16. Številka.
Ljubljana, sredo 21. januarja.
XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dun, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pnjenian za a v s t ro - o gor a k e dežele za celo leto 1« gl., za pol leta 8 gl. ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gici., za četrt leta 3 gld. 0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih 'šol h in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. f0 kr.t po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste G kr, če se oznanilo enkrat tisk«, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolnianovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj »« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v rNarodnej tiskarni" v Kolnianovej h i Si.
Ob osemdeset letnem godu veterana štajersko-siovenskih rodoljubov.
Iz celjskega okraja 17. jan. [Izv. dop.J
Obiskovalci Bleivveisove 70 letnice bodo se Spominjali, da je g. kanonik Anton Ž uža v Ljubljani v imenu štajerskih Slovencev jubilanta pozdravil, in tacaš se je naglašalo v tem časniku, kako gmlji v je bil prizor, ko je čestit-Ijivi starček, veteran rodoljubov mej štajerskimi Slovenci, očeta Bleivveisa prijateljski Objel. Ta g. kanonik tedaj jo obhajal 8. jan. 1880 svoj osemdeseti rojstveni in denes 17. t. m. svoj godovui dan. Osemdeset let, lepa leta, malo in uialo kdo jih u čaka!
Anton Žuža se je rodil 8. januarja 1800 V trgu Zavei poleg Celja. Leta 1822 je bil posvečen za mašnika in je deloval od tega časa pa do leta 183D, za kateheta v Konjicah, Lečah in Studenci. Leta 1839 je bil imenovan za župnika in dekaua v Slovenske) Bistrici, ter jza šolskega nadzornika za Slovenjebistriški okraj.
On deluje tedaj uze 58 let kot duhoven, in si je pridobd mej tem časom tako občno spoštovanje, kakor mulo kateri človek mej nami.
Ves čas svojega življenja je bil g. kanonik Ž u/.a dobrotnik dijakom in revežem, ter podpornik vsem nurodnim zavodom in društvom, vselej zvest sin svojega naroda.
Dne 10. januarja so mu pevci celjske čitalnice napraVili za god podoknico. Zali valj e-vaje se pevcem za to veselje, uaglašal je če-stitJjivi starček, da je bil po svojem mišljenji vedno to, kar je še zdaj: zvest narodnjak, ne-OUiahljivv svojem prepričanji, da bode tak tudi ostal do smrti. In to je zlata resnica, kar je govoril. Mi moremo le pristaviti, da delujoč za narod uij nikoli na svojo korist mislil, in
da sodelujoč v narodnih shodih, nikjer nij mogel videti razporov, temuč povsod je skušal biti blag posredovalec, pomirjevalec, mož, kateremu je dobra stvar vse, a osoba še le v drugej vrsti.
Dočakal je visoko starost, preživel je burna leta, v katerih je bilo nam Slovencem v Avstriji hudo živeti; preživel je leta, v katerih se je nam jelo kakor nekoliko daniti, in on se je radostno in požrtvovalno udeleževal pospeševanja naše stvari.
Ubogi šolarčki, katerim je on s svojimi dobrotami posušil toliko solz, dijaki katere je podpiral tako zdatno, ter jim olajševal tečkoče, reveži, katerim je dajal radodarno bogate pod pore — vsi se srčno dobrega duhovna hvaležnega srca spominjajo.
Pri volitvah je bil Žuža vedno prvi, ki je za našo zmago deloval, pri narodnih svečanostih ga nij nikdar manjkalo.
V poklicu svojem je bil in je vedno duhoven v naj blažjem pomenu, čiste nravi, izboren dušen pastir, zanesljiv svetovalec svojim faranom, ljubeznjiv prijatelj  svojim kolegom.
Spisi, ležeči v kabinetnej pisarni Nj. Veličanstva, pričajo o zaslugah kanonika Žuže, na prsih sveti se mu križ Fran Josipovega reda, katega mu je presvitli cesar podelil leta 187G. Cerkvene oblasti imenovale so ga za častnega kanonika in knezoškohjskega svetovalca.
Neutrudljiv delavec na polju narodne pro-cvete, doživel je izredno visoko starost, svoje 80 leto, in vsacega Slovenca mora v srce veseliti, ko vidi starčeka, plemenitega moža, še zmironi zdravega in čilega na duhu in na telesu, kakoivnega smo videli ob godovnem dnevi njegovem.
Naj nam ga Bog ohrani še mnogo let,
izgled mladini, zlasti duhovenskej, a potem vsej slovenskej.
Buren „Živio!" zakličemo v »Slovenskem Narodu" denes narodnemu starcu in s tem naj dokazujemo le nekoliko, kako tudi naš narod zna hvaležen biti onim sinovom svojim, kateri so vse svoje dolgo življenje posvetili njemu in človečanskemu dobrodejstvu sploh!     J. G.
Abderrahman.
Angležem se v vojski v Afganistanu uže spet slabo godi. Afganistanski domorodci, ki branijo uže tako dolgo svojo neodvisnost, obkoljujejo generala Robertsa vedno in njegove zveze z Indijo podirajo. Vrhu vseh „zmag", katere Angleži poročajo, ne morejo vendar nikamor naprej in nij nemogoče, da bodo na zadnje od samih zmag tepeni, kakor Turki 1877, ki so tudi tako dolgo zmagovali, da so Rusi pred stenami Carigrada stali in skoro vso tursko vojsko polovili. Poleg tega pa sami angleški listi poročajo, da so se našle neke skrivnostne politične zveze, ki segajo iz Afganistana v Rusijo in Indijo. Angleže pa obhaja nekakov strah, ker boje se opravičeno, da ne bi jedna večja vojna nesreča v Afganistanu imela poguben vpljiv nad vso njihovo umeteljno vlado v Indiji, ki bi tačas propala, kadar bi Indci videli, da se tudi njihov* tlačitelj in oderuh Anglež da premagati, da je tudi on slab človek.
Kakovo politično novo spletko so Angleži našli, tega ne povedo. Najbrž pa vse skupaj nij nič druzega, nego to, kar se v ruskih no-vinnh uže več dnij javno razpravlja, namreč prihod Abdurralimana kana iz Rusije v Afganistan, kateremu pripisujejo ruski listi tako veliko važnost, da pravijo, ka utegne iz toga cela afganska vojska zoper Angleže novo podobo dobiti.
Objektivnu in subjektivno.
VI.
Sedem pisem sem vam hotel poslati, ker je sedem diuj v tednu, in bilo bi jih ravno uže sedem, da me nij spravil urednik „Slov. jMaroda' ob eno na starega leta dan, ko je 4ve moji pismi v eno skupaj sklanlal — brez mojega znanja in dovoljenja.
Oštel sem ga zato uze v poslednjem pismu in povedal sem mu mnenje brez ovinkov, sedaj mi je pa skoraj da žal, ka sem ga tako subjektivno kregal.
Zato je urednik na svetu, da briše včasih kaj se svinčnikom, ko bi še te pravice ne imel, zakaj bi potlej nosil svinčnik v žepu, m zakaj bi se mu reklo, da je odgovoren — menda za ortogralične pogreške?
Lehko je odgovarjati za tiskovne in za
ortograliške pogreške, ali za debele objektivne grehe pisateljev nij tako lehko, to uže vidim, pa zato mi je žal, da sem se bil tako prenaglil enkrat, ko sem povedal uredniku, da se ga ne bujun čisto nič.
Kaj se ga ne bi bal urednika! se vd, da se ga bujini objektivno na tihem, in še kako, samo da ne povem to subjektivno na vsa usta, ampak se delani kakor du švaba, ki se je pri vsakej ravsariji držal precej kod zadaj, a je vedno kričal svojim tovarišem: „nur ka schreck zeigen!"
Da vam enkrat srce čisto odkrijem, vam povem tukaj-le na uho in samo vam, da imam nekoliko starčevičijaiisko krvi v sebi; kričim uže še kričim in upijem, ali storim pa nikomur nič, ravno tako, kakor članovi stranke prava na Hrvatskem, kateri kričijo strašansko, ko-rajže (subjektivne) pa nemajo še toliko ne vsi skupaj, kakor je ima en fant sam tam gori pri vas doma mej »planinskimi Hrvati".
O tem, kar se vam ravno kar povedal, sem se prepričal lani enkrat, ko sem gledal v gostilni pri Jagnjetu neko gungalo zarad dunajskih tingl-tangl pevcev, ter sem cul dosti objektivnega kriča , subjektivne korajže pa nijsem videl čisto nič. Bežal uže ne bi — jaz — niti za plačo ne, kakor so bežali fantje takrat čisto zastonj, in še sram jih nij bilo drugi dan čisto nič, celo veseli so bili, da so srečno pete odnesli in celo kožo.
Ko je moja pisma trebil in čistil on dan urednik „Slovenskega Naroda" objektivnih peg in grehov, tudi nij pustil poštene dlake na taistih, ali to me nij preplašilo sukjektivno, kakor vidite, še navdušilo me je objektivno in pripravilo na opozicijo, katero bom odslej delal ne vam, milostiva, tega ne, ampak uredniku jo bom delal, ter jo bom, da bo imel dosti posla z mojimi objektivnimi pismi, kadar bo pri-krevsal nazaj domov iz Kravje doline.
Ko bi le to storil skoro urednik, potem
jej blaznosti blede jedino o briljantili, katerih zeli prodati itd. „Ves pot do vas", pristavi plakajoča, „se je z menoj pomenkoval o prekrasnih dragih kamenih svojih. Bila svu uže pri mnogih zdravnikih za b'aziiike. a nobeden mu nij poni Ogel. Ako se niti vam ne posreći, d* gA Ozdravit'1, mi |fl res zdvojiti.u Tako okonča krasna gospa in solze grenko žalosti so jej tekle po licih. Zdravnik, neimejoč kamenitoga grca, je Belo ginen, in da si si* mu 1.1 slučaj zdi prav izreden, obljubi vendar, tola/iv. žalostno gospo, da hore stvoriti, kar mu hode moči. Odhajajoča je prosila gospa, naj jo zdravnik j pri druzih vratih izpusti, ker bi morebiti htel blazni soprog iti zopet z njo in bi jej bila ločitev on njega zelo težka. Uljudni doktor rad izpolni nje željo ter jo vrhu tega izpremi prav do kočije. Ko je uže bila v kočiji, mu je gospa Obljubila, da pride prihodnjega dne vprašat, kako je kaj z nje možem. Zdravnik, stopivsi v sobo, kjer je čakal dragotinar, prosi zamere, da ga je tako dolgo pustil samega. „Nič ne de", naglo ta poprime besedo, nnajbrž ste si Ogledavali lepih briljantov. Kaj ne, krasni so ti kameni?" — „Uže je pričel se svojimi iz-mišljetinami I" misli si doktor ter previdno začne izpraševati bhiznika. Njiju pogovor je vedno Ozbiljnejši.   Blaznik črezdaljc nemirnejše blede j
O brilijautih in naposled zdravnik no ve boljšega, nego da ga ukaže polivati z mrzlo vodo, ter ga trdno ukloniti. Ubogi prevarjeni drago-tinar bi bil pri tem skoraj res izgubil vso pamet — ali nič nij pomagalo. Tri dni mu je bilo trpeti, da so ravnali z njim, kakor z drugimi bhizniki. Naposled se je policiji, katerej je skrbni pomočnik naznanil, kako je izginil njemu gospodar, posrečilo priti na sled izgubljenemu dragotinarju in ga rešiti neprijetnega položaja. O krasnej kupovalki in — kar je mnogo več vredno — o dragocenih briljantih se do dena-finjegi dne nij še izvedelo ničesar.
POMlttllO.
Dramatičnega društva odbor
uljudno vabi tiste gospode, gospe in gospodi-iine, ki imajo veselje pri društvenih gledaliških predstavah sodelavati kol igralci ali igralke, oziroma kot pevci ali pevke, naj blagovole oglasiti se do konca tekočega meseca v društvene) pisarni (Čitalnica, J. nadstropje) mej l', in :}. uro popoludrie.
V Ljubljani 17. januarja 1880
Zahvala.
Za toliko ljiibo/.i'ti in spoštovanje do preblazcgti, nepozabljivega, pokojnega ujca mojega, prečestitega župnika ločkega, slovenskega pesnika, gospoda
Jožefa Virka,
ki je 4. t. in. ob 1. mi zjutraj po krat kej bolezni, previden se sv. zakramenti, v 70. letu svojo starosti mirno v Gfuipodu zaspal in na sv. treh kraljev dan mej prelepim spremstvom pri sv. Duhu v Lučuh ua slovenskem Štajerskem bil bladnej zemlji izročen, — kakor tudi za srčno sočutje vsem prijateljem in znancem, vsem restiteljem rajnega, izreka najpi isrčnejSo zalivalo in predrazega pokojnika priporoča v blag spomin žalujoči sestric
jRok Merčun,
duhovnik In prefekt alojzijeviški, (28) z vso žalujočo rodovino.
Dunajska borza 10. januarja.
I/.vtrtio te ••gi;.ticiio pi>roc Iti
Enotni drž. dolg v hankuvcili .   . 70 gld.
Enotni drž. u« Ig v srebru  ... 71 „li
Zlata renta......... **8 „25
l -G0 drž. uosoj lo...... 1 i   „ —
Akcijo narodu« banko    .   .  .   . H3 7    „ —
KrnilitiiH aUc-i««  .    .        .   . JI i 2.1
kr.
London..........117 m — ^
Srebro..........— . — w
Napol...........9 „ 34 „
C. kr. cekini........f> „ ?4 „
Državne marke.......                               f>7 „ JO „
orijiio »reclie.
Na Dunaji 17. januarja: 29, 7l\ 13, 52, 07. V Gradd 17. januarja: 73, 12, 82, 04, 00.
Učiteljska služba.
Na jednorazrednej Soli v .Tu niem - <loln r.Tobanisthal| je razpisana učiteljska služba z letno plaćo 460 gld. in prostim naturalnim stanovanjem.
l'rošnje naj se pošlji'*
do II. I« hruarja 1**0.
podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu.
Okrajni šolski svet v Krškem,
dnč 11. januarja 1880. (29) PrvoHcdnik: Sehiin\vetter.
It 234. (16-:*)
Razglas.
Fobiranje pasjega davka za leto 1880. se je s 1. januarjem t. 1. pričelo, in sicer za vse pse brez izjeme. Lastniki psov naj si najdalje do 1. februarja preskrbe marke, za katere pla • rajo pri mestnej blagajnici tnkso 2 gold.
Oziroma na § 14 izvrsevalnih pravil za pobiranje pasjega davka, se vsi lastniki psov opominjajo, da o pravem času takso vplačajo, ker od dne 1. februarja naprej bodo vsi dni psi, kateri se na ulicah nahajajo in nemajo za letos veljavne marke, takoj od konjača polov-ljeni. —
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 5. januarja 1880.
Župan: L a sc han.
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
(f)20 8,
Stadt, Ecke der Planken und Spiegelgasse,
priporoča p. n. občinstvu celo vrsto str ts« tli r.tlri»\llnlli in toitlvlsilli sr«-dst« v, ki so te VMcleJ kot izvrstna izkazala in gotovo ozdravila.
Tisoč ipričoral jo potrjujejo.
P. n. občinstvo so prosi, da tamo one ftpct-ijnlftete za pmi<- spicjtnui. ki so s umno Urino zaznamovane.
Neusleinove poaladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi SJSSŠgo
kri, in nijsn škodljivo; dobru posebno pri boleznih t spod-njili Organih, silnici, boleznih prsiuli urguuuv, kožu in očij, otrok in žensk; odpravijo zuprelto, pravi vir največ bolea-nij. Ta pila jo nujboljsi m najcenejši izdelek to bire. 1 vulur, H »kalij'c, s I2u i il.iini, stanu J ({Id., posamezno ikutljicu 10 kr.
Odlikovane n« 11-  ■>■!<■ v. Jako  cnsi ceini spi >i <■» itloin dttiilieKIt NtftotHint |»r«il 1'illia.
Beauii.e' Girome, UTWao 'J,y0t0«r 0'ebUno-Brownova poniada, ^ZZ^
daju 1 .-. m prvotno barvo. Velik lonček »tunu ii gld., majhen 1 gld.
Dr. lallnianna lasno bai vilo, SZOfiSZ,
da iiBivoleinu luati vsako barvo (.urno, rujuvo, rumeno). 11 gld.
On entalni prah za dame, tt^^t
niolikuai, (bulo uli rozaj, a 1 giu. iu a (ko kr.
Daniascenska cvetlična creme ™';;:;,;!
kost kosu ((ld. l.-IO.
DemascensJio cvetlična miio ^
G UiSll l    dU.ll     '"»JUoU»" srodstvo ]>roti gust (.krofu).
EleKtro-motoricni vratni trak,
heliju otrok, najboljši uspeli I gld, OO kr.
najboljšo   sredstvo za
Oličenja zob a na kr. p11   l< i 11 11 11   jedino  dui.ro siedstvo prou Upadanju
JUJ.   JUClUbU,   i.1B j,, odpravljouju luskin.   1 gld. hu kr.
Dr. Fremonta prerodilni liker, ■fijgfi"
in h ve/.ilu. S8 gld.
lV/Turi-f Vi i ti najboljšo zdravilo za žolodeo, potolaži krč, iM-tJULUlU,   H0  rubi  tudi  kot  /..lm.t   tinktura  iu ustna
voda. HO kr.
I Prsne cigarete iz smrekovih igel,
najboljšo sredstvo /.oper naduho, 'ih kosov 1 gld.
I-------■--
flliabfOpTin ir/lanaV l'riporočati» dr. Scoda na Uu-. ViCUt! Ul tLUllO  l^iO^etV uaji Ul ur, i»Cnzoid v Krluu-genu zopor naduliu a gld. 1.—
fl-imen . nri luno Iv »opor rak«, gnjiiobo
VJUOjCiU    pilli.|^tlY   v koatčh in vso vrstu run. 11 gld.
uuaco-tindtura Sr ^l'^K:
njo v želodci itd. UM. !..">(). 2.(kO, 4.—
Guaco - mazilo, ^ Vk^i'^i
ntiinažt). it glil.
Guaco-eseuca :T:n,r'i,,i:;,;,,[k';;lik1i.,i,!
1=1 N
1 v
S o
ti s
Margarute-bonboni zoper kašelj,
»O kr.
( il'š-kl I Inn 'lobro zoper vso uiuauu bole/.ui, proti glulm-'-'1 OillUU,   gti, Biiiiienjii itd. 7« kr.
Odontm zobna pasta, u^trz:^^
l>.. _ Vi/v 'z Kino prinesen, olujua takoj uujliujšo migreno * V " 11U|   iu bolečino v glavi. 1 gld.
Dr. Bayerja pravi pniherin i^dstvo'io-
k 1 gld. 0)O kr.
per sinjo, daju Koži lilijuo iu rožno barvo, in a. hO kr.
tem pri-
Royerjevo hemerojidalno mazito,
poročeno, kateru liutnenijnle n.nllegujujii. 1 ^ni   tiu kr
Saiircii-antiSiUtin, r,,k
Hallerjeve jodue pastiie p'!;zS.Jycilno milo,
u.111... ij-.■ m najMnajH milo. «r» kr.
H lesko zo-
ViCLoria zobni prah,
aalo. Te JOdna pustilo ozdravijo brumorjo, zastarelo sipldlis, bolocinu v gl«vi, žlezah in ua ocčli. 1 skrinjica UD kr.
In.ection cadelle. ^ v:uk K
tok) brez slabih nasledkov. 1 gld. lio kr.
Albuminat od železa, ^±t,^u±i:t
acentom iu bolnim na živcih itd. ; užu črez mulo duij ao čuti, kako .ill.ultimat ml /.elezu vpljiv«. 1 gld. IkO kr.
Dr. Heiderjev zobni prah, m k.
za votlu zubu najboljšo zdravilo.  '-'.» kr.
VvivrjTrci     najboljšo sredstvu zoper slabo prubavljeiijo, dri- i »7 "l   sko,  poiiehavunjo močij,   sbujšavuuju in sušici. Cena jednoj sklunici Hit kr.
Schrierove zobne pile,
Ssl ni'j V i.|>u>Tlia čudovito pomaga i>ri vseh kožnih O bUJ. AA ~ KjL clilb,    bolc/iiili.   HO kr.
AX7linai     litlTkir«     l""oti nahodu, prsnomu kataru, pre-VV 1111S1 - p<tpil ,   hlajenju v vratu in hripi. _1 gld. 1IU kr.
Umeteljniški sok, !-,.»krt;Lriola^\a,kloi
v«.t k k<ittuij m prano bolHMtt* ?0 kr.
Aromaticen duh zoper trganje po
vij|^jj     priporočen vso ill, ki imajo putiko uli rcviuatizeni.
Vedno v zuiogi je: llond« iihlrMm htiiuihki. iiiit-lto a {,(, kr. Avullejitn oliotjn lniiklt ii '.mi ki l)r. <>oliJf% jt'diilii |ii ali a bi kr. l»oj>|»o%n itinitvriiiiiii« lihlnu todo u 1 gld. 4U kr.   l.i«biKo«  iiifhiii cl,Klnikt jodon četrt funta bo kr.   l>r. IMellt-riiiitiuiotu Kobnii  iiitKtli  a 1 gld. 86 kr.   l»oliotu rcseiluu itontiidis
a t Kld. mi kr.
Veliko skladišče |i»«rU'llierlJ, mila, lioimid itd prvih j.i.riških firm. — 4'oktilndc iruuciisku kolonije od 00 kr. do 3 gld. funt. — 1'riui nisi. ■ ini ,\ i gld, leden četrt funta — bkludisco vsukojukd. ilihlruii.volo« za zdravljenje, kakor m, i i, ,. 1,11 s 111 ■. l»n*KnU.»t bisinli.iv itd. jako ceno. — Velika zaloga Kobnili krlnoli-, hi„|„|t ,„ (|rugih 14.1.1. II.il. mu. — Priporočamo p. n. obcm»lvu /ilriniln v l>o»Il.«lkor.iuiio oliliKi, kakor kunu, kopaivu, dovorski prah, žulozo, jetrno olje, bromkali, iodkali rabarlnr dvoin.. ogljeiiokislu soda, niuguezija itd. po uajuizjoj coni. - Kujzuuuejše siiiei-ijulili-tv larniiifiJo in |>arl«iuvHjo, IriliicoMke, aiiBle„ke, aiili.riNKo, neuihke, švaj'curske
m n t si ii jsl. «• »u pri nas vedno dobivujo.
Vse reci, ki spudajo v fariiiaei.m, p.irleinenjo m k toaleti paru.ke razstavo lh7n, dobivajo »» tu, III ho eeiiiliuki zaHtoii.i ra/.pusi I |.i io.
tlpuzoriijemo puaei.uo u.. knjigo ; ,.l>r. Itoll'H S< lioiilKI Is- umi 4. «'sn ml ln-i I s,,11 cena :U» kr.
l*l»o oil g«l«?m%, boljau nt zdravujšu, nego vsi drugI sladm izdelki, krepi  iti redi zilruve, rukonvalescente in bolne   (kO kr
HI iii/|M.sil|nmo uli i»r- il BOlotlttl uli |»4»*tnctt1 u |.ow.« iju lu pri « n-un > i.i.liiipu il.j. .m, velik« rabul«.
Izdatelj in urednik Mukso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiska rne".
tudi o možnosti, da bi Magjari iz svoje volje stopili v skupno zastopstvo avstrijske zveze. Čehom naj bi se zagotovila možnost, da bi pred svojim vstopom v državni zbor zavarovali svoje pravno stališče.
V nedeljo je ogerska dclojrncifa dovolila proračun za pomorstvo in dodatni kredit za bosenske begune.
V združenih odsekov seji je včeraj pri posvetovanji za izredne troškove Bosne in Hercegovine dejal naš vnanji minister baron Hay-merle, da je bosenska uprava zdaj skromna in splošno turški urejona. Turški uradniki se pustijo na svojih mestih, kjer je mogoče, a večina njih je zapustila svoje službe. Pravosodstvo ima dve instanciji: za davkovske stvari pa domačini nijso pripravni in zato, da bi se šte-dilo, je nastavljen na vsakih 20 kvadratnih milj samo jeden davkar brez pomožnih uradnikov. Baron Ilavmerle je utemeljeval osnovanje bosenske komisije kot osrednjega kontrolnega urada; dežela obskrbuje sama svojo upravo, upanje je, da troškovi ne bodo presegali dohodkov. Obe deželi sta dali za razne troškove 1,090.000 gld., česar se v tem kratkem času nij bilo nadejati. Ako bode kasneje novcev ostajalo, bode se ostanek porabil za troškove cele države. Minister je dejal, da Avstrija nij zasedla Bosne in Hercegovine zato, da bi se povekšala, nego zato, da je zabranila večje opasnosti na vstoku Nadalje je razložil sekcijski sef Kallav, da imajo katoliki tam doli dva škofa, nezjrdinjeni pa tri metropolite. Mohamedani so cerkveno zvezani s Carigradom. Državni finančni minister je dejal, da je najvažnejši davek desetina, glede tretjine je vlada določila trdne pismene nagodbe. Vojni minister je dejal, da deželi sami plačujeti troške za vkvartiranje vojakov. Delegacija je potem sprejela bosenski proračun.
t« Air jHlti poslanec v Peterburgu, baron Langenau, gre na svojo prošnjo v pokoj, na njega mesto pa bode baje imenovan grof K a 1 n o k y.
Vilitlif«' drziiv«'.
IttiHkl „Invalid" poroča, da je vest o ruskem oboroževanji na avstrijsko-nemškej meji gola izmišlietina; nasprotno, Rusija je meseca decembra znižala svojo armado za 86.000 mož.
Iz ri<l,» se poroča, da parlamen-
tarna manjšina se de na dalje ne udeležuje sej kortešov.
Dopisi.
Vj HI o t ra liI »I*«* ga 17. jan. [Izv. dop.] Čudom sem se začudil prebravši v denašnjem listu sporočilo o vpeljevanji nemščine v ljudsko Šolo postojnsko. V svojej borbi za na rodni obstanek in omiko ljudstva, prispeli smo končno vendar tako daleč, da ima vsaka učiteljska krtatura pravico ne le nas narodni ponos žaliti, temveč tudi proti splošnej omiki ljudstva delovati s tem, da otroke muči s podučevanjem nemščine, ter jim — horri-bile dictu! — prepoveduje celo mej soboj v slovenskem, materinem jeziku govoriti. Ne vem sicer, kaj je okrajni šolski odbor postojnski odgovoril na vprašanje deželnega odbora glede vpeljave podučevanja v nemščini tudi v nižje razrede večrazrednih ljudskih Sol, toda to je gotovo, da niti deželni odbor niti okrajni šolski odbor nema pravice prepovedavati slovenskim otrokom govoriti v materinem jeziku; da je torej dotični ukaz samovlastno postopanje učiteljevo.
In to osvitljuje bolje ko vse drugo več ko čudne razmere, ki vladajo zdaj pri nas. Nij še davno tega, kar je načelnik vlade odločno izjavil, da ne bode dopustil, da bi se Slovani pritiskali na steno; Se odmevajo te moževske besede ministrove v srcih vseh pravičnih Avstrijcev in po pravici smo pričakovali, da se bode v prvej vrsti ravnati po njih onim, katerim je minister predstojnik. Toda
zastonj, desauviral je Taafleja podložen uradnik najnižje vrste, bore c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Mislim, da ministerskemu predsedniku vendar ne more biti prav, ako njemu podložni organi ravnajo naravnost nasprotno njegovim željam, katere so tudi želje krone; 6n, ki je tako odločno izrekel, da so v Avstriji tudi Slovani jednakopravni z drugimi narodnostmi, ne more dopustiti, da bi taki pri-tlikovi c. kr. Šolski nadzorniki narodno Čut je slovansko žalili in z barbarskim cinizmom slovenskim otrokom prepovedovali v materinem jeziku govoriti!!
Slovenskih narodnih poslancev v državnem zboru skrb mora torej biti, da ministerskepa predsednika natančno poduči'*, kako pri nas c. kr. organi razumevajo ravnopravnost Slovanov, in kako si upa celo borč učitelj kot c. kr. okrajni šolski nadzornik njegovim besedam kljubovati. Ako gospodje poslanci v tem obziru dovolj ne stord, ali ako so besede ministrove namenjene le — besede ostati, kar Se ne verjamemo, imeli bodemo v kratkem priliko slišati, kako nekateri nemškutarski kru-hoborski učitelji, ki se v svojem servilizmu vsacemu človeku klanjajo, ako le nemško govori, in mislijo, da ima kaj upliva pri vladnih organih tudi po drugod začenjajo posnemati postonjskega učenjaka — Thumo.
Iz Kamenlka lt). januar. (Izv. dop.] Dolgo uže nij bilo mogoče popisavati take veselice, kakor je bila ta, ki jo je naredila naša čitalnica včeraj, na korist velezaslužnega gosp. Slabanja, mnogoletnega truditelja za dober stan tega našega društva. — Mnogoštevilno naj odličnejše občinstvo našega mesta, mej katerim je bil tudi naš g. okrajni glavar, je kazalo, da smo g. Slabanji zahvalni za častni njegov trud in požrtvovalnost. In res, ako pomislimo, kakove so borbe naših čitalnic, s kolikimi viharji so se morale boriti za obstanek svoj in koliko njih je tudi uže palo v teku let, - zares, začuditi se moramo, da naša mej tem niti enkrat nij zastala.
Vendar tudi ona je hirala mnogokrat, mnogokrat smo se bali za njo tudi mi. Mej tistimi, ki so jo čuvali, bil je iz početka postanka njenega do sedaj tudi gosp. Slabanja. Mnogokrat smo morali dejati: ako Še g. Slabanja pusti, smo ven. On nij pustil. Zato mu zakličemo: „Bog ga živi, in ohrani!" Od zadnjega občnega zbora je pokazala se pa tudi očividna spremenba v bitstvu naše čitalnice. I/volilili smo razen nekaterih novih odbornikov tudi zelo potreben poseben zabaven odsek, obstoječ iz četirih gospodov, kateri so svojo nalogo, dasi ne lahko, jeli uže precej v početku dobro izvrševati. Ko smo stopili pri tej veselici v dvorano, skoro bi je ne bili spoznali, tako lepo je bilo vse urejeno. Veliko hvale v tej vrsti gospe Cicer-jevej, ki je k olepšanju dvorane pripomogla s krasnimi podobami, ravno tako zabavnemu odseku in odboru, ki je pripomogel k splošnemu olepšanju.
Program izvršil se je večinom dobro. Z zborom „Skovan" smo bili iznenadejani; čve-terospev pa se nij kaj obnesel, kar nij čuda po tako malem času poduka. Gospodu Žan-u kot pevovodji smo zelo hvaležni za obilo skrb v njegovej stroki in upamo za prihodnje lepšega sadu, ako hoče svojej besedi boljše veljave pridati.
Citre pod dobrovoljnim vodstvom g. M. OzbiČa so prav ljubo donele; zahvala gre njemu
in gospodičinam sodelavkam, ki so nam pokazale svoj talent na tem inštrumentu. —
Igra: „Kno uro doktor" je izvabila pre-obilo smeha in lepo sta se obnesla v svojih rolah gtpdč. Janežifeva (Ančika) in g. Slabanja (Skrjanee), z glavnimi nalogami. Pohvale vredna je tudi gospdč. Hajekova ki nas je takrat zabavala s svojim vrlim talentom v tej stroku
Potem pa se je razvil ples, in šli smo z zvezdami vred spat v prepričanji, da naša čitalnica vendar nij, kar si bodi, da se jej jih sme malo vrstiti.
Domaće stvari.
— (Za stradajoče na Notranjskem) bode, kakor se nam z Dunaja piše, tudi privoljena podpora iz državne kase. V dotičnej postavi, s katero se preko jed nega milijona goldinarjev za take namene privoli, sicer Kranjska nij imenovana. Pa vlada dobi kredit 100.000 goldinarjev, da jih razdeli ? krajih, kjer preti lakota Na Notranjskem je v občinah ob isterskej meji bila ravno tako slaba letina, kakor po Istri, in zato je pravično, da se tudi tem občinam podaja nek* podpora. Slišali smo, da je deželni odbor kranjski sklenil privoliti v ta namen neko svoto, ako tudi vlada kaj stori. To se bode zgodilo, in s tem bo vsaj nekoliko se pomagalo ubozemu prebivalstvu.
(O Jožef Virkovej literarnej zapuščini) nam piše g. Davorin T er stenj a k sledeče: „G. provizor J. Korošak mi T pismu dtto 15. prosinca t. 1. naznanja: Literarno zapuščino pokojnega g. J. Virka sem poiskal, ter jo bodem varoval, dokler je ne bom moral vsled poslednje volje prečastitega gospoda konjiškemu nadžupniku dr. Ulagi izročiti, kateri jo hoče g. ptujskemu vikarju M. Len-dovšeku, izdavatelju Slomšekovih spisov prepusti, kakor seje proti meni izustil. Vseh pesnij bode blizu 2<>00 (v mojem naznanilu Virkove smrti stoji 4000. kar je ali „lapsus culami mei", ali pa tiskarsk pogrešek,) v 2 3 zvezkih, v 24. je samo jedna in sicer: Slovo svojemu poprejšnjemu kaplanu. 3 zvezki imajo same nemške pesni. So še tudi nekatere ne sešite pole slovenskih pesnij." —
— (Občinska volitev.) V Velikih Poljanah je voljen za župana Fran Andolšek. za svetovalca pa Filip Andolšek in Fran Prijatelj.
— (Iz Ptuja) 18. jan. se nam piše: Glavni zbor našega učiteljskega društva je volil 8. t. m za leto 1880 sledeče gg. v odbor: It o bi C, predsednik ; K o c m u t Virko, preds. namestnik; K o cm u t Janez in Romih, tajnika; Kranjec, blagajnik ; A r n ha rt, knjižničar; Lešnik, T ribnik in K o ša r, odborniki. Obetamo si od tega odbora, posebno pa od g. predsednika, da bo tudi v prihodnje v blagor in razvijanje društva neutrudljivo sodeloval.
(Nesreča na Rudolfovej železnici.) Celovškemu listu se piše: V restavraciji F. Plešinčnika v Zamosteci (Brlickl) se je sešla na večer 14. t. m. vei'ja družba, in nav-zočni so bili tudi ingenir zainostski, tamošnji kaplant potem g. "\Yiescr, ekonom Brand in neki živinski prekupec. Malo pred dohodom navadnega vlaka opominja gostilnar Wieserja in Branda, naj konja, ki stoji za hišo vprežen, privežeta, ali pa naj stojita pri njem, da 66 ne splaši, kadar doide vlak. Prekupec je imel tudi pred hišo svojega konja vpreženega, ide tedaj ven k njemu, ora dva, katera je gostil-
Abderrahman-kan je jeden izmej najbolj zakonitih pretendentov na afganski prestol, on je sorodnik nečak umrlega Sir-Alija. Pri Afgan-cih je znan kot jako pogumen vojak, in se je v desetih letih, kar je živel pri Rusih, veliko od njih naučil. Pri Rusih je imel lepo penzijo kot politični begun, in ker je jako varčno živel, ne vrača se zdaj s praznimi rokami v Afganistan, kjer bode na čelo uporne vojske stopil, ker Jakub kan, ki se je bil uže Angležem udal, itak nema nobene veljave več, drugi vojni glavarji pa tudi ne dovolj.
V ruskem „Novem Vremenu" poroča neki Petrovski, da je bil v Samarkandu večkrat v družbi Abderrahmana in ga hvali, da je jako {■obraten, (to se ve perzijski, ker Perzija in njen jezik je za srednjo Azijo to, kar Francija in nje jezik za Evropo), da je krepek, zdaj 50 let star in da je samo čakal, kedaj njegov čas pride.
Ker se Afganci bore zoper one Angleže, ki so bili vselej in povsod sovražniki Rusije in Slovanov, in sploh sovražnik zatiranih narodov, zoper one Angleže, ki so podjarmljene narode vselej smatrali le za svojo m o lz aro kravo, ima Abderrahman tudi naše dobre želje za se.
Od Francozov se učimo umno gospodariti.
(Dalje.) VI.
Slocenci, ustanovimo si napredovalne šole za našo mladino.
„Velika jo vojska, večja, kukor so dozduva, da postanu človek dobor ali slab." Plato.
„Lo značaj — izobražena veljajo, ki nas more v resnici rešiti."
„Življenje je delajoča pamet." Blackio.
Fodlaga slovenskemu narodu so slovenski kmetje. — Bogatstvo mest in trgov je odvisno od blagostanja kmetov. Slabo stanje avstrijskih mest izvira večjidel iz revščine na kmetih in se ne bo prej zboljšalo, kakor da postane kmetski stan premožnejši in začno mestjani sami boljše gospodariti. Pariza bi ne prištevali dandenes mej najbogatejša mesta vsega sveta, če bi ne bila vsa Francija tako premožna V naslednjem hočem le kratko navesti nekatere praktične nasvete, kako nam je mogoče zbolj-šati materijalno stanje naših kmetov, ter po-
vzdigniti slovenski narod na stopinjo visoko civiliziranih. — Najvažnejše sredstvo je odgoja, ki meri na razvoj razuma in volje. Dobro odgojo morejo otroku in mladeniču dati le modri starši in dobre ljudske šole.
Ce trdim, da so sedanje učilnice slabe, ne nameravam s tem vpeljevati starih šol, kakor smo je imeli pred letom 1808. — Kar je v sedanjej sistemi dobrega, naj ostane; le realni predmeti se naj odpravijo in uče samo formalni: branje, razlaganje tega, kar seje bralo, pisanje, računstvo, petje, estetična gimnastika in krščanski nauk se naj le uči v ljudskih šolah. — Do je estetična gimnastika za šolarje na kmetih bolj sposobna, kakor sedanje nemško „tur-nanje" mi bo menda vsak pedagog pritrdil. Ne ozirajoč se na to, koliko pomorejo este-tične vaje razvitju lepšega vedenja in čuta do poštenosti sploh, hočem le eno gospodarsko korist navesti: Vzemimo zopet našo kmetsko občino s 4000 prebivalci; ako bi bili vsi este-tirno izurjeni, bi vsak na svoje oblačilo in obuvalo toliko bolj pazil, da bi si prigospodaril dva for. vsako leto, v 30 letih bi imel vsak 137 for. in vsi 548.000 for., za kar bi znali spraviti 304 srebrne pluge. — V računstvu na pamet in s številkami naj se šolarji posebno dobro izurijo, ker se s tem um najgoto-vejše razvija.
Učitelj naj bode v ozkej dotiki s starši svojih šolarjev, da se pogovori ž njimi o nravnej odgoji. - Učitelj naj na vsak mogoč način čut do poštenja in časti uže v mlada srca vsajuje. Naj se vpeljejo javne skušnje in darila za vsak predmet posebe in za lepo obnašanje. - Ttga se bodo otroci bolj veselili kakor sedanjih veselic, ki nemaj o tako ugodnih nasledkov za nravno odgojo.
Otrok naj obiskuje ljudsko šolo, dokler se v navedenih predmetih dobro ne izuri, naj mu treba za to pet ali osem let.
Nij naloga ljudske šole, pripravljati za srednje Šole. — Na Pruskem, Francoskem in Angleškem so gimnaziji devetrazredni. Ne bo torej preveč, če se pridene tudi našim gimnazijam en gramatikalno-pravopisni razred, ki bo pripravljal za uspešno podučevanje v latinščini.
Še bolj kakor površni nauk v otročjih letih je škodovala sedaj brezšolna doba naše mladine od dvanajstega do dvajsetega leta, ki je najvažnejša za razvoj uma in volje; v tej dobi se  razvije   človeški   značaj;   v tej
dobi je nagon k učenju najmočnejši; v tej dobi bi se mladina veliko koristnega naučila, če bi se jej dala prilika. — Noben mladenič in nobena deklica bi pa ne smela v tej dobi brez vse šole biti.
Deželni in državni poslanci in vsi, ki imajo kak vpliv na naše šolstvo, naj delajo na to, da se vpeljejo povsod napredovalne šole, kjer se bode mladina od 12. do 20. leta po zimi več dni na teden, po leti pa le ob nedeljah učila (z ozirom na taktične krajne razmere).
Pri učnih načrtih pa se ogibljimo nemškega principa meščanskih šol, da bi si vpeljali mnogovrstne predmete, ki vstrezajo radovednosti in učenostnemu napuhu. — Izberimo si predmete, ki najgotovejše razumnost in značajnost razvijajo in ki merijo res na praktično korist v življe nj i.
Taki predmeti so: računstvo in geometrija (če mogoče v zvezi z risanjem), krščanski nauk, petje, vojaške vaje (z vojaško disciplino; pri deklicah estetična gimnastika), nemški ali italijanski jezik; potem higijajnaaM nauk o ohranjen j i zdravja (posebno diet etika), umno gospodarstvo in po-slednjič nauk o telesnej in nravnej odgoji. Tudi razlaganje važnejših državljanskih in občinskih postav je potrebno.
Matematika, krščanski nauk (ki se more podučevati tudi v cerkvi), umno gospodarstvo in petje bi se podučevalo vsako leto dalje, od drugih predmetov pa naj pridejo vsako leto le nekateri na vrsto.
(Dalje prih.)
Telegram   Slovenskemu Narodu'
Dunaj 20. januarja. Naučni minister bode skoraj imenovan, — gotovo pa pred budgetno debato, — in bode iz avtonomistov jeden vodja, — Položaj je ugoden za avtonomiste.
Politični razgled.
NotrttllJ«* I<».
V Ljubljani 20. januarja. Urednik «liiiia<Mkc „Sonntagszeitung", g. Scharf, objavlja točke, o katerih so razpravljali dr. ltieger, dr. Ilerbst in Fischhof v Emersdorfu; te točke določujejo narodnostni zakon zoper zatiranje manjših narodov, za češke debele volilni red po načelu ravnopravnosti in samoupravo dežela; govorilo se je
si bom uže še knj zmislil objektivnega, ter vam pisal, sedaj me pa skoro srce boli, kadar napišem katero preveč subjektivno, in če pomislim, da jo prvi dobi v svoje suhe roke „špitaler Nr. 27," kateremu nij do smeha, in kateremu je uže bil Karon priredil čoln, da ga odpelje pred Minosov tron, ter ga reši objektivnega postopanja in vseh druzih posvetnih skrbij.
Uredniku slovenskega političnega lista dela menda največo posvetno skrb objektivno postopanje z listom; te skrbi se je naš urednik v Kravjej dolini sedaj čisto odvadil in gotovo mu bo teško prihajalo, če se bo moral zopet početi vaditi urejevati list za jednega jedinoga čitatelja, državnega pravdnika. Da se kaj takega ne bo pripetilo tako kmalu zarad mojih objektivnih pisem, to vein za stalno, ker kaj bi tudi pisal vaš objektiven prijatelj takega, da ne bi bilo po volji tistemu gospodu, ki ima
pravico in celo dolžnost paziti na javni mir in red, katerega kaliti ne bi jaz nikomur svetoval, a najmenj samemu sebi. Prakse imam sedaj uže tudi toliko, da vem po priliki, kaj je dovoljeno pisati kaj ne; nekaj sem se naučil lani od gospoda državnega pravdnika, nekaj od urednika samega, in letos se ne bojim, da bi me konfisciral objektivno, ne mene, ampak moje članke, z menoj si ne bi nihče nič po-mogcl, tudi nijsem prikladen za subjektivno konfisciranje, objektivno pa me ne more niti državni pravdnik niti sodnija konfiscirati, mene, ker sem osoba, a ne stvar, kakor je „Slovenski Narod" stvar, katera se da čisto lehko konfiscirati brez posebnih težav.
Gospodu uredniku se torej ponižno in iz vsega srca zahvaljujem, da je na starega leta dan se svojim svinčnikom opral moje grehe, objektivno narejene, ter preprečil, da se nij komu kakšna krivica zgodila, niti vam, milo-
lostiva, niti naročnikom, kateri bi bili brž ko ne vsi mene krivili, ko bi jim bil izostal list zavoljo mojih objektivnih, vam namenjenih pisem.
Objektivnemu postopanju uže ne bo kriv tako skoro
vaš subjektivno spokorjen in poboljšan
C—v.
P. S Neki Amerikance je bojda iznašel nov stroj ali mašmo, pri katerej se pri enem kraji grozdje devlje v prešo, a na drugoj strani uže krčmar pijance iz gostilne ven meče; če je to resnica, potem si bomo morali Slovenci pri tistem mehaniku naročiti stroj, kateri bo znal metati iz naših narodnih čitalnic take, ki brez potrebe nemškutarijo pri veselicah in s tem sramotijo naša prizadevanja, ter skrunijo dober glas naših narodnih društev.
Idem.
nar opominjal, sta pa dejala, da tega nij treba, da se ne bode splašil konj. Še enkrat ja je svaril gostilnar in vsa družba, brez vspeha. Mej tem prisopiha vlak, W« gre ven, a se kmalu trne, rekot: Kotij se je splavil. In tako je bilo; konj je dirjal ćrez tir, odtrgal zapornico, katera je, odtrgavša se, železniškega čuvaja tako silno udarila po hrbtu, da je padel 2 rokama črez tir, ter mu je vlak obe odtrgal. Konj ga je ranil še na glavi, potem pa je divjal po tiru za vlakom, dok so ga delavci njeli. Konj in senke so bile nepoškodovane. Čuvaj je uže umrl. Po zakonu je W. za vso nesrečo odgovoren.
— (Iz Zagreba) nam piše mlad gospod, ki ga pa ne poznamo bolj natanko: „Danas (18/1.) u 12 sati o podne sveučilistni djaci stranke prava (Starčevičevci) spališe „Obzor" kličuć „pereat „Obzor" i narodna stranka" radi uvreda nanesenih hrvatskoj mladeži. Kad se je policya umješala, pjcvajuć revolucionarne pjesme razišli se djaci.k' — Tako zagrebški dopisnik, najbrž sam jeden onih „junakov", ki bo „Obzor" požgali in mislijo — Bog zna kakovo junaštvo so dovršili!
— (Obravnavepred u p ravnim sodnim dvorom.) Na Dunaji se bode vršila dne 23. t. m. pred upravnim sodnim dvorom obravnava o pritožbi Ivana Ivanetiča in tovarišev v imenu davkoplačevalcev občine Drašice zoper kranjski deželni odbor zavoljo občinske doklade od 35%. Dno 30. t. m. pa se bode vršila na istem mestu obravnava o pritožbi Jurija Br-kiča zoper c. kr. poljedelsko ministerstvo zavoljo svobodnega iskanja rude v bivšem idrijskem okrožji.
Razne vesti.
* (Jules Favre), francoski bivši senator in ob času vlade za narodno obrambo tudi vnanji minister, je dno 17. t. m. umrl. Rojen 1. 1809 v Lyonu, je dovršil v Parizu svoje studije in si je kmalu potem pridobil slavno ime kot zagovornik. Cesarstvu francoskemu je bil jako nevaren sovražnik in ko je nastala katastrofa pri Se danu, je v zbornici strastno vprašal, je-li da cesar še ukazuje. Ko je Pelikao odgovoril da ne, reče Favre: Tedaj vlade nij več. Dne 4. sept. se je potem cesarstvo odpravilo, in republikanci so vzeli vladanje v roke; mej temi je bil tudi Jules Favre. Ta vlada je sklenila vojno s Prusi nadaljevati, in ob početku obravnavanj s Prusi je dejal Favre, da on ne dovoli nikdar, da bi se Prusom odstopilo samo ped zemlje ah jeden kamen katere tvrdnjave. Ko so potem Prusi Pariz obkolili, odpravil se je potem Favre v pruski tabor, da bi se sklenil ugoden mir; a oholost Bisniarkova ga je tako žalila, da je glasno zaplukal. Jules Favre je bil odličen fraucosk pisatelj in zgodovinar.
Eksekutivne dražbe
23 januarja: Marija šušek d>iz Ciuberja (1036 v Novem mestu; Frančišku M nikar (3, <• Krauji (5Wi0i. — 24. januarja; Štefan Jager d) iz LsndoTa <2168j v Senožečah\ Martin Zavornik d) iz Jerove vasi 14668) v Ljubljani; .)<>s. /.upe iz Mulin (1) v Ljubljani (5420 ; Fr. Hočevar (1) iz 1'ijave gorico (120. v Ljubljani; Fr. iJerninstja (l) v Ljubljani. — 20. januarja: Janez Petru' 1I1 v Ljubljani (468)) .Janez IVtrie 8) iz Vele-loaovcga (4880) V lirunji. — 27. januarja: Luka Bele (1) iz Klouiška (710, v Postojni. — 2S. januarja.: Anton Zitko (3- iz Dolenje vasi (2137) v Senožečah; Matija lielo (1) iz Slavine (940) v Postojni; Janez Kebec (1)  iz Kadohove  vhsi |10f>9) v Postojni. —
Za
Postojni; Josip Vatovec (1) iz Cepna (l*70j v Postojni. — 31. januarja: Janez Švigelj (1) v Senožečah (1557); Janez Čehovin (1) iz Malega otoka 2470) v Postojni; Anton Križaj 1) iz Blatenje vasi (3390) v Postojni; Brolihovi dediči (1) iz viuuijih Goric (6683) v Ljubljani; Lorcnec Kregar (1) iz Podlukovi. e (1838) v Ljubljani; Janez Kikcl (3) iz  ISke vasi (6420) v
Ljubljani; Fr. Rebolj (1) iz Čemuč (2037) v Ljubljani;
loie Javornlk (3) iz Sela (2687) v Ljubljani; Jožo Jagodic (3) iz Olševka  1700) v Kranj i.
_____ _____
18 jamrjs: Pn slonu: VVoh tih -tstatvn iz Vira. — VVass i* Trsta.     Plan, Weuz 1, T«ri'er, Bruck iz Dunaja.
Steinbr c-her, M'cor u lir dca Odendoll, H r-rer It D n       — Č<^čoni H Trebiža.
Pn Naliči 1 1'irk. r z Koč vja. St:asny, Gro-g, Orab, rt«.hw ii.sburger, Preist dt, P«-ssiiurger u Dui'MJa.
Pn        ri|Hketn ceaarji: Zan> ti u Ljubi jai.c Pri baiankem dvoru: Alvian 1/ ljublane. Ool|-'*č k .....cc.
Dunajska borza 20. januarja.
Izvirno te • k1 ■ ■Ihto« poroč lo.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   70 gld. kr.
Enotni drž. d<>lg v srebru   ...   71   „ 10 „
Zlata renta.........*3    „ 30 „
1S60 drž. posojdo......11   „ 76 „
Akcije narodne banke   .... 839   „ — H
Kreditne akcije.......                            292   , 90 „
London..........Ii7   „ — „
Srebro..........-     » „
Mapol...........9    B 34
C. kr. cekini........6    „ 4 „
<>ržavne marke.......67   „ 90 „
V najem
se daje s I. majem 1880. pri sv. Bolfanku v Ljutomerskih goricah, okraji Or'noškem, komaj pol ure od železn ško postajo Src diske (Postrau) f/nstilniva s pra&ajalnim in jtntreltiiim (josgnidarskim 4>»tnljt'nt ■ »■<'»#. Ista je ravno pri cerkvi s v. Bol fanka, na dobrej cesti, ter trgovini z raznovrstnim blagom jako ugodna in za krčmo pripravna.
Pogoji so jako ugodni. Več se izve pri gospodu Blatu Stiberou, posestniku v Puienoih, poŠta Ormož (Priedau). (2 —3)
Razglas.
Semenj v Štfuriji, ki spada na 1. dan svečana, bode v Moboto dne 31. pro> senca t. I. zavoljo praznikov, kakor po navadi.
(26--;)_ Ž-L~pa,x_-
Hišo,
iutfjoeo .- 3 s6be in prostor za proriajaluico, ter pri katerej bi niia inajhena kmetija, blizu kakšne vtič} - župnij« ali trga na K-aj^kem ali obč>i v slovenskih dež lah, iščem — usLjein.      20—2>
Oni, kedor mi vč o teiu mm| p.oočati, »aj so izvo i   tflasifi  >ri o 'ravrofl-vu .Slovenskega N*ro<laM.
Ivan Stefancič
v Št. Vida poleg Ljubljane, izdelovalec decimalnih in centi-malnih mostnih tehtnic,
ponuja:
Decimalne tehtnice:
25, 50, 100, 150, 250, 500, 750_& 1000 Kilo. 12,   14,    18,     21,     24,   "36,     40~&   50 gold.
Cciitimaln«* In tehtnice za živino
bo po posebnem cenilniku računijo.
Tehtnico m lieinbeljiioin:
(Schnellwagen.) 15,   25,   50,   75,   100,   160,   250 & 300 Kilo.
8,  8«/„ «»/„   6,   7«/„    9.     13 & 16 gold. P. n. kupci morejo si tehtnice v LJubljani v
zalogi
W v slonovih ulicah št. 50
ogledati in izbrati. — Sprejemljo so tam tudi vsa popxst-vlje"v©,rj.ja., katera so najhitreje in najceneje izvršujo. (23—3)
Ki
• Ea
r T,
O. I—t
B. b —
o* 9 . —— cd S 2
■* trn B
Si*
s* m. a v
S. «"B o. B g
u«    «=: B
""* c <t> t--<      rt. t.
S"
e:
(t
J3  »o _
a rt>
•a H ™
P J
CA   CD. (h
jx g. "g*
g
9 C
o p —
c- Bi 2
j?       CO 0
mt — m'
< f - w
ilii
I w
;: !f.< •S i B
»•5*1 0i ■ i
IC co j* o
i t hI
CC n S 9
B
tu
»
CD O
D3
—■ m
«j   a u
ti
3   S. CD
Bi -
iS
Temeljita pomoč
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na čiščenje in snaienje solerovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljen j a.   Najboljše za to sredstvo jo
dr. Roža
življenski balzam.
Življenski b»lzam dr. Hozov odgovarja popolnem vsem tem za* htevam; isti oživi V8S predavanje, n h reja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moć in dr«vje zopet Udpravlj i vne tesko preba-\anje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, krč v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobteženjo želodca z jedili .t <., jo ^ot-.>vo iu dokazano domačo sredstvo, ki »e je v kratkom zaradi svojega izvist-nega uplivauja občo ra/.Sirilo.
M t t liku skleniva 1 $/l*l.t jml sklmire 54» k t:
Na stotine pisem v primame je na rasgled pri pravi ienib« Razpošilja se na frankiraco dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Volespoštovaui g. Fragnerl Prosim vas udano, poAljite mi za priloženih 18 mark zopet „dr. Kozov življetiski balzam44. Ta balzam jo piav pt^sebno sredstvo zoper gnjus do jedi, Bhiijsanju, in ako bo no moro spati Ljudje, nad kojimi so uže obupali zdravniki, postali so po teiu „življoiiskeiu balzamu" zdravi iu krepki.   Prosim za takojšnjo pnposlanio.
V štovanju vam udani 11. Stolzouberg.
Loo s-Ileinera dorf polog Miinclieborga 14. avg. 1B?5.
Da
so izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Bobov jMtljeiiKki lmlzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi sablevajo, kajti opaz.il som, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in no izrecno dr. Rozovega zivljenskega Balzama.
Pruvi
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavnoj Zalogi Udaovalea Mi. M't'ut/in-i'.jd, lekarna
„k črnemu orlu" v Pragi, Ecko dor Spornergaste Nr. 201—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekarna; Jos. Svoboda, lekarna. V Novem mostu: Dom. Rizzoli, lekarna. V Kamemku: Jos. Močnik, lekarna. f/0 Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. Isto tam:
Pragska občna domača maz,
gotovo in izkušeno sredstvo za ozdravljenje vaacega prisada,  rano in otekline, a .b in 3.  kr. a v. v.
Balzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dubi tudi popolno užo zgubljen sluh.  1 skleuica 1 gld. a. v. -.mi_\;
IzdaU-lj in urednik Mnkso Ar mir.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'