advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Coaunepical Printing of All
ENAKOPRAVN OST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
^1* XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, 0Ш0, TUESDAY (TOREK), APRIL 3, 1956
Zadnje vesti
Kakor je bila včeraj napoved, ^ J^es oblačno, bo deževno in etrovno, toda še topleje in si-^ z najvišjo temperaturo 70, ®ajmzjo 59 stopinj.
Tri države, in to Oklahoma, Missouri, je obiskal to^o. Posledice so _ sedem ranjenih In velika Л,, ^ ®ni sami družini v
W ^ &Wrje mrt\1. tornado se še ni pomiril.
Washmgtonska vremenska po-сГ? ®P«^*-ja Chicago in okoli-I da jih zna obiskati danes tornado.
Texas ima temino nebo %boj. Divjajo namreč praš-jih ne pomni JS ovina. Tudi v Texasu so ^ ranjeni, promet pa sko-j paraliziran.
j® *1» včeraj zjutraj v da se je ponesrečilo g, letalo v Pittsburghu, je ^ druga vest iz letali-Seattle, da se je ponesrečilo 'o ^ morje potniško leta-^ je bilo namenjeno v New ^ je imelo na krovu 38 pot-Д Reševanje je bilo silno »^tično. Rešili so 33 pone-e^encev, pet jih je bUo ubitih.
'^nes so v Wisconsinu pri-rne volitve. Kandidata sta se-Bstes Kefauver in pred-Eisenhower. Ravno za адп ji dan je dal osebni zdrav-jj. ®®®nhowerja, Snyder, javno ђопГ**' ^ ^ Eisenhower popol-j. ^rav in da se počuti ka-da ga ne bi bila nikdar na-. a srčna kap. Na volišče gre v ® en milijon volilnih upravi-če bo Kefauver, ki vabi s ^^'"l^ske farmarje na svo-40% vseh odda-glasov, bo to veliko. To je na-j Pri primarnih volitvah ^ 1952 je bil zbral Stevenson 39% oddanih glasov.
ŠTEVILKA (NUMBER) 66
AMERIŠKI JUG GROZI, DA RAZBIJE CENTRALO AFL-CIO
Ko se je ustanovila AFL-CIO, si je ta unij ska centrala zastavila nalogo, da unijsko organizira ameriški jug. Zadnji dogodki na ameriškem jugu pa so AFL-CIO prisilili, da opusti to namero in da poskrbi, da obdrži članstvo kolikor ga ima. Politika ločevanja po plemenih v privatnem in javnem življenju se je na ameriškem jugu zanesla tudi med delavske unije.
Na ameriškem jugu so posta--*-vili Odbore za državljanske pravice belih; ta organizacija je za ločevanje po plemenih in se širi po vsem ameriškem jugu.
Vodstvo AFL-CIO je to organizacijo označilo kot tako, ki je naperjena tudi zoper enotno delavsko unijsko gibanje. Ker so belci številni člani tudi v delavskih unijah na ameriškem jugu,
so se čutili užaljene in so zahtevali od AFL-CIO, da naj ta sklep prekliče. To se ni storilo.
V razpoloženju kot je na ameriškem jugu, so začeli ustanavljati posebno centralo, ki naj bo centrala delavskih unij ameriškega juga.
AFL je kratica za American Federation of Labor. To je bila prva pravilna delavska unija, pa tudi centrala delavskega unij-skega gibanja.
Na ameriškem jugu ustanav-1ЈЦ.ЈО sedaj Southern Federation of Labor. V krajih, kjer je napetost med belimi in črnimi zelo velika, so to unijo že ustanovili.
l>ai
^trolt
nima več krize mleka.
zjutraj je prišlo v mesto '75% redne dobave mle-b	pa je ostal zanimiv.
jj?*^rji, Id piketirajo dobavo so v sporu s farmarji, ki redno dobavo mleka, in k .^^j^eim odrekajo pravico j ®	zastopstva. V osta-
pa prihaja mleko v Detroit i iz drugih držav.
^vjetska zveza, ki je predla-^®kojšnjo prepoved eksplo-Ч atomskih in vodikovih bomb, informacijah ameriške ko-®4e za atomsko energijo na-j^viia v zadnjih časih nove pos s temi eksplozijami. Infor-
'ftaci
^Plozij V zadnjih osmih mesecih
Sest.
Na drugi strani javlja komi-el^ ^ l>odo na Pacifiku nove Plozi je vodikove bombe okrog P^ega maja.
j^ji^^onu je grozila stavka voz-in mehanikov mestnih av-^ nsov. Danes zjutraj se je do-б®1 sporazum o novi delovni Sodbi in dobijo vozniki in me-niki višjo plačo. Takoj dobijo centov več na uro, kasneje "ođatno zvišanje.
P®velandu gre pri zvišanja Biljiškega davka na stare hiŠe lastnikov stanovanj-Wš, Id hočejo višje davke ^evaliti na najemnike. Davčna rt jih svari, da bodo v tem hjs ^đnost stanovanjskih đavfe^^ осепШ in nabiU še višje
ja pravi, da je bilo teh ek-
v- Estes Kefauver hoče biti najprvo siguren, da bo pri primarnih volitvah dobil za občni zbor stranke toliko delegacij, da bo prišel v poštev kot predsedniški kandidat. Njegova politika je tudi ta, da ko mu bodo znani izidi primarnih volitev, kjer on kandidira, bo prišel na dan s posebnim političnim programom do ameriškega juga, ta pa naj bo tak, da bi ameriški jug pridobil za svoj program. Do sedaj se je Kefauver izrazil odločno zoper ločevanje po plemenih ; kakšno politično formulo bo našel za ameriški jug, ki je za ločevanje, je vprašanje.
TRUMAN SE POJAVLJA
Za občni zbor demokratske stranke meseca avgusta so politični računi tudi tile: Bivši predsednik Harry Truman naj bi imel uvodni govor. Za ta program sta Kefauver in Harriman.
ruman pa naj bi nastopil celo kot kandidat v sili ali "dark Horse" v slučaju, če bi ne bilo nobenega kandidata, ki bi dobil za sebe potrebno večino glasov delegatov.
Mikojan je uspel!
Trgovinski minister sovjetske vlade Anastas Mikojan je na potovanju po krajih južnovzhod-ne Azije. Bil je v Afganistanu, v New Delhi v Indiji, odtod pa je šel v Burmo. Moskva poroča, da je v Burmi zaključil trgovinsko pogodbo, vsebina te pogodbe pa je tale;
Sovjetska zveza bo Burmi pomagala s stroji in a tehniko. V Burmi bo postav .ehnično visoko šolo, bolnico, gledališče, bo zgradila središča za kulturne in športne organizacije, tudi velik stadium, restavracije, dvorane, za vse to pa bo Burma plačala z rižem. Burma bo dostavila Sovjetski zvezi na razpolago na leto 400,000 ton riža. (Kakor znano je bil v Burmi tudi predsednik Jugoslavije maršal Tito in je šlo enako za izmenjavo gospodarskih dobrin med Burmo in Jugoslavijo.
*
Anastas Mikojan se je pogajal v New Delhi v Indiji tudi s predsednikom indijske vlade Ne-hrujem. Pri teh razgovorih ni šlo samo za izmen jg^vo blaga med obema državama, marveč tudi za orožje. Sovjetska zveza naj pomaga oborožiti indijsko vojsko.
Danes je dal predsednik Nehru tole izjavo: "Indija se pri svojem oboroževanju ne bo enostransko vezala le na eno tujo državo. Mi smo ravno te dni naročili v Veliki Britaniji veliko število tankov in letal."
Doma iz bolnice
Mrs. Angela Rayer, 21012 Nauman Ave., se je vrnila domov po 15 dneh bivanja v bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Na domu se nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, cvetlice, darila in voščila, ki jih je prejela, želimo ji skorajšnjega okrevanja!
Zaroka
Zaročila sta se včeraj Miss Jennie Ropret, hčerka družine Johna in Matilde Ropret, 19601 Kildeer Ave., in Anthony gta-nich, 1225 Norwood Rd. Poroka se bo vršila v jeseni.
MED RUSI IN ANGLEŽI
Malenkov je že v Angliji, za njim prideta Hruščev in Bulga-nin, prisoten pa utegne biti tudi sovjetski zunanji minister Vja-česlav Molotov.
Angleška policija Scotland Yard je opozorila predsednika britanske vlade Anthonya Ede-na, da naj bo pripravljen na to, da bodo v Angliji velike demonstracije zoper Hruščeva in Bul-ganina, posebno hude pa zoper Molotova, če pride tudi on.
Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov je uganjal ves čas svojega ministrovanja izra-žito protiangleško politiko, pa je bilo Edenu svetovano, da naj predlaga v Moskvi, da naj Molotov ne pride v Anglijo.
Minister Georgij MalenKov je
V WISCONSINU—
PROTI PIVU IN ZA FARMARJE?!
Danes so v Wisconsinu primarne volitve in tekmujeta na eni strani demokrat senator Estes Kefauver, na drugi strani predsednik Eisenhower za republikance. Senator iz Wisconsina je tudi Joe McCarthy. Wisconsin je farmarski, torej za pravice farmarjev in v boj zoper priviligirano industrijo.
Leta 1928 so se vršile predsedniške volitve in je bil na demokratski stranki predsedniški kandidat katolik Smith, ki je bil za točenje alkoholnih pijač; po verskem prepričanju pa katolik. Republikancu so takrat znašli zoper njega kratko parolo "zoper rum, pa tudi zoper Rim!"
Milwaukee je središče pivovarn, sploh pa se je izkazalo, da prebivalci Wisconr sina, tudi farmarji, popijejo izredno veliko piva. la^za-lo se je, da so v lanskem letu popili 1,025,739,909 steklenic piva in je prišlo 280 steklenic piva na vsakega moškega, žensko ali otroka. Kako bodo volili farmarji iz Wisconsina?
*
Zadnji dan, ko je treba napovedati davke, je po novem 15. ppril. Če Se nisi odposlal davčne prijave, se morda ravnaš po nasvetu, ki ga je dal davčni uradnik iz Washingtona, Iđ hoče nar praviti to davčno pHjavo kar najbolj enostavno. Predlog pa se glasi: Prijavi kosmato, koliko denarja si zaslužil, prijavi kosmato, koliko denarja si potrošil, napravi razliko kar ostane ali kar si več potrošil, kot zaslužil, pa to razliko najavi davkariji in—pika.
BIVŠI TAJNIK CHARLES BRANNAN POJASNJUJE ZAKAJ JE TREBA PODPRETI FARMARJE
IZČRPNA SLIKA O STANJU NA AMERIŠKIH КМБТОАН
WASHINGTON, 2. aprila—Ta teden naj se sestavi skupno besedilo zakona o ameriških farmarjih, kakor bi ga lahko odobrila senat in zbornica poslancev, nakar bi ga podpisal predsednik Eisenhower. K besedi se je oglasil bivši tajnik za kmetijstvo pod Harryem Trumanom Charles Brannan in je ameriški javnosti najprvo zastavil tole vprašanje: "Zakaj naj federalna blagajna da podporo cenam kmetijskim pridelkom, ne pa cenam na splošno? Ali se politiki bojijo farmarjev, ali imajo farmarji boljše lobiste v Washingtonu, kot drugi, ali ni pričakovati, da se bo pojavila tudi industrija in bo zahtevala enako pomoč
federalne blagajne za svoje produkte?"
* +--
Charles Brannan najprvo ugotavlja, da je federalni kongres
bil v Londonu v družbi z znanim Edenom."
"rdečim dekanom" Johnsonom. Skupaj sta obiskala glavno cerkev Church of England v Londonu.
Dekana Johnsona so potem vprašali, kaj on misli o sedanji politiki sovjćtske vlade, ki hoče izbrisati spomin na pokojnega Josipa Stalina. Johnson je odgovoril:
"Vedno sem bil prepričan, da Stalin št. П- bo vstal. Stalin je napravil dela^ ki bodo ostala trajna. Tođa» kar je počenjal proti koncu svojega življenja— vzemimo našega Churchilla. Churchill je ^i^ potreben med vojno. Toda po vojni po mojem mnenju ni d^al za mir in se je zgodilo, da 3® njegova stranka nadomestila z Anthonyem
ZAOSTALI OTROCI
Tudi v Kanadi se pritožujejo, da kanadske družine ne pošiljajo v šolo zdravih, dobro razvitih otrok. Skoraj tretjina preiskanih otrok, ki gredo prvič v šolo, je v katerem koli oziru zaostala. Ne drži se pokonci, jeclja, glavni znaki slabosti pa so ti, da je ta
mladina preslabo hranjena.
*
Ne vemo, ali drži kar je trdila učiteljica iz Waterbury, Conn. Prišla je k zobozdravniku, ker je pri vožnji z avtomobilom prišlo do karambola in učiteljica je imela zbite zobe. Zobozdravnik je moral dva prednja zoba zdreti in ni hotel vstaviti umetne zobe takoj, ker se mora čeljust zdraviti. Povedal ji je, da bo morala ostati kakih šest tednov brez teh prednjih zob. Kaj bodo pač rekli šolarji njenega razreda— jo je vprašal zdravnik? Učiteljica ni bila v zadregi in je zdravniku pojasnila: "Poučujem v drugem razredu, kjer je večina šolarjev in šolark brez treh ali štirih prednjih zob."
Iz bolnišnice
Mr. John Vičič se je vrnil iz Euclid-Glenville bolnišnice na svoj dom na 1238 Б- 172 St. Zahvaljuje se vsem sorodnikom in prijateljem za obiske, cvetlice in karte. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu, kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo.
Krožek št. 3 P. S.
Redna seja krožka št. 3 Prog. Slov. se vrši v sredo zvečer v Slov. društvenem domu na Re cher Ave. Prosi se članice, da se gotovo udeleže.
delavstvu odobril najnižjo mezdo na uro. Zakaj se je federalna vlada vtikala v delavske plače, če naj živimo v svobodni konkurenci ?
V	Washingtonu obstoja posebna "meddržavna trgovska komisija," ki po potrebi enako določa, koliko naj bodo cene voznim listkom po železnici, v lete-lah, koliko naj bodo na primer telefonske pristojbine. Zakaj to vtikanje, če smo res v svobodni konkurenci?
Kakor delavec, tako mora tudi farmar dobiti za svoje produkte pravično minimalno ceno, to stališče zagovarja Brannan.
Kje smo v farmarstvu?
To je gotovo, pravi Brannan, da ne moremo živeti od tujine, marveč od tega, kar pridelajo ameriške farme. Zunanji svet ni nikdar poslal v Ameriko in tudi ne more poslati toliko živeža, da bi ta zunanji živež zadostoval vsaj delno za kritje potreb po hrani, na katero smo navajeni.
Svetovno prebivalstvo se po zadnji svetovni vojni izredno hitro množi. Večinoma je usojeno ali na stradanje, ali na slabo prehrano. Temu prebivalstvu je treba pomagati.
Kmetsko prebivalstvo se ne more primerjati z industrijskim. Sicer pa—odkod današnje ameriško industrijsko delavstvo?
Nedolgo tega je bilo 94 odstotkov Amerikancev zaposlenih v kmetijstvu. Danes jih je le še 13.5%,'ti farmarji pa dajejo na ameriški trg toliko hrane v izobilju, kakor ne pomni človeška zgodovina.
V	čem smo še odvisni od zunanjega sveta? Polovico potreb po sladkorju in volni moramo kriti z uvozom iz tujine. Na tujino smo navezani tudi, ko gre za kavo in čaj.
Farmarji so veliki potrošniki industrijske produkcije. Farmarji porabijo najmanj toliko petroleja kot vsaka druga industrija. Na farmah je 6,000,000 motornih vozil; farmarji izdajo na leto skoraj $2,000,000,000 za traktorje in kmetijske stroje, kadar so cene njihovim pridelkom dobre. Farmarji dajo zaslužiti ameriškim železnicam; prevoz kmetijskih pridelkov po železnicah znaša 11% vsega tovornega prometa. V malih mestih in naselbinah so farmarji glavni jemalci posojil, torej dobri bančni klijentje.
Brannan se bojuje zoper to, da ko gre za federalno podporo ameriškim farmarjem, da bi šlo za socializem, za življenje kot
očitali, ko je bil tajnik za kmetijstvo pod Harryem Trumanom.
Prvič so tudi republikanci posegli v farmarsko življenje in je na primer danes pod Social Security zavarovanih na novo pet milijonov farmarskih družin in delavcev. Samo v enem letu je bilo devet milijonov ameriških šolarjev preskrbljenih s hrano po šolah za časa šolskih ur.
Charles Brannan se je ustavil pri sledečih številkah, da je padel dohodek farmarjev, ki je bil še leta 1952 $14,900,000,000, na $10,770,000,000 v letu 1955. Tudi vrednost kmetijskega inventarja je padla za $7,000,000,000.
Od potrošenega dolarja za hrano je šlo v žep farmarju leta 1952 še 51 centov, leta 1955 pa le 38 centov.
. Charles Brannan opozarja Amerikance tudi na to, da se je ogledati po svetovnem trgu, s katerega bomo sicer izrinjeni.
Na račun republikancev stav-Ija Brannan tole vprašanje: s federalno podporo ameriškim farmarjem se je začelo leta 1938. Samo leta 1948 se je takratni republikanski kongres začel upirati zoper to podporo, pa je ostalo le pri grožnji. Pod Eisenhower-jem so osvojili enako princip federalne podpore, le s to razliko, da naj bo ta podpora gibljiva, ne pa določna. Zakon sam dopušča gibljivost in sicer, ko naj se določi pravična cena med tem, kar mora farmar kupiti, in med tem, ko prodaja svoja živila. ,
Charles Brannan je celo za to, da se da ameriškim šolarjem od prvega do dvanajstega razreda zastonj eno pinto mleka na dan, kakor tudi, da naj imajo starejši državljani z nizkimi dohodki posebne cene za živila, ki naj se dajejo iz federalnih zalog.

MARCIA GARSNICK
V ponedeljek po polnoči je v Polyclinic bolnišnici umrla no-vorojenka Marcia Garsnick, hčerka Leo in Ruth Garsnick iz 832 E. 140 St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St.
JOHN ZUST ST.
Včeraj zjutraj je preminil na svojemu domu John Zust st., star 79 let, stanujoč na 6735 Edna Ave. Doma je bil iz vasi Vrh pri sv. Treh Kraljih na Notranjskem, odkoder je prišel pred 53 leti. S svojo ženo je 20. feb. 1955 obhajal zlato poroko. Zadnji dve leti je bil upokojen, preje pa je delal 12 let pri Gogan Machine Co. Bil je član društva Novi dom št. 7 S.D.Z. in nad 52 let član društva sv. Janeza Krst-nika št. 37 A.B.Z.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Mivšek, doma od istotam kot pokojnik, otroke: Mrs. Mary Jeraj, John mL, Anthony, Louis, Frank, Stanley in Mrs. Josephine Pureber, 21 vnukov in veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in
nato na pokopališče Calvary.
#
Zadušnica
V sredo zjutraj ob 8.15 uri se bo brala zadušnica-sedmina v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za pokojnega John Tomle. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeležijo opravila.
Večja zaposlitev!
Clevelandski urad, ki izplačuje podporo za slučaj brezposelnosti, javlja, da bo v cleveland-skem industrijskem območju do meseca julija potrebnih najmanj 5,200 novih delavcev. Tudi drugi podatki tega poročila so zanimivi. V Clevelandu je veliko delavcev, ki iščejo dela, prišli pa so iz West Virginije, Pennsylvanije, Kentucky, Tennessee in Michiga-na. Po večini gre za nestrokovno delovno moč. če so ti delavci zaposleni, pa postanejo brezposelni, ne čakajo na podporo, marveč se vrnejo na svoje domove. Tudi to ugotavlja poročilo, da je v clevelandskih industrijskih podjetjih v glavnem povpraševanje po kvalificiranih strokovnih mo-
$115,000 na dan
V Franciji so pokopali ameriškega državljana milijonarja Franka Goulda, ki je bil star 78 let. Gould je podedoval $10,000,-000, znašel pa se je v gospodarskih kupčijah tako v Franciji, kakor v Ameriki. Na dan je imel $115,000 dohodkov. Njegovi predniki so se udejstvovali v Ameriki pri gradnji novih železniških prog, pa tudi pri elektrarnah. Pokojni je šel leta 1913 v Francijo in se hitro ogledal, kje bi bile dobre investicije, V Franciji si je nakopal enako ogromno premoženje. Znal se je kriti tudi pred nemškimi nacisti, ki so v zadnji vojni zasedli Francijo. Tudi pri igralnici Monte Carlo je bil po svoji ženi udeležen.
Pokojni Gould je bil trikrat poročen. Zadnja žena je bila rojena Amerikanka, po francoskih staršev iz San Francisca.
Čeh. Lahko jih zaposlimo na no-gre po kasarnah, kar so njemu vo kar 2,500.
KAKO ŽIVIŠ 104 LETA
V Louisville, Ky., je neka ženska doživela starost 104 leta. Kako to? Odgovorila je; "Na svetu ni stvari in ni človeka, ki bi ga sovražila, pa četudi gre za republikance."
\
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing fir Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)____________
For Six Months — (Za šest mesecev)_____
For Three Months — (Za tri mesece)
..$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year — (Za eno leto) ____
For Six Months — (Za šest mesecev)
For Three Months — (Za tri mesece)
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26ah, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
"KAM BO PREVAGALO?"
Spomnili se bomo izraza, ki smo ga slišali doma v starem kraju, da naj bo tako, kakor bo "prevagalo." Slika je vzeta iz tehtnice, na katero stran bo potegnilo težje blago, z drugimi besedami, kakor bo pokazalo, bo pač pokazalo. To je tudi pomenilo, da si nismo bili gotovi o kakem vprašanju.
Stara slovenska primera velja enako za ameriške farmarje. Ko v kongresu rešujejo to v resnici veliko vprašanje, gotovo ne prevladujejo stvarni trgovsko gospodarski momenti, marveč politika.
V	Ameriki imamo trenotno dve uteži in kam bosta potegnili. Prva utež so ameriški farmarji, ali bodo volili republikansko, ali demokratsko; spomnimo se le volitev leta 1948, ko je s farmarskimi glasovi proti vsakemu pričakovanju zmagal Harry Truman. Primarne volitve v Minnesoti so na primer pokazaie, da so farmarji republikanci zelo v velikem številu prešli na stran demokratov Stevensona, oziroma Kefauverja.
Druga utež je ameriški jug, s tem pa sprožimo vprašanje črncev v Ameriki. Zopet ne bo šlo za splošna gospodarska vprašanja ameriškega juga, marveč za čisto nekaj drugega, za beli blok in za črni blok, in kam se bo ta utež na tehtnici nagnila. Od teh dveh blokov bo odvisen izid volitev leta 1956.
Naj bo naš povdarek tudi na tem, da razpolaga kongres v Washingtonu z ogromnimi vsotami, s federalnim proračunom, ki se suče okrog 65 milijard dolarjev več ali manj. Te milijarde nekaj pomenijo, posebno za ameriško industrijo. Komu se bodo dale!
Morda smo celo v takem času, o katerem pravimo, da je nekaj novega v zraku, tudi ko gre za farmarje, tudi ko gre za ameriško družbo. Mi poznamo ime Brannan. Bran-nan je bil tajnik za kmetijstvo v federalni vladi, ko je bil predsednik republike Harry Truman. Brannan se je oglasil tudi k sedanji zakonodaji o ameriških farmarjih in h krizi ameriških farmarjev. Eden od njegovih predlogov je na primer tale, da naj ima vsak šolski otrok do izpolnjenega 12. razreda šolanja eno pinto mleka na dan brezplačno. Dalje, da naj se dajejo živila na razpolago po nizkih cenah tistim starejšim ameriškim državljanom, ki so ah upokojeni, ali pa sicer nimajo dovolj sredstev, da bi živeli po visokem ameriškem standardu življenja. Ta živež bi se plačeval, kakor bi določale prilike, torej zopet večji povdarek na državljana, na skrb republike do državljana, ki si sicer ne more ustvariti višji standard življenja.
K tej točki. Federalno nadzorništvo nad ameriškimi farmarji je skoraj isto, vsaj po principu, kakor bi bilo v kaki socialistični družbi. Namreč, ko gre za nadzorstvo, koliko zemlje se obdeluje, na drugi strani, koliko se za pridelek plača. Amerika ima na primer 3,000 okrajev in svo-ječasno ni bilo nobenega federalnega uradnika, ki bi pazil na to, kako farmar obdeluje svojo zemljo. Danes jih je na deset in deset tisoče. Vendar pa hoče biti ameriški farmar samostojen, hoče živeti visoko standardno življenje, in ker smo se privadili navadi, da plačujemo "pariteto," je velik farmar toliko siguren, da potem, ko dobi plačo od federalne vlade, to je kupnino za svoje pridelke, gre lahko za zimski čas doM v sončno Florido.
V	volilni bitki pa bodo precej važen elenient tudi tisti, ki se ne pečajo samo s pridelovanjem koruze, pšenice, bombaža, tobaka, riza in lešnikov, ti produkti so namreč glavni, ko gre za federalno podporo. So tudi farmarji, ki se pečajo s prasičjerejo in živinorejo in ki v farmarskem proračunu pomenijo 29 odstotkov farmarskih dohodkov, pa ne uživajo nobene federalne podpore. So tudi farmarji, ki v svojem proračunu izkazujejo, da je njih dohodek devet odstotni vseh dohodkov farmarjev, pa ne uživajo nobene federalne podpore. Enak položaj zavzemajo farmarji, ki dajejo na trg sadje in zelenjavo. Tudi ti ne uživajo nobene federalne podpore.
Dirindaj ali politična mešanica, kateri bomo v času volitev sledili z vso pozornostjo.	L. Č.
Dve nemški vojski
Dve vrsti vzrokov sta^ prisilili zahodno javnost, da je pristala na ustanovitev nove za-hodno-nemške vojske. To potrebo je prvič narekovala hladna vojna, ko je dosegla vrhunec, ker se je okrepilo prepričanje, da države ni mogoče braniti brez domočih čet. Drugi razlog pa sledi že kar iz prvega: če je že treba ustvariti vojsko, je/najbolje, da to storimo že sedaj, ko zahodne sile nadzirajo velik del Nemčije. Nova zahodno-nemška armada bo organizirana po vzorcu njenih zaveznikov. Podrejena bo skupnemu poveljstvu in bo tako postala sestavni del širše vojaške kombinacije. Skratka, ta vojaška kombinacija je zrasla iz ameriške zamisli o vlogi nemške oborožitve pri morebitnem spopadu z Vzhodom.
Za javnost v sosednih državah je bilo glavno vprašanje jamstev, da se nemška vojaška sila ne bo osamosvojila. Pri tem je bila njena moč manj pomembna: prvič, ker so se vsi strinjali naj bo zahodnonemška vojska precej močna, in drugič, ker so se že prej sporazumeli, da nova nemška vojska ne bo imela atomske oborožitve, ki je danes že skoraj nujen atribut za vsako velesilo. Tudi zavezniki dobro vedo, da bo 12 zahodnonemških divizij zaradi svoje moderne opreme (razen atomske seveda) močnejših kot vojaške sile vseh zahodnoevropskih držav skupno. Menili pa so, da ta nova vojska ne more biti tako dolgo nevarna za Zahod, dokler ne bo služila posebnim nemškim koristim.
Zdaj se je vsililo vprašanje, ali se lahko taka ar mada ne glede na smer bodoče bonngke zunanje politike, osamosvoji? V tej politiki se že kažejo znamenja novih tendenc. Na gre morda za pretirano ljubeznivost do SZ, temveč za nenavadno ideološko popustljivost, ki jo je pokazal podkancler Blucher ob srečanju z Nehrujem in njegovimi idejami sožitja in pa način, kako se je znal Bonn prilagoditi političnemu položaju v Aziji in Afriki, kar vse priča o novih smereh v zunanji politiki nemške vlade, ki še nedavno ni videla ničesar razen ciljev Zahoda kot celote. Po nekaj letih krepitve lastnih mednarodnih pozicij bi utegnilo priti tudi do nove zahodne politike.
Ta postopna razširitev zunanjepolitične dejavnosti ter povečana politična in gospodarska prožnost se razvija v času, ko зе lik zahodnonemške vojske še daleč ni jasno izoblikoval. Zanimiva epizoda iz tega dogajanja Je odpor von Bonina, ki je nasprotoval "atlantizaciji" vojske in se zavzel za nacionalno tradicijo. Seveda ne gre temu drobcu pripisovati večji pomen kakor ga v resnici ima, vendar pa so tu križata dve protislovni težnji: Bonin se zavzema za vrnitev k starim nem. voj. tradicijam, obenem pa za politični nevtrali-zem, ki pomeni prilagoditev Nemčije obdobju sožitja—torej predvsem sporazumevanje s Sovjetsko zvezo.
Sprejeli so obilo ukrepov, ki naj bi zagotovili, da bo nova vojaka ostala pod civilnim nadzorstvom. Poslanci so se lotili tega dela zelo resno. Logika držav-itega razvoja pa določa, da se je ti'eba obenem z večjo prožnostjo v zunanji politiki krepkeje opreti na lastno armado. Pri tem je treba poudariti, da bo zahodnonemška vojska s svojimi dvanajstimi divizijami močnejša kot kopenske sile Francije, Italije in Beneluxa skupaj, obenem pa tudi močnejša kot zavezniške čete, ki so danes v Nemčiji. Čez nekaj let nemška vojska ne bo le najmoderneje oborožena, temveč bo tudi lahko zamenjala sedanje zavezniške čete. S tem
pa se bo lahko okoristila tudi diplomacila: takoj, ko bo prišla do te nadomestitve, se bo mnogo laže direktno pogajati s Sovjetsko zvezo. Smešno, vendar logično: pri sedanji ostri razdelitvi je ustanovitev armade tisti zadnji element samostojnosti, ki bo omogočil Zahodni Nemčiji, da začne voditi svojo zunanjo politiko po novih poteh.
Vse to pa je le del resnice. Drugi pa je v tem, da se tudi Vzhodna Nemčija lahko okoristi s to prednostjo. Tudi Pankow bo namreč imel svojo armado, ki sicer ni samostojna, vendar je le potrdilo samostojnosti, ki je niso mogli zagotoviti zgolj politični in ideološki elementi.
Nadaljnji razvoj gre lahko v dve smeri; obe nemški državi, ki bosta imeli kmalu precejšnja vojaška sredstva, se lahko opiraje na vojski v dobi mednarodnega popuščanja postopoma zbližujeta. Na drugi strani pa se lahko ti dve državi po neuspeli ženevski konferenci še hitreje oddaljujeta druga od druge, čedalje bolj kljubujeta druga drugi in ustvarjata nevarnost spopada v srcu Evrope. Toda, če se tudi nikoli ne bi spopadli, bi nenehna nevarnost globoko zastrupila vse mednarodno ozračje in politični razvoj na naši celini. Treba bi bilo upoštevati, d ase z legaliziranjem obeh armad začenja novo obdobje in iz tega zornega kota je treba tudi v bodoče motriti nemško vprašanje.
Če je že treba rešiti vprašanje nemške združitve v nekem sistemu splošne varnosti (v Ženevi so vseeno nekaj dosegli: sporazumeli so se, da je organizirana varnost potrebna), so sedanji načrti nezadostni. Zahodni predlogi ne zadostujejo, ker skušajo obiti kompliciranost vprašanja: Zdaj obstoja tudi vzhodnonemška vojaška sila! Na drugi strani pa so vzhodni predlogi preveč fiksirali razdelitev, jo poudarjali in utrjevah. Toda sleherni nov predlog o varnosti v zvezi z Nemčijo bo moral upoštevati, da zdaj vojaška godba "zakonito" in glasno igra tako v Kolnu kot v Leipzigu.
Zares ironija zgodovine bi bila, če bi zaradi ideoloških in po-litičih nesoglasij in zaradi blokovskih skrajnosti dovolili, da bi generali prve in druge nemške armade, ki imajo iste tradicije in šole, sklenili, da bodo sami našli kak "tretji" izhod.
J. G.
alarm v vatikanu
Vatikan je resno vznemirjen. Nikdar ni verjel, da bo pomiritev med Vzhodom in Zahodom tako napredovala in da bo tako hitro odkrila številna mednarodna nasprotja, ki so jih reakcionarne sile zakrivale s plaščem hladno vojne. Ni verjel, da bo pomiritev tako oslabila njegove pozicije, ki jih je v Evropi in svetu zgradil na politiki za-ostrevanja odnosov med bloki. Novo obdobje v mednarodnih odnosih je zatorej sprejel kot zlo, ki mu škoduje in ki ga mora na vsak način odstraniti. Pridružil se je tistim silam, ki bi rade zavrle napredek pomirjevanja, ker se boje, da se spopad med Vzhodom in Zahodom ne. bi sprevrgel v oster mednaroden spor med silami reakcije in silami napredka, med zasužujeni-mi narodi in kolonialnimi mag-nati. Zvest svoji tradiciji je v boju proti svetovnemu napredku in mednarodni pomiritvi zavzel eno najvidnejših mest med reakcionarnimi silami, ki se trudijo, da bi obrnile kolo zgodovine nazaj.
"Preklet naj bo vsak, kdor trdi, da rimski papež lahko postane prijatelj napredka, liberalizma in moderne civilizacije!" Tako je 8. decembra 1864. leta zapisal papež Pij IX. v "Sylla-busu," pismu, ki ga je obenem z encikliko "Quanta cura" poslal duhovnikom in vernikom.
V tistih letih so se namreč v Evropi zelo okrepila nacionalna in demokratična gibanja. Mnogi narodi so zahtevali nacionalno neodvisnost in se zavzemali za demokratično ureditev. Pri tem pa so naleteli na oster odpor Vatikana. ki je podpiral evropska krščanska carstva in na^sproto-val demokraciji, ker se je bal za svoje gospodarske in politične pozicije v evropskih deželah. Teh prizadevanj Vatikana pa ni podprla vsa duhovščina. Nekaj duhovnikov, ki so menili, da bo cerkev izgubila ves vpliv, če svojega delovanja ne bo prilagodila novemu položaju, se je uprlo vatikanski gosposki. Italijanski duhovnik Asproni je 1850. leta
V Tržiču so v zadnjem času začela poslovati tri nova podjetja: "Tobak," poslovalnica podjetja "Sadje" Kranj, v Bombažni predilnici pa so odprli tudi menzo.
Že dalj časa razpravljajo v Tržiču o ustanovitvi mlečne restavracije, po vzorcu mlečne v Kranju. Zadružna mlekarna v Cirčah je pripravljena preskrbeti restavracijo z mlekom, sirom, maslom, jogurtom in drugimi mlečnimi izdelki, zato so v Tržiču sklenili čimprej najti primeren prostor, kjer bi lahko začela restavracija poslovati.
J[ez popravljajo. Na loški elektrarni, najstarejši v Sloveniji, se je zgodila preteklo jesen huda nesreča: narasla Poljanščica je podrla jez ter zasula rečno strugo pod elektrarno tako, da je voda začela fiačenjati brsgove. škoda je bila občutna. Kranjski DES je začel jez popravljati ter so obsežna dela v izvedbo gradbenega podjetja Tehnik iz Škofje Loke v teku.

niti cerkev v gospodarja držav in narodov." Podprli so ga duhovniki Robecchi, Turcotti, Ugo Bassi, Don Tassoli in še mnogi drugi. Leta 1863 je bil v Franciji prvi kongres demokratično usmerjenih duhovnikov.
Zaradi vsega tega je papež Pij IX. 8. decembra 1864. leta pod vplivom jezuitov napisal encikliko ".Quanta cura" in "Syllabus." V teh dve dokumentih papež trdi, da je svoboda misli enaka "svobodi pogube," obsoja mnenja, da se "cerkev ne sme posluževati sile in neposredne ter posredne oblasti" in da "ne sme imeti posestev." Nihče ne sme trditi, da civilna sodišča lahko sodijo duhovnike in da civilne oblasti lahko upravljajo javne šole. Nihče ne sme zahtevati ločitve cerkve od države, civilnih porok itd. Takih prepovedi je ogromno. Najbolj značilna pa je že omenjena: "Preklet naj bo...."
Vse te uredbe papeža Pija IX. še danes veljajo. Od "Sylla-busa" pa do današnjih dni se cerkvena politika na spremenila. Vatikan je vedno bil glavni nasprotnik naprednih političnih, socialnih in kulturnih gibanj. Podpiral je Mussolinija, ker je zatiral napredno	sodelo-
val je z vsemi reakcionarnimi režimi, kjerkoli so se pojavili. Pridno je uporabljal izkušnje, ki jih je pridobil v krvavih letih inkvizicije—pa še pr®3 in tudi potem—ko je z grozodejstvi hotel zavreti napredek človeštva. Tak je bil vedAo in tak je tudi dandanes, ko se svet pi^eraja, ko so si številni kolonialni narodi že priborili neodvisnost, mnogi drugi pa so se prebudili i^ za-
htevajo svobodo, ko je vzplam-tel boj proti gospodarskemu izkoriščanju nerazvitih dežel, boj za nove resnično prijateljske oblike sodelovanja med narodi in državami, ko se uveljavlja nova doba, ki ne pozna izkoriščanja človeka po človeku.
*
Pred nedavnim je več italijanskih klerikalnih politikov obiskalo nekatere evropske države. Generalni tajnik italijanske de-mokraščanske stranke Fanfani je odšel v Salzburg, kjer je na zasedanju predstavnikov krščan-Proces popuščanja mednarodne napetosti je hudo ogrozil položaj katoliških sil v Evropi, zlasti pa je zelo škodoval ustanovitvi "male katoliške Evrope"; zato je treba popolnoma vskladiti akcije katoliških strank, odkloniti sovjetske pobude, prekiniti posamezna stike zahodnih dežel z Moskvo, pospešiti tempo združevanja šestih dežel "male Evrope," okrepiti obrambo Zahoda in se šele kot enoten blok lotiti razovorov s Sovjetsko zvezo, ki jo je treba z vojaško močjo prisiliti k popuščanju.
Iste dni je Scelba, vodja desnega krila demokrščanske stran-ke in bivši ministrski predsednik, odpotoval v Bonn, da bi se pomenil z Adenauerjem in njegovimi klerikalci o novem mednarodnem položaju in jim prinesel naročila Vatikana. Vodja parlamentarne skupine zahodnonemških krščanskih demokratov ga je pozdravil kot "velikega pobornika za demokrščanske ideje v Italiji in Evropi." Ko se je Scelba vrnil v Rim, je dejal: "Popuščanje napetosti je nevarna taktika, ki jo je treba odkloniti. Da bi se postavili po robu komunizmu, moramo braniti vero v svoje krščanske ideale. V Ženevi je prišla do izraza le sprememba sovjetske taktike."
Potem je iz Francije, kjer se je razgovarjal z voditelji francoskih klerikalcev, odpotoval v Zahodno Nemčijo tudi Fanfani.
Predsednik zunanjepolitične komisije italijanskega parla-
ŠvS:To?" f	-nta Ш d«m=%k: po r;
Rimu dejal, da morajo zahodne države z nezaupanjem gledati na vse pomirjevalne ponudbe, in pristavil: "Kot smo včeraj morali postati močnejši od najmoč-nejšega, tako moramo danes postati bolj zviti od najbolj zvitega, če hočemo biti kos lažno-pacifistični in lažnopomirjevalni kampanji, ki prihaja z Vzhoda."
Ni še dolga tega ko so v Rimu sporočili, da bosta v kratkem obiskala Adenauer ja predsednik italijanske vlade Segni in zunanji minister Martino. Ob tej priliki je "Messaggero" pisal: "Martino bo spremljal predsednika vlade v Bonn in tam bo imel priložnost, da bo od federalnega kanclerja neposredno slišal, kakšne so tiste metode popuščanja napetosti, ki mu jih je odkril obisk v Moskvi. Potem bo odšel v Pariz na zasedanje
Atlantskega sveta____ Preko
Martina bi italijanska iniciativa prišla do veljave v organizaciji
Severno-atlantskega pakta____
Odločno mora pozvati članice Zahodnoevropske zveze, naj sprejmejo hitre ukrepe, da bi zagotovil varnost naše domovine, zaključiti razprave, ki že predolgo trajajo in se lotili rešilne akcije za ustanovitev evropske enotnosti. Danes smo lahko pesimistični. Združimo Evropo in ni se nam bati, niti komunistov^ niti nobenega drugega."
Kaj pomenijo vsa ta potovanja rimskih klerikalnih veljakov, in te izjave, zakaj naenkrat tašen pesimizem in tako velik alarm ?
že pred ženevsko konferenco so iz Rima prihajale vesti, da je Vatikan zelo zaskrbljen. Sveta stolica je pozivala zahodne vlade,
groze na poti sporazumevanj* z Vzhodom. Zahodne sile so sicef zagotavljale Vatikanu, da vzroko vza zaskrbljenost, tod* rezultati ženevske konference s" cerkveno gospodo vendarle P"" šteno prestrašili. Zato je org*' nizirala kampanjo proti talf" imenovanemu ženevskem" vzdušju, češ da to vzdušje P"" meni zmago Vzhoda, proti eksistenci, češ da je koeksist^"' ca najnevarnejša sovjetska jača.
V Vatikanu so prepričani, ^ koeksistenca in pomirtev 18^'"' preprečita njihove načrte o tegraciji "male katoliške pe," ki naj pod vodstvom klej^ kalnih sil nastane iz dosedanr zahodnoevropskih gospodarsi^ in vojaških organizacij. jevalni ukrepi Vzhoda in Zab"" da so zmanjšali blokovska "f' sprotja v Evropi, Vatikan P® ^ svojo evropsko politiko , prav na teh nasprotjih. Še ted®3' ko je Zahodni Evropi sovjetska agresivnost, je kanska politika združevanja ^ hodnoevropskih držav pod rikalnim klobukom le s teža*" uspevala. Sedaj pa naenkrat ^ nevarnosti ni več in zahod®"" evropski narodi se zavedajo, je ni. Z Vzhoda prihajajo de o postopnem združevanju ^ Evrope, ki jih podpirajo Evropejci. Če bi te pobude spi'®' jeli, bi bilo konec blokov. V ropskih organizacijah bi sodel*^ vale tudi socialistične sile, ki ^ vedno močnejše. In sanje o
ropski klerikalni federaciji ostale le—sanje.
Zahod in Vzhod se tudi trudi ta, da bi se sporazumela o žitvi Nemčije. V združeni Ne"" čiji pa skoraj gotovo ne več vladali Adenauerjevi kl®^' kalci, zakaj v Vzhodni NenJ^'^
je izredno veliko protestant® in tudi socialistično gibanje r precej močno. Nemčija se tor®' ne sme združiti!
In kaj bi bilo s Španijo in tugalsko, če bi Vzhod in prijateljsko rešila vsa med®^ bojna trenja? Strateški polož*{ na Pirenejskem polotoku пе ^ bili več zanimiv za America"^ in zato tudi ameriške pomoči bi bilo več. Brez ameriške moči pa bi klerikalno-fašistič"® režima Španije in Portugal**^ zelo hitro propadla. Zato se P" mnenju Vatikana Vzhod in ^ hod ne smeta sporazumeti.
In tako dalje. Kamor koli vatikanski gospodje obrnej"' povsod ugotove, da jim pomir''. tev škoduje, da jim je že pr^c®^ škodovala.
Italija: Najprej se je zmed'^' Ženevski sadovi so jo preseO^ tili. Kmalu pa sta se v vlad^^' strankah pojavili dve stalil®''
in
leve skupine demokristjanoV liberalcev ter socialdemokr&^f so zahtevali, naj Italija sodel^J' v splošnih naporih za pomirit®! v svetu. Vlada je sprejela pre"®' teženj teh skupin. Izrazila je ž®' Ijo, da bi jo sprejeli v Organi** cijo združenih narodov, predi* gala je Moskvi, naj povabi tina v goste, Segni je '^ooblast' vodjo socialistov Nennija, ki odšel v Moskvo in Peking, pri sovjetskih in kitajskih vod^' teljih prouči možnosti za izboU. šanje odnosov, začeli so govori^ o priznanju Kitajske. Obenem je v Italiji močno uveljavilo pričanje, da brez sodelovanji * delavskimi strankami ne bfd" mogli rešiti perečih soćiali'i^ problemov. Vse te težnje je Vat^' kan obsodil. Podprle so ga ničarske klerikalne, liberalne ^ republikanske skupine ter liarhisti. Fanfani in Scelba zahtevala, naj se Segni pokC' Sveti stolici. Kardinali so nap«' sali prggej okrožftić, v kateri obsojajo sodelovanje z dBlavski' mi strahkžlmt. Toda Segni kij"'' tfetnli, da ima močno zvezan^ kč, le ubira svojo pot.
(Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
alarm v vatikanu
(Nadaljevanje s 2. strani)
. I'ancija: Narodno-republikan-
® ® Sibanje naj bi bilo glavni steber klerikalizma. Nastalo je aed drugo svetovno vojno kot gibanje odpora. Nastopilo je proti sodelavcem okupatorja in na-kapitalizma, proti milita-"zmu in obnovi nemške vojaške gospodarske moči. Leta 1945 Je dobilo 6,200,000 glasov. Bilo ^ levo usmerjeno giWnje, zato Njegove kandidate volili tudi elavci. V kasnejših letih je iz-^Dljalo svojo levo obeležje in tudi volivce. Leta 1952 je dobUo milijona glasov. Obenem je azpadlo gibanje generala De , ^	je bilo močno kleri-
kalno usmerjeno. Fanfani, ki je pred nedavnim obiskal Francijo, Зе skušal pridobiti voditelje arodno-republikanske stranke
iiačrte o "mali ka-
0	ski Evropi," in priporočil jim je, naj podpro Faurea, toda na-
® ni republikanci so ga vljudno opozorili, da bi jim desničarska politika bolj škodovala kot ko-f^tila, posebno sedaj pred par-amentarnimi volitvami.
Nemčija; V obdobju hladne ojne se je krščansko-demokrat-® a stranka močno uveljavila.
prvih znakih popuščanja pa J® začela izgubljati ugled, ker J® se vedno zagovarjala blokov-. ° politiko. Tudi danes nazadu-J®- Zadnje volitve v Bremenu okazujejo, da raste vpliv so-^jalistov. Adenauerjevi klerikal-? močno povezani z nemškim apitalom in zato so njihove ®2nje marsikdaj drugačne kot pa težnje njihovih kolegov v dru-zahodnoevropskih državah. ®lgija: Klerikalci so lani ^^^ali prepustiti vlado sociali-® in liberalcem. Sedaj hoče-Jo z brutalnimi demonstracijami ° |\^^lti svoj vpliv v šolstvu in političnem življenju, toda brez Uspeha.
1	^l^zemska: Krščansko-demo-^atična stranka sodeluje v vlad-' koaliciji s socialisti.
^.^^strija: Vlada koalicije kle-Ljudske stranke in so ^'alistične partije. Socialisti so Pzadnjih volitvah premagali klerikalce.
Iz teh podatkov je razvidno, a je vatikanski vpliv v Zahodni ^ropi resno oslabel. Precej za-% za to ima prav popuščanje Y odnosih med bloki. Zato je atikan tak nasportnik pomir-J^Vanja, zato zahteva, naj za-odne sile nadaljujejo svojo blo-ovsko politiko in zato se tako za "malo katoliško Evro-sk' ^ kateri bi vladale katoli-e stranke, ki bi s podporo mehanskih strank preprečile na-ascanje vpliva socialističnih sil. _]^2!^o"male katoliške Evrope"
pa bi Sveta stolica tudi lahko laže uveljavljala svoje kolonialne ambicije.
Alarm v Vatikanu pa zaenkrat še ni obrodil zaželjenega sadu. Med evropskimi katoliškimi strankami so precejšnja nasprotja. ki onemogočajo njihovo združitev okrog skupnega programa. Tudi Fanfani in Scelba teh nasprotij nista ugladila. Proces pomirjevanja pa napreduje, čeprav počasi, a vendar, in vsak nov dan prinaša Vatikanu nove skrbi.
Med napore Vatikana, da bi utrdil svoje pozicije v Zahodni Evropi sodijo tudi poizkusi krščanske sindikalne internacio-nale, da bi razbija zahodnonem-ško sindikalno gibanje. V enotnih zahodnonemških sindikatih je namreč tudi nekaj katoliško usmerjenih delavcev in te bi krščanska sindikalna internacio-nala rada vključila v svoje vrste. Kakih 2 do 3 milijone delavcev bi podvojilo število njenih članov, utrdilo položaje Mednarodne konfederacije krščanskih sindikatov (MKKS) v Organizaciji za evropsko ekonomsko sodelovanje, v Evropskem svetu in drugih zahodnoevropskih ter svetovnih organizacijah. Razen tega pa bi z vključitvijo nemškega katoliškega sindikata dobila MKKS precej denarja, ki bi ga porabila za izboljšanje svoje propagande v Afriki, Latinski Ameriki in tudi Aziji.
Pred meseci je švicarska Federacija ki'ščansko-nacionalnih sindikatov zbrala precej denarja in ga poslala v Nemčijo, češ naj ga uporabijo pri ustanavljanju zahodnonemškega katoliškega sindikata. Tudi na nedavnem letnem kongresu francoskih .sindikatov so razpravljali o razbitju zahodnonemške sindikalne enotnosti, toda predstavniki levega krila, ki imajo 40 odstotkov mest v Izvršnem odboru, so ostro obsodili vmešavanje v notranje razmere zahodnonemškega sindikalnega gibanja.
Zanimivo pa je, da so voditelji katoliške frakcije v zahodno-nemškem sindikalnem gibanju odklonili te vatikanske pobude in zahteve, z obrazložitvijo, da bi razbitje enotne sindikalne organizacije le škodovalo interesom nemškega proletariata. Tudi ta vatikanski napad se je torej slabo končal.
Italijanski klerikalni časopisi so v zadnjih dneh ostro obsojali "paralizo Združenih narodov, odkar je večina—upamo da samo začasno—prešla v roke skupine, ki jo vodijo komunisti in ki deluje pod protifran'cosko zastavo." Vatikan je torej kar od-
krito podprl kolonialne sile, ki bi rade zavrle proces popuščanja med Vzhodom in Zahodom zato, da se odnosi med kolonalnimi silami in kolonialnimi narodi ne bi uveljavili kot glavni mednarodni problem. To pa je tudi razumljivo, saj je Vatikan sam kolonialna sila, ki nasprotuje osvobodilnemu gibanju v kolonijah zaradi določenih političnih in materialnih interesov. Razen tega pa vatikanske kapitaUstične družbe izkoriščajo mnoga zaostala področja sveta, posebno Latinske Amerike. Da bi obvarovala te svoje gospodarske pozicije, podpira Sveta stolica iz-koriščevalske težnje velikih in razvitih dežel. Njene podružnice sodelujejo z najboj reakcionarnimi režimi (Španija, Južni Vietnam), povezujejo se celo z nazadnjaškimi muslimanskimi strankami (Indonezija) in zvesto podpirajo ameriški kapital (Brazilija, Argentina Guatemala itd.).
—Delavska Enotnost
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Kako se Eskimi varujejo mraza
Marsikoga bo zanimalo, kako se varujejo mraza Eskimi, ki prave toplote tako rekoč sploh ne poznajo, saj žive v deželi večnega snega in ledu. Razen tega pa poznajo kot kurivo samo ribje olje, pa še tega nimajo zmeraj.
Znani polarni raziskovalec Wilhjalmur Stefanson odgovarja na vprašanje, kako se Eskimi varujejo mraza. Tudi mi vemo, da imajo hišice narejene iz snega. Imenujejo jih iglusi. V takšno hišico peči seveda ni moč postaviti in zakuriti v njej, ker bi se sicer stene stopile. In Eskimi so našli drugačno pot, da svoje hišice vzlic temu segrevajo. Njihove hišice vrat sploh nimajo. Namesto njih imajo nekakšne luknje, ali bolje rečeno predore. Zunanji konec predora je višji od notranjega. Ker je topel zrak lažji od mrzlega, toplejši zrak ne more uiti iz hišice. Nabira se pod debelo snežno streho in celo če divjajo polarni viharji, ostanejo s telesno toploto segrete hišice tople, tako da njihovi stanovalci često obleke sploh ne potrebujejo.
V naših hišah bi seveda takšne "kurjave" ne mogli uporabiti. Naše hiše se po obliki in obsegu razlikujejo od eskimskih, imajo pa tudi okna in vrata, ki se le redko dobro zapirajo. Vendar pa se lahko od Eskimov marsičesa naučimo, tudi če njihovega načina stanovanja ne moremo posnemati. Mi prezebamo, če moramo v ostri zimi le nekaj minut čakati na tramvaj. Kako pa prenašajo Eskimi po-
larne viharje na prostem? Stefanson poroča, da se počutijo v svojih oblekah prijetno tudi pri -40' C. Njihove obleke se seveda razlikujejo od naših. Narejene so tako, da zadržujejo topli zrak. Široke klobučevinaste hlače zapirajo klobučevinaste čevlje. Tako mrzli zrak ne more do telesa, da bi izpodrinil toplega. Čez hlače nosi Eskimo klobuče-vinast jopič brez sleherne odprtine. Jopič se tesno oprijemlje vratu. K njemu je pritrjena klo-bučevinasta kapuca, da je glava dobro zavarovana pred mrazom. Perila Eskimi sploh ne nosijo. Skoraj ves zrak, ki ga segreje telo, ostane tam, kjer se je se-grel. Če je Eskimu pretoplo, kar se zgodi često celo v najhujšem mrazu, nekoliko zrahlja tesno zapeti jopič za vratom, da nekaj toplega zraka izpuhti, če pa ga preseneti na prostem snežni vihar, potegne roke iz rokavov in jih prekriža na golih prsih pod toplim jopičem, da tako sosredi telesno toploto. Vsa eskimska oblačila imajo seveda krzno na zunanji strani..
O naši obleki pravi Stefenson, da ni primerna za mraz, ker je predebela, pa vendar topli zrak prodira skoznjo in uhaja zlasti za vratom. Naša obleka se tudi često napije telesne vlage, ki postane v mrazu zelo neprijetna. Telesna toplota Eskimov pa uhaja večinoma z neznatnimi količinami zraka. Obleka Eskima tehta 4 do 5 kg, torej manj, kakor naša zimska obleka. Vsak zimski športnik, ki se je prilagodil glede oblačenja Eskimom, bo potrdil te dolgoletne Stefan-sonovne izkušnje, če bi se pri našem mrazu ustrezneje oblačili, bi bilo tudi manj prehlada in nahoda.
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
PREVroNOST PRI KORTIZONU
Angleški medicinski časopisi so nedavno objavili članek, v katerem opozarjajo zdravnike, naj bodo zelo previdni pri zdravljenju bolnikov s kortiznom. Kot je znano, je kortizon hormonski preparat nadledvične žleze in ga uporabljajo predvsem proti revmi. Pred kratkim je neki angleški zdravnik predpisal revmatičnemu bolniku večjo dozo tablet kortizona. Pri zdravljenju revmatizma je zdravnik opazil, da so bolniku, ki je bU prej plešast, začeli rasti lasje. Vendar pa je kljub temu bolnik nepričakovano umrl. V medicinskih časopisih poudarjajo, da vsebuje kortizon mnogo koristnega, a tudi mnogo škodljivega, zato priporočajo zdravnikom pri zdravljenju s korti-zonom največjo previdnost.
lIVDf
% 1' 1Ш «0
A SPECIAL FIRE DEPARTMENT FOR
KIM'
^0%
Ш
Now you can join the famous Sparky in his.own fire depar/ment. Sparky needs your help to prevent the thousands of fires that break out in American homes each day.
.-"lember of Sparky's Fire Department you will receive ofRcial Inspector's badge, a membership card and a complete inspector's manual to help you prevent fires in your home.
To become a member of Sparky's Fire De- ~ partment just send 25# in coin, stamps or money order to Sparky's- Fire Department, a non profit project of the National Fire Protection Association.
Send your request to:
SPARKY'S FIRE
Department
BOSTON 1, MASS.
DRUŠTVENI KOLEDAR
APRILA
7. aprila »sobota—Ples GE Wire vestrov večer zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
7.	aprila, sobota—Ples GE Wire Works v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd.
8.	aprila, nedelja — Spomladanski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
15. aprila, nedelja — Koncert Mlad. zbora v S.D.D., Waterloo Rd.
21.	aprila, sobota—Ples Notables kluba v S.D.D., Waterloo Rd.
22.	aprila, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
29.	aprila, nedelja — 40-Ietnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.
maja
6. maja, nedelja — Koncert in scenični prizor "Srce in denar" priredi zbor Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po programu zabava v Domu .zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. maja, nedelja — Piknik Farmskega odbora na farmi SNPJ.
27. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
30.	maja, sreda—Piknik kluba Ljubljana na farmi S.N.P.J.
junija
3. junija, nedelja—Piknik podr. št. 14 S.M.Z. na St. Joseph's farmi.
3. junija, nedelja—Piknik Atle-tične lige SNPJ na farmi SNPJ.
10. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ.
17J junija, nedelja—Piknik društva Mir Št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
24. junija, nedelja—Piknik dru-
štva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
julma
1.	julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
4.	julija, sreda—Piknik Progre-sivnik Slovenk na farmi S.N.P.J.
8.	julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ.
15.	julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
22. julija, nedelja—Skupni izlet vseh podružnic S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
22.	julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd.
29. julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
avgidsta
5.	avgusta, nedelja — Družinski piknik podr. št. 8 S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
12. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
19. avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ.
26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
septembra
2.	Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ.
9.	Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
16.	Sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
23.	spet., nedelja—Piknik Slov.
zadružne zveze na farmi SNPJ.
30. Sept., nedelja—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ.
oktobra
7. oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.Ž.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
13. oktobra, sobota—35-letnica društva CoUinwoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
13. oktobra, sobotar—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd.
20. oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št. 32 Z.SZ. v S.D.D., Waterloo Rd.
novembra
3.	novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
4.	novembra, nedelja^—Koncert in ples Mlad. zbora v S.D.D., Waterloo Rd.
11. novembra, nedelja^—Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd.
17.	novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
18.	novembra, nedelja^—Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
25. novembra, nedelja^—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
25. novembra, nedelja — Predstava dram. zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd.
decembra
1. decembra, sobota—Božična prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
V " "
Oglašajte Enakopravnosti

"What evei^
young working girl shouljd know#

.HE young woman who works today does a pretty good job of taking care of herself. She may have trouble balancing her bank statement—but she knows how to stretch a pay check. She may be vague about figures of the National Debt-but she knows how to keep herself out of the red.
That's why so many working girls are investing in Savings Bonds on the Payroll Savings Plan. They know that it's the simplest, surest way to save—the easiest way for most of us to make our fondest dreams come true. Once you tell your pay office how much you want to save each payday,
you can relax and know that everything is being taken care of. Your money will go regularly into U. S. Series E. Savings Bonds,
And a little money set aside every payday soon grows into big savings.
*Notice to all working girls:
It's smart to marry a millionaire, as every woman knows. But until he comes along, it makes good sense to invest your hard-earned dollars in Bonds on the Payroll Savings Plan. Then a lot of good things will come your way.
So start investing today in Savings Bonds —either on the Payroll Savings Plan where you work or regularly where you bank.
For the "big things in your life - be ready with ТЈ« S. Savings Bonds
The V. S. Government does not pay for this advertising. The ^reasary Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST

STRAN $
ENAKOPRAVNOST
MATIJA GORJAN
Jože Pahor
(nadaljevanje)
Gorjan je razumel to dejanje, vendar ga je zadelo huje kot zahrbtni napad. Očital si je, zakaj ni bolje preskrbel za materino in otrokovo varstvo, bolelo ga je, da morajo nedolžni trpeti zaradi njega. Vedno bolj ga je skrbelo, kje sta žrtvi, in poslal je Lemuta, da poizve. Obenem mu je naročil, česar ni bil še nikdar napravil, naj ujame kogar koli, ki bo jamčil s svojim življenjem za ujetnika. Toda to uro kaj takega že ni bilo več mogoče. Gospoda je s svojih gradov večinoma zbežala. Kjer pa je ostala, je bila dovolj močna in zavarovana, da se ubrani. Zvesti Lemut se je vrnil praznih rok in brez vsak-šnih novic.
Gorjan je dolžil Kissla za ta rop in poslal mu je pismo, ki je zlil vanj vse svoje ogorčenje. Ni prosil za mater in otroka, le obtožil je plemstvo zaradi novega zločina nad nedolžnim. Prisegel je, da bo zločin plačan po za-služenju. Njega, Gorjana, tudi to nizkotno dejanje ne bo ustavilo niti za korak, ker je njegova pot nespremenljiva in bi jo mogla preseči le smrt. Da mu še ni usojena, so se prepričali. Vsa njih onemogla jeza ne more več preprečiti, da bi ne bilo danes ljudstvo gospodar v deželi.
A dasi je bilo pismo polno samozavesti, se Gorjan ni mogel ubraniti tesnobe. Morda mati in otrok že nista več živa, je pomis* lil in žalost ga je zgrabila v dno srca. Vihar se je tolkel v njem dušil ga je in iskal izhoda.
16
Za b'^^rošti, koncem maja, se je zbiral v ^'onjicah tabor, Kakršnega še ni "Hela dežela. Od vseh strani, z c—"^"'a od Kranja do Ptuja in Marlh' "4, od Celovca do Novega mest^\ lo prihajali kmečki odposlanci.
Gorjan je toliko okreval, da je prišel na zbor. A ko se je oziral po ljudeh, je videl premnogo obrazov; ki niso sijali v ponosu, v volji in pripravljenosti na žrtve. Zdelo se mu je, da vidi marsikje malodušnost in dvom v očeh. Toliko binkoštnega sonca na Konjiški gori, na Pohorju in tja proti Hajozam, in tu obrazi, polni nezaupljivosti in neizgo-vorjenih besed. Gorjan je šel med množicami, ki so se zlivale od vseh strani, in ni se mogel iznebiti občutka, kakor da hodi po ledeni plošči, ki se udaja na vsak korak.
Med množico je padlo sporno
jabolko, cesarski oglas, ki je nalagal plemstvu in duhovščini naj ničesar ne začenjajo proti kmetom, ki jim hoče cesar sam popraviti krivice. Premirje! je šlo od ust do ust. že je valovilo med zborovalci, dva toka sta se tepla. Sporazumom bo obdržal, kar je že izbojeval, rešil bo vse; z nadaljevanjem vstaje se bo le prelivala kri, če ne pride do končnega poraza. Druga skupina ni hotela čuti o premirju, v njem je videla le nevarno past.
Koj prvi dan so zborovalce zbegali še glasovi o turškem navalu; raznesli so jih tisti, ki so hoteli ribariti v kalnem.
Vzlic razburjenju in splošnim zahtevam, naj bi že kaj sklenili, ni šlo nikamor. Pozno v noč so se zavlekli posveti na vseh straneh in vendar je bilo kmalu spet vse ovrženo in preklicano. Nejevolja se je polaščala posebno tistih, ki so bili od daleč in so priče kovali odločnih ukrepov. Marsikje so bili že vse pripravili za odločilna dejanja, tu pa je vse obtičalo, kakor da ni nikakršne volje več.
Gorjan, Prek in Lemut so zbrali nekaj svojih najboljših mož, da bi uravnali divje tokove v eno samo strugo. Odbor petnajstih uglednih kmetov naj bi sestavil načrt, kako bi se upor razširil povsod, kjer tlačani še niso vstali. Toda vsak nov predlog je nekje zadel ob skrite, nepremagljive ovire. Ne! neizprosen in trdovraten ne! se je odbijal od skalne stene, ki je zastavila pot.
"Polno je med nami ljudi, ki jih ne poznamo in ki ne poznajo nas," je dejal Gorjan Preku, "a najmanj jih je z Dolenjskega. Niso mogli priti, ker so v boju. Zato je tem več takih, ki preže na plen. Ujede!"
Ves nemiren je Gorjan iskal onega, ki ga je dolžil, da je v Mirenski dolini sejal zmedo, Mu-f-tarja. Vse mu je pravilo, da ga bo našel tu. Povpraševal je po njem, a šele drugi dan se je srečal ž njim. Mogočen in porogljiv mu je Mustar pomežiknil in se mu odkril.
Razdražen je Gorjan planil k njemu.
"Torej tudi semkaj si upaš?" ga je napadel.
"Kdo mi bo branil? Morda ti, ki hočeš ukazovati sam?"
Mustar se je samozavestno razkoračil, okrog njega je bila številna družba. Gorjan ni pognal nikogar, le to je presodil po obleki, da morajo biti premožnejši možje.
lA »Д* ГтОив АввавЈ et Tur ОоашишКу Cbtmk XHl ПШаШДХМПГДЕ ШвТХТОП OK grvCA
ClTUKH'i BtJBK&U Риаи|ђг baoato« in Пм «Г"*>п втшш Wen Daria« UM OoDsoBđ»ted T*
THE NATIONALITIES SERVICES CENTER
ROW LOCATED AT
1620 PROSPECT AVE.	PHONE 8U. 1-4560
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19481 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
"Kaj iščeš tu, vohun? Govori!"
Gorjan je drhtel, saj je našel človeka, ki je bil nevarnejši od marsikoga.
"Ti si plemiški," je vpil Mustar; "še včeraj te je bilo sram kmečkega očeta!"
Gorjana je zadelo.
"Ti si ga izdal, ti si izročil Punčuha krvnikom, ti pripravljaš zasede, čas je, da te plačam!"
Izdrl je meč in planil proti Mustar ju. Zabodel bi ga bil, da ga ni prestregel gozd žilavih pesti. Tudi hrust je vzkipel. "La-žeš!" je kriknil in se jezen zagozdil v gručo, da bi dosegel Gorjana. Zadržali so ga in odvlekli proč.
"To je premirje," je dejal velik, suh mož in je pljunil; "sami med seboj smo se začeli trgati! Ali ni bolje, da gremo, od koder smo prišli?"
Lemut in Prek sta odvedla Gorjana, ki je bil divji. Plemstvu se je torej res posrečilo dobiti v službo vrsto ljudi, ki so zdaj tu, med njimi, drznejši kot kateri koli upornik. Poleg Mustarja so se kazali še drugi iz množice. Tu je bil Koropec, mož, ki je nekoč zatrjal, da bo sam bil plat zvona, če še ne mislijo pričeti vstaje. Ali ne bo zdaj zdaj stopil od nekod iz ozadja tudi Drolc, ki je hotel Mustarju izročiti krdelo že v Novem mestu?
V Gorjanu je vstala težka misel, da bo ta zbor v Konjicah poraz, ko so z muko in žrtvami prispeli kot romarji pod vrh visoke gore. Kdo ve, koliko ljudi, koliko dežel bo zajel ta poraz, koliko moči bo zlomil tistim, ki so bili do te ure pripravljeni na težko borbo?
Z mislijo o porazu se je zganilo v njem nekaj, kar je prišlo tako nenadno, da se je zgrozil. Naglo je raslo in ga je burno prevzelo. Ni še prepozno, en sam udarec bi presekal vse: dvoje, troje glav! Kaj je to proti žrtvam ki so že padle in ki bodo še prišle, če bo danes poražena tu velika stvar? Mustar, Koropec, še kdo iz njiju družbe—in borba bi bila dobljena. Nihče ne bi vstal za ubite.
A ko je zaupal Lemutu svoj naklep, se je prijatelj zdrznil.
"Naj začnemo klanje med seboj ? Zdaj ? Še preden je spregovoril zbor?"
"Zbor že govori! Tako, da je vse v nevarnosti, vse, kar smo zgradili s trudom in žrtvami!"
Lemut mu je pogledal v oči.
"Tako lahko ti je preliti kri?"
'^Niso ubili Punčuha, mojega očeta in mnogo drugih? Ne bodo ubili jutri tebe in mene, če bova brez sreče?"
"Ne," je odbil Lemut, "tu ne sme teči kri! Bila bi vendarle naša!"
"Izdajalci—naša kri? Kri plačancev, ki nam strežejo po življenju?"
Vriskanje se je glasilo pod Konjiško goro, jezdeci so prihajali, vrsta postavnih mož, odposlanci iz Lavantske in Junske doline.
Korošci so poizvedeli, kaj se je zgodilo na Dolenjskem in so takoj izjavili, da se pridružujejo onim, ki se že borijo. Premirje bi bilo zdaj le še izdajstvo.
Pomešali so se med zborovalce, njihova borbena volja je vži-gala, Lemut je žarel radosti.
HIGHWAY ZOO

The ROADHOG
flib animal hat been around for a long time. H« conibinet all the most diilasleful charocterittin of the barnyard hog without any of the useful ottributet the real porker off en.
NATIONAl Mfinr COUNCtt
"To je udarec," je izjavil zmagoslavno Gorjanu, "ves druga-
"Še vedno mislim," je dejal Gorjan mračno, "nasprotnikove sile se niso zmanjšale! Že drugi dan smo tu, a še ničesar nismo sklenili. Ne varaj se!"
Tretje jutro so se Korošci odpravljali domov. Mudilo se jim je, zvedeli so dovolj. Zaman jim je Gorjan prigovarjal naj bi še počakali.
"Pri nas je vse pripravljeno, nestrpno pričakujejo zadnjih vesti. Čas je, da udarimo, vrniti se moramo takoj! Ali ni vsak dan zamujen, če so Dolenjci že povsod v boju?"
Korošcev ni bilo mogoče več pregovoriti. Polni ognja, pojoč in vriskajoč so odšli, kakor da gredo v svate. Njihov odhod je bil vendar le nepopravljiva škoda.
"Za vami bom prišel," jih je pozdravljal Lemut, "kakor hitro bomo tukaj opravili. Preveč jih je, da bi šlo v Konjicah brez mene. Na svidenje v treh, štirih dneh."
Komaj so Korošci odšli, so nasprotniki spet dvignili glave.
"Zdaj hitijo," je dejal Prek, ki je imel občutek, kakor da se jim tržejo vajeti iz rok; "skrivaj in zahrbtno delajo, kmet jim je le orodje, da bi dosegli svoje koristi."
Res so Koropčevi zbirali ogromen odbor, ki je imel že okrog tristo mož. Bilo je jasno, da si bo velika skupina kmalu prisvojila moč nad duhovi in da bo skušala iti kar mimo vseh, ki nočejo slišati o premirju.
Gorjan, Prek in tovariši so prijeli Koropca, čokatega moža, črne polti in s črno brado, ki je že odkrito nastopal kot vodja treznih, kakor je sam trdil, vodja onih, ki nočejo z glavo skozi zid. Očitali so mu, da razkraja tlačanske vrete v trenutku, ko bi morali združiti vse sile in rešiti vprašanje na edini mogoči način, s silo proti sili.
Koropec se je zavedal, da ima za seboj premožne in vplivne može, trdo in hrupno je zavračal Gorjana in Preka.
"Kdor ima večino, ta naj odloča! Ali hočete kot manjšina ukazovati večini?"
"Kaj ste prav za prav, koga zastopate?" ga je pobijal Gorjan.
"Več nas je," je ugovarjal Koropec.
"Koga imate za seboj, koliko občin, to je vprašanje!"
"Vi ste prisilili ljudi v punt! Primorani so, ki so z vami!"
"Lažeš! Pokaži nam katerega
t"
"Repairs" By JANET ROSS
Director, KDKA Shopping Circle Monday thru Friday—9 30 9 45a.m
About this time of year, we must think of some "repair work"! Summer is a wonderfully relaxed, carefree season but you may have relaxed too much. So check up on some of the following points;
1.	Your hair—it may be dry, and brittle, look dull and uninteresting from too much sun. Repair work here calls for a series of warm oil shampoos, new professional cutting for good styling and careful thought to your fall hair-do so H will be ready for your new fall bat.
2.	Complexio"
— a glowing fresh tan is attractive but a -fading tan gives you a sallow look. The skie даау be dry and flaky, too. Investigate beauty grains and use them according to the directions to smooth off the dry skin. After a thorough cleansing at night, use a rich cream to soften the complexio«. And see if perhaps a touch rouge might not be flattering a* this stage.
' % Hands—dry and rough looking, nails stubby! Hand lotions are as helpfW in the summer as they are it) the winter, when used regularly. Take more time with gentle shaping of the nails and try a new shade of nail polish.
4. Figure—a few added pounds oe an overly relaxed look can be repaired with some attention to your diet and a new foundation garment!
With this *^pair work" undei way, yowH be all set to feel and look yoor most glamorous best m Јкпг new tsSi ffwtnmH
"Saj so še k nam prešli, da se vas ubranijo!" je udarjal Koropec. "Poklical jih bom!"
"Sebične in lakomne ste si pridobili, obljubili ste jim mastno plačilo!"
"Vi ste jim obljubljali ogenj v streho in vislice! Strahovali ste jih in jih strahujete še naprej!"
"Ti jih strahu ješ s plemiškim mečem!"
"Sovražnik kmeta je, kdor hoče še dalje prelivati njegovo kri! Mar je ni prelite dovolj? Premirje! Zdaj je mogoče doseči vse, kar zahteva tlačan. Jutri bo prepozno!"
Z besedo ni bilo mogoče biti Koropcu kos, ni bil le drzen, ampak tudi spreten in zgovoren.
"Odločiti se je treba, zbor naj se skliče!" je zahteval Prek.
"Skličite ga!" je dejal Koropec, obrnil hrbet in nemarno odšel.
Gorjan in Prek sta šla na delo, prav tako živo so se pripravljali nasprotniki. Pozno popoldne je bilo zborovanje, ki so ga vsi težko pričakovali. Razumljivo. Sili, ki sta se borili že nekaj dni, sta se hoteli prvič pomeriti v javnem boju, od njega je bila odvisna velika odločitev in ž njo tlačanska usoda.
Koropec, črnopolti mož, je stopil na oder, živahen in glasen, ter je izjavil, da se približuje zmaga.,Grajska gospoda vidi, da je kmet močan in nevaren, če mu ne dado pravic; gradovi v plamenih so jo poučili, da se je treba ž njim sporazumeti. Tlaka se mora omejiti le na tri dni v letu za vsako gospodarstvo, to je toliko kot nič. Ti trije dnevi ostanejo le še kot priznanje, da je tlaka upravičena. Desetino bodo smele odmerjati samo občine, njihovi svobodno izbrani možje, vsi drugi davki morajo odpasti. Kje bi se dobil tlačan, ki bi mogel zavrniti take pogoje ?
Gorjan se je oglasil, med zborovalci so se čuli žvižgi.
"Kdo vas je najel, da žvižgate še preden sem spregovoril?" je vprašal Gorjan, ki mu je kri udarila v glavo. "Naprej stopite, da si pogledamo iz oči v oči!"
(Dalje prihodnjič)

AMERIŠKA m EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.39У7 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute' milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah dru gačna evropska mera. Št. 38 j« ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce; št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 In pol: 40 je 15^; 41 je 16; 42 je Ч in pol in 43 je 17.
DELO DOBIJO MOŠKI
BRUSAČ (GRINDER)
Notranji — Zunanji Universal
Zglaste se pri
ERICKSON TOOL CO. E. 23rd & HAl\nLTON AVE.
Vprašajte za MR. STEINER
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clalr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeL določenega doeovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Yfjegov naslov je vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
HIŠE NAPRODAJ
IZREDNA PRILIKA ^
za ^jodjetnega očeta in bližini E. 75 St. in St. Clair Av®' Ima prodajalno piva in ^ "carry out." Vse samo za $300" in vrednost zaloge.
Za podrobnosti pokličite
STREKAL REALTY
405 EAST 200th STREET IV 1-1100
ZIDANA HIŠA ZA DVE DRUŽINI
Pet sob spodaj, pet zgC®'"
Dve zidani garaži. Zgoraj
bo
prazno in se lahko takoj vse"*®' $29,500.
Kupite svoji ženi krasno hi angleškega tipa na Loch®"® Ave. Ima tri prostorne spal''® sobe zgoraj, velika kuhinja, ob'®" žena s "tiles." Velika sprejef^''^ soba in jedilnica, kamin place), garaža, lota 40x105.^ vidi lahko samo po odgovoru.
Imamo tudi druge hiše zemljišča. Zidamo nove, mode' ne. Zamenjamo vašo hišo. Iz^c rite si eno od teh po vašem okusi^'
STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100
LEPA HIŠA "RANCH" TIPA
Velika sprejemnica; ognji^® na drva, obednica, lepa, mode'" na kuhinja z vdelano pečjo; kle*' cenena kurjava za gretje. PrifI®' na garaža; lota 100 čevljev. samo $20,900,
Privlačen bungalow s ЛУг bami; pritrjena garaža; od Lak* Shore BIvd, v Willougbhy, Ohi"' Cena samo $15,000.
2
Dohodek donašajoča hiša za ^ družini; 5 in 5 sob, blizu Fish^f Body Co. Samo $13,800.
V fari sv. Jožefa—za 2 druži' ni, po 5 in 5 sob; gorkota na garaža za 2 avta. Se želi resn" prodati. Cena $17,000.
Za podrobnosti za te in dru9® hiše, nove in stare v dobrem sta' nju, se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
. 4loln the. ^ :
GrquKid Observer COI^PS
CALL Cli/llJiEFfN^t
tiskovine
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so UČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.