da mi to posiljeva-nje opažamo, samo sklepamo: prvič, da je nagnjenje h kvautitativno (ne po intenzi-teti) prekomernemu intelek-tualističnemu reševanju in obravnavanju bolj ali manj aktualnih družbeno-političnih problemov zares pri Kranjcu razvitejše kot prj resničnem »originalu« njegovega člove-ka; drugič: spričo Kranj-čevega intirnnega, v bistvu po družbenih pretresih neizpre-menjenega spoznanja ljudi in njihovega bistva, se nam ta njegova dvojnost, razkol v njem samem (ki ga verjetno ne priznava niti sara sebi), razodene iin razkrije kot euo onih dejstev, ki nikaJcor ne vplivajo pozitivno na njego-vo umetnnst. V kolikor sploli moremo ptii »Zgubljeni vcri« govoriti o njej. D. H. Vsak poklic ima sivojo pri-pravniško dobo. Tudi strežnik v študentsld menzi ne more vršiti postrežbe kar čez noč. Polil ni nikofear. Sam dobro ve, kako draga je danes oble-ka. K je prvič ponesel krož-nik, ni pokrzal da je novinec. Delal se je, kot da oi stregel že v hctelu. Pa vendar ni šlo ta-ko laclko. Takrat je odna-šal še umazani pribor. Zvrh-in in dobro naložen pladenj krožiiikov mu je zdrknil iz roik. Ni oadel, le zavedajoč se dejai'ja, ki se je odigralo, ob-stal v položaju strmečega člo-velca. Kri mu ie pordečila li-ce, a oči so izražale toliiko zbranega strahu, da bi se ti-sti, ki jih je videl, moral pre-strašiti. K sreči krožniki ni-so bili iz porcelana. Prvi opravljeni izpit. Pred tem je sedem mesecev živel brez stanovanja. Vtihotapil se je v Akademski kolegi.i, kjer je imel prenočišče pod posteljo svojega kolega, da ga ne bi odkrili. Končno je le našel stanovanje, skromno, poceni, daleč iz mesta. Vzdr-žuje se sam. Njegov oče obra-ča brazde. Brazde svoje, s kameniem ograjene zemlje, ki jo skrbno varuje pred na-livi, da je ne izgubi med kra-som. Bi\*zde po soncu, prašne in grudaste, po dežju pa sli-nasto ztldte iin zbite kraške zemlje. Hiti po ulici. Ta zakasneli februarski sneg pod nogami, mlaike snažne kaše, pomešane z vodo, sneg, ki se mu opri-.jemlje <:evl.iev, ga zadržuje, da bi tekel. In še bolj je po-vlekel glavio med ramena, ka-kor človek, ki je obremenjeri s težkim fizičnim delom in skrbmi, tako, da se v zamiš-ljenosti slepo izogiblje lužam, ne ozirajoč se pri tem na mestrii vrvež. V čevljih čuti mokroto. Fremočeni so. Le kam tako hiti? 2e vem! Med krožnike, da obleče bel suk-njič. Nikoli popreje, ko mi je prinašal kosilo, kajti vedno sern sedel v njegovo vrsto, ni-sem poiruslil kaj več o njego-vem delu. Zaine je bil človek, ki ga v življenju mimogrede srečujem. Vsak dan je enako začed. Najprej je pospravil umazano posodo, razdelil čis-te krožnike, pobral bloke, pri-nesel juho in včasdh dolgo za tem še prikuho. Takrat smo bili iiezadovoljni z njim i^ malo ie manjkalo, da mu te-ga nismo bolj vidno pokaza-li. Toda vedno se je obnašal, kot bi se opravičeval. Mi za mizo ga nismo raizumeli, ne-mara zato, ker nihče od nas še ni oblekel belega suknjiča in ni odnašal umazanih krož-nikov. Kakor, da bi hotel ne-kaj pojasniti. Petnajst let že likam hla-če po klopeh. Ponos mi ne do-pušča, da bi obesil študij na klin in popustil. Kaj zato, če posaimezniki zviška gledajo na krožnike, na opravilo, ki ga opravljam. Zakaj bi moral biti prikrajšan za dober film, uspelo gledališko predstavo no vse pospravi, mine še pol ure, saj zamudnikov nikaU ne zmanjka. Domov pride utru-jen. Tako mine popoldan brez študija in brez prebrane vr- ali sodobno knjigo? Včasih hiti kot divja zver, ki so ji lovci za petami. Tri ure v družbi krožnikoiv. In ljudi, ki zasedajo mize. Pred-zopet nasmeh — opomin, da mora hitro postreči gosta. Za-radi tega ni nezadovoljen. Mi-sli sicer, da bi za svoj prija-zen nasmeh imel "pravico ka.1 več zahtevati, toda vesel je, da je opravil brez pripomb. On ni izurjen v gostinstvu... Drugi mu zopet pomagajo, ko prinaša po 20 prikuh hkrati in dobro se zaveda, koliko mu ta pomoč pomeni. PoskusiU sem se spomniti kaj več, saj sem toliko ur prebil v tem ogromnem pro-toru študentske menze. Aii1 sem nemara kdai obremenjen od dnevnih skrbi s pajčevino v želadcu protestiral, da me ni takoi postregel? Ne, tega ne morem reči. Ali sem kdaj opazil, da si je pral prste v moji juhi, pa sem ga zaradi tega nadrl? Ne, tega ne mo-rem reči. Ali me je polil z ju-ho in mi napravil madeže na najboljšo obleko? Tudi tega se ne spominjam. Cesa se pravzaprav spominjam. Nje-govega belega suknjiča, na ka-terem so odtisi jedilnega lista celega tedna, njegovega edi-nega stavka: »Vzemite kruh, 10 prikub in solato«... Pač, Š9 nekaj. To ni bilo pri moji mi-zi. Da, toda takrat je bila sti-ska in ni utegnil, da bi vsa-kemu ob pravem času postre-gel in položil krožnik pred njega na prav0 mesto. Dolgo je čakal, predno je prišei na vrsto k oknu za izdajanje hra-ne. Gostje so nestrfpno prekli njali. — Strežeš kot bi spal. Pre-drami se. Celo večnost že ča-kamo na to revno kosiilo- Pojdi raje avce past. — — Ni moja krivda. Zastoj je nastal pori izdajanju hrane. Očitali so mu še marsikaj, da je len, nespreten. da dela od-more in zavira postrežbo dru-gim, da je strežnik v drugi vrsti med tem že dvakrat po stregei goste. Opustil je missl, da bi bili z njim, vsi zadovoljni, stisnil debele ustnice in nada-ljeval- Velikokrat. odkar sem govo-ril z ljudmi v belem, mislim na krožmike, pribor in kar k temu spada. Saj so končno naši ko-legi, s katertmi so srečuiemo v avlah fakultet, s katerimi po-sedamo skupaj v predavalni-cah. na izpitiih pa često skupaj trepetamo. Takrat smo z njimi drugačni. Zakaj dva razliična odnosa? Saj ne rečem, tudi oni niitso brez n?pak. Zivimo v bistvu le pod>olbnio žiivljenje-Oni sicer živijo v drugem oko-lju za kaiterega pa moramo imeti razumevanje. Katero je to drugo okolje? Svet prikuhe in goveje juhe z rezanci. Pre-življanje z delom, ki je požte-no, da ne zaostanejo za nami. Dan. ki se deli na mize. krož-mike in priloihe. Med njimi ni zlikanega obnašanja, podkup-Ijenega vedenja, gostinske vsi-Ijivosti. ki nam je pri ljudeh njihove vrste smešna. ker je neiskrena in preračunana. Krožniki, naloženi drug na stice v knjigi. Študijska doba se širi, kakor pena na svežem pivu. Tu, y svoji vrsti enako pre-grnjenih miiz, srežuje različne ljudi. Včasili mu ljudje ponu-dijo nasmeh: to je morda na-smeh daljšega poznanstva, drugega. Ritem skladno pri-učendh 4n potrebam prilagoje-nih gibov rok in nog. Včasih morda žvenket jedilnega pri-bora Ln ropot krožnikov, kot zamenjava za knjigo pritožb. Zdravko Tomažej Podpisi nu filvnih? V slovenskl ktaematografih ve-dno bolj opažamo pojav, kl j.e vreden najglobjega obžalovanja: slovenski prevod teksta -tujih M-mov je v primeri s srbohrvaški-mi podnaslovi postal že prava redkost, otožen spomin na dobo nekaj let nazaj (izjema &o filml, ki jih nabavlja Vesna film; ti pa tvorijo le majhen del pri nas gle-danih filmov. Mimogrede: ali je bil Prepovedati sad po 2 in ptrt mesečni sušl!? napoved v kvanti-tEtivnem oziru srečnejših časov?) FiJmska umetnost je danes (o plaži ne govorim) tako vlsoko razvita in tako v pravem pome-nu besede množična, da smo upravičeni govoriti o kinu kot kulturni ustanovi, enakovredni Drami ali Operi, vodilnjma slo-vensklma kulturnima institicija-ma. Ce upoštovamo, da je ogrom-ni večini naših delovnlh ljudi kt-no tudi edino razvedrilo, mislim, d?. iim ga lahko privoščimo v sio-venščini. Argument, da povprečen gledalec razume srbh jezik, se mi ne zdi posebno »težak«. Pr- vič, ker nl — če smo objektlvni — Btvaren (če n. pr. šfcudent razume predvojaško »juigosiovanščiino«, s tem še ni rečeno, da ravno tako klasično srbščino ali maikedonšči-no); drugič pa gre tu za princip: 5e povprečno vsak drugi sloven-ski študent razume nemško, ali naj bo zato polovlca predavanj v nemšfrini? S tuiejezičnlmi podnaslovl (še bolj pa s »slavenskimi« podnaslo-vi y škandalozni »priredtoi«. Pri-merjaj film Skrivnostnl profeeorl Seveda je to pmblem zase), po mojem mnenju film preneha vr-šiti kulturno poslanstvo mftd svo-jim narodom. Zavedam se, da je pravo ozadje tega problema finančnega znača-ja, toda ali bomo ravncJ naš jezik prodajali za denar ? Vlado Modic, 5tud. Akad. za glasbo TRIBUNA * Str. ISkromno in prauticno Takoj moramo pričeti in reševati vprošanje športnih igrišč Olympia Že stopa po novi poti, v časopisih že bcremo na Taznih mcstih iai ob razinih dogodki-li inie našega društva. Čas je, da razmislimo o naši najvažnejši naloigi, ker smo se že na občnera zbcru domenili, da ne bomo gledali sarao na kvalivo-rov. Kje boino dobili denar, kje naj najdemo prostor, ka-ko naj pričnomo, ko še niti načrtov . ni? . Vse to je res, vendar te težave niso nepre-mt>stljive. Ce bamo malo iz-najdljivi, čc boono krepko pljunili v roke, bo>mo lahko vse uredili. Seveda je pomoč ©dgovarjajočih forumov eden osnovnin pogojev za uspešni začetek. Nek »če« mora biti, saj bi brez te besedice ne bilo prablemov. Torej, če nam bodo ti foru-mi dovolili, bcnmo pričeli z gradnjo športnih prostorov v f ivoliju. Kakšna bo ta grad-nja? Čim proprostejša in čim encis-tavnejša! Gotovo nam ne bo padlo v glavo, da bi tu gradili velik štadion, da bi mar&dili športni objekt, ki bi konkurirat štadionu Odrecja ali Ljubljani. To ni naš na-inen, saj lega nili ne patrebu- i'cimo. Hočenio le prostor, kjer io lahko vadilo in se razgiba-lo .veliko število naših štu-dcntov in dijakav srednjih šol tai strokovnih šol. Gre za tiip igrišča >brez ograje in brez blagajn«, ko-t ga je posrečeno označil tov. prof. iJlaga. Z zravna.no zeleno oloskvijo smo zadovoljni. Na takem travni-ku v širšcm pomenu besede, bodo študentje lahko našli vse, kar potrabujejo — od igre z žogo do atletike in gim-nastiike. Tu ne bo težico posta-viiti dva koša, niii ne mrežo za odbojko, tudi jame za sko-ke i/n colo kraitko stozo lahko zgradimo. Vse to brez spre-menibe terena! CpIo če je 'te-ren malo nagnjen, bo kljub ie-rmi dobro služi'1. Tu namreč Vesti z Jahorine na l.strani V Ljubljani spet ČRNO BELI Manj potovanj v tujino. UsSanovili so delovne komisije Pred iiedavnim je bila prva seja upravnega odbora novega šiudentskega tlr uštva Olympie. Ta seja je bila zelo pomembna, ker pomeni začetek dela v novih po-gojih in novem okolju. Na tej seji so bili položeni te-meJji za nadaljnji razvoj. Najprej so se odborniiki spo-razuineM o barvi društva. Bi-lo je več predlogov, ve.ndar je na koncu oibvoliad tisti, ki je predlogal črno-belo. V Ljub-ljani iinajo^te barve že tradd-cijo, saj so z njimi nastopali nogomietaSi Primorja dolga le-ta prcd vojno. Pravtaka bo taidi zastava društva, izdelali pa bodo tud'i znaik, ki bo opremljeu s temi barvami. Pred odhodom (Nadaljevanje s 1. strani) mo finamčna sredsitva na račun rcprezentance. Brez dvoma je res, da so te-reni na Jahorini odlični, saj so-dijo med najboljše v Jugosla-viji. Kljub temu nam razloži, kaj meniš o Jahorini, kot o kraju zimske študentske olim-pijade? Tereni so odlični, problema-tičen je le dostop na Jahorino. Če bo organizacija v redu, bo iudi ta problem odstranjen. Vzpenjača je menda v dobrem stanju, prav tako tudi skafcad-nica. Kaj meniš o uspehu naše re-prezentance? To je vprašanje, kl bo naše bralce gotovo naj-bolj zanimalo? Na splošno je biilo reprezen-tanci posvečeno premalo po-zornosti. Posebno s strami Smu-čarske zveze Jugoslavije smo pričakovali več pomoči. Največ možnoiStd za uspeh imajo seve-da skakalci z Goriškom na čelu, ki brami naslov svetovnega pr-vaka. Tudi tekači imajo precej možno>siti, dočim so v najtežjem Največ časa so seveda pora-bili za formiranje raznih od-borov, ki b;xlo v pravem po-menu besede vodili društvo. Ustanovili so tehničuo komisi-jo, propagamdni odbor in go-spodarski odbor. Telinično ko-misijo 1k> vodil direktor Inšti- položaju alpsiki &mučarjii. Tujci Step-išnik sodelovala pa bosta imajo tu veliko premo^č, sa.i imajo Žičnice, sneg in tudi pri-pravljali so se vestno. Toda po-čakajitTK) n&kaj dni in lahko bcmo videli kaj smo dosegili! točnik, Ogrin in Mlaikar. Med-narodne posle bo vodil tov. Breznik. Kot vidimo, so tl od-bori komisije je-dro novega društva, saj bodo nosili vso težo dela tako ua gospodar-ski straui, kakor tudi v teh-ničnem ica propagandnem po-gledu. Vsi predsedniki odbo-rov in koimisij bodo ses-tavlja-Li Seikretariat društva. Na tej seji so izvolili tudi dva pod-predisedniika; to funkcijo bosia opravljala dosedanji predsed-niik Akademskega špoirtnega odbora tov. Lužnik in tov. Mikuž. V zadnjem čaisu se ie v mnoigih naših sekoijah in klu-bih v naši državi zelo raizširi-lo potovanje v inazeimsitvo. Ni redek slučaj, da najdeino eki-po, ki hoče za vsako ceno v tujino, noče pa n. pr. na tek-movanje v Skopje češ, da je to preiiaporno. Poitovanja v tujino za vsako ceno kočemo v našem društvu preprečiti, ker od tega nimamo nabenih koristi, lahiko pa trdimo, da to slabo vplrva na vzgojo mladih špoirtniikov. Zato je upravni odbor sklenil, da bo dovolje-val taka potovanja samo v npravičenih prijnerih na pod-la.g-i pripoTOČila mednairodne-ga referenta in seikretariata. Razpravljali so tudi o dru-štveni člamarini. Ta čLanardina naj »iina moralno vlogo, vsak clan društva naj oibčudi, da iima do društva tudi dolžnosli. Clainarina bo sicer miniimalna 10 din, vondair jo bodo morall klubi poibirati redno. kex bodo siceir imeli posledice. ^.^."»--,___-_____ t-___.....- Odborniki so sklenili, da še prof. Berganl in prof. Ko- bndo navezali Čkn teisnejše stavljali: tov. Stembergeir, Po- nike ^elesno _ vzgojnih. dru- štev Partizan in Zveze športoiv Slovenije. Predstavili se bodo na osebnih seistenkili tudi predsedstvu Ljudske Sikupšči-ne, Izvršnemu svetu Sloveni-je, Mestnerau ljudskemu od-boru Ljubljana, Glavneimu od-boru SZDL, Svetu za kultiuro in prosveto ter CentTalnemu komiiteju LMS. Prva nalaga novega odbara je brez dvoma afi;rmacija v javnosti, kjer bo iimer glavno besedo Propagaiidni odbof, ki je piredil posebno oddajo v Rad'k> Ljubljana, izdal pa bo iudi poseibno števil'ko Tribune. Z društvenimi proibleimi bodo člani propagandnega odbora seznanjali javnost preko vsch čaisoipiscv. Tudi borba za iigrišča bo prišla kaj kraalu na vrsto, saj • na malem prostoru pod Ceki-Tioviim gradom ne moremoor-ganizrrati vadbo za vse. Ra-čuna-ti je treba, da se bo član-stvo Olvmpie TJOininožilo, ker bodo že ob vpiisu v poleitni se-mesler priredili veliko akcijo za vključitev novih olanov y športne sekcije iu klul>e. KLJUB TEŽAVAM Dragan Perič, predsednik strelske družine iuta za telesno vzgojo, prof. sec. Propagandni odbor bodo sestavljali: prof. Ulaga, tov. Hvala in naš športni uredjiik. Gospodarski odbor bodo se- sitdlk z ostalimi šport'nii*i drnš-štvi v Ljubljani. 0'biskali bodo odbore Oclreda, Svobode, Ljub-ljane, llirije, pa tudi predstav- VSE V REDU Snega dovolj. 70 tekmovalcev iz osmih držav. Priprave nepopolne Organizatorji letošnje smučarske študentske olim-piade &o še pred nedavnlm obupavali, ker je bilo na Jahorini komaj nekaj cm snega. Bali s« se, da bo cna največjih smučarskih prireditev v zgodovini jugoslavan-skega smučarskega šporla padla v vodo. Toda pred ne-kaj dnevi se je narava usmiiila- Nad Jahorino so se zbrali težki oblaki in padlo je skoraj cel meter snega. Osnovni pogoji za tekmovanje torej s, smo lahko prepričani, da bo mar-si'kdo oibstal, opazoval to mla-dostno in zidravo razvedrilo in pritrjevalno pokimal z glavo. Komu naj bi predvsem slu-žila ta igrišča? Seveda mladim Ijiidem z naših fakultet in srednjih šol, morda tudi in-štituiu za telesno vzgojo! Tu bodo lahko našli tisto, kar jim ne more nuditi nobeno drugo (Nadaljevanje na 10. strani) Veliko zimsikiti športnih sre-diSč poznamo v Evropi. Svicar-ji so ponosni na St. Moritz, Francozi na snežna pobočja Mont Blanca im Chamonix, Slo-venci imamo svojo Planico in Kranjsko goro, na jugu pa pri-vablja mnogo srnučarjev Jaho-rina, ki bo postala prve dni marca prizOrišče tekmovanj mednarodne smučarske štu-dentske elite. Nemci pričaku-jejo v Oberstdorfu mojstre smu-čarskih poletov, ki bodo poka-zali svoje znanje na največji skakalnici sveta. Tudi naši so-sedje Avstrijci s ponosom pi-šejo in govorijo o svojem Arl-bergu, o svojih hotelih in žič-nicah, predvsem pa o svojih smučarjih, ki sodijo brez dvo-ma med najboljše na svetu. Naj še mi napišemo nekaj besed o teh smučarskih »kanonih«. Letošnje awstrij©ko državno prvenstvo v smučanju je po-teklo v znamenju borb za na-slove med nedosegljivimi Ti- Državno prvenstvo na Semmeringu. Molterer -avstiijski smučarski kralj. Študenfje na Jahorini. rold in pravtako dobrimi smu-čarji iz Salzburgi in okolice. Čeprav je na prvenstvu sodelo-valo še več drugih avstrijskih pokrajin, se le-ti niso mogli približati omenje.nima. Bor^bo med smučarskimi mojstri Av-strije je gledalo več kot 60.000 gledalcev, Najbolj so se zani-mali za Anderla Moltererja, avstrijskega smučarskega kra-lja, kot ga sami radi imenuje-jo. Molterer si je priboril tri-kratni naslov in postal junak prvenstva. Salzburg se je re-vanžiral z