Štev. 42.	V Ljubljani, 16. oktobra 1908.	XLVIII. leto.
UCITEUSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
___—__
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo.
Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Regulacija učiteljskih plač.
Poročal na XX. glavni skupščini „Zaveze" v Gorici Anton Pesek.
I.
Letos obhajamo jubilej : ' šestdesetletnico vladanja cesarja Franca Jožefa I. Presvetli vladar je odločil, naj se praznuje ta jubilej z dobrodelnostmi za otroke. Ta želja sivolasega jubilanta je našla v avstrijskih narodih obilen odziv. „Vse za otroka !" to je danes deviza, in vsi hite, da z ustanovljanjem društev, z ustanovami itd. pospešujejo varstvo in odgojo otrok.
Vesel pojav je to v življenju ljudstva, in presvetli vladar si je z iniciativo, ki jo je dal, postavil najlepši spomenik, ki bo pričal še poznim rodovom o njegovi plemenitosti in ljudo-milosti, ker bo obrodilo to gibanje trajnih, resnično dobrih uspehov za ljudstvo.
To gibanje „Vse za otroka !" pozdravljamo s toliko večjim veseljem, ker upamo, da privede vodilne kroge in ljudstvo do tega, da bodo posvečali vzgoji mladine večje zanimanje nego so ga doslej. Mogoče, da izgine indo-Ienca, ki, žal, vlada sedaj do vzgoje ljudskih mas in torej tudi do ljudske šole in mogoče, da izgine tudi tista onimoznost napram uči-teljstvu in njegovim tako upravičenim zahtevam.
V Avstriji se na vzgojo, na pravo vzgojo mladine polaga, žal, še vse premalo važnosti. Ne le da marsikateri posestnik bolj skrbi za rejo živine nego za vzgojo svojih otrok, posvečujejo izobraženi in celo visoki krogi večje zanimanje in večjo skrb gojitvi eksotičnih'"-rastlin, dresuri psov in konj kakor po izobrazbi ljudstva in vzgoji mladine. Vlada se bolj briga
„kako odpravljajo se ovcam garje, preganjajo ušivim glavam gnide ..."
kakor pa, kako bi se vzgojili iz mladine izobraženi državljani; vlada bolj skrbi za mo-rilno orožje kakor za učne pripomočke itd., a javnost se bolj zanima za kak slučaj Tosselli ali pa za kak proces Moltke-Harden nego za prosveto narodov.
Ni čuda, da smo na robu propada gospodarskega in moralnega, ko vladajo tako napačni nazori.
č 1 o v e k j e najdragocenejša reč, in da se njega neguje in
LISTEK.
Bosna in Hercegovina.
Sedaj, ko spadata ti dve deželi k naši državi, je potrebno, da si ju nekoliko natančnejše ogledamo ter se seznanimo z razmerami, ki vladajo tamkaj.
Bosna.
Obseg: 51 027 km2. Prebivalstva po štetju 1895. leta je 1,591.036, od teh je Srbov 673.246, katolikov Hrvatov 3-34.142, mohame-dancev 548.632, judov 8213, protestantov 3596.
Za leto 1904 pa je prebivalstvo prora-čunjeno na 1,737.000. Albancev je 30 tisoč.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
plemeniti, se ne sme štediti ne s trudom ne s sredstvi, zakaj človekje krona stvarstva, kras domovine. Pa za takšno edino pravo na-ziranje smo v Avstriji še premalo — demo-kratiški, človek kot tak še nima veljave, temveč veljavo imajo le naslovi in bogastvo.
Zaradi napačnih nazorov, ki še vladajo pri nas, trpi predvsem ljudsko šolstvo in uči-teljstvo. In srečno smo prijadrali tako daleč, da je ljudsko šolstvo izročeno na milost in nemilost sovražnikom izobrazbe, učiteljstvo pa pehajo kruti bedi v naročje.
Imamo sicer že 39 let državni šolski zakon, ki ga imenujejo celo biser avstrijskih postav, a kakor ni nič popolnega na svetu, tako ima tudi ta biser svoje pege in pomanjkljivosti. Točka 55 tega zakona sicer določa, da morajo biti plače učiteljstva tako odmerjene, da more „prost od zavirajočih postranskih poslov svojo moč posvetiti šoli in svojo rodo-vino krajevnim razmeram primerno preživljati". Osnovatelji državnega šolskega zakona so ga krasno zamislili, a naredili so račun brez krč-marja — deželnih zborov, ki so jim naložili skrb za učiteljske plače.
Kako so deželni zbori izpolnjevali in umevali § 55. drž. šol. zakona, jasno priča — beda učiteljstva.
Beda v pravem pomenu besede vlada v naših vrstah, in četudi jo prikrivamo na zunaj, kolikor se da, da si ohranimo toli potrebni ugled, vendar je že celo nastala prislovica : „Ubog je kot ljudski učitelj".
Draginja raste od dne do dne, potrebno je bilo, da so se vsem stanovom zvišale plače. Duhovniki, ki nimajo rodovine, imajo pa sicer bero in pristojbine, so dobili od države milijone ; uradnikom, ki imajo sicer večje plače nego učiteljstvo, so se regulirale lani plače in še celo služabnikom, ki nimajo študij in ne mature, so se zvišale plače tako, da imajo več nego učitelj. V marsikaterem kraju ima ne le državni, temveč tudi šolski, občinski sluga lepše dohodke ko učitelj, častniki imajo sicer bolje plače kakor uradniki, in vendar je pereče dnevno vprašanje, da se oficirjem draginji primerno zvišajo plače. Rokodelci so podražili svoje izdelke ; advokati in zdravniki so povišali svoj tarif; le učiteljstvu ne marajo deželni
v srednji Bosni palezoiški skrilj skupno s poševnimi triaškimi zalomi, imamo v Hercegovini triaško, juraško kredasto in vapneno cono, večkrat celo do 2000 metrov višine; na jugovzhodu Bosne prevladuje mezocoiški apnjenec. Najvišja gora je Maglič na črnogorski meji (2397 metrov). Glavne reke so Sava na severu z Uno, Vrbasom, Ukrino, Bosno; na vzhodu teče Drina. Rude nahajamo sledeče: rjavi premog (484.000 t leta 1804), železna ruda (137.540 t), mangan 1140 t); izdelalo se je sirovega železa 1904. leta 47.678 t za tri milijone kron.
44 odstotkov zemlje je gozdnate, 17 odstotkov pašnikov in travnikov, 25 odstotkov obdelane zemlje. Pridelalo se je leta 1904 pšenice 1*13 milijonov q, rži 0-09 mil. q, ječmena 0 76 mil. q, ovsa 0'56 mil. q, krompirja 0 67 mil. q, koruze 1 65 mil. q, vina 0 01 milijonov hI.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
zbori regulirati plač, ter jih odslavljajo kot nadležne berače.
Statistični urad na Dunaju izkazuje 55.479 učnih oseb na avstrijskih ljudskih šolah, od teh jih ima 2062 oseb manj kot 600 K plače, 19.613 „ od 600 K do 1200 K plače, 20.110 „ „ 1200 , „ 2000 „ plače in le 13.694 oseb ima nad 2000 K letnih dohodkov 1
Štiri petine vsega učiteljstva ima {manj kot 2000 K in skoraj polovica vsega učiteljstva manj kot2000 kron. In s tako beraško plačo naj izobražen mož, ki je dovršil učiteljišče, napravil maturo in usposobljenostni izpit za meščanske šole, preživlja sebe, svojo družino, si naj kupuje sredstva za nadaljno izobrazbo, naj daje študirati svojo deco ter naj plačuje še narodni in stanovski davek.
Podatkov o posameznih deželah ne bom navajal — bilo bi preobširno — pač pa moram naglašati, da spada slovensko učiteljstvo — izvzemši Tirolsko in Galicijo — med najslabše plačano avstr. učiteljstvo.
Ne le, da je temeljna plača učiteljstva povsod prenizka, je tudi avanzma pod vsako kritiko. Kako hitro se višajo dohodki uradnikom in častnikom (t r i 1 e t u i c e), a učitelj mora po p e t let čakati, da dobi borih 200 ali na Kranjskem samo le 80 K starostne doklade. Ne vštejejo se mu pa provizorična leta in pod-učiteljska se štejejo na Štajerskem tri le za eno. Žandarjem n. pr. se pa štejejo tri službena leta za štiri in vštejejo se jim tudi vsa vojaška leta.
Imeti mora učitelj 40 definitivnih službenih let, da dobi polno penzijo, a ti, ki jo dožive, so redki, ker smrt ima v vrstah učiteljstva bogato žetev.
Ker je beda naš vsakdanji gost, zato boleha toliko učiteljev in učiteljic. Naporno delo v šoli že izčrpa naše moči, ker nas pa čakajo doma moreče skrbi za vsakdanji kruh, ni čuda, da klone duh in telo onemaga. Gospoda moja, če prebirate „Učit. Tovariša", se uverite, da je ni številke, da bi ne bilo nekrologa v nji, da celo po 2 in 3 so. In večinoma jih pobere smrt, ko pravimo,da so biliv najlepši dobi. To g o -
Živine je bilo 1859. leta 233.322 konj, 1,416.394 govede, 1,447.049 koz, 3,230.720 ovac, 662.242 prešičev.
Tobačna industrija je velika, ravnotako sviloreja; žita se precej izvaža, ravnotako lesa, suhih češpelj in slivovke (1904. leta 47.826 ton v vrednosti 9,995.764 K).
Cest je 2465 km, železnic (leta 1905) 2418 km, brzojavnih žic (leta 1904) 2989 km. Leta 1904 je bilo 64 brzojavnih postaj, telefonske proge so dolge 175 km. — Pošta je leta 1904 odposlala 15,847.673 pisem, 4,382.210 tiskovin in časnikov.
Kar se socialne razvrstbe tiče, je posestvo večjidel v rokah begov, to je pomohamedanje-nega slovanskega plemstva, in ag. Kristjani, Srbi in Hrvatje so večinoma kmetje, ki morajo z begom skleniti najemninsko pogodbo. Pod turškim vladalstvom je Bosna bila razdeljena v sedem kajmakamlikov: Sarajevo, Travnik,
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
vori glasen memento vsem, predvsem pa tistim, ki nočejo vedeti, daje pritrgavanje zasluženega plačila vnebovpijoč greh.
Naporno delo in naša beda sta krivi, da toliko in toliko učiteljev in učiteljic boleha, da jih toliko in toliko mora na dopust. N. pr. na Štajerskem se je lani izplačalo za nadomeščanje obolelih učiteljev in učiteljic 200.000 K. Gospoda, to je velika vsota, a stokrat večja je beda učiteljstva, o kateri priča ta vsota. — Za izboljšanje plač štajerskemu učiteljstvu, da so se pomaknile šole iz III. v II., ozir. iz II. v I. plačilni razred, je dovolil lani štaj. deželni zbor le 50.000 K. Ni rad dovolil tega, a štirikrat več, namreč 200.000 K je moral dati, ker jih je izprešala iz deželne zakladnice beda učiteljstva. To dejstvo samo že govori, kako krivičen je sedanji sistem, ki hrani tam, kjpr bi moral dati, a štirikrat več mora potem dati tam, kjer bi mu sicer ne bilo treba.
In tako je tudi v vseh drugih deželah slavne Avstrije. Ker nam zdravim nočejo dati, jim bolezen šiloma vzame. Koliko eksistenc pa se s tem ugonobi; marsikateri obitelji se oropa reditelja, marsikateremu otroku skrbnega očeta in ljubečo mater, zapuščene sirote pa hirajo v pomanjkanju. Koliko gorja bi olajšali, koliko solz utrli, ko bi deželni zbor teh 200.000 K r a d e v o 1 j n o dal za izboljšanje učiteljskih plač. Ker bi bilo učiteljstvo rešeno bede, bi si lahko privoščilo tečnejo hrano, okrepilo bi si telo, dušo, razbremenilo morečih skrbi in manj bi bilo bolnikov, manj nekrologov kot jih je. Pa za nas nimajo src !
II.
V dežele smo izgubili zaupanje in obračamo se do države. Dežele so baje uboge, a država ni imela lani ničmanj ko 146 milijonov kron prebitka. A tudi dolžnost države je, da nam ppmaga, saj ji vzgojujemo zveste državljane, saj si je pridržala vrhovno nadzorstvo nad ljudskim šolstvom, zatorej pa tudi naj plača.
Bridke izkušnje so učiteljstvo izmodrile. S samo določbo, da naj bodo plače učiteljstva tako odmerjene, da more „prost od zavirajočih postranskih poslov vso svojo moč posvetiti šoli in svojo rodovino krajevnim razme-merkm primerno preživljati," učiteljstvu ni
Bihač, Banjaluka, Dvornik, Mostar in Novi-bazar, vsak kajmakamlik pa v okrožja nahije ali kaze. V kajmakamliku je gospodoval kaj-makam, vnahajah mudir. Provincijo je upravljal vali. Pod avstrijsko upravo se je dežela razdelila v pet okrožij: Sarajevo, Banjaluka, Bihač, Travnik, Tuzla in 43 okrajev.
Deželni proračun je leta 1906 znašal 51.681 milijonov potrebščine in 56.048 milijonov pokritja, torej 4307 milijonov preostanka.
Heropgovina.
Hercegovina šteje eno okrožje (Mostar), obsega 9119 km2 in ima 219.511 prebivalcev. Od teh je 56.135 mohamedaneev, 74.889 pravoslavnih Srbov in 88.188 Hrvatov katolikov. Glavna reka je Narenta, stolno mesto Mostar.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
pomagano, ker ni sredstva, ki bi naj dežele prisilil, da bi to določbo tako umevale, kakor bi morale. Torej pa učiteljstvoprosi in zahteva, da se interpretacija §5 5. državnega šol. zakona zakonitim potom uveljavi, in sicer na ta način, da državni zbor sklene naslednji pristavek: „Kot minimalni dohodki imajo veljati isti dohodki, ki jih imajo državni uradnik pri plači in penziji vsakokratnega 11., 10., 9. in 8. činovnega razreda."
Eegulacija plač učiteljstva v tem smislu je postulat pravičnosti. Siti smo že vednega beračenja ter zahtevamo, da se tem načinom naše plače definitivno uredijo. Enakemu delu — enako plačilo. Naše delo ni lažje od uradniškega in je baš tako važno kot njih delo; pa tudi po predizobrazbi ne zaostaja učiteljstvo za uradni-štvom sedanjega 11. do 8. činov, reda.
Preden to utemeljim, izjavljam, da se me ne bo krivo umelo, da se mi ne bo pred-bacivalo, da zabavljam čez uradnike, častnike, in druge stanove, katerih razmere bom primerjal z našimi, — da učiteljstvo ne zavida nobenemu stanu izboljšanja d o h o d k o v , saj čuti tudi učiteljstvo in gotovo najbolj, kako huda sila je vedno rastoča draginja in kako krvavo potrebno je, da se stanovom, ki so vezani na fiksne dohodke, draginji primerno regulirajo plače. Odločno pa obsojamo, da politiki in vlada skrbe le za nekatere, nas, ki smo tudi toliko vredni, pa se prepušča bedi. Ne borimo se zoper druge stanove, temveč pobijamo le pogubno razredno politiko, in vsak pravično misleč človek bodisi že katerega-kolistanu, nam pritrdi, daje vnebovpijoča krivica, če se drugim izboljšajo plače, eden stan — in ni slučaj, temveč sistem je to, da je ta stan baš učiteljstvo — sepa prezrein zapostavlja popolnoma.
Naši zahtevi, da se nam da enake plače kot jih imajo uradniki 11. do 8. činov, reda, se najbolj nasprotuje b a j e z agrarne strani. Da pa razumni agrarci uvidevajo upravičenost naše zahteve — se ve kak Terseglav te upravičenosti ne uvidi I — navedem besede, ki jih je letos majnika govoril češki a g r a -r e c poslanec Franc Staniekv proračunskem odseku. Ta vrli poslanec je pri IX. poglavju točki 19 — ki obravnava ljudsko šolstvo — proračuna ministrstva za uk in bo-gočastje — navedel:
„Pred 40 leti je znašala službena doba 40 let, medtem se je za uradnike znižala na 35 let in za profesorje na 80 let. Za učitelje se je pa obdržala prvotno določena doba 40 let, kar je pa po jasnem besedilu § 56. drž. šol. zakona nepostavno, ker ta točka določa, d a i m a j o z a u č i t e 1 j s t v o veljati iste penzijske določbe, kakor veljajo za u r a d n i š t v o. Z 20.1. začne učitelj službovati, v tretjem službenem letu se pripusti k izkušnji sposobnosti in more torej šele s 63. letom svoje starosti stopiti v pokoj (če nima nič tistih nesrečnih podučiteljskih let, ki se na Štajerskem štejejo tri za eno; ako jih pa ima, še niti s 70. starostnim letom ne dobi polne penzije. — Opomba referenta.) Ko b i u č i -teljski poklic ne bil tako naporen, bi še naj bilo, ker pa dožive učitelji povprečno kvečjemu 50 let, uživa polno penzijole mali del učiteljstva. Uvaževati se pa mora, da so neugodne razmere pogubonosne za obitelj umrlega učitelja. Državni uradniki, med katerimi je — posebno v 10. in 9. či-novnem redu — mnogo certifikatistov, n i -m aj o le boljše plače, temveč tudi boljše penzijske določbe kakor pa učiteljstvo, čeprav p o k 1 i c u r a d n i k o v n i t a k o naporen in odgovornosti poln kot poklic učiteljev. V mnogih slučajih ima državni uradnik — cer tifik atist — boljšo plačo kakor pa njegov nekdanji učitelj, kije moralpo dogoletnih študijah prestati strogeizku-
š n j e. Profesorji srednjih šol imajo 30 letno službeno dobo; naglašati se pa mora, da znaša število učencev v meščanski šoli 80, v srednji šoli pa kvečjemu 50 v enem razredu. V srednje šole se sprejemajo večinoma le nadarjeni učenci boljih staršev, v meščanske šole se morajo pa sprejemati otroci brez razločka na njih nadarjenost in na stan njih staršev. Kakor se državnim uradnikom leta prak-ticiranja, profesorjem leta su-pliranja in certifikatistom celo njih vojaška leta vštejejo, tako bi se naj učiteljstvu vštela tudi provizorična službena leta. Upravičeno je torej, da se učiteljstvu njih službena doba regulira po za državne uradnike veljavnih predpisih."
Kake razmere vladajo pa šele v ljudskih šolah ! Večinoma so razredi prenapolnjeni, po 100 in še več otrok v enem razredu, dostikrat brez potrebnih učnih pripomočkov in starši šoli celo neprijazni — učitelj pa naj dela čudeže. V takih razmerah delovati gotovo ni lažje in prijetneje nego na meščanskih in srednjih šolah. Upravičena je torej zahteva, da se da učiteljem iste plače in iste penzijske določbe, kakor jih imajo državni uradniki.
Nadalje navaja isti poslanec sledeče: „Materialne skrbi hudo more učiteljstvo. Lani smo državnim uradnikom regulirali plače, ker smo uvideli, da je draginja visoko narasla v primeri z dosedanjimi plačami. Učiteljstvo pa smo prezrli, čeprav živi v i s t i h d r a g i n s k i h razmerahkot uradniki. Ker je državni zbor skoraj soglasno sklenil regulacijo plač drž. uradnikom, so soglašali tudi davkoplačevalci.
Če nočemo, daizgubi učiteljstvo ves ugled, semu morajo plače definitivnoregulirati. Ako se pa to ne zgodi, bodo imeli škodo najširši krogi ljudstva, ker učiteljstvo ne bo moglo s potrebno vnemo vzgaja t i ljudskih mas. Pri učiteljskih plačah naj bi ne bilo razločka po deželah in nova regulacija mora biti enotna kakor pri državnih uradnikih, kjer nirazločka po deželah. V tem smislu se torej naj § 55. drž. zakona tako-le izpremeni: „Kot minimalni dohodki imajo veljati isti dohodki, kijih imajo državni uradniki pri plači in penziji 11. do 8. čin. reda."
Tako je menje češkega agrarca. Tudi v agrarnih krogih prodira prepričanje, da so naše zahteve upravičene in da nam je hitra pomