—:-------- izhaja vsaki daliran z dnevom slednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo za ce!o leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo lelo; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Amerko pa 6 kron; zadrugo inozemstvo se .računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne šlev.seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-oiStvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. m^T" Natisov 15.000. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak forek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/, strani K 16, za ■/» strani K 8, za >/i* strani K 4, za >/»» strani K 2, za '/«* strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se. cena primerno zniža. Stev. 36. V Ptuju v nedeljo dne 6. septembra 11 V nedeljo, 6. septembra zvečer ob 8. uri se vrši v veliki dvorani „V e r e i n s h a u s a" v Ptuju katerega čisti dobiček je namenjen skladu za zgradbo nemške šole v sv. Lenartu lal. g o r- Na vsporedu stoji godba, petje ptujskega moškega pevskega društva, petje kvarteta bratov Heller in recitacije urednika Linhart. Vstopnina znaša 60 vin. pašni, preroki—pa Koroškem. ,Allg. Bauernzeitung" piše: Nikomur danes v glavo ne pade, da bi nstanovljal kloštre, konvente in druge duhovniške dražbe. Prvič je teh itak dovolj, drugič pa se je naziranje o njih potrebi predrugačilo. Mi ne moremo izpoznati, kakšno vrednost naj bi imelo to za kmeta, da se velike množice premoženja (polja, planine, gozdovi, hiše, kapital) obdrži za gotovo število samskih mož, ki ne delajo in nimajo nobenega dostojnega meščanskega poklica, temveč živijo le dobro in brez skrbi, tako da se na ta način ravno najboljša posestva pravemu kmetijstvu odtegnejo. Pri temu se od teh še malenkostne doklade plačujejo. Nekateri samostani so popolnoma davkov prosti. Kmetje pa morajo v potu svojega obraza delati in vkljub temu še težka javna bremena ter davke nositi. Kloštri in konventi pa sploh ne izpolnujejo danes več namena, ki so ga enkrat imeli. To so spoznali menihi že sami. Zato so rekli, da je njih poklic, za grehe drugih moliti. Ali že kmet- ski cesar Jožef II. je rekel, da je to le izgovor za lenobo in je veliko bogatih samostanov razpustil ter z njihovim premoženjem kmete in obrtnike podpiral. V prejšnih časih so bili tudi drugi ljudje v kloštrih; takrat so iskali ljudje tam pomoči, ki so gospodarsko in duševno dogospodarili in ki so hoteli svoje zadnje dni v kosu preživeti. Boljši del je gojil tudi umetnost in znanost, delil božje darove in dobra dela. Dandanes pa vstopajo kot medvedi močni ljuelje v kloštre, se odtegnejo na ta način vo-jaSki dolžnosti, ki prizadene kmeta tako težko, živijo tam krasno, medte^i ko bi pri današnjemu pomanjkanju poslov prav lahko človeški družbi koristili. V prejšnih časih so živeli kloštri v miru in edinosti z drugim prebivalstvom, so izpolnjevali svoje verske dolžnosti, v politične zadeve pa se ni*o vmc5'iv!\li D.-um"! ..*•". duhovniško knrno-racije magačini klerikalne stranke. O dobrih de-. lih in božjih darovih ne Čnješ ničesar več, pač pa se pridno nabira in fehtari. Verske vaje se dela kot „kšeft"; mesto da bi molili, pišejo časnike in so tako brezsramni, da napadajo mirno, davke plačujočo ljudstvo raz prižnice. Ne ve se, od kje je prišel .brat", ki dela danes v Kotschachu nemir. Pridigovati ne zna dobro in se tudi ne pripravlja na pridige. Ali poizvedoval je že, je-li ima kot inozemec volilno pravico. Voliti jo torej danes najprve delo menihov. Zakaj ta mož ne pove, kdo in kaj da je? Neka poštena ženska je umirala. Vedelo se je, da ima hišo v Kotschachu in tudi nekaj gotovega denarja. Žena je bila celo svoje življenje dobra kristijanka. Ali v svojih zadnjih dneh je postala menda taka huda grešnica, da bi zamogla svojo dušo le na ta način rešiti, da zapusti svoje premoženje tamošnjemu kloštru, ki je itak dovolj bogat, in menih je z vsemi močmi na to delal. Ali hvala Bogu brez uspeha! Pridna žena je bila verna, ali ne klerikalna. Kaplani dajejo nauk: ..Pusti mi moje in daj mi tvoje!" Žena pa je stala na stališču Kristuza: „Bodi milosrčen, kakor sem jaz milosrčen!" Zapustila je svojo hišo občini za reveže. Tako si je ustvarila nevenljiv spomenik v srcih ljudstva. Tej ženi gre pač vsa čast! Prav je imela! Ali ne dovolj da se je tej ženi zadnje dni težke naredilo, poskušali so popi tudi testament razveljaviti. Komaj da se je grob čez njo zaprl, ji hočejo očitati, da je bila duševno zmedena. Ko bi svoj denar kloštru zapustila, bi bila seveda pametna, Ker je pa hišo revežem zapustila, pravijo, da je norela. Zastopnik te gonje proti pokojnici je iz Kranjskega privandrani dr. Brejc. Tega moža so poslali na Koroško, da bi naše mirno prebivalstvo razdvojil, da bi bombardiral urade s kranjskim jezikom, da bi kmetom upravo in pravosodje podražil. Tako se združujejo nemški in slovenski klerikalci. Doka/, te zveze je tudi slučaj v I! i r n- h:ium«. Tam ir*ft "fftdi Črni malilc +r-_-.-, prvr>- škega advokata za zastopnika . . . Kako zamore biti dobri kristijan, kdor je s svojim sosedom v večnem prepiru in sovraštvu? »Ljubite vaše sovražnike", je rekel Odrešenik. Pisano pa ni: .,Ti moraš vedno denuncirati". Na njih delih jih bodete izpoznali . . . I Politični pregled. Nazadovanje izvoza naše živine. Poljedelski minister je objavil članek, v katerem piše o tej zadevi m. dr. sledeče : ,Izvoz govedo v Nemčijo se je vslecl trgovinske pogodbe 1. 1907 znižal za 100.098 komadov v vrednosti skoraj 40 mili j oh &y kron. Izvoz konjev se je istega leta znižal za skupno vrednost čez 28 m i 1 i j o n e v kron. To je torej le pri teh dveh slučajih za avstrijsko kmetijstvo letne škode za blizo 68 milijonev kron. To ima seveda padanje cen živine za posledico. Ako vzamemo le 1. 1908 do avgusta in le dunajski sejem, stoji stvar tako-lc : Ne sile! (Tudi jubilejska misel za „o t r o k a") Pripovedati hočem povest nekega nesrečneža. Ko je bil še mali 10 letni deček, umrl mu je dobri oče, njegova mati pa je ležala že dolgo v hladni zemlji ; brez starišev je bil vbogi deček tu. Hudobna usoda pa je hotela, da je prišla nakrat neka teta. Pravim, hudobna usoda, in to s polno pravico. Ko bi se ta teta ne vmešavala v življenje brihtnega fanta, postalo bi iz njega vkljub bolehni levi roki, ki si jo je v najprvi mladosti zlomil, vsaj delavec ali sploh koristni član človeške dražbe ; in bil bi morda srečen, vsaj srečnejši kot tako. Teta, ki se je zavzela za dečka, bila je vdova, brez otrok, bogata in zelo tercijalska. Po posvetovanju s svojim spovednikom se jo sklenilo, daje njen netjak od Boga za duhovnika izvoljen. Ona je namreč po smrti svojega moža oddala obljubo v roke svojega spovednika, da izroči Gospodu enega služabnika; priložnost, da to obljubo izpolni, je bila s tem dana. Ko je deček svojo usodo čul, poljubil je teti in njenemu spovedniku roke in je prišel v seminar. Osem let je preteklo in po prestani maturi bi imel osemnajstictni svojo življensko pot določiti, ali tu ni bilo več veliko za določiti: saj je pri vstopu v seminar obljubil, da postane duhovnik in je to obljubo vedno ponavljal. Kaj bi teta s svojim spovednikom rekla, kaj bi njegovi učitelji dejali, ko bi postal zdaj nakrat krivoprisežnik? Torej o lastni določitvi ni bilo tu nobenega govora. V zadnjem času se je mnogo o temu pisalo in govorilo, da se mora na srednjih šolah nekaj druzega storiti, da se otroku ne pripusti v starosti desetih let izvolitev poklica; koliko razburjenih razgovorov resnih, odrašenih mož je bilo vsled tega! In popolnoma pravilno. Ali zakaj se je tukaj šlo ? Za odločitev med univerzo in tehniko. Gotovo ni to malenkost! Ali enkrat storjeni korale se da pozneje vendar pre-dragačiti ali izboljšati. Takšni otrok pa, o katerem hočem pripovedovati, — in stotero otrok je v ednakem položaju — takšni otrok se vtakne z desetimi leti v seminar in mora duhovnik postati; ja mora! Ako pride enkrat v dvome, se mu ta .mora" zopet sugerira. Glasno se zahvaljujejo vsak dan nebesam, da so jih izbrale za to službo božje milosti. Imam znanca, ki je bil tudi v takem seminarju; ko je v petem razredu težko obolel, so _ ga odpustili in konec je bil z božjo milostjo. Se danes, ko je 30 let star, živi revno kot mali, mali uradnik. O, jaz ne poznam samo tega enega! Koliko zdravih življenj, navajenih od mladosti na sveži zrak in redilno hrano, se zaduši na takih zavodih, pričenja hirati in se mora v najboljšem slučaju leta dolgo za brezvestno postopanje in zločinsko neumnost drugih pokoriti. Kje so tu oni zreli, revni možje s svojimi razburjenimi razgovori ? Tu bi bila naša družba v dobi ^otroka" dolžna, kaj