amagami v žensklh disciplinah. V skokih je po vsem svetu znanemu skafcalcu hovih delovnih prostorih na Dunaju, ter jih poprosil, naj kaj povedo o pripravah Avstrij-cev za letošnje svetovno štu-dentsko smučarsko prvensitvo. Z veseljem so sprejeli povabilo prireditvenega odbora iz Jugo-slavije ter izrazili zadovoljstvo, da se bodo mogli avstrijski študentje, med katerlmi je ne-kaj odličnih smučarjev, srečati z mednarodno smučarsko elito na smučiščih Jahorine, ki jo tudi na Dunajo že dobro pozna-jo. Državna reprezentanca bo sesitavljena po državnem pr-venstvu, ki bo konec februarja v Zell am See. Matija MaležiC MODERNI HERKULI Dosedaj se je Sportnemu študentskemu odboru Jugo-silavije prtiijaviilo nekaj nad 70 tekrnovalcev iz Nemčije, Av-strije, Švice, Španije in Ame-rlike. V času ko to pišemo, še ai znano, če bodo sodeloivali na tem tekmovanju tudi te-kmovalci iz nordijskih držav. Zastopniiiki vzhodno-evropsikib. držav na tekmoivan.ie ne bodo prišli. V zadnjem tre-nutku so sodeliovanje odpove-dali, ker jim ni bdl všeč naslov Študemtska olknipiilada- Vsoka-kor je to dokaj čuden razlog, razlago najdemo le v tem, da vzhodno-evropsike države ni-so članice FISU, pač pa MSS. Zftano pa je, da prav FISU prireja to olimpiado. O prtilpraiviah naših teikmo-valcev na to prvenstvo je tež-ko kaj več povedati. Eno je goitovo res — bilo jih je minjOgo premalo! Za to je precej ob-jektivnih razlogov, ker je biia prava umetnost najti košček snega. Vemo, da je bilo štu-dentsko prvensitvo zagrebške univerze prekinjeno, ker je čez noč na Sljernemu zmanjika-lo še tistih nekaj centiimetrov snega. Nič dosti bolje ni bilo s prveamstvoni ljubljanske uni-verze v Kranjski gori. Tek-moivali so samo v alpskih d.'-sciipldinah in na zelo kratiki, tehnično nezahtevni progi-Kot vidimo, ne moremo reči, da so se našii tekmovalci po-sebno dotoro pripravili. Smu-čarji, ki bodo zaBtopali Jugo-slavijo, ilmajo za seboj neikaj tekmovanj v inozemstvu: alp-ski vozači iv Avstriji, skakači in tekaiči pa so tekm:ovali v Cortiirii d' A<^ezzo. Glavni trening bo prav študentsko draavno prvenstvo, ki bo te dni na Jahorind, kar pa je se-veda premalo za tako veliko prtrediitev, kot je oldmpiada. Zato je malo verjetno, da bo-do naši tekmovalci z uspehom posegli v borbo za vidnejša mesta. Proge, ki so bile izbrane 2e lami so pripravljene — o teii-ničnih podatkih smo p>oročall že v prejšnji številki. Priipom-nimo naj le, da so preurediil tudi skaikalnico po načrtih ing. Bloudka. Sed§j dopušča ta skakalnica skoi^e do 45 m. Tu-diii hoiteli so pripravljeni za sprejem gostov — tekmoval-cev, sodnitkov, funkcicinarjev in novinarjev. Prav je, če pavemo nekaj besed o pravilih tekmovan.ia. Tekmovalci na smejo b:!ti sta-rejži od 28 leit kx ne mlajši od 17 let. Pravico nastopa ima.jo študenti, ki redno študira.10, tisti, ki so študije končali in ttisti, k:i so jih prekinili — toda največ za dve leti. Vsi tekmo-valci se morajo izkazati z do-kumenti avojih uruiiverz, poleg tega pa morajo predložiti tudi potrdila svojiih smučarskih zvez, da so amaterji. V okviru. olimipiade naj bi bilo tudL tekmo.vanje v hoke-ju na ledu. Ker se je za to te-kmovanje pirljavilo premalp ekip, so organi;z,atorii siklenill, da hokej odpovedo. Spored Studentske oiLaimpia-de v smučanju je tak: 1. ma« rec: svečana otvoritev olimpi-ade; 2. marec: tek na 15 km in specialni skcki; 3. tnarec: sla-lom (moški in ženske); 4. ma-rec: veleslalom (moškl in žen-ske); 5. marec: smuk (mdki) in skoki za kombinacijo; 6 marec: štafeta 4X7 km in "ia-ključek tekmovanja. Po zaključ-ku tekmovanja bo še sestanek Izvršnega komiteja FISU. V zadnjih letih se je v A-uneriki moono razvila tako-imenovana >fizična kultura«. Ustanavljajo se društva, klu-bi, tclovadnice, kjer se odvi-ja trening kulturistov pod vodstvom specia.lmih trener-jev. Cilj te panoge je ustva-riti fizično razvitega f.loveka — mo-skega ali žensko irfl nič več. Poudarfk je na lepoii te-lesa in praz zaradi tega inna ta šport veliiko ljubiteljev. Če obračamo strani športni'h re-vij, ki se ukvariaja izključno Bto panogo, laiiko vidiino »čudovite« — uspehe te nove lepotne knge. Starogrški Horknl bi se gotovo zgrozil, ko bi videl, kam je njegov vzgled zapeljal ljudi 20. sto-lotja, kajti Ameriikamci bi ne bili Amerikainci, če ne bi pre-tiravali. Njihovo na^nenje do Bajvečjega, najlepšega. naj-višj^ga, jih je prignalo do te-gay da so poizabili na vse res-niične lopotne vzore in zabred-Id v neokusno«t. Ustvairili so kopice mišičevja, raizvitega do neverjetne mere, ki pa ne da-je telosu spretno«ti ali prož-noisti. da 0 glavnem naimenu, lepoti, sploh ne govorimo. Kar pramerjajmo somatično leipo razviitega boksarja, eleganco TRIBUNA ^ Str. 8 in elastičnost, ki se izraža v vsakem njeignvem gibu, z go-rili podobnik kulturiistonn. Pripominjaim, da to ne velja za ženske kulturistke. Kakšen je treming in telo-vadno orodje, ki ga uporab-Ijajo ti soidobni Adonisti? Vzmeti in uteži, sr> edini pri-pomofki s kaiterimi vadsijo o-biiskovalci teh tečajev, seve-da, da ravnamje z njirni ni ta-ko enostavrno, saj obstaja cel sistem dobro premišljenih vaj v vseh pnlažajih, legati im kotih. kar zahteva velik telesni napor. Take vaje pfi-vodejo v relativno kratkem času do faželjene atletske z\\-nanjosti. Ni naš nairaen zani-kati smiselnosi takeiga ravna-nja, raviio naspratno. tak tre-nimg je lahko koristen in ce-lo potreben pni celi vrsti športniih panog ter laihko u-stva:ri krapkega res skladno oibHkovanega človeka, vse to pod pogojem, da ima tisti, ki se s tom nkvarja občutek za pravo mero in vsaj malo čuta za estetiko. Zadnje naj bi ve-Ijalo predvsem za razne >kul-turiistione« natečaje, ki pa iimajo predvsem komercialni karaikter fer so reklaima za razne tvrdke, ki izideliijejo potTeibšfime namenjeiie kul-turistom. S. J. Bradlu slednjič le odzvonilo, premagal ga je mladi Haber-saitter, dočim je Bradl osvojil prvo mesto v nordijski kombi-naciji. Ni ga bilo gledalca, ki ne bi občudoval vožnjo Moltererja. Izgledalo je kot, da so tisoči gledalcev prispeli na Semme-ring prav za-radi njega. Niso bile redke izjave, ki postavlja-jo Moltererja na stran slavne-ga Norvežana Steina Eriksena, ki je veljal do nedavnega za smučarja brez konkurence. Med državnim prvenstvom je bila tudi skupščina smučarske zveze Avstrije. Sklenili so, da bodo predlagali Mednarodni smučarski zvezi, da bi bilo pri-hodnje svetovno smučarsko pr-veastvo leta 1956 v Badgasteinu in Beljaku. Znano je, da so te-reni v ©beh krajih idealni ter obstaja verj eitnost, da bo Med-narodna zveza ta predlog spre-jela. Ta predlog bi bil privla-čen tudi za Jugoslavijo, ker bi si lahko mnogo ljudi ogledalo to tekmovanje, kar bi brez dvoma koTistilo razvoju smu-čanja pri na^s. Člane Univerzitetmega šport-nega cxlbara sern obiskal v nji- SPORT Znano je, da so študentje angleških univerz odlični šport-niki, da je šport na prvem mestu med vsemi zabavami, da je obvezen predmet na vseh visokih šolah in da bi angleški štu-dentje ne mogli živeti brez njega. Zato bomo našim bralcem posredovali nekaj podatkov o Športu na angleških univerzah. Na Angleškem so nogometne tekme in konjske dirke na pr-vcm mestu med športnimi pri-reditvami. Toda prav tako lah-ko trdimo, da so tekmovanja, ki jih prirejata najpomembnejsi angleški univerzi, Oxforvinem dober repertoar. Do sedaj je največ doibrih filmotv odkupi-|j sarajevsko podjetje »Kji-nema«, nadalje ljubljainska »Vesna« in zagrebška »Kro-atia« ter deloma beograjska »Morava« iin »Makedonija« iz Skoplja. To je vsekakor hvale vredniOi še posebei zato, ker nam je znama iijihova dose-danja uvoraia politilka. In vendajr... In vendair ni na listi neka-terih kivaliitetnih filmov, ki bi jih radi videli na naših plat-nih. Pra>v gotn-vo bomo dotoiJi za te neizpolnjeoe želje »ve-ledela« avstrijsike ali nemške produkcije kot so »Gospodič-na Casainova«, »Dva v avtu« ali pa »Dežela srnehljaja« s svojo »nepotvarjeno« eksoti-ko, in podobno. Oglejmo si nekaj filmov, ki jih vsaj za sedaj ni na našem repertoaa-ju. Morda nam jih bo naklonila prihodnost. Podjetje »Titanus« je pos-nek> pod vodstvom režiserja Luigija Comencinija enega najboij dtthovrltih italijanslkih fiimov — »Krujh, ljubezen. in fanitazijia.