ukreniti. Imel sem celo svojo življenje mnogokrat s katoliškimi duhovniki opraviti. In ravno najboljši med njimi so čutili, da je tu rak-rana ; nekateri so bili celo odkritosrčni, da so priznali, Leto 1908 (dunajski sejem). Prignalo živine Cene Cene Govejega uesa vinarji 77 160 69 160 Prvi teden januar 4.300 Drugi „ avgust 5.400 ' Iz tega je torej razvidno, da padajo cene živine vedno dolj in da so že tako globoko padle, da nima produčent niti najmanjšega dobička. Cene mesa pa ostanejo vedno na isti vi-sočini. Srbsko pogodbo, ki je eden najhujših udarcev za našo živinorejo, je torej vlada sklenila. Da se je vlada to upala, je v prvi vrsti kriva klerikalna stranka vseh jezikov. Kakor znano, je vrgla ta klerikalna stranka svoj čas poljedelskega ministra Auersperga, ki se je vsaj malo zavzemal za kmetske potrebe. Na njegovo mesto je prišel farški advokat dr. Ebenhoch. Da se utrdi ta mož, ga je klerikalna stranka na vse mogoče načine podpirala. In ker Ebenhoch dobro vo, da ima v .klerikalizmu močno oporo in krepko zaščito, upal si je skleniti s srbskimi kraljemo-rilci sramotno to pogodbo. Samoumevno je, da bodejo tej pogodbi še druge z drugimi prizadetimi državami sledile. Tako pribijajo vbogi kmetski stan na križ in mu jemljejo edino panogo, pri kateri se lahko kaj zasluži, živinorejo. Centrala avstrijskih agrarcev je seveda proti vladnemu sklepu ojstro protestirala. Glavni poročevalec, sivolasi prvoboritelj avstrijskih kmetov Hohenbliun, trdi, da sta mu dva ministra dala možko besedo, da ne bodeta srbske pogodbe sklenila. Ta dva ministra sta klerikalca dr. Gessmann in dr. Ebenhoch. Ali smejo na Avstrijskem c. k. ministri besedo prelomiti ? Zdi se nam, da smejo. Saj kleri-kalstvo itak ni nikdar na čast držalo. Upamo, da bodejo kmetski poslanci v državni zbornici vladi povedali, da je pddkopavanje avstrijskega kmetijstva naravnost greb in zločin. Kmetje, vkup ! Anarhisti. Na postaji Cornavin.v., Švici so prijeli dva anarhista, ki sta bo hotela 'odpeljati v Isehl. Govori se, da sta hotela napasti angleškega kralja, ki je takrat ravno našegacesarja obiskal Kletarski nadzorniki. Nova vinska postava je sicer že pravomočna, pa povsod še ni izpeljana. Določiti je treba tudi kletne nadzornike. Zdaj se je tudi 19 državnih kletnih nadzornikov imenovalo Nadzorniško službo se bode že pred letošnjo trgatvijo izvršilo. Prihodnjo leto se bode imenovalo še 9 takih nadzornikov. Nekaj katoliškega iz Bozne. (Izvirni dop's.) Serajevo, avgusta 1908. V soboto je umrl tukaj mož poštenjak. splošno spoštovani posestnik Vincenc Krzmintzki po 1' tedenski bolezni na tifusu. Bil je v svojih zadnjih dneh v deliriju in se vsled tega samoumevno ni mogel spovedati. Ta okoliščina je dala dnhovništvu povod, da je mrliču spremstvo odreklo, vkljub temu da so se razni vplivni ljudje za spremstvo potegovali. Poleg tega se je 2 - dalo mrliču grob onkraj pokopališčnega križa na mestu, ki je določeno za samomorilce. To sovražno postopanje je napravilo med prijatelji pokojnika veliko nezadovoljnost. V srce segajoč je bil prizor, ko je g. žel. nadkomisar Hossc navzoče ob gomili prosil, naj molijo in je „očenaš" glasno naprej molil. Tako sovraštvo od strani katoliške duhovščine v deželi z raznimi verami daje slab dokaz toliko hvalisane krščanske ljubezni. Tako postopanje je pri tukajšnih drugih vernikih, n. p. pri mohamedancih popolnoma nemogoče. Mohamedancem je ljubezen do bli-žnega resnični sveti kult, tako da bi jih katoliški dušni pastirji lahko posnemali . . . Znani hujskajoči kaplan in poslanec dr. Korošec iz Maribora je osrečil i Serajevo s svojim obiskom. Hotel se je seznaniti s tukajšnimi razmerami in nabirati znanja za prihodnjo zasedanje delegacij. Na shodu, ki ga je priredila klerikalna „Matica hrvatska' v torek in na katerega so farji zaradi Korošca ljudi skupaj zbob-nali, je ta odreševalec govoril. Seveda ga večji dol poslušalcev ni razumel. Dobro znanje, kajti za Koroščevo čveketanje in klobasanje pač nikomur ne more biti žal. Dolgega govora kratka misel so bile obljube, s katerimi je črnosuknež bozenske delavce pital, ker so tako pridni in katoliški. Gosp. Korošec hoče se baje za zboljšanje delavskih gmotnih razmer brigati, za ustavo v Bozni zavzemati itd. Seveda je hujskajoči kaplan tudi po industrijcih udrihal, da se je kar kadilo. Govoril je tudi o velikem kapitalu; pozabil je samo navesti velikanske zaklade cerkve, ki se že kapitalistično vporabljajo. In tako je šlo Koroščevo hujskanje naprej . . . Po shodu so se bratili Slovenci in Hrvati, pri kateri priložnosti se je vprizorilo tudi gonjo proti Nemcem.. V Bozni se . lopo zahvaljujemo za take gospode! nemško govorijo ? Zatoraj pa sem si ročil in sem trdno sklenil ti zvest ostat te ne pustim, dokler živim, pa če pride sto] sprotnikov in mi branijo, jaz ostanem „ Štajercu". Zdaj končam svojo pismo in pozdravim vse tvoje naročnike in prija] Živijo „Štajerc", živijo napredek! Tudi ženi več strokovni v *° izobrazbe! Dopisi. Sv. Marjeta ob PesjnciPredragi mi astajei-c"! "Najpopred te srčno iopo" pozdravim čiez liribo in doline, visoke planine mile naše domovine in ti želim kot tvoj naročnik in prijatelj mnogo uspeha in veliko sreče za tvoje nevstrašeno delo'. Dragi mi list »Štajerc", povem ti da sem bil tudi jaz tvoj nasprotnik, čeravno nisem bil na nobene klerikalne liste naročen. Jaz sem bral zmiraj samo napredne liste, kakor so „Marburger Zeitnng" in več takih in jih še zdaj berem. Ko je v Ptuju „Štajerc" zagledal luč tega sveta, so začeli na ves glas vpiti klerikalci: pogubljeni smo, kajti „Štajerc': je »giftna krota" in brez-verski list in kaplani ter župniki so pridigali, da bode vsaki pogubljen. Jaz sem si pač mislil: videti te j>a le hočem in brati, da bom vedel, kaj da „ Staj ere" piše tako pregrešnega! In res si kupim eno številko; ko ga berem, sem si mislil : aha, zdaj vem zakaj ga tako črtijo; ker ti, dragi „Štajerc" želiš, da bi se ljudje nemščine učili in da bi spoznali svoje sovražnike, kateri ga hočejo v neumnosti držati; zato branijo nemščino na vse pritege, ker se bojijo za -vojo bodočnost in žakelj. Ako je res taki greh, če se nemško uči, zakaj pa potem sami Kdor opazuje nekoliko let sem naše fl tijstvo, pritrditi nam mora, da se to ven« boljša in da naš kmet napreduje. Stroffl predavanja, strokovni listi in strokovne šol« stojijo pri tem kmetu oh strani, so h temni več pripomogli. Kdor je pa opazoval več 9 naše gospodinjstvo, ta nam tudi ne bo opori ako rečemo, da ni v njem skoraj nobeni' | meinbe na boljše. In vendar je dobro gi dinjstvo za srečo družine ravno tako v kakor je dobro gospodarstvo. Kaj nam poi še tako lepo žito, ako nam ne zna žena kruha in pokvari moko še predno pride v Resničen je naš pregovor, ki pravi, da po> žena tri vogle pri hiši. Dobra gospodinja j kmetijo največa sreča, kajti gospodarstvo in spodinjstvo so dejstva, ki se ena drugo nujeta. Kakor ne more obstati posestvo dobrega gospodarstva, ravno tako ne more stati posestvo brez dobrega gospodinjstva. Ce je pa dobro- gospodinjstvo v kmi družini tako važno, kaj se pa stori pri nas zboljšanje te velevažne kmetijske panoge? prav čisto.nič! Kmetski mladeniči se lahko brazijo v kmetijskih .šolah, oni dobivajo pouk v gospodarstvu tudi v kmetijskih listih pri kmetijskih predavanjih, za kmetska de in kmetske žene pa nimamo ničesar. Ne rečemo, da manjka' našim zonam dnosti in dobre volje za napredek, toda kaj pomaga, ako ni tu nikogar, ki bi jim šel roko in bi jim svetoval, kako priti z manjši trudom do večjih uspehov. (Jo pa pokažemo nam, kako se da vredni in vzdržati pohištvo priprost in lahek način, kako se pripravlja priprostih sredstev okusna in tečna hrana, kal se da ohraniti družina zdrava, kako bi dali la perutninarstvo, mlekarstvo, vrtnarstvo, sadjarst in drugi deli gospodinjstva veče dohodke, ne] do sedaj, potem se bodo te gotovo poprij dobrih naukov in s tem zboljšamo dobrobit družine, cele soseske, cele dežele. Zato mo začeti tudi za svoje žene zahtevati strokovni pouka. Drugod so to potrebo že zdavno spoz Ustanovile so se gospodinjske šole, prirejajo .poučna predavanja in izdajajo se tudi gos^ dinjski listi. Osobito visoko stoji ta pouk pi bratih Cehih, ki imajo skoraj že v vsake: okraju gospodinjsko šolo. Tam poučuje že v potovalnih učiteljic za gospodinjstvo. Cehi se bojijo za stroške, ki jih potrebuje ta napravi dobro vedoči, da juh prinese stotere dobički Tudi Nemci in Francozi delujejo zadnji čas tem oziru jako hitro, le pri nas smo zaostal Jako dobro so se neki obneslo na Fran Sola tijs* dinj cve itd. 117,1 bi do ini da je ta način lova na duše nečloveški injjsra-motilni za cerkev. Posledice se tudi poznejejka- žejo. ; ^&§jLjK Ali nazaj k našemu nesrečnežu !g'fK?^PS Seminar je bil tedaj končan in Cvoliti jo imel le še med poklicom posvetnega duhovnika ali pa samostanskega duhovnika; teta in njen spovednik sta mu v tem proste roke pustila. Ker je mnogo o visokem pomenu čul, katerega so imeli kloštri svoj čas za kulturo, šel je v samostan, ki je stal na glasu, da je „zelo svoboden". Njegovi učitelji od seminarja seveda to niso radi videli; kajti zavod je bil škofijski in pravzaprav edino za dotično diecezo. Z 22. leti je bil za duhovnika blagoslovljen in se je vrnil' od bogoslovnih študij v tiho kloštersko zidovje nazaj, za vedno. Zdaj je hotel delati, vedno pridno se truditi in celi trpeči svet v ljubezni objeti ter troštati. Ali delo so izvršile v kloštru in k njemu spadajočih farah stare, izkušene roke in kmalu je moral spoznati, da zahteva revno, trpečo človeštvo veliko več po gmotni podpori nego po duhovniškem troštanju. Leta so lazila nesrečnemu brez dela kakor večnost naprej ; človek se je zbudil in zahteval viharno svojo pravico, samota je postala grozovito trpljenje; dvomi so se pojavili, so postali po vročih željah veliki, so bili z zadnjo močjo bojevnikovo premagani in so prišli zopet, vedno zopet. Tako so se menjale ure strasti s tednimi ojstrega kčsa, dokler ni vsemogočna natura predrla bregove umetnih zapovedi. p- In v klošter so prinesli nekega dopoludne dekletce h krstu; nezakonsko; ko je v službi stoječi brat jezno vprašal, kdo je oče, povedalo se mu je : „Oče je oni častiti gospod, ki ima bolano levo roko';. Ta tudi tega ni, zanikal. Klošter je bil sicer »svoboden", to se pravi, bratje so eden za druzega mnogokrat očesa stisnili, ali tako nerodnost se ni moglo nekaznovano pustiti. Najprve se je moral pokoriti, potem so ga zaprli v stolp, ki, se je dvigal strašno s svojimi okni v vzhodnem kotu klošterskega poslopja. 0 ti. duhovita kazen! Torej tudi ti grozni dnevi so minuli: in zopet je iskal dela; ali „izgubljenemu", „garjevi ovci" se ni moglo nič zaupati; saj niti za ,čistega" ni bilo deli In zdaj je pričel nesrečnež piti, grozovit piti.. . Ko enkrat ni prišel k maši, hotel ga je eden bratov poklicati; našel je le — zblaznele« človeka, ki je sedel pod mizo in tulil ko divja zver. Neka usmiljena bolezen je napravil kmalu potem temu' ponesrečenemu življenju konec, . . Kaj se je neki teta mislila, ki je prišla k pogrebu v črni Židi ? No, njen duhovni posveto-valee, jo je pač s par besedami kakor „nehva-ležnost pijanca, božja jeza, kazen božja" po- [ troštal.. . Končamo z besedami, ki jih je podelil veliki pesnik v svojem „G6tz von Ber-liehingen" mlademu paru kot voščilo : G 61 z : Bog vas blagoslovi, vam daj srečne dneve in naj obdrži tiste, ki vam jih odtegne, za vaše otroke. .Elizabet: In te naj pusti takšne, kakor ste vi: poštene. I ri naj posta-nej o, kar h očej o. .. Radgona, 28. julija 1908. Anton Gerschack. 3 — skem takozvane potovalne gospodinjske šole. Te delujejo v enem kraju samo pO tri mesece ter se preselijo na to drugam. Vsa šolska oprava se da prevažati. Občine ki žele imeti tako šolo, poskrbeti morajo samo za stanovanje, rezsvetljavo in kurjavo, drago plačuje na Francoskem država. V tako Solo se sprejme navadno po 20 deklet, ki so vsaj po 15 let stara. Po treh tednih šole smejo pa tudi druge gospodinje opazovati delo v goli ir. ob shodih in nedeljah se prirejajo za te še posebni tečaji. Navadno poučujejo v teh šolah strokovni učitelji kmetijskih šol ali kmetijski potovalni učitelji ter dve učiteljici gospodinjstva; uči se kuhanje, šivanje, pranje, krpanje, gladenje, kokošjereja, uporaba sadja, vrtnarstvo, cvetličarstvo, knjigovodstvo, nekoliko živinoreje itd. Navadno poučuje tudi kak zdravnik zdravstvo. Kakor se sliši, namerava vlada tudi v tem ožim napraviti v naši deželi prve korake. Želeti bi bilo le, da bi se stvar ne zavlačevala predolgo, marveč da bi labko že v kratkem rekli: imamo gospodinjsko šolo! Št. Naš koledar. Naznanili smo že cenjenim prijateljem in somišljenikom, da izide i letos naš .Štajercev kmet ski koledar4. Glede vsebine bode čisto gotovo lanskega še prekosil. Najboljši gospodarji na spodnjem Štajerskem in Koroškem so nam že obljubili, da bodejo sodelovali. Priobčili bodemo torej v letošnjem koledarju gospodarske članke prve vrste. Vsakdo bode imel lep dobiček od teh člankov. Kajti danes smo pač vsi v tem na jasnem, da mora i krnet čimveč znati. Edino z znanjem si zamore kmet zboljšati svojo bodočnost. Poleg gospodarskih prinesli bodemo v koledarju i druge zanimive, večidel statistične članke. Tako hočemo kmetu in sploh delavnemu ljudstvu pokazati, kako stoje razmere- po svetu, kakšni napredek je povsod opazovati, kako se ravno naj-ubožnejše sloje najbolj izkorišča. Za zimske večere bodemo prinesli celo vrsto lepih povesti, ki bodejo podale zanimive slike iz ljudskega življeuja. Nadalje omenimo, da bode obsegal koledar popolni kalendarij, nadalje seznamek vseh sejmov na Štajerskem in Koroškem ter v sosednih važnih deželah, noti ene listke in poštni ter brzojavni tarif. Preskrbeli smo tudi, da bode koledar lepo okrašen z mnogimi slikami. Vse to bode" prinašal naš „ kmetski koledar". Visokost cene ne bode občutno presegla lansko. Velikost pa bode prekosila lansko in ravno tako bode vsebina še večja ter izbornejša. Upamo torej, da se bode nahajal v vsaki napredni kmetski, obrtniški ali delavski hiši g§K"~ naš koledar« Teh par vinarjev lahko vsakdo plača! Zato pa dobi tudi dobro čitivo, ki služi njemu in njegovi družini. Prosimo tedaj vse naše somišljenike ter prijatelje, da se čimpreje naročijo na ,Štajerčev kmetski koledar'. Pošiljal se bode ali proti naprej-plačilu ali pa po poštnem povzetju. Obenem opozarjamo naše trgovce in obrtnike na važnost .. inzeratov .. t našem koledarju. Inzerati se prav po ceni ra-čunijo in kdor je lansko leto inzeriral, ta bode gotovo to tudi letos storil. Vsi na delo tedaj za naš kmetski napredni koledar. Novice. Dopisniki pozor! Opozarjamo iz novega, da se naj ne pošiljajo spisi in dopisi na razne osebne naslove. Kar je za uredništvo „Stajerca", naj se tudi tako adresira. Torej pozor 1 Vsi dopisi, novice, naznanila, vprašanja itd., naj se pošiljajo ^uredništvu „ Štajerca" v Ptuju". Vse denarne pošiljatve, naročila, vprašanja, tikoča 66 plačil, naj se pošiljajo ,upravništvu .Štajerca" v Ptuju". Vedno in povsod naj se omeni številko naročnika. Papir naj se popiše le na eni strani! Laži-kmetska zveza, kje si? Prod par meseci so naši črni listi kar besneli proti pogodbi z Srbijo. Pisali so strastno in nevedni ljudje, kateri so zadovoljni s praznimi obljubami, so pristopali v celih gručah klerikalni ., kmetski zvezi". Meseci so minuli in — vlada je pogodbo s Srbijo sklenila. In čudno: preje tako razbur-eni klerikalci postali so zdaj nakrat miroljubne ovčice. Pobožno molčijo, čeprav se gre zdaj za obstoj vse naše živinoreje. Molčijo, — zakaj ? Ali žegnani in nežeguani gospodje Korošec, Pi-šek, Roškar, BenkoviČ & eompagnia bella morda ne vejo, da je živinoreja velevažna za našo kmetijo ? Ali morda časa nimajo ? F.h vraga, vsaj so zdaj počitnice, za katere dobijo vsak teh gospodov čez 2.300 kron dijet. časa torej gotovo ne manjka. Kaplan Korošec ima celo toliko časa, da hodi na jug ., Bošnjake reševati". Zakaj torej molčijo ? ? No, to uganko je lahko rešiti. Klerikalni slovenski poslanci so le ponižni hlapci dunajskih nemških č r n u h o v in ti zadnji so jim komandirali: Halt's Maul! — Laži-kmetska zveza ni nič dru-zega, nego orodje poneumovalnega farštva! S kakimi ljudmi se bratijo naši prvaki? Kakor znano, so naši prvaki obeh strank „pan-slavisti", to se pravi, razbiti hočejo domovino in vstvariti .jugoslovansko državo". Zlasti Srbi so tem ljudem na srce prirasli. Kako mislijo ti Srbi v Bozni in Hercegovini, katero je šel zadnjič tudi dr. Korošec ,reševati", dokazuje letak, ki.so ga izdali in razširili Srbi in ki se glasi tako-le: -Bratje! čas zatiranja Švabov in Madžarov je končan. Ne več dolgo in požrešni dvo-glavni orel, znak avstro-ogrške tiranije, bode padel v prah. Zorja svobode se kaže. Iz turškega' parlamenta, bode prišlo geslo, da je avstrijsko gospodstvo pri koncu. Bratje, pripravite se za ta trenutek, držite puške v roki, da banditi iz Avstrije ne premagajo svobode" . . . Tako pišejo ponižni „brati Srbi'. In /.a te ljudi gredo prvaki skozi ogenj! Iz Spodnje-Stajtjrskega. Suša ! Vlada je dovolila za podporo po suši prizadetim posestnikom poleg že dovoljenih 300.000 kron Še 100.000 kron. Tudi s to svoto se bode nakupilo krmo, ki se jo bode potem po znatno znižani ceni posestnikom oddajalo. Upamo, da bodejo preddela kmalu dokončana in da bodejo kmetje krmo že enkrat dobili. To so uspehi naprednjakov in njih dela. Ploj pa laže in hujska po shodih ali pa spi za pečjo. . . Napredna zmaga. Vesela novica prihaja iz zgornjega Porčiča. Te dni so se vršile tam občinske volitve. Klerikalci so napenjali vse svoje moči, da bi si občinski zastop pridobili. Ali izpodletelo jim je, kajti na celi črti v vseh treh razredih so zmagali napred-n j a k i. V III. razredu so dobili naprednjaki 43, klerikalci pa 16 glasov, v H. razredu naprednjaki 14, klerikalci 10 glasov, v I. razredu naprednjaki 9, - klerikalci pa samo 2 glasova. Krasna zmaga, za katero prisrčno vrlim našim volilcem čestitamo! Za klerikalce se je posebno potegoval tajnik farško posojilnice v sv. Lenartu. Šopiril in repenčil se je kot petelin na gnoju. Pa vse kokodajskanje mu ni nič pomagalo. Živili napredni volilci! Laži o sv. Lenartu si. gor. Odkar se je pričelo delovati na ustanovitev nemške šole v sv. Lenartu, pričelo je prvaštvo kar divjati. V far-ških in sploh prvaških časopisih in zakotnih lističih se čez ta prijazni trg in njegovega vrlega žnpana g. Sedmineka ter druge odlične gospode tako nesramno laže in obrekuje, da mora stopiti slehernemu človeku rdečica v obraz. Posebno se odlikuje v tem oziru brezzobna celjska tetka ,, Domovina", v kateri odlaga odpadke svojega duha gotovo kakšni nesramni učitelj ali pisar. Tej tetki „Domovini". ki je danes peto kolo na vozu „narodne stranke", sledi na ednako umazani način časnik prvaških dohtarjev „Na-rodni list". Pribiti hočemo enkrat nesramne laži tega časopisa, ki zastopa baje vslovensko inteligenco" na spodnjem Štajerskem. V 31. številki piše „Narodni list" iz sv. Lenarta m. dr. sledeče: „Našaobčina ima lepo posestvo, njive in travnike, ki reprezentujejo vrednost do 6.000 kron, reci: šest tisoč kron in še več. Dolga ' pa ima občina več ko 100.000 kron. Raditega plačujemo za občinske potrebščine 1507„ dolga. Naši sprevidni občinski možje so soglasno sklenili, rečeno 6000 kron in morda še več vredno posestvo prodati Sulferajnu za 200 kron, reci: Dvesto kron" itd. Kolikor besed, toliko nesramnih, podlih laži! Prvič nj vredno dotično posestvo 6000 kron, temveč le 500 kron, dobro ražunjeno. 87 vo-lilcev se je izjavilo za to, da se odda to posestvo za 200 kron, 38 pa proti. Torej je bila pretežna večina lenarških davkoplačevalcev za to zadevo. Druga nesramna laž je, da ima občina 100.000 « kron dolga. Res je, da ima občina komaj 13.692 kron dolga, kar je za tak trg le malenkost. Le ■podli, brezvestni lažnivec more iz 13 tisoč 100 tisoč, narediti. Tak lažnik pač druzega ne zasluži nego da se mu pljune v obraz. Tretja istp-tako nesramna laž je, da plačujejo občani 150% občinskih doklad. Prvaške občine, v katerih po-kradejo farški predstojniki občinske denarje, plačujejo pač take. in še višje doklade. V sv. Lenartu pa se plačuje le 807« doklade. Dopisnik se je torej skoraj za polovico zlagal. Poleg tega pa še omenimo, da se je plačevalo 997« doklade, ko je župan g. Sedminek predstojništvo občine prevzel. V času svojega županovanja je torej g. Sedminek znižal doklade ze 187«. Lažniki „Na- j rodnega lista" pa trdijo svoje nesramnosti naprej. Radovedni smo, je-li bodejo zdaj svoje laži po- 1 pravih. Zakaj pa ti gospodje ne pišejo o gospodarstvu svojih posojilnic? Bodemo pa mi enkrat to zadevo pojasnili! Kaj pa g. dr. Lešnik? [ Zakaj se ne opraviči, ko smo mu očitali, da je nekega vbogega slovenskega kmeta za 20 vinarjev zarubil! Tu treba pisati! Sploh bodemo pa I v brloge prvaštva v sv. Lenartu tako posvetili, da bode po vseh slovenskih goricah zasmrdelo! I Patriotizem farjt¥ I Kakor znano, se klinijo črnuhi vedno, češ da so največji patrioti. Pred i kratkim pa "so priredili veteranci v s v. Trojici si. g. jubilejsko slavnost v čast našemu | cesarju. In zgodilo se je, da je neki frančiškan izžvižgal slavnost. Nam je ime dotičnika znan J in prič imamo dovolj. Za danes le vprašamo oblast, je-li so naši frančiškani protidinastični kakor italijanski klerikalci, ki proklinjijo kralja in ščuvajo na kraljevi umor? Klerikalci, odgo- M vorite. Napredno delo. V Remšniku pri Maren-bergu so prebivalci prosili za nemškega naduči-telja. Občinski odbor je tudi prosil, deželni šolski svet naj vpelje v 2. razredu tamošnje j šole nemški poduk. Seveda so prvaki zopet raz- | burjeni do skrajnosti. Ali ljudstvo izprevidi | ravno potrebo tega dela. Mi gremo naprej, kajti nfl z nami je razum. j Župnik znajo nemško... Iz F r a m a se J j nam piše: Nikar ne mislite, da naš gospod faj- | mošter ne znajo nemško. Se prav fejst znajo. | Samo pravi čas in prava priložnost in pravi | namen treba. Taka priložnost jim je dal nemški I posestnik Goltschnig in tak namen so novi ' framski zvonovi. Pred kratkem enkrat si je na- I pravil omenjeni posestnik veseli večer. Sedel je | še ob 11. uri v krčmi. Neki neznanec je to j J fajmoštra naznanil, češ, zdaj, ko je Goltschnig " I malo vesel, bi se dalo morda kaj sfebtati z;i ■ tako grozavito potrebne zvonove. In res, faj-mošter so skočili bliskoma v hlače, tekli v \ krčmo in se vsedli k Nemcu Goltschniku. Pa j kako jim je šel medeni jeziček! Kako lepo so znali nemško govoriti. Posestnik se je pustil tudi pregovoriti in je dovolil za zvonove i 1.100 kron. . . Denarji od Nemcev so ravno 1 tako dobri, kaj ne, gospod fajmošter ?! Lep vzgled šentpeterskega Marijinega mla- ° deniča. Piše se nam: Bilo je nekega jutra, ko i so odhajali ljudje od sv. maše. V gosi pod Žol- ll1 garjem sta sedela fant in dekle; seveda oba "j družabnika Gomilšekove čete. Neko zavedno ' dekle ju opomni, češ, da ni lepo, da sta dru- " žabnika pa se tukaj shajata. Fanta je to raz- P' jezilo. Gledal je kako bi si to jezo ohladil. Neki ^ večer jo pa pričaka in jo prav neusmiljeno na-klesti. Oče dekleta je hotel celo stvar sodniji ?" javiti. Krščanski mladenič se pa prestraši in pri- '.'l deta z materjo prosit naj mu odpusti, češ bom , J že plačal. Dobro — oče se ga usmili in pusti ». j za dobro plačilo. Glejte, to je sad mladeniškega društva. Posnemati je treba ta vzgled.. Živinski sejem v Ptuju dne 2. septembra je imel sledeči uspeh: Prignalo se je 92 konj, 627 komadov govede in 783 prašičev. Trgovina je bila pri isti ceni dobra. Prihodnji svinjski sejem se vrši 9. septembra 1908. Pošta v Ormužu. S 1. septembrom se je vpeljalo v Ormužu deželno-pismonoško službo za sledeče kraje: Dobrova, Litenberg, Libonja, Paulusberg. Dohajala bodo pisma 4-krat na teden. Pošta v Mali Nedelji. S 1. sept. se je vpeljalo za Vodislavce, Godomerce, Radislavce, Pre-cetince, Siterovce. Kuršince, Vudovce, Drahoru in Murau deželno poštno službo z 3 kratnim te-— denskim obhodom. Voz s kamenji je padel na posestnika Jos. Osojnik v okolici Bizelja in ga ubil. Zaprli so v Leibnicu zaradi goljufije in tatvine Fr. Lechnerja iz tamošnje okolice. Uboj pri žegnanju. 25, p. m. je bilo v Velenju cerkveno žegnanje. Kakor že običajno, so se fanti stepli. Rudar Napotnik je v tepežu zabodil Gregorju Kovač nož v levo stran glave. Kovač je takoj umrl, ubijalca pa so odpeljali v šoštanjski zapor. Duhovniki bi raje proti nožu nego proti naprednim listom pridigovali. Iz Koroškega. Iz Cerne na Koroškem. Cenjeni čitatelji „Štajerca", naznanim Vam, kar je že vsakomur znano, kako nizko ceno ima zdaj goveja živina. Mesarji pa še prodajajo meso po K 1'20 kg. Zakaj pa kje drugje morajo meso bolj poceni dati, tukaj v Oerni pa ne? Zdaj so se vendar odprle kmetom oči, da je eden na 29. avgusta sam zaklal in razsekal meso po 90 vinarjev kg. ,__Je bilo prav dobro, hvalimo tega kmeta. Zakaj pa je temu kmetu račun donašal po 90 vin. kg., mesarjem pa ne? Prosimo vas, dragi kmeti, ne šivajte preveč mesarjem žepe, zakolite živino sami, da boste dobili vjtš denar, in mi delavci bomo imeli po ceni meso! Delavci. Velikovec. Znano je, kako naglo se du-hovsko premoženje nakopičuje. Po vaseh imajo ;-^-4**hovniki velike in najboljše njive, travnike in gozde, v mestih si pa prištevajo duhovniki v svojo last ne samo njive, travnike in gozde, ampak tudi veliko krasnih hiš, od katerih dobivajo mnogo denarja za stanovanja. V Velikovcn se nahajajo cele ulice katere so duhovniki s časom nakupili. Vsak misleči človek se mora vprašati, odkod pa imajo duhovniki velikansko premoženje, kakor na pr. olmuški nadškof, katerim daje vsak dan čez 2800 K? To leposvoto dobiva revni mož, samo od zemljišča, žag, pivovarn žganjarij itd. Kaka lepa svota možaku še kod nadškof v njegov žakelj vsako leto pade, to se še ceniti ne more. Kdo podpira usmiljenja vredne siromake ? V Velikovcn na pr. bi človek mislil gotovo ljudje, kateri nobene slutnje nimajo o premoženju duhovščine. Motil bi se, kajti Velikovsko slovensko duhovščino ne podpirajo toliko nevedni klerikalni slovenci iz okolice ampak Velikovški gospodi. Ne samo obrtniki, ampak tudi c. kr. uradniki pohajajo žegnano vince v klerikalski narodni dom popivat in meso kupovat. Najemnik duhovske ošterije v Veli-kovcu g. Šterže se je sam izrazil, da bi ne mogel dolgo časa obstati, ako bi mu nemški Velikovčani ne pomagali. Od Slovencev, kateri v sredah in nedeljah k klerikalnemu Šter-žeju in nadkrčmarju Dobrovcu zahajajo, bi Šterže brez svobodomislečih (?) Velikovčanov ne mogel dolgo časa v narodnemu domu se šopiriti in uboge kmete, kateri so v stiskah tako podpirati, da jim 22 goldinarjev za met. cent plačuje. Svobodni Velikovčani, zdramite se! Iz Okolice Pliberka. Pred kratkim si ljubi Štajerc sv. Uršulo pliberškili devic kaplana Hornbeka. že malo okraspal. Danes Ti še jaz hočem povedati, kako se taki hliujcni gospodi, kakor je Hornbek smejo ceniti. Hornbek se dela vsaki kmetici in devici jako prijazen in svet in jih skuša stem obnašanjem za svoja farška dela pridobiti. Kmetice nagovarja, da bi na može v klerikalskem zmislu vplivale. Device pa mož zbira, da ima svoje veselje, kakor se iz sledečega izvidi: Lansko leto je gosp. kaplan Hornbek nas dekleta vabil in nagovarjal, da se bi z njim podale na sv. Višarje, trdeč, da stane vožnina, — 4 - stanovanje in vse vrednejši, ako se poda cela družba na božjo pot. Mi smo seveda vsako besedo kaplanovo verjeli in lepa številica je odro-mala iz Pliberka na sv. Višarje. Komaj smo se v vlaku vsedle, so se začele najsvetejše device po svetemu možu stegovati, ga cukati in mu dobre ukusninc ponujati. Živahno in hrupno obnašanje je nastalo in marsiktera kosmata je bila v deviški druščini Hornbekovi slišati. Na sv, Vi-šarjah je bilo ravno tako romarjem nespodobno obnašanje. Nazadnje, " prej da smo se zopet domu pripeljale se je gosp. Hornbek z eno, ali z dvema devicama zgubil. Zdi se mi, da je bilo v Celovcu. Takega romanja še ne vem in rekla sem z več drugimi, da se nočem več takih družb udeležiti. Namesto pobožnega ob-" nasanja je bilo radovanje. Ni čuda, da gosji. Hornbek združujejo dekleta, ker se med njimi tako lepo zabavljajo. Večkrat bi Hornbek že imeli prestavljeni biti, zavrlo se je pa premeščanje ; kajti kdo bi vodil in kratkočasil dekleta, ko bi ščitnika Hornbeka ne bilo. Nastavili ste se na dekleta, katera spoštuje in drži svojo sveto vero, pa ne pohajkovanje in radovanje z prilizjenimi duhovniki. Objavila bodem še večkrat vaše postopanje, ako vaše pete ne odtegnete iz Pliberka. Po svetu. Ljubi „Štajerc"! Mlada, nežna deklica gre k spovedi. Najbolj neprijetne grehe, namreč one proti šesti zapovedi, si obdrži za nazadnje. Ali tudi zdaj noče prav z barvo na dan. Da ji spoved olajša, vpraša jo gospod župnik: _Ali imaš kakšno razmerje?" Dekle odgovori počasi : „Malo že." — „Ja kaj pa naredi potem tvoj fant?" — „On pride k oknu kamrice". — „ln potem?" — „Potem pa potrka", — „ln potem?" — „No, potem pa pride notri". — „Kaj pa potem naredi ?" — Dekle molči. Končno pa vpraša deklica župnika: „Častiti, kaj bi pa vi potem naredili ?".. . Naš prilj ubljen >* 44 ježe v .". četrtletj VIII. svojega letnika. Da ne pride do kakšnega motenja v dopošiljanju, prosimo vse svoje cenjene naročnike, da poravnajo čirtl-preje naročnino. Naročnina stane: Za Avstrijo na leto 3 K, na pol leta 1-50 K. Za Ogrsko in Hrvatsko na leto K 4'50, na pol in četrt leta razmerno. Da je ta cena tako visoka, so krivi Košutovi vele-izdajalci, ki se bojijo „Stajerčevega" biča. Za Nemčijo na leto 5 K. Za Ameriko (i K. Za vse druge inozemske dežele se računi naročnino z oziram na visokost, poštnin©. Naročnina, katero naj blagovolijo naročniki eimpreje poravnati, je gotovo tako nizka, da je komaj papir plačan. Mi naprednjaki tndi ne iščemo dobička temveč nam je edini namen, da izvršimo potrebno delo V prid ljudstva. To lahko rečemo, da ni noben slovensko pisani list tako odločno borbo proti ljudskim Zatiralcem peljal, kakor naš •„ Štajerc . „Štajerc" se ne ozira ne na levo, ne na desno, • temveč dela edino in izključno za 1 j u d s t v o. „Štajerc" biča brez usmiljenja vse, kar je 1 j u cist v u sovražnega in škodljivega. ,,otajerc" hoče na gospodarskem polju zboljšanje žalostnih razmer kmeta, obrtnika in delavca. Na polju politike zahteva, da bi imeli delavni sloji isti vpliv kot gosposka. Na kulturnem polju pa zahteva „Stajerc" čimveč izobrazbe za vso ljudstvo. To je naŠ namen! Kdo ima pogum, da lii očrnil, osmešil ali zasrainoval ta namen ? Mi pravimo: Vero se ne sme omadeževati s po- litiko ! Narodnost se ne sme zlorabljal strankarske namene. Kmet, obrtnik — delavec, pa so večni stebri človeške dniif"1,^!-in brez njih, proti njih volji se n e s m c nil^nci p sar več zgoditi. Zato pa ne sme manjkati ..Štajerc- ajši. k« polnil •ndar Delajte, razširjajte vaš list, naročajte se. agiS rajte za nove naročnike. Ako vsak naših odj^- j. malcev pridobi le en o g a u o v c % a n a roianUi r nika, potem pridemo do velikanskega števiboznar ko se ljuds »Š.t.aj er v nobeni hiši. naročnikov P8T 30.000. Potem pa nam bode tudi lahko ustreči n zahtevam, ki jih stavijo naši odjemalci ! Na delo toraj, naprednjaki I Uredništvo in upravništvo. alec P ospod "jer se c ima .a kal. ruši ii i 1 kov s nagati ------------- ic znr Kmetje, poskrbite za strokovnoimetn Gospodarske. izobrazbo! (Prim. Gospodar.) ;oji š< jreškt »čel. dvomu premoženja al, ki at i celo! ines več ,ajvečj je veda kapital, k| nore se už to že zdavno spo-otroke ■o;i!i dar. I za izorazbo na dečko brati i«L unstvu kaj bolj pod-ff za kmeta preučen. larJen lživa več let veselic na?rz bo pritrdil, da ni *aJ,K a strokovno izo-B ha, ampak da se f'ore Jcovn ampak apredkom bolj ] ujejc da s Blj pr ;rjimi kme-nojen, Noben omikan človek ni datid. da je dobra strokovna izobrazba i ki ga kedo ima. Vsakdo zna, da nese največje obresti ; ta kapital za življenje. Kakor so pa drogi stanovi znali in se radi tega trudijo svoje izučiti, ravno tako malo stori kmet potomcev. Njemu je že dovolj, če : pisati in če se je morda tudi v raču kooval, se že kriči, da je mladič : Kdor je vzrastel med kmeti, kdor u; in žalost kmetskega stanu, ta nai samo par tisoč kmetov, ki ne dajo brazbo svojega sina niti piskovega o dobe cele vasi, kjer so v strahu pre kot prod hudičem. In vendar se vsi na sploh prito tijstvo ne izplača in noben kmet, niti iiajb ne bo mogel trditi, da se more pod dan rami premoženje še kopičiti. Kmetje so vsi v tem edini,] da se ne bodo dale sedanje razmere, ko dohodki vednoj bolj pojemajo in se dolgovi vedno večajo, vzdržati za] več časa in da se bliža del onih, ki obdelujejo ljubo | svojo rodno zemljo, vedno bolj propadu. Ne samo mali kmetic, ampak tudi veči, boljše stoječi posestnik se toži, da ni skoraj več mogoče kmetvati. Med tem, ko zamorejo drugi staoovi z nekoliko predvidnostjo vsaj obdržati oni položaj, v katerem se nahajajo, nahaja se kmet brez sveta nasproti neprilikam današnjega časa in vedno bolj ga izpodrivajo. Če pa poiščemo uzroke, od ko£ je to prišlo, pridemo kmalu da spoznanja, da so se kmetski pridelki v ceni znižali in včasih več stanejo, kakor za nje dobimo. Kjer so pa stroški za pridelovanje veči, nego je pridelek vreden, tam mora iti gospodarstvo rakovo pot in naj delamo, kar hočemo. Najbolj se je znižala zadnji čas cena žitu. Nekatere dežele v Evropi in v Ameriki, osobito Argentinija, so vstanu Žito pridelovati po tako nizki ceni, da ne morejo naši kmetje na noben način s temi stanovskimi tovariši konkurirati. Dandanes, ko teče železnica že skozi vsako gorsko gnezdo, moralo je priti do tega. Lahko bi se dobila sredstva, ki bi se postavila tujemu žitu lija kupovala le domače pridelke » ter dobivala samo toliko žita od ic more dati domače kmetijstvo. a tega, ker išče dobiček in je tudi 'i ali propade. In vendar ne stori Polovico svojega polja in morda M jnemi ■ ■ ni denar posloi Tu i" nasproti, ako bi obrti in jih boljše plačeval; drugod, kolikor ga i Toda obrtnija ne del' ne briga, ali kmet žii kmet nič proti temu. tudi še več obseje še \ tega ga ni moči od pod zlo. Na sploh se govori, kako bi se p danji bedi, v kateri se nahaja kmetijst glede tega jako različna in na razna težko odgovarjalo z ozirom na jako te položaj, v katerem trpi kmetski stan. edno •rniti, li oni j če tu žitom in od gre pri tem išlo v okom se-o. Mnenja pa so vprašanja bi se žek gospodarski Ako opazujemo delovanje vlade, državnega zbora in kmetijskih zasto-pov, vidimo, da se trudijo že leta vstvariti sredstva za odpomoč. Da danes pa se ni še našla pot, kako bi se pravzaprav trajno pomagalo. Če opazujemo pa natančno, dobimo, da se mora zapričeti odpomoč od dveh strani, in sicer 1. od strani države in 2. od strani kmečkega ljudstva. O tem, kako bi lahko država pomagala, ne-čemo danes govoriti, ampak se hočemo omejiti samo na to, kako bi lahko kmet pripomogel od tega, da bi vendar slednjič tudi za njegov stan prišel boljši čas. Kmetje imajo pravico, da jih postavi država v enako vrsto s trgovci in rokodelci, toda morajo skrbeti, da bodo zamogli enkrat dobljene pravice tudi ohranitii in braniti. Kako se pa lahko to izvrši i Edino v tem, da poskrbijo za povečanje svojega znanja in si vzamejo k srcu pregovor, ki pravi : »veda je moč ! moč rodi bogatstvo I« Da, veda je moč in rodi bogatsvbl Ali bi postala trgovski in obrtnijski stan tako močna, ako se ne bi pridobili trgovci in obrtniki najprej za svoj stan potrebno znanje I In kmet ? Kaj je naredil on za svojo lobrazbo ? Nič a) . P' govoriti o šol •sikatera kmets' j mladosti sovi iridni ter i ijo v šolo, ter si ijši, kot tako polia, ji ostal deček iipohil željo svojim vendir tudi kmetje kmetskega star koliko časa b< jalelji kmetskega sta stanu, predno pridejc ispornanju, da se ni n iko se nima zuanja in ; ljudsko šolo pa ne di Ivalec potrebuje, da bo gospodariti, še nadaljiie kjer se učijo predmeti če ina kedo še tako vi na katero bi naslonil " ■ nič ? Kmeta n odkrito lar družina, v kat itvo do šole. In pri) .tje že rečemo, da ri se vcepi potom naj :ona, če se dobi urokom bodo ti ko mo-znanostil Ne I desetkrat bolje, koristijo onih sedem let, naberejo potreba mje v šolo, bi bit li deklica doma. Vsaj bi neumnim starišem. Kedaj izprevideli, da se morajo , in boljši časi edino le i lo morali Še učiti in govor j, možje, ki so se rodili kmetje ali vsaj veči del njih potem bodo iskati i dobri iti pri- v tem njih k zdržati, Samo kmeto- vi v današnjih časih dobre šolske izobrazb sežemo vsega. Prihodnji tamogel potem prav in razumne izobrazbe. On mora priti v šolo ijcgove stroke. Nič ni pomagano lika usta, če mu manjka podlaga oj govor. Hiša brez temelj a vse to je še premal prihajal v hlev zrak v pomagamo s takozvanim toriji. Navadno se napravi vrata luknje. Če se naprai sicer nektere na oni stran druga pa na nasprotni sti tem slučaju pa ni izključe ohladil ali da nastane celo slabeje od prvega. Če je j enako gorak, pa oddušek vtakne skozi strop hleva ce Cevi naj segajo do ali Cevi ne smejo biti po in tako si mora tudi kmet priskrbeti ta temelj, če [fcoce zboljšati svoj stan. Kako potrebno je, da je kmet izobražen, razvidi e n. pr. že pri uporabi umetnih gnojil. Koliko pogre-žkov se napravi glede teli, kolikokrat si ne zna pomagati kmet glede njihove uporabe. In zakaj vendar •ne zaa? Zato, ker ne more znati, ker mu nikdo ni po-l-vedal, kako mora delati to in kako ono. Kakor pri umetnih gnojilih je še v mnogi stvari. Živinoreja se ne mno, pri pridelovanju krme je tudi mnogo po-in to vse radi tega, ker ne zna kmet, kako bi Denar je presneta reč. On je okrogel m teče samo ■onemu v žep, ki kaj zna in ga razumi pridržati. Kdor -< ni nič učil, bo redkokedaj bogat in premožen, kajti goji se de: ■ slo- ki mu priteče, n po kratkem času Tu in tam izleti iz njiju. Blaga kmetu, če se trud dari brez razuma in zna vedro v večo revščino i jarjene, neprijazne ljudi, napravami. To p \ažne stvari, vend; jia pravem mestu 'morem vse kmete Ikovio izobrazbo. Tuje stvari začne goveda jesti zvefi in hitro pož zgor i se tak ii še le i goni p in sem na govedu mesece > tudi shujša ne. Kak rčnjaku gnoj, ;.i» prebavlja in k ;ile močno vtripljejo. znaki, je bolezen že j nego da se žival prej kolje, napravijo se v ži' ko se je mora ho- začne hoditi po dol in stokanje rce, se vmakne nazaj, popusti. Marsikedaj se pri katerem so enaki ali prepono, nahajajočo ,li bregu navzgor ječanja-in sto- mesece drugih hitro pa se je .1 pra- mleko. itrmin Razes ješčost pojema, ž igubljajo vrh teg; hitro s nevarna kolje. Ako s Kak jafc aj še bolje če gred' vsej dolžini enaki širje, da Bolje je še če odprtine 8—15 en kolik 10 ».jane ostane val takrat vodo na- abo, ■biti ni plašč ii žitnih ,veje ž odduška, ki mol plašč z desk, ki pa mora oddusek debel in med ta suje senčnih plev, žaganji. Za vsakih 6—8 glav gov oddušek ali ventilacija. Za setev naj se jemlj težje zrnje. Dognano je, da enaka množina težjega zr ampak slednja več, nego pi težjega zrnja obrode bolj bogat bojša. Velikost in teža zrna s večje zrno navadno tud nazaj li v druge abcese. Zi m. Zii jo p tuje pr« ali hči pleteta z gle, ter krmita obe- ! navrže smeti, ki se V teh smeteh so na- gnojem na travnik ali in ž njo nazaj v gnoj, ki se ima i gospodinje, ki h vlasnih, glavi- Kmet. vpliva jako tega skrbeti Sicer dospe raku v hlev, zrak Radi Slab živali svež in čist poke nekaj skozi streho. ) široke, ampak imajo nekako pritrdi zapiralo z vrvico, po se vzd:guje daj, če se v ;h preveč ne ki se jih na- >g onega dela apravi nekak -ečji nego je j oddušek naj se na- plev ali pa rezanice. ivine zadostuje en tak »Kmet«. l vselej najdebelejše in naj- posejana množina lažjega in ija ne da enako pridelka, 'a. Rastline, ki so zrastle iz in zrnje in slama je deloma krije, ker je ijtežje. a doljnem koncu naj s« katera se da, potegnivš ali odpreti. Gorak zrak, k op, gre skozi odduške le t« ohladi. Da se pa zrak v t« lj se napravi cevi iz desk, znotraj s katramom. Kr« ikozi streho, naj se n ikoliko i nuunum Nabirajte jubilejne marke! Kakor znano so izdane, v proslavo cesarjevega jubileja posebne poštne marke. Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne znamko. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se bode porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jubilejske marke in pošljite jih uredništvu „Štajerca". *XKKXtttt*KKKttKXKUXKKtt Loterijske številke. Kako pospešimo rodovitnost sadnih dreves ? — Dvorni vrt tijskem č Lcbl v Frankfurt liku za VVestfalsk Ker stavlja sadno drevo v popke za prihodnje leto lesni popki spremene v t rova kislina, priporoča se, onem času gnoji s fosfo sposnela znes fosfornatih se vzame boljši superfo kisline) in žveplenokisli k M. piše in Lipsko: in septembru imaga k temu, oziroma sadne, e sadnim dreves imi gnojili. Najbolje kalijevimi gnojili. Zat kme ivgustu n pnp vetne, naj s« ifat "(z 20 odstotki ,lij (s 50 odst. k : raztopi 1 kg superlosfata in kalija. S to raztopino se zahj« v drugi polovici avgusta eoki ii do prve polovice septembri se vzame 20—40 litrov, sadne da se fosfo-»m v se je naj litrih vode s plenokislega krat in sicci vsakih 14 d stareja debli manjša 10—20 1 raztopine. Vsa sadna dreve vsled obile rodovitnosti opešala ali postala iz uzroki nerodovitna, bodo na to obilo rodila. Kako se dajo ohraniti sveže češplje do velike noči ? — Lukas priporoča naslednje : Ko so češplje popolnoma dozorele, vendar pa prej, preden so krog ele, naj se jih skrbno s peclji vred pobere, fosfor ilija). V 100 '/. kg žve- drevesa tri- at in potem meseca. Za a mlajša in i, ki so drugega kratko odstriže in vloži narav za se v papir, v steklenice t tudi lahko vsako posamezno glaziran ali pološčen lonec nj se peclja peclje vito vsako vije pa se in vloži v ali lonec naj se s koščekom p zapre. Steklenice ali lonci naj s« vrtu v jamo kak meter globoko se dene na vrh nekoliko listja, zamrzne in je tako mogoče tudi pozimi d< Orehi se klatijo včasih ■/. drogom popolnoma dozoreli in pri tem delu se jih Taki orehi so slabi in neužitni. Orehe, ki niti, naj se oklati, ko so popolnoma zreli, lupina zlehka loči ali so čadavi. Ako i dokler se lupina oreha še trdno drži, ostai ali žurenju vedno nekaj lupine, vsled čes splcsnijo. Ko se jih je ožurilo do čistega, se jih na tenko po podu in vsak dan do meša. Še le po kakih 4 tednih se jih sp Divji kostanj. Letos je čutiti p dan na dan več, zato smo : čut primo »ženju ali pečenju vrš« pečenju domačega kostanja, prvi enak, postane pa potem sladek in pomočnib krmil. Dobra krma za živino, posebno pitanje prešičev in ovac, kakor tudi kot sredstvo drisko in drugo je plod divjega kostanja, katere bimo pri nas v drevoredih mnogo. Divji kostanj sebi dokaj grenčice in čreslovine, koji sestavini v čevah zapirati. Če se hoče torej pokladati kostanj v večji množini, treba ga je speči ali kakor se peče navadni kostanj, s tem zgubi na čici in trpkobi. Po p spremembe kakor pri je bil prej trpek in gret okusen. Poleg sena in r govedu, ki je določeno mov na dan, prešičem ] do 3 kilograme, molznil ali vozijo do 5 kilograti goma priuče na to krm kilograme. Razmnoževanje vrtnic. Vrtnice s žiti tudi s potaknjence se porabi lahko ki je odevela. Mladika mora imeti najmi nje naj se odreže cvet, spodaj naj se p členom in 1 stoma naj s nato potakne zemlja ali pesek :emlja vedno nekoliko vlažna. Seveda se ci ne vkoreninijo, vendar se jih precej bodo v prihodnjem letu gotovo cvetel krme raznih pa za zoper ?ado-ima v nak Gradec, dne 22. avgusta: Trst, dne 211. avgusta: lost ali pa po- a konservo. Za- češpljo v papir Steklenico ali :šišjega mehurja trdno na to zakopljejo na Ko je jama zasuta, naj da zemlja preveč ne i njih. ko še niso veliko zmasti. ;e misli shra- t. j. ko se e jih oklati, le pri čiščenju ir taki orehi a, razgrne naj i dobrega pre- pravi v vreče. ianjkanje skati si znega korenstva naj se a pitanje do 8 in več očetkom pitanja malo, i kravam, če hodijo ov. Konjem, kateri se ', naj se ne poklad : dad« vsaka nj 3 creže daje taknjei prejeti ist odreže do peclja, ostalemu lisi e pa pusti par listkov. Potaknjenc plitev zaboj, v kojem se nahaji Zaboj naj se postavi v senco 69, 78, 66, 22, 73. !), 82, 76, 35, 61. Opozarjan* svoje cenjene čitatelje na firmo Ilans Konrad, rrva fabrisa ur in c. k. rl.-„-,„ liferent v Brilxu it. 227 na Češkem. Priporočamo fabrikate te firme na,tope>. »vrstno blago! Dokaz temu, da je firma z zlatimi in srebrnimi kolajnami ler cesarskim orlom odlikovana. Fi'ma ima tudi v inozemstvu onik z nad dobro ime in eksportiri 3000 podobami se dobi Zanimivi glavni e« pošilja vsakomur prva c. in k. dvorni liferant talog obsesa nalanene na vse kraje sveta. 61 na zahtevo zastooj in franki lik z 3001) podobami zasto fabrika ur v Brunu lian v Brilicu st. 1363 ičesko). T, sli Nikd< Nora avstrijska p je sklenila j iilhi Quzn Amerika) trgovmi in vtliki ind znižati. — Pri glavne kolodvorika ulica Ste vozne liste za tja in dijil n,encm, leklenem blagu uidi. zahte-ati ta. ceniK! bratna industrija, katera v r obrodna družba Austro-Ame ■hiskovalco k deželni razst; sti domaftli Ko krai rah, sre p:eameti franko nrad, ni ka-brnem, M itd. II. iid, 10 i ineseinc se tudi za od Trsta a K 250-- l kateri voz jo proti liki je mogoče s Grško. Italijansko — Paroiki so po : izbori sakemi nkrat > kratke Patri d 15. triji »\ 7astopi 26, spi n nazaj z hrano in p inija do 7. isoii vazi iiu: Sin ejemajo se nizu; .eno K 960 - I. t pijačo. *dra anici hitri na Ikana v Trst n v Rio Jan« septembra i lOltl, vozno on Kmsteti I« polago. — Potovanji oletno v~elj; takoreko« oinega riln ;, Pal' K 150 - II. in od New Yi ogledati zna Špansko itd ajnovejšem ■pel ie. je Ona Bra-nasi *)•/, v Ljubljani, | in prodaja d. K 720 — »m. zdravila labko se nastopi lista. — ProdajaiO' n krep&lne voinje azi -Orlean kraje obcudo :i s car ma, bretžicni brzojav, tarmotank, telemitor, nrclljava in zračenje, kopalidoa in naprej zgraji toplejše priporoča. listi taistimi i ftd.; o l pr. P ranj: sice- parmki, i lei pn-morsKO, tdno. — d/ema vrteni-lektrična raz-torjj se naj- Štartin - sode Prodam hišo St. *t v Lavaraundu (Koroško) proda g. J o s e f 0 r n ig v Ptnju. ** •IMSHIMMMIMfl Harmonika na veter rslnem prosti velikim vrtom za sadonosaikom s 35 debli in 30 pritljik dnimi drevesi, vse niteif e sadje, i orali fundusom, j: i leiim Novost poklada kilogra-pozneje na pašo le pola- i nad 3 pomno-mladika, očesa. Z tik pod ti ali li-i naj se peščena in skrbi, vsi poprime in niskl užitek. Ta har.in veter je 28 cm dolga komad DC samo K 3.— samo Pošlje po povzetju c. in k. dvorni liferant HAMNS KONRAD razpoSiljevalna hiša v Briixu M. 1368 Ceako. Zahtevajte zastonj in franko cenik z nad 8.000 podobami. 573 Mizarski učenec se lakoj sprejme pri g. Anton Braischitsch, mizarski mojster v Celju, Hauptplatz 17. 619 Viničarski ljudje /isokimi rimi sa-ijpleme-emljišča ili cen, 8.000 K. Za vsako prcdaiabu primerno. Dopise na J. Bus», Uvimuud. Vpeljana je električna razive-___________tljava. 61» 1.000 lit. Isabella-vina (190T) belega in rdečega, cena po dogovoru, se odd« pri gosp. Alois Sorko, posestn ku sv. Bolfeng, »lov. gor. 623 Učenec, zmožen nemSčin^ in slovenščine se sprejme pri g. J«9. Kollenz, glaiarska trgovin v Ptu-.u. 626 Viničar z 8 do i delavskimi močmi, se spreime. PraSa naj se pri g. M. Jaiiuivič, Fram (Frau- heim) 632 V najem| da malo kmelsko posestvo, « juhp~ - i«-;« -idonosni- zelo dobro z lepim rtom VpraSa zelenja „Staje-ca" 3—4 delavskimi močm prejmeio. VpraSa se pr iarl Speletz v Ehr hausen Pekovski učenec se takoj sprejme. Plača 8 K z vso oskrbo. Martin Juvan, pek. mojster v Trbovljah. a30 Lepo posestvo je za prodati; zidani hran.m, zidane Stale in lepi sadonosnik, vrt za zelenjavo, lepe njive, travniki, vse v dobrem stanu; se proda z dobrimi pogoji in. je oddaljeno 5 minut od mesla Ptuja ; več se izve na gornjem Bregu priPtaja lnj.no število 20. 6« Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, m vinom m žganjem V MriporoiSa p. t. občinstvu svojo bogatd zalogo jrnega špecerijskega blaga, kakor fine parne Vmok«, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, j nawtmiej itd. kakor tudi zalogo manufakturnega blaga, štofi, druki, platno itd. riina kol žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup jn prodaja obra pristna naturna vina en gros in dobro pravo Žganje en grog in en detail. Brata Slawitsch v Ptuju i°« priporočata izvrstne šivalo« stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — t Singer Medium90 , — , Singer Titanial 20 „ — , Singschifchen ........140 , — , Bingachifchen za krojače , . . .180 , — „ JDnerta A........ '. . 100 , — ., inem C za krojače in čevljarje 160 , — , [owe C za krojače in čevljarje . 90 , — , linder Elastik za čevljarje . .180 , ■— , 9li (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine •cene «o nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 10« Iščete se.- re viničarski družini, vsaka s 5 do 6 dela zmožnimi osebami za Mariborsko okolico (Pickern). Več se izve pri gosp. Gustav Scherbaum v Mariboru. |§ Pridni viničar a 5—6 delavskimi ljudmi se pod zelo ugodnimi pogoji na nekem sadnem in vinogradniškem posestvu eno uro od Maribora sprejme. I ilg- sjjgš Ponudbe upravništvu lista. 602 Pri zgradbi kmetijske šole v Sv. Jurju na južni železnici se takoj sprejmejo. Več sejizve tam. Houost! Cenik franko. Novost! Železna patent. Roskopf- ura Jamstvo 3 leta ali pa denar nazaj I Do danes se je dobila za 5 kron le prav navadna ponikljana ura s papirnatim kazalnikom. Z velikim naporom se je sedaj posicčilo narediti za 6 kron uro. ki gre 36 ur, teče v kamnih, ima kazalnik iz cmajla, kaže natanč. na minuto, okrov iz pravega nizlja, in se odpre. Srebrna ure 7 kron/ z dvojnim okrovom' 10- K. Zahtevajte cenik zastonj. A. KIFFMANN .tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in are brnine 512 v MARIBORU P. I. Doseženo je da pride vsakdo za malo denarja do dobro idoce ure, ako jo kupi pri meni. Zahtevajte aato pred nakupom moj bogato iluatrovani glavni cenik s 3000 podobami, katerega vam pošljemo lakoj zastonj in poštnine prosto. & HlM-urj K 3-50 | Vn u Rili « bu. R«koPr-ura < _ | du„iM K,.M švicarska ura « iUgwcrkom in Sr*,„. -J^ U1'i»Jt toar K 8'40 Srebrna Roskopf K 11- igodbo (2 koma. da K 12 80.) Zoukh?9b:u tadil- ' Psadeljli K 8*50, tlta K J 90, ,»cti _ ■„1'»-)Uj'i™ K 12-20, i slas- werkom na pol in celo uro bre« budilnice K 10-50, g« H dni K po noči K 2-30, budilnica r dvoj-nim ivoncem K 3.80, sveti po - noli K 4-20. Največja izbera v mojem glavnem ceniku. Direktna razpošiljatev vsakemu zasebnemn kupeu. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. - Ni rizika. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj, i Prva fabrika ur v Bribe HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferent Brilx 1SG3 (Češko). 531 Gospodska ulica št. 11. — Herrengasse Nr. 11. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodnika = v Ptuju štev. ir = priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olje, riž, sladkor, čaj, rum, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo Špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v Škatlah, drobni svinec, kapice, patrons '/.a puške in revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnita 40%-nO kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja Žveplenokiflega amonjaka in superfosfata za gnojenje vinogradov. ---------------Postrežba Jako urna in solidna.--------------- Rane vseh vrst noj se varujejo skrbno pred vsalco nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Prauersko domes zavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. aff razpoSilfa se vsak dan "9{atefi xalijo dvbro, po ceni in xamesl/ivo-potovali na/se obrne/o nSimoruTz/fmetetXa v £f'ubi/ani JCblvdvorske u£ico20. Itisa/tovrstiutiPv/asnilei da/oselrexpla£nO. j UTnškell j Lancaster od K 26'—, flobert-puške od K 8-50, pištole od K 1-50, samokresi od 5"—. Popravljanje po ceni. 687 == Cenik s slikami franko. ===== F. Dušek, Opočno št. 104 na državni železnici, Češko. Deset zapovedi • za kmetovalca • lepo tiskane se zastonj dobijo pismeno s prosto poštnino pod naslovom: Ubald pi.. Trnkocsy, apotekar v Ljubljani, Kranjska, Avstrija. *36 Prilična prodaja! Prodam svoj umetni mlin, zvezan z žago za dile in kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki La-budski (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Nadalje drugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti istotako krepka vodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, 3 minute od železnice, 50 oralov zemlje z stavbiščem za kolodvorsko restavracijo. Vse z >fundus instruetus«, tudi vsako posestvo samo. Vpraša se pod »Gute Existenz«, poste restante, LavamOnd, Koroško. 452 P O z o R L Prislne smvi za napravo domače pijačVdo-bite v popolnoma pra-'i in zdravlju popolnoma neškodljivi se.lavi '*e totaj. če ima vsi j le jeder, del ■ nitij'!-, snovi-, zatiraj sttijero, p-stavno zavarovane* vai-slveno znanko. Mrtije snovi so bile £e večkrat, zadnjič dne 28. febtu-rjK 19)7 prei^uSane ude. kr. preizkasaval- ( ■UMI krasil v (Isadon »lede njih neškodljivosti; I vsled »pričeval, katera imam v rokah od omenie ne crerzkuSevatoice, nimajo v nebi uikakib zdravju skwrjfvih tvarin, vste 1 čessr to v moji sestavi najbolj pripravne za iapravo v resnici zdrave in najlMiJj »kiiHun domače pijače. Vffed t«>ga prosim vsakega, da pv.i v svojo lastno korist ro^ebn na zgoraj staječe, registro-vaao rnanko, da se tako varuje pred manj vrednimi pjnarej lenimi kdMii. 34 Kmetovalci pozor! Stai oznana krščanska tvrdka. • Opozarjamo vse kmetovalca in gospodarje na vej*,. 00 vsrin Kranjikoin, Štajerskem, Koroškem, Hr^&tskom, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim, hru-skovtm li jabolonun (kisom ter vseh vrst žganja in ruma, 8U*/« ocetn. ga ovets itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tegu popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in sadni most ter delate pijačo na tropino in droži ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v pri-jetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blsgol Vsak ki j« enkrat poizkusil, postal je moj stalni naročnik! (Dajem tudi zastonj pojasnila za zboljšanje skaljervega ali drugače pokvarjenega vina io vinske posode.) Prosim pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoja že vet ko IS let in vsled tega le samo ona more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih I Na zahtevo poSljem cenike zastonj, Z edlkčnim spoštovanjem udani Andrej Pollak^'TuW^'" " ,1'i-i črnem psu" 6rad>c, Anneiistrasse ttev. 46. Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih otouval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica Št 6 « Celju. 408 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 le!, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAL'ILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-hnj in vsako kožno bolezen nu glavi. Naročila naj hi si ga vsaka družina. Imam premnogo »»hvalnic in priznanio. Stane poštnine prosto na vsako fo«to lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj s« samo od mene pod naslovom PETER J U Riši Č lekarnar v Pakracn štev. 200 v Slavoniji. V Mariboru, Pfarrhofgasse hšt 7 (blizo glavne pošte) ustanovil se je za navodila in pojasnila v vojaških zadevah, posebno pa glede oproščenja (frajenge) vojaške službe. 62i V ptujskem mestnem soparnem kopališča m dobijo odsihinal kopele s hlaponorn po slede-•ih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik •b V>ll uri predpoldan za 60 vin., (30 krajcarjev.) 37* Vtdstve ptujskega mestnega kopališča (Pettauar BadeanstaltV Fabrika kmetskin in vinogradniških mašin priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re* bler za kornzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grabijo (Handschlepp-und Pfcrdeheurechen) za mrVO obračati, Stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše (»leisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni Angleške nože (Gusstahl); rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. «a = za osebe brez brade in za plešce leta r sko A Lase in brado se dobi zanesljivo \ * dnelip leto; pravega ..Kos Baisama". Stari in mladi. »osjBza« dame vabijo samo ..Mos Balsam" za pridobitT obrv in brade, 4»jti dokazano je, da je ta.,,Mos BI edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva meji dnevi na lasne papile tako. da prično lasi tak« Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo rs 5000 goidireapjev v gotovini vsakomur ki je rabil „Mos Balsam'- in ostal brezi ===== plešast ali z redkimi lasi. == 1 Amei za dr račui rom nine. čati Štev. Urec niSf Ptuj Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako ju Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo predi* redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popoln« dovoljen. Že po 8 dneh so fc pojavili očitno li'.t-i; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balza lezno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las pripo: pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo speci«1 govino sveta: S gen Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. == 50.000 komadov prodanih. == Brez nil ni ml, ili izdatkov! Garancija. Izmenjava dovoljena ali denar nszai. Šlev.300>/,10'aslnov.2iegis!rs|/ A Q[\ 28 glasov, velikost 24X12 era. >\ "t OU žtev.667,/«,10tsstnov, Iregi.terl/ K.Ofl 28 glas., velikost 30X15 cra-Slev. 656'/., 10 last, 2 regislra 1/ K^fl 28 glas., velikost 30X15 era. "* U ~U 15"/..10 la t.. 2 regislra 1/ C.Ofl 50 glas., velisost 24X12 cm. •* u LK3 Stav. 6(i3i/i, 10 ta I. ^ rogiet.a I/ O.___ 50 glas.. \elikOst SIX'S cm. •» ° Slov 303'/«, 10 tastnov, 2 registra, 50 glasov, veliko,! I/ O.rn 31X16'/, cm..................i\ O UU Štev. 307'/«. 10 lastnov, 3 registre, 70 glasov, velikost 1/ Q.KO 31X15'/, cm..................I\ .7 »JU = šola za samouk za vsako harmoniko zastonj. === Posije po povzetju c. in kr. dvorni liferent Hanns Konrad ^SjgSSU Brux "g&Jf1 Glavni katalog z nad 3000 podobami na salitevo vsakomur 532 zastonj in franko* f> pemska razprodaja! Ceno perje za post 1 kg. alvih slišanih 2 K; boljših! •in I,; na pol belih 2 K 80 h; H 4 K j belih mehkih 5 K 10 b; lj Hjifini-ših. sneiene-belih, »lisi' Ml K 40 h, 8 K; 1 kg. flaum« ID 'nen) sivega 6 K. 7 K; bFlegn Mil najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko, I Satove postalje iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega n«nl._, 1 tuhent, 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 »lavnima blaitatl vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. Široka, napolnjene z novim, i tiajnim in flavmastim perje« za peetelje 16 K; pol-danne I daune 34 K; posamezni tllhettti 10, 12, U, 16 K; glavne I zine 3 K, 350, 4 K. Se poJlje po povzetju od 12 K na; franko. Izmenjata ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopl denar naiaj. S. Beaisch, Desohenltz Nr. 716, Bohraei Cenik gratis m franko. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj* zraven klalnice in phnarske hiše postavljena je nova parna Saga vsakemu v porabo. Vsakemu ae les hlodi, itd. po zahtevi takoj nalaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d". 68 Varstvena msrka ..Anker' Liniment Caspici comp. nadomestilo 2a anker-pain-expeller je znano kot odpeljajoce, Izvrstno In bolečine odstranjajo sredstvo pri prehlajeoju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80) 140 in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domaceg sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljah | našo varstieno znamko „Anker", potem se dobi pris to sredstvo. | Dr. Richter -jeva apoteka, zlati lev" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Thierry -babsam ■ zeleno n o n o kot znamko. Najmanj so posije 19/2 ali 6/1 al patent potna družinska steklenica K 6-—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij-mazilo Najmanj se po*Ije 2 doze K 8-60. Zaboj zastonj. Povsodi priznat* ket najboljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu. krtu, kaslju, hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naroči« in denar: L Thierry, apoteia l angelj-varnlm v Pregradi pri Rogatec. Zalege v isjvet-iU apotekah. 237 priporoča se glede vsakega med hranilnicee zadeve spada-jočega posredovanja, islotako tudi za"po^Ied»>" vanje vsakoršnega posla z avst. ogerak. banko. Straa&am se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojami in po vsem vstreže. U Isdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke v Pluje,