« Režlsar je izbral za kraj filmske >zgodbe majh-no itaiijainsiko j^orsko vasica kjer prebivaj© ukbožni in pre-prosti ljudje. V sredSšču do-godkoiv je karati,injersiki bri-gadiir, lci so ga postavili za povelinika orožrrlške postaje. Brigadiir spozina mladto in ne-ukročeno dekle Anina\rello te>r prične sanjariiti o ;ženi in svo-jem bodočem dom»u, Sledi vr-sta zabavnih zaipletRjajev, v katerih si AnnareiLla pritoori svojega mekoliilko plašnega ljubčka, ki pa iii brigadir, temveč eden njemai podreje-nih karabiinjerjev?, brigadir sam pa si najde ;LMjeaiskega druga v vaški batjdci. V&o zgodbo preveva zdrav humor, še prav pcisebna hva-la za uepeh pa gre dvema odličnima igralce:ma: Gini Lollobrigidi (Annain^lla) n> Vittoriju de Sici (birigadir). Krjtiki so si edini v tem. da ,je to eden najboljših italijan-sikih fiknov zadnjih let. Ce-praiv je bil sneman v slogu neorealizma, srečarao tu na-mesto triagedije komedijo, na-mesto drame pa optimizem ljudi, ki živijo v boTnih raz-merah, a jifo kljub temu ne zapusti humoir. Res škoda, da so nas filrn-ska podjetja prikrajšala za ta užiftek. Prav tako negcrtova je tudi usoda dveh neorealističnih iilmov: »Zemlja se trese« in »Kronika ubožnih l.iubimcev« po isitodmensikem delu pisate- Dvakrat preostale mikavnosti Na srečo je fiLm Mikavnosti Pariza slab, slabši kot smo pri-čakovali, predvsem zato, ker smo dejansko videli le ostanek filma, kajti prave »mikavnosti Pariza« bl nas utegnile tako po- Silvana Mangano kvariti, da bi postalo žiyljenje v šentflorjanski dolini kaj tež-ko. Pravzaprav pa je komično, če ugO'tovimo, da smo pravza-prav videli dvojni filmski osta-nek. Omenjeni film, ki ima či-sto revijski in v velikl meri tudi tujskoprometni značaj, je bil izdelan v dveh verzijah. Prva je bila originalna Iranco-ska, ker Parižanom samim nl mogoče prikazovati sveta okrog njih s škarjami v rokah. Druga verzija je bila lzdelana za Ka-nadio, ker je bil bLje tak spo-razum, da pač ni mogoče v več ali manj puritanskl dežell, kot je Kanada, prikazovati origl-nalno«stl iz Pariza. Nl težko ugo-toviti, da smo pri nas kupili (zakaj smo ga sploh kuplli!?) to drugo kanadsko verzijo, kajti spodobnost je spodobnost. Konč- ' no pa je bilo tudi to preveC za šentflorjansko dolino ln smo film po starl navadi tako »uspo-dobili«, da ga nitl ni bilo treba prepovedati za mladlno pod Sestnajstimi leti. Ija, Vlasoa PraifcollJnitJa. Om^ jij€tna iknjiga je bdla preve-dena v srb<5nrvašoino. Neznaoa so ipota usode in odktipa fiimav. Tudi Chapli-nov filra »Odirske luči«, da ne omeniimo »Mansieurja Veirdo-uxa«, Je otstal onkiraj naših meja. Uapeh tega filma je rezultat vseh Chapliinovih sposobno&ti: bil je režiser, scenarist, kore-ogral, konnponist in igralec Zaito pa je to delo višak vseh njegiaviih dosedanjih. stvaritev in ga je Evropa (v Ameriki so ga prepoivedali) sprejela z veiikim navdušenjem. Film je bdl uspeh tudi za dotedaj ma-lo znajno gledališko igralko Clalre Bk»om, ki je s svjo vlogo pokazala nadpovprečne igralske sposobnosti. (Gledali smo jo skupno s J. Masonom V Berlinski zgodbi) Pri nas seveda še vedno Cakiamo na Odrske luiči. Pojdimo dalje. Režiserja Maroel Pagliero in Charles Brabanit sta posnela film »Obzirna vlačuga« po istoi-menskem delu Jean-Paul-Sartra. Film je torej prede-lava gledaMškega dela. Vsi taki poskusi so do neke mere problematični, ker pogosto ne podajo v polni meri avtor-jeve zamisli ali jo celo spači-jo> Kljub temu pa film, razen ob zaiključku, ne kaže kakih bistven,ih bdklomov od orig:-nada, pač pa sta scenarista J. L. Bost in A. Astruc razširila filmfeko aeiianie tako. da »ta orisala predhodne dogodke, ki jih v Sartrovezn delu ni, in s tem pojasniJa Lizjn položaj in odnos do okolice. Sartrm^o delo je psiiiološklo zanimlvo, žal pa fiilma ne bomo mogli primerjati z originalom, ker ga v naših kinematiografih. ne bo. Ne vemo zakaj. V produkciji Selznicka je Kiing Vidor posnel »Wild West« film — po romanu Ni-vema Busha — »Dvoboj na soncu«. Dobra režija, odlični igralci in lepe barve so dvignili ta Burt Lancaster v tilinu »Od tu do večnosti« film viisoko nad olbičajne we-sterne. Mi ga ne bomo videli, čeprav smo drugače kar do-bro založeni z raznimi pogroš-nimi »'kaubojkami«. In zopet lahko postavimo le vprašaj. »Lukrecia Borgia« in »Ma-dame du Barry« sta dva^oiž-kusa Chriistiana-Jaquea —• posebrno drugi film — podati zgodovino tako, da suhoparna zgodoviinska dejstva ne bi ubi-la osebnostl nekdaj živečih bezni, ki jo je doživljala le kratek čas, potem pa jo je morala žrtvovati namenom svojega neusmOjenega brata. Pa ne, da b: se tukaj pokaza-lo francosko katvalirstvo Christian-Jaqu8a? Madame Du Barry je zgod-ba praproste podajalke Jean-ne Becu, ki se je s pomočjo gmfa Du Barry, njegovega brata in lastnice neke hiše s tarifnimi užitki, priborila vstcp na d-"or. Tu ie Je^nna očaraja kralja, postala Mada-me Du Barry in ena najvpliv-nejših kurtizan moralno pro-palega kraljevega dvora-Igralci, ki nast^p^ajo v tem filmu so fizično kar na.|bolj podobni nekdaj živečim ose-barn. Na to so zelo pazili in so v ta namen pregledal: in prirnerjali kopdco slik in mi-niatur. Kritike trdijo, da je madame Du Barry ena vrhun-skih kreacij Martine Caro], prav tako pohvalno pa so se izrazili tiudi o vlogah Daaiela Invernela (grof Du Barry) in Andre Lugueta (Ludvik XV.) Oba filma bomo morda nekoč tudi videli. Po uspelem kKjižnem delu »Upor na ladji Calne« (The Caine Mutiny) je producent Stanley Kramer posnel film, ki ga uvrščajo med na.iboljše stvaritve ameriške produkci-je. Minolovka »Caine« je od-plula pod poveljstivom kapi-tana Queega. Živčno bolni kapitan je poveljeval ladji in ljudem. Hud tajfun v kate-rem se je znašla ladja, je za-hteval hitro odločitev kapita-na, ki so mu v odločilnih tre-nutkih popustili živci. Njego-va odločitev je naletela na odpoir vseh treh častnikov. Kapitanu so odvzeli poveljs-tvo ter so do konca poti vo-dilli ladjo slarni. Vso zadevo je nato prevzelo vojno sodiž-če, ki je v kapitanu spoznalo duševno bolnega človeka in oprostilo obtožene častnike. Toda nihče ni vedel ali je ka-piitan ravnal kot junak ali kot strahopetec. Kritika soglaša, da je Bo-gardova kreacija kapitana Queega iEbonna. Prav tako odlično pa so odigrali svoje vloge tudi ostali igralci: Mel Ferrer, Fred Mac Murray, Van Joinson in Robert Fran-cis- . Pri nas se še vedno obotav-ljamo z nakupom tega filma. Ob koncu naj ornenim še enega najivečjih svetovriih filmov. »Od tu dq večnosti«, ki priikazu.ie življenje ame-riških vojakiov in je V>stra kritika ameriške armade. Za-to je bil spočeitka prepovedan njegov izvoz v »komunistične države«. V fidmu nastopajo F. Sinatra, Mantgomery Clift, D. Reed, Burt Lanca&ter iri drugi. Vsekakor pa mu deset Osoarjov ni pribcrilo dostopa v naše kioio dvorane. Se vedno čakamo na: »Div-jaka« in Water's Front (Vod-na fronta), ki sta vrhunski deli ameriške kinoimatografije Prizor iz filina »Obzirua vlačuga« ljudi, Vse to pa seveda v me-jah verjetnosti In zgodovin-skih podatkov. Mnenja o zgo-dovinski vlogi Lukrecije so deljeoria. Nekateri menijo, dn je bila prav tako željna obla-sti :n moči kot njen brat Ce-zar. Drtugi pa trdijo, da je bi-la le žrtev svojega očeta Aleksandra VI. in Cezarja. Christian-Jaque se ie naslo-nil na drugo sodbo in priku-zal Lukrecio kot ženo, ki kl.iub številnim ljubezenskim aferam hrepeni po pravi lju- v leiu 1954. Oba filma se ukvarjata s problemom kri-miinala, vendar, razumljivo, ne spadata v zrvrst običajnih krimiinalnih plaž. V obeh fil-mih nastopa v glavnih vlogah Marlon Brando (v kratkern ga borno videli v Juliju Ce-zarju). Ali &o se odkupna podjetia že pozanimala zanj? »Odisej« ,ie pono-s italijan-ske filmske industrije. Že pred 4 leti je nameraval Hol-lywood posneti film o legen- darmeirn pustolovcu Odlseju. Izbrali so že režiserja in igral-ce, a do snemajnja ni prižlo. Amerilkanci mdso verjeli v finančni uspeh fiima, ker W. Pabst ni uspel pridobiti za vlogo Penelope Grete Garbo. Pabsit je nato prišel v Italijo, kjer je njegov predlog naletel na veliko zanimanje italijan-skih poducentov. Vlogo Odiseja je sprejel Kirk Douglas. Dvojno vlogo čarovnice Kirke in Penelope pa so n.amenili Silvani Man-gano, zivesto ženo kralja Itake pa igra Rossana Podešta. Me-sto režiserja je Pabst prepu-stil Mariu Cameriniju, ki je srečno dckončal film. »Odisej« je najmonumentalnejše delo italijansk^ filmske produkci-je; tu ne manjka niti eno0kih ciklopov niiti starogrških la-dij, ki so jih zgradili posebej v ta namen. Seveda pa so bill stroški tega filma ogroinni — 3milijarde lir, kar je vseka-kor rekord za italijanske raz-mere. Slabo so zastopani japonskl in del-oma tudi švedski filmi, ki so nas skoraj vedno zado-voljili. V letošnjem letu bo-mo lahko gledali švedska fil-ma »Marianne« in »Dnevi z Moniko«. Ker sta oba bolj ali manj erotične vsebine, lahko pričakujemo. da jih bodo škarje cenzure hudo prizade-le ali pa boista prepovedana za mladino pod 45 letoon sta-rosti. Se in še bi lahko našteva-li... Mnogokrat se sprašujemo, kakšni in kateri so kriteriji odkupa. Velikokrat jih je res težko ugotoviti in to predvsem pri izbiri »izvrstnih« avstrij-skih ali nemških fflmov, ki skoraj brez izjeme lahko uga-jajo in zadovoljijo samo pov-prečnega filistra. Specialist za odkup avs!trijskih jilmgv je go-tovo Zagreb, med tem ko se z »westerni« ukvarja Beograd. Morda se druga zvrst prenala Martine Carol lašje kot prva, sta tpa obe ste-reoftipni kar se da. Razumljivo, da ne smemo odgovornosti za vse talce in podobne filme pri-pisati le tema dvema podjetje-ma. Nedvomno je izbor filmov kočljiva zadeva, ker zahteva mnogo treznega preudarka okusa, kuMurne izobrazbe (te pogosto ni) in končno je treba paMti na idejnost jilmskega dela- Pozomost je nujna zato, ker se mnogi ponudniki trudi-jo, da bi vrinUi kar največ ne-kvalitetnih filmov; očitno pa, je, da je bilo te pozornosti r\a naH strartl kaj malo. Nemajhno vlogo igra tudi komercialna plat iilma, ali zaradi tega ni potrebno kupovati cenenih slabih filmov samo zato, da bi bil dosežen komerdalni uspeh, ki je bil mnogokrat glavni kri-terij. Zavedajmo se, da s fcra-liteto jilmov lahko dvignemo kulturno raven publike im da je dandanes kino ne le zabava, ampak tudi potreba Ijudi, fci žele videti nekaj takega, kar iih ne bo pustilo prazne kot beračev žep. In še to: raje en dober film kot trije slabi. 0 Besede pomenijo: Vodoravno: l. otok v Sredozem-skem morju, 5. kletvica, grda be-seda, 10. zaspanček, kinkavec, 17. sJovenski Kipar, kl se je udeležil NOB, 19. zelenjadni nasadi, 21. stiskaške, lakomne, 22. pritok Ka-me, 24. pocestni muzikant, 26. hrupno teptanje (množ.), 28. naj-višji bo-g nordijskih Germanov, 29. sila, jakost, 31. nekega let* prideJan, rojen, 33. pasji hrup (množ.), 35. turški fevdalci, 36. bolgarski kralj dvanajstega sto-lptja, 38. znanstvenik, ki se ukvar-ja s prončevanjem zemlje, 40. zalnl zaimek, 83. olupek, 85. stru-peni plin, 87. poln ljubezni, 89. vlačuga, lovača, nasladnica (pri Grkih; dvoj.), 90. postavljen v isto vrsto, primerjan kot enako-vreden, 91. reven, siromašen (srbohvr.), 92. veliko glasbeno de-lc, 93. poln tuje primesi, posmo-jen, 94. dohodak, dotriček, S6. princip, 98. r«ka ob brazilsko-bolivljski meji, 100. sarmatsko ljudstvo, ki je v starem veku ži-velo severno od Crnega morja, 102. pripovedna pesetm, 104. vrt-narjev pripomoček, 106. tuje mo-ško ime, 108. kvartašfci izraz, 100. Časti poflaljškl živalsklh gobčftov, 27. prebivalec vasi pod Krint.om, 30. tako so Tržačani nazivali po-iicaje anglo-ameriške okupacije, Zi. cvetlici podobna morska ži-val, 34. gLinast, 37. končati, pre-kiniti, 39. izumrlo germansko ple-me, 41. pobeljen, olupljen, 44. obrniti zemljo s plugom, 46. mrač-na, črnlkasta, 48. predjamski vi-tez, 49. moralen, 50. pripadajoči oknu, 51 prenočišča, 53. del Za-greba, 54. vladar, 55. pekoč, bo-leč, 57. skrivnostno povzro5enl, 51. pripada.ioč domači živadi, 61, složen, soglasen, 63. mesto v Ma- prect-j, 42. osebni zaimek, 43. za-kladniica, blagajna, 45. ruševnat, močvirnat, 47. nitl ena, 49. svo-jilnl zaimek, 50. vosek, kl na-kaplja s sveče, 51. dvom, sum, 52. kdor zdravi rane, 53. po strani gled?m, krivo Hledam, 54. popcl-noma, v ceiotl, 56. prebivaltc oto-ka Odisejevp domovine, 58 slo-venski pisatelj, ki je bil prad leti umorjen v ZDA, 60. nevisok, 62. začetnici iniena in priimka pisa-telja Mateja Bora, 64. pripadnik ljudstva, ki Je živelo v starem veku na Apeninskem polotoku, 66. staro mestece na Hrvatskem ob Lonji (brez »grad«), 68. faze, spremembe, 69. razdobje, 71. pre-bivalec azijske države, 73. malce zaničljlv naziv za tistega, ki nosi naočnike, 75. glasbeni po.iem, 76. možko ime, 78. tuje moško lcne, 80. ime pisatelja Meška, 82. ka- ne vam, ne njlm, 111. ruiikdar, 113. lme hrvatskega politika Sremca, 115. koniea, želo, 116. zvijačen pri,iem, 118. pobude, volje, 120. svetilni plin, 122. francoski spol-nik, 123. pripadajoč neki upravni enotl, 125. modeli, vzorci, 127. produkt izžarevanja, 129. rival, 130. reka v Franciji. 131. preneše-nl, prestavljeni. NavpiCno: l. podnebje, 2. glej 102. navp., 3. vrsta tanke tkanine, 4. jezero v ruski centralni Aziji, 5. žival, kl je sorodnica mačk, 6. moško ime, 7. enaka soglasnika, 8. podzemeljska žival, 9. koralnl otok, 10. iz dveh kosov, 11. ubra-nost, enakomernost, 12. začetnicl prekmurske metropole, 13. če, 14. tekočina, 15. posnemovalca v umetnostl, 16. ne draga, 18. svo-jilni zaimek, 20. vrsta obutve, 23. rusko moško ime, 25. majhnl Spi- kecton-iji, 55. kontinenti, 67. gro-bo izdelani žeblji, 70. nujen, pe-reč, hud, 72. utripati, nerodno ho-diti, 74. debela, 77. vrsta cigar, 79. držati v ječi, 81. moško ime, 84. prebivaiec azijske države, 38. pismena obveza, 88. nabijalo, pol-nilo, 89. pripadnik južnoairiškega rodu, 90. kmetijski strokovnjak, k: se ukvarja z raziskavanjem vina, 91. hiteti, naglo voziti, 93. fotografiran, 94. starorimski hiš-ni zavetniki, 95. narekovanja, 97. sin brez bratov in sester, 99. grda, 101. nezačinjen, 103. bogln,1e rojstva, rojenice, sojenice, 105. lepo vedenie, 107. zaviden, var-Ijiv, 110. slovenskl skladatelj, 112. vrsta cigarete, 114. brez besed, tl-ho, 117. vprašalnica, ' 119. glina, 121. svojilni zalmek, 124. oblika pomožnega glagola, 126. francoskl nedoločnj spolnik, 128. nikalnica* ¦»¦»¦¦¦¦¦»¦¦»¦¦»¦»»¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»»¦¦¦¦¦¦»»¦¦^»¦» II \ Uvažamo stroje, nadomestne dele in utensdije za LJUBLJANA-CANKARJEVA CESTA 1 tekstilno industriJ° EXIPOIRT ¦¦»¦¦¦¦O»»»»»i»»»»^^»»<» «>»¦»«¦»»»¦»»«¦»¦¦¦¦»»¦«»«> v»»»»»» >¦¦¦¦¦¦ 01, namesto naslova: Na starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosU in cimbale pele, plesale lepoie *z Ljubljane so cele v nedeljv popoldm z mladen'H vesele; POST SCRIPTUM o tem, kako se nam dobro godi Gotovo se kolegi in bralcl še na jasnem, da vsako zapostava spominjajo znanega neobjektiv- Ijanje našega visoikega šolstva* nega članka o študentskem živ- predvsem ekonoimsko, vodi nuj» ljenju v Ljudski pravid dne 20. no do manjše usposobljenostl januarja tega leta. Sledil je kadrov ali pa povečuje učnp dobo, kar vse vodi do zmanj-šanja vloge neposrednega i'ak- odgovor v naiem listu in odgo-vor v Ljud&ki pravici sami. V zvezi z z.adnj'im odgovorom v LP pa bl radi pripomnili to, da torja v gospodarstvu, to je člo» veka in njegove delovne sile. je bil ta objavljen v nekoliko Posiedica je znižanje storilnosti skrajšanl obliki. Zdi se nam po- dela, tarej znižanje akumulaci* Postala je navada, da se v malih mestecih bolj zani-majo za življenje in usode svojih someščanov, kot to pred-videva bonton. Radi bi vedno čim več izvedeli o njihovem privatnem življenju, kaj počno podnevi in ponoči, kakšno kravato imajo v gledališču, ali so res pijani žc po prvcm litru in ali znajo res toliko angleško, kot se to govori na sestanku sindikalnc podružnice. To so sijajne teme v dneh, ko se nič ne dogaja v tem našem ozkem svetu med Savo in Barjem, med Rožnikom in Zalami. In nočno življenje je najbolj zanimiva tcma, s katero se skuša tu pa tam afirmi-rati še kak časopis in iz tega »povleči« pedagoško moralni nauk. To, da imamo tudi v naši beli metropoli nočno živ-Ijenje, delček utripa ti&tega velikega svcta, kar je skrito očem dneva in postave, nas lahko navdaja z nacionalnim ponosom. In tiho upamo prav vsi, da se bo nekega dne tudi nam pripetilo kaj... vzburljivega, slučajnega... val prijatelje in znance m poslov. Pflesal sem tudi z neko gospo- remo mimo. Hup! gospod, malo trebno- da, na tem mestu dopol- je, kakor_ bi nastopilo n. pr. ne polznance in naprijatelje. Ne- dično, staro paslovno znanko, ki ste ga preveč pili! Hočete, da nlm° ta članek (Ljudska pravi- znlzanje aKumulacije zaradi po- kateri so me gledali zabodeno, mi je vedno poma^ala priti k ne- češ, kaj pa ti tu, teslo akvizi- kamu nesraninemu dkektorju. Ko- tersiko! Drugi pa so me s častmi ma>j sem jo spoznal. Bila je kar predstavljali nezaupljivim soipro- očarljival Vse leto sedi v ogulje- vam zapojem ariio iz Traviate ali ^l^Ji.^f^.Sh.S;^ Zemlllje amehJiiaija? še en suiper-k!! in objaviano nekatera izpuščena mesta. slabšanja strojnega parka, sla»« biih surovin itd. Neposredna zveza med proizvodnjo in šol- Zahvailili smosegospodoi Cmrg. v drugem stolpcii po odstav- stvom jemnogo bolj prikrita gam, gospodom sinovom, ki so že nem krillu v ipisarni, sedaj pa... lju, ki mu študenitje pravimo kair ^u> ^1 se Pr"cenJa z »Navzlic diplomirali in gospo-diprav nič hud — za veHkemu številu mest...« sledi ka.m, ki so še neoddane. Lepo bi poanava, dečva, ra>je pleži z dru- izžrpen referat in nismo diskuti- se ^a^e tekst: brlo, če se ne bi morail povsod predstavljati, kajti kljub stalni ginii! Morda se kdo uijame, saj rali »ipo nobenem Vipražanju«. Ka'j »Ce je torej študentska orga- In zabave! Ta na? veliki in ši* roki svet, ki ga je sam ples in Ijubezen, vseobs&ga.joža lijuibezen! Ej, brate, Ldo pravi, ene^a UJtvarjairiija najti svon specifični obraz, ki bo naijbolj pristajal na-ži novi stvamosti. Tip prave slovenske zabave je »gasilski« — pije se vino in šmar-nica (aili superkoktaiil), razbija.jo se čaše in nosovi, sklopajo se za-roke in razkilepajo zakoni, veseli in žalosmi ljudje so enako pijani in na koncu vsi pojo: »PREJ PA NE GREMO DAM!« Toda to ni za nas, to je prekmečlko; mi smo mesto: upiravno, gosipodarsko, kul-turno, tujsikoiprometno.., sredi-Ue\ Prelepa je naša dežela in pre-nadeibudna je naša mladina; z zavezanim.; očmi hodi po tom pre-krasnem svetu lepote — nerada sedi ob sabotah zvečer doma, da bi ipodusala radio (gosipode, po-milutJsja!), nerada se poti po di-jaških stojižčih, ne bere knjig, ne ho-di k telovadbi... samo noč, noč s tisto svojo mo'5io, ki žre denar... žene, vimo in PLES! V cem čuidnem svetu priiateljic noži in paAemih ilewv, kot je področije zabavnega udejstvo-vanja imenovail pedagošiki reporter »Mla-dine«, pa mladi rod ni našel nove poti! Ni mu usipelo, da bi kljub vsem »zahodnim zacimbam« iz-kopal na?e zabavno življenje \i »gasiliizma«. In potem — na>jdeio se taki, ki vse to imenu/jieio neo-realizcm. Mladina je zašla, na krivih ste-zah je, ne mara ne polk, ne valč-kov i>n neprekosljivo drvi v deli-rij naalade... in tako dalje na-prej po že znanih psevdopedago. ških melodijah. Poglejmo pa še dru-gam, kjer pa drugi iščejo pravo pot v »elitizmu«, v ga!a-zabavah. Šašljalo se je precetj. Ta otleka stane 25 tisoč. In ona 80! In »go-spa, ta guba vendar ne stoji prav, nič kaij vi&i mi ni...« To mara biti perfaktno! Perfektno — ra-zumcte! Zakaj pa plačam, to ni za NeboTičnik-bar temveč za n-o-v-i-n-a-r-s-k-,i p-l-e-s! Saj, saj! Toda nikjer ni rečeno, da je vscop dovoljen samo v večernih oblekah. Kje pa! Saj vsi ne zmo-rejo tega. Tako ie dejal radio. Ubogi krotj'a^i, kolikim okusom morajo ugoditi in vse tako hitro, kot da bi l\n za tokmovanie. Ko-liko dragocene^a biaga ie šlo siko-zi njihuve roike! Med L)ubl'ja.n-čankami ic vršalo. in ta bo imiela tiko, in ona tiko, cel aparat je poizvedova) o toailetnih skrivno-stih in presenfceniih ... Jaz, jaz morain b-iti najlepša! Sedaj je že vse mimo in tako daleč, mesec je minil. Naiprosiili smo prijatelia Cmr^lja, ki je po pokiicu pek, a se že dve leti ukvarja z akvizkerstvom in je zato smatral, da bi petersilj ne bil v juhi, če bi se on ne udeležil novinarske;^ plesa. PrLpovtdoval nam je, Hko je.bilo... Šele zvecer mi je .poba prinesel obleko, ker vo imeli roliko dela. Verjetno so bile obleike gotove že pirej, a se bolij lepo stLiši, da si jo dabil v zadniem trenutiku. Deže-vailo je, a prepri^an sem, da so bile dame zadovoJjne, ker so lah-ko ipokazale zibrani neotesani pu-bliki, ki je na drugi cesd proda-jala zijala, svoie dežnike, ki še dise po zadniem kriku mode (v kolikor niso privlečeni \z »staro-mamskih« arhivov). Ej, dragi moii, koiliko nasmežkov, koliko blišča in ilapote, in tenčic in ner-voznosti pired garderobo, saij jih ie bilo lapo stevilo, ki so prvič prinesle svaj hrbtiž, talkole sredi zime, pcikaizat izvendoTnačemu krosru. In vonjiave, in predstav-Ijatiiia licferarn in soprogam, jn čast m! je. i>n klainiiam se velecemiena! Včasih bi najiraije ušel, meimljček mi je nagaial in vroče ie bilo. uf! In — to se mi ie zdelo naiSboli imenitno — »šu-Sa« mi je oc?istil cfeviie breriolačno. Malo me je so-vražnn gledal, ker mu nisem dal 100 din naipknine, teimveč samo 20; no, drugi gosnodie, če jih je kdo gileda.I, so dali vež ... Na svojem prostoru se nisem zadrževal, hodil sem okrog, plesal in stiskal roke itd. Udeležif sem sc rud: programa, ki je biJ po apložfli sodbi dolgočason, sicer na višini — so praviJi —; poslušalci so prik.ri-to in nepriikTito zijali okrog sebe, češ kaj vse premorejo drugi, predvsem druge. Ej, ženske so .ti vražije nevošSLjiva bicjeca! BLI sem vesel, ker še nikoli v živ. Ijenjiu nisem imel tako gala o^i-ščenih čevljev in smiehljal sem se, ker so se vsi smehilijali. Nikoli si nisem mislil, da so se ljubljanske dame sposobne tako raz^aliti pred bogaboiječim obličjem iavncsti; no seveda, 6e gre za ugiled! Krasne oWeke, ni kaj priipomniti, mnogo resnic^no in navidezno dragocenih tenčic, kožuhovjnastih obrobkov, pemeli in gub & la Pa-riz, a la lotzte Schrei in a la Hawaii — toda zelo, zelo malo okusa! In potem se je tudi piles prižel p>od vodstvm moijstra (ko-ga neki le!). Oh — plesale leipote Ljub-Hane so cele! Tu za tam je kak 5tor sropiil damam na predolge vlečke, da so potem zardevale prav tja do robov svojih hrbtov. Zabji skok in bili smo spet sku-paj, bušmanski prazniki v mese^fi-ni za sambače iin vsi so plesali eiegantno, malo so se potrudili, pa je kar Sro. Povsod sem sre^a- Mi Slovemci vinca ne prodamo! opoiro. Živitno v dneh, ko nima So bili v prejšnji razredni druž-No^ je premikala svoje trudne smida, greh je!, da bi si večerne bi prikrajšani. korake skozi meglo. Plesali so sa- obleke ^ivali za en sam večer! Tovariš Cmrgeli nam ie cudi povedal, da ie treba izreči (člsto resno) pohvalo dvem forumom. Prvi so organiizatorii sami, ki so mo še zaljubjjeni, najdeni in ti- sti, ki se niso mogli ob mizah »glasno« pogovarjati. Natakanji so bili pomi, zelo po>tni in so dirseli s svojimi lettečimi pladnji pokazali neslutene organizaciiiske skozi gnečo ter razdeljevaJi še sp^osobnosti. In druei — unionski Gledano iz zgolj gospodarske-ga vidika pa smatramo, da je zgrešeno tudi mnenje, da kadar se govori o študentih, mnogi smatrajo, da zato, ker smo v času šolanja neproduktiven ele- in posledice se pokažejo kasae-je, kar je tembolj nevairno. V odstavku (v tretjem stolp« cu članka), ki se prične z »Unir se znaš dabro predstaviti na čip- se hoče, sa,j če vzaitnemo naše ba- nizacija opozarjala na določene verza ni ozka ustanova«, pa kastem piladnpu, O. K.. — to j« rožno-florLjanske prcHporciije, je pomanjkljivosti, je storila to nianjka za stavkom »Fo tej lo pol uisipeha! Pleii, moia mala Zof- bilo vi.se v najlepšem redu. Nihče vedno z naimenom bolj smotrne Si^i bi najbolj zaostali predell ka, pleši, mo.rda je prišol danes se ni pohuiišal in vs,i sledeči pri- razdelitve teii sredstev, ne pa ostali brez niožnosti šolanja svo-tvoij večer, morda je danes tvoj reditelji podobnih »elitacij« in ga. povečanja, ter da bi otroci ti- J^ kadrov« sledeči tekst: »Ce bl princ tu! PJešim ne verjemi go- la srecanij dobrega dela laibacher- stiih, ki največ prispevajo naši šli še dalje ter bi, kakor pisec spodom z metuljčki — izposojeni Skega kileinmeščanstva so dobili v skupnosti, od nje tudi dobivali predlaga, podpirali samo Ljub-so! — tem absoilutno 'm celo moralno to, kar jim pripada m za kar ljančane, ki so v primeri z ostalimi študenti iz drugih kra-jev že itak v pršvilegiranem položaju (stanovanje in hrana pri starših), bi prepad med mestom in vasjo saimo večali, ne pa zm.anjševali. Ne smemo pa iti v drugo skrajnost, da n. pr. MIjO ne bi podpirai no-benega Ljubljančana«. Končno pa v LP objavljenem delu eLanka manjka tudi ves zaključni del: »Ob zaiključku članka pisec ugotavlja, da vsl! žtudenti ne živijo tako, kakor je prikazano v članku, vendaa; »velik del ji"h. pa le«. Med štu-denti so sicer reveži, ki se »n« znajdejo« in ki nimajo niti »za ¦m ¦¦ i ii ¦¦ y — -w— -w — —-—^-----<• skodelšco mleka v mlekarru«. f' » » , f ,.. ^j , *?OZOfi.' JVTZ\ SE?7AWPf />^cw,a Zanimiva ugotovitev! V nažl % /^ **^ ^Ua.Uv^^l". . N°^S7VO;.^6^ po članlcu sodeč, živi in to zelo dobro (bar itd.) samo tistš, Jri se znajde. Vsi ostali, ki se pa ne znajdejo, skratka razni re-vež\ in ostalš poštenj.aki, pa »životarijo«, teh ie itak »le majhen odstotek«. Temu načinu pisanja res ni potreben komerif tar. — ., Z oziirom na ta dejstva meni-mo, da je vsakomur jasno, da v kolikor gre za neko »dobro« življenje študentov, gre pred* objavljen v današnji številkL Prav nič kritizirati ali se »ša- vsem za posameznike, ki bi pa Filozofska fakulteta naj bi bi- liti«. Zalostno pa je, da o pro- verjetno tudi pred vojno živeil ment, živimo v breime družbl, kar je popolnoma točno. Vendar to še ne pomeni, da naše viso- ^GmHc! sodeje naorej! Mi pa v košolstvo, gledano kot celota, Kooer, Al&sinac, Skako in vsak niima nob«ne zveZe s Poveca- zadnje ostankekavijaira in pikant- kuliarji — na? poklon —, ki so nih narezkov. Vsa ladija veseLja znali ug^dki tako izibiir^nlm oku-je prepričljivo drvela pravi zaba-vi naproti. Mi Slovenci vinca ne prodamo! Gasilska veselica pa je ____, ...._____, _____ ... ___ vendar neka,j &sto nažega doma- bufet — kar po domai^ in brez nJeni ^akurauladje in razširjeno čega, nekaj tako našega, da kiljub vsaj priza;vednosti in elki ne mo- roailet! Stemica. produkcijo, skratka s proizvod-njo. Mislim, da si rnoramo biti 'J^jSmkiA/4/^^ 'X*<»("V1' VVi^^il Glosa glose o glosl Prav nič ni potrebno, da bi nam kdorkoli od drugod solil pamet s takimi ali drugačnimi šalami! — tako pravi člankar odgovora na neko gloso, ki je la po njegovem mnenju edini paradiž na naši »Alma-mami«, blemih fUozofske fakultete ni-so mogli v našem listu spre- dobro. Nedvomno je, da obstaj>aj« kjer naj bi bilo vse čudovito, govoriti filozofi in so se teh pro,biemj, katerih rešitev zahte* in tako v redu, da ni treba problemov lotili drugi. Ali je va mnOlgo truda in naporov, avtor tega odgovora priprav- toda ne v taki o,bliiki in na ^ Odg^o^or na gloso ljen javno izjaviti, da na filo- način kakor se to dela v ^^ zofski fakulteti ni nobenih problemov? Stenica. ^iiiiif;^^ V zadnji številki >Triibune« študirajo na drugih fakultetan, Podjetje JUGOVSEMIR je iz- J? bila na zadnji strani objav- pisali o probleruih na bivši Doljnogled Na izpitu iz predvojaške njenem clanku. Več konkretne pomoči, več zaupanja v naše lastne sile, manj posploševanja posameznih napak in prepričani delalo tole raketo za vsemirske ]^na sala' kl Pa ni mti duho- filozofski fakulteti. Te pravice je je^ekzamina^0T postavii smo, da uspeh ne bo leostal.« polete in jo poklonilo sloven- frta, "i upravicena. Avtor sa- jiin ne more nihce odrekati, svoj^mi kandidatu tudi vpra- skim pesnikom in pisateljem, da ^.,na^reS kvnt!zira P™f;.drj ™. prav tako pa jim nič niti o- šanje, naj opiše daljnogled. CESTITAMO bodo lahko poleteli na Luno, Mllkuza. ces da ze tretje leto pravicevanja, da študirajo na Kandidat zmeden začne s Na slavističnem oddelku fi- Mars ali pa še kam dalj, če tam Pfedava zgodovujo AiUB pa še drugih fakuHetah in da so pi- strahom odgovarjati: »Daljno- iozofske fakultete so diplomi- "I P"t: f J!,,^. ;; ^ u; sali l? t0> kar so sl^ali. ne m°- gled se sastoji iz dva oka i raU: France Pibemik, Dušaa ne bodo našli navdiha ... ------------------------------------ v?m' lcJe Je avtor te saie ki re odvzeti odgovornosti za to, osobina.« tirvmh!. »m«; nn.lovni criia ?' Tod dobl1 te V0™' kar so napisali. In tako ne- - Možež sesti. pombi. »moj poslovni prija- ^e^ ^ ne ustrezajo resnici in točnih in neresnih iziav ie bi i,« se mi je zdelo^da je moje kako je moigel zapisati: ^Zato ]o dosloj že več vse od ab- Študetltje ilHOJO prednOSt • - Cmrgelj - ze samo po. nameravajo slušaitelji zapro- sirakin*** n^flviiflnia ^nra_ Prometna pravila v našem Maher iii Jože Hočevar. sploh .pozjtiati niso hoteli. Neka r.. konikurenitska, neka sljuda kumrna, vse leto jesta z ženo fi-žol in kisilo zelje, sedaj pa — popita metulfček in z majhnimi OBVESTILO Triglav film vabi študente in študentke prvih Jetnikov pa niii v studentski o^rganiiza- vanj na fakuheii prekoPraiZipi. kdar se jih ne drži in jih na- «Jo starosti dvajsetih let), ki ciji nih med siudeaiti sanumi } ' , t ^ .ekretar merno ali Pa nenamerno krši, ^tijo veselje do igre v filmu, mbrlo nobemh knHčn.h o jffShete dal\l^ nettčneJa naj plača, kajti prometnih ne' naj pridejo k tovanšu Ernestu f?-fkv° PJ-TedavanJlh P/«f- dr: noroŽHas^ konference združe! ^reč je preveč. Zgodilo se je Adamiču v prostore Triglav Mikuža. Nasprotno, slušatelji filma, Zrinjskega 9. — Režiser ,ebi pek^ko. NAarori. pa, me siU fakuui.ne. oblaj - ^ ko fj^^&^T^t mestu 3o stroga. Razumljivo, vanj na fakulteli, preko razpi hovanja stvari okrog sekretar. ja fakultete, dalje netočnegi poročila s konference združe nja v maju 1954, pa vse do t< uti njogova preaavanja, ki neduhovitp šale. Vse to pa po- , ... , ^,. . neuDra. scenariju Mateja tsora nun RE IN CVETAČO POLONAISE so p]od marljivoga dela, izde- ]eS Jega da m resnicno. lahko ^*"1 Lrabil Prednost ki jo o partizanskem kurirju in nje- ZA ŽENO, in to z glasom kot bi lanega na pcdlagi virov. Tako «e skodi cdnosit med profe- jma k{yt pgg^ ' -----' ^-1------ J-----1"'J" u^^i. vse svojp živlijenje ne jedel ka,j dclo potreibuje mnogo več ča- sorji in študenti. Na zgodovrn-dtrugega. Tn potem bo apet vso sa in napora in je vredno skem oddelku smo znali za zimo žrl črno kavo za večerjo, mnogo vec, kakor pa bi bila večino proiblemov najti profe-saj ga je stara naibrže precej osu- vredna predavamja, zvarjena sorji in študentje skupno reši-šila za »večerniačo«, ki pa je po na hitro roko na podlagi še tev in prav nic potrebno da skromnem pcvna inciuirLDjs. nn c majuinini iviiicuza. iMasprotno, siusaieiji - . . -—~ nre,d i nam kdorkoli od drugod so- bolj slabo kaže... mnenju podobna navadni kom- V zadnjih dveh letih je bil lil pamet s takimi ali diugač- — Ce ste pa študent, pa bo- Centralnega odbora ZŠJ. Poleg bineži. običaj, da so gotovi ljudje, ki nirni šalami. ste plačali sto din! drugih vprašanj so razpravljaii Zdtaviio sferbi6 vsem družinskim napTilikam za porabki. Skratka,- prlprave so bile tjvno presoianje. Pepe No^vak. — se tni v glavi posveti. Namreč dva ali tri mesece in zaživim zo- vsestransike. Tudi »politično akti- Dajem predlog na diskusijo.« Ta- med vojno je bil moj sosed neki pet svcbodno življenje samca. Pa ven« sem postal. Poravnail sem vso krat je po predavalnici zasumelo. Hofman Na prakso, na prakso, na prakso nase se geslo glad, nn prakso, na prakso, na prakso -čeprav pogojev ni! UjL o mi je rekla, da me vza-**v me, se mi je pri s-rcu miilo storilo in že je bii storjen trden sklci^ ,da se poročiva. Zakaj pa ne? Dobiti družico, ki čuti in razume težave študenta, ki mu Jioče pomaLati na težki .pcri do ¦diplome, vzet! moža brez dohod-Jkov — to je redek primer žen-«ke skrom.nosci. Ta-ke edinstvene prLioinosti pac ne kaže pustiti. Živela sva štiri mesece v najlep-2i zaikonski siogi, dokler. . . Do-kler nisem prišal do spoznanja, da rudi moja žena teh »redkih lastnosri« nima. Znaki sikromno-sti ix» ponižnosti so izginili. Za-La\o se je kot ponavadi z malen-koscnimi stva^rmi in se počasi stopnjevalo. Najiprej očkki, da se Studij že pr&dolgo vleče (čeprav sem še!e osem let na univerzi), da naj dobim stanovanie, cel, da je to vlažno: pozneie Že zahteve, naj si presiV.rbijn kak?no zaposli-tev, kct jo imaio o.?ta.li student-je, naj ji kupim plalc!, ceio kolo, ker ima daileč v službo kd., itd. Ravno sem se iprLpravljal h kosillu, ko pride žena iz službe. 2e ob pogtledu nanjo sem vidal, da neka'i visi v zraku. In res. Koma.j sem pri^el sretbati iuho, je pri^ela: »Ko'1;kokra.t sem Ti že rek'la, da ni-si za nobeno rabo. L«*aiiJ Parazitt, razdiraJec zako- (napev mama Juanita) na!« Meni so Sli lasje pokoncu. »Poglej druge, zgleduj se,« je nadaJjevala. »Zakaj si pa Bojan lahko »zrihta« prakso v inozem-stvu? Ti si tega ne moreš, kaij ne? Poglej, koJiko je prinesel: koJo ,radio aparat, dva .plašča, toliko nogavic, toliko tega, toli-ko drugega.« Nisem mogel slediti naštevanju. »In vse to je prinesal ženi. To se pravi skrbeti za družino, ne pa ti, ki lenari? doma in adžira^ kruh meni in O'troku.« Vslad tega nenadnega napada sem sedel kot kiip in poslušaJ rrozeče besede, ne da bi skušal kakorkoli motiti njen nastop. Ko pa je pri. <»la stvar do vrhunca, in, da bi prepreol^ eventualni napad na mene (naj omenim, da je moja žena za dve kategoriji težja od mene) sem zvasto obljubi], da se Bojana, ki se je pravkar vrnil s prakse iz inozemsrva. Radovedna bom poboljšaJ, da bom posta! ko-risten čtlan diružinske skupnosti, in da bom odšel v poletju na Drakso v inozems>tvo ter prinesel ie več kot Bojan. Zaradi tako od-ločne oblfubfi se ie vihar polegel in tako sern lahko vsaj v miru poobedovail. Po kasilu sem se zakJenil v so-bo in mirno vso stvar še enkrat premislil. Da, šel bom v inozem-scvo ma prakso. S ton se izogoem tudi žena bo zadovolina, sai bo deležna r.iozemskih stvari. Sklep ie bil tx?rei storjen. Se isti dan sem odšel na fakulteto, da povprašam na odboru naše or^a-nizacije, kai je vse treba itneti za prakso. Tam so mi rekli, da te — ob spominu nanj sem se tnoram počakati kolega, ki odgo- /ie to moia dolžnos-t do države, varja za mednarodno poliriko. Ko ie ta prišel, mi ie razen nekate-rih formalnih stvari (okrog pot-ne»a lista, katerega pa sem iaz im&l za glavno stvar), povedal tu-di, da ie treba imeti ra odhod na prakso studijske. moralno-politič. ne pogoje, natančno poznavanie naše stvarno?ti in znanie iezika. Vse sem si natančno zabeleži.l in odsel domov. Doma sem pri^el '. študirad. Študiiske pogoie bi ne-kako imel, tudi moralne, saj ni-sem nobena baraba, am.pak zvesr zakoinsiki mož; politicno — no, proti re/imu nisem bil nikdar, za-prt nikdar, torej imam po vsej vrerietnosti tudi te pogoie. Poleg tega sem tudi olan ?rudentske organizaciie, čeprav ne p>!ač?ujem flanarine in ne hodim na sestan-ke, vendar se to da popraviti. Te?.:ik maio znam, mailo se lahko <>e naučfim, tudi poznavanje na>e krat je po predavalnici zašumelo. Hofman, s kaiterim s-va se dobro V pičlih dvajsatih minutah sem razunnela. Bil je dober človek, to-godrnjala, vendar za inozemstvo podrobno pozmaJ življenjepis ome- da po vojni izselien, baje zaradi sto dinariev — to vendar ni ve- njenega kolega, vse njegove na- sodelovanja z okupatorji. In glej- pake m sla.bosti. Govorili so vse vprek. Med tem živahnim raz- pravljanjem ipa si sližal: ta je poliittčno nagafiiven, ta pretopa svoijo ženo, ta je bil kaznovan vslad kraje, ta je imel brata pri domobrancih in podobno. Nakako v podzavesti sem vstal in se za- vedel ?ele na cesti ter se tolažil čllanairino. Žena ie sicer nekoliko liko. Da, tudi na sestanke sem pričal hoditi m moio ženo ie ved-no skrbelo, c!e kai delam, če se kaj akpivno udeistvujem, češ, da tudi o ekonomskih, šolskdh in materialnih problemih študen-tov ter o izkušnjah družbenega upravljanja na Univerzah v mi-nulem letu. Skromno in praktično (Nadaljevanje s športne strani) spomnil, da bi mogo^e on lahko društvo, razvedrili se bodo s tisto pano>go telesne vz^oje, ki kaj pomagal, da pridem v ino- ki mi omogoča studij. V vseh teh stvareh mi je žena pomagala, mi daiala moralnp podporo, me vzoodbujala, prinesla mi je tudi cel kup literature, i? katere naj bi sipornavail naso stvarnosit: za-kon o delavskih svetih, ustavo ter tnnogo drugih bro^ur in materiala z raznih kongresov. Kon^no sem napisall prolnjo in fo poslal na odbor organizacije ter tako prk>ravljen čaka.1 se-sranka, na katerem se bo sestav-Haia »ranglista« nafboliših na fakulteti. Koncfno sem dočakal ta dan. PrazniČno sem se oblekel i,n odsel na sestanek. V predavalnici, kjar l'e bil sestanak, sem sedel že pol ure pred pričatkom. Kmalu so pri-^eli prihaiati kolegi in ob napo-vedani uri je bila velika preda-valnica nabito polna. Sestanek se ie pricfel. Nisem vi- zemstvo. Takoj sem bil trezen. Čez pol ure -sem bil že pri so-rodnikih bivšega soseda, izvedel za njegov naslov in mu takoj pi-sail. Čez desat dni dobim »dgo-vor, da ga zelo vesedi, ker sem se oglasil in da bom prakso do-bil, ker je on (moj bivši sosed) jiim najboilj ugaja. Na tem prostoru boano prirejali tudi množična tekmovanja med fa-kulteitaini in srednjimi šola-mi. Ta tekmovanja so za naa najvažnejša iin jiin bomo po-svetili največ pozornosti, se-veda, če bomo imeili prostor. s tem, da vsaj osebno ne bom prisoten, ko bado obirali mene. „.., .^. ,~ __ V...UJ „.,.. „„.,__, . - .,. Jasno mi je biilo, da sem propa- sedaj precei »visaka živina« v ne- ^0^.,^ .™°' Je m ures'nicl;e'5 del, kaj-ti kolega, ki Je moj sosed, bo gotovo toliko pošten in objek-rivan, da bo pavedal kakšen od-lomak iz mojega »miirne^a« za- konskega življenia. ki tovarni in ima dobre zveze. Ali si morete misilki, kako sem se tega raveselil? Kako ne, če dobiš lahko lepo prakso na lažji način, brez »ranglisce«. Treba je Menda se ie sestanek sreČno bilo samo h nabavki potni list m srvar )e v redu. Da bi potni list hitreje dobil, je potrabno pri. poračilo organizacije. No, to pa ni težko, ker jih dajejo kar vsa-kerrra in tako sem ga rudi jaa dobil brez kornipHkaciij. Srvar je torej v redu in tako v inozemstvo. stvarnosri se da naučiti, sai iema- ^el niti slišal drugega, kot .pred- reriala dovalj. Tako sem vso srvar premislH in se pric^p! z vsemi silami pri-oravljati. r1^ /adostim vsem po-eoiem. Pri vsetn tem me je bo- sednika, ki ie vodil sestanek. Se-stavlianie rangiliste je bila tretja točka dnevnega rada. Mu^na ti-lina. Predsednik prebere imena orosllcev za prakso — bil sem na končal, kajti drugi dan je visela na oglasni deski »ranglista«, se- veda brez mene. Prišlo pa ie, kot sem slišal, do hui)lega prizora šele pozneje, ko je deset izbranih de- lilo praktikantska mesta. Zdrav- niki so verjerno imeli dovoiLj dela okrog »flikanja nosov«, ker so se Sem se odipravjil bajc slični prizori vrstili rudi na drugih fakultetati, razen pri eko- nomistih. Na ekonomski fakulteti menda kriteriji niso bili tako strogi, ker so menda imeli vež praks kot lrudi z zadovoliivimi pogoji. Škoda, da n.sem preje ve- Tud; ona je bila zadovolj,na. Se- del. I akoi bi se prepisal. Zaradi tako obupnega položaja naših ciljov ta prostor nujen — še več — življenjsko važea je za mlado Olympio! Kalco bomo ta prostor ure-dili? Urbanisti se gotavo no bodo jezili, saj bo prostor o-stal tak, kot je. Potrebno bi bilo le urediti tereia, zlasti ja-me, postaviti nekaj kožev, odbojkarskiib mrež in drugiih rekvizitov. Lahko trdimo, da bi bila taka iireditev bolj pri-jetna na pogled, kot raizni rr-tiljaki, ki s svojo oglušujočo glasbo surovo ^ira/o v sret Kako sem se imel? No, tako kot narave, lepša kot cirkuški šo-dragi, a:li pa še bolje. Veiu.|e pradsedujoci, »da so kan- sem prišel na geniaino rešitev ni<* mi ni traba skrbeti za mo- Evrapa mnofi bi tu našli no- kontsikih mestih m tudi že na.pra- didati ~ "'------- —' ' ' vt' 11 ..... ' ............. vila na&rc, kako morain den&r pogoje ti v glaivnem rsi Kipolrfili tega problema. V debad smo ome. rake, polkične kvailifikaci]e — v©sile'za študiij. Ali ni našai je. Zato apeliram na objek- a>aili uazmere ined y.ojjno — ka« sedaj inaam veze ˇ incaeinscvu, doMnoet, da jtim -usise^mo?, _J Tesarsbo podjetje I4ubljaiia,Ižaiisba 18 izvršufe v*a v tesarsko stroko spadafoca dela Sa naxoiUa 1 se puperoeamo* Podjetje SaneCattot NUDI vsem bolnišnicam, ambulantam, dispanzer-jem in ostalim zdravstvenim ustanovam: medicinske in laboratorijske aparate ter instru-menle, aparate za elektromedicino in rentgen, ortopedske pripomočke ter vse ostale medicinske potrebščine in opremo — VSEM LEKARNAM lekarnfške aparate, potrebščine in opremo, lekar-niško embalažo vseh vrst ter medicinsko sani-tarno biago — DROGERIJAM razno drogerijsko blago, gumijaste — sanitetne medicinske in higienske predmete, kakor: cuclje, irigator garniture, termoforje itd. — OPTIKOM optična stekla in okvirje za očala ter optične in-strumente in aparate. Samostojen uvoznik. Zastopnik domače tvornice za rentgen apcrate RR zavodi Niš. Dajemo razne informacije glede opreme zdrav-stvenih ustanov ter uporabe aparatov. Cene konkurenčne. SANOLABOR, Ljubljana, Cigaletova 5 Tel. 31-540, 31-535 — Tek. rač. NB Ljubljana 604-T-57 Vinarska zadruga nudi vsem odšemaicem K3I (O) ID) u csu in knalitetna iz svoiih znanih skSadišl ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Kmetijska zadruga X C/ffffO^a t OPEKARNA odkupuje vse poljedel-ske pridelke in jiH nudi svojim odjemalcem po z m e r nih ce nah priporoča cenfenini odje-maicem $vo|e izdeike zida-kov in strešnii ov ¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦» I I ? JU00'^BKT JUG0lNsp EKT JVOoins pEKT a I o o I todjetje I 5 I I f I I f I o JUG0iNSi PEKT JUr^NSi PBKT JUgoiNs i I PEKT i4 m P & ii II % "¦±\§& i II II SLOVENIJA Poštni predal 78 Telefon štev. 240 Brzojavi: Roleta, Kranj Izdeluje ohenshe volete lesene, drvonitne, platneve tnizarsUe izdeihe sobno pohištvo, šolsko pohištvo, finalne proizvode Knpuje - b u k o v in b o p o v rezan les Lesnoindustrijsko podjetje JELOVICA Škofja Loka *^^*\ ^ 0* •'¦.š-:-i>žS'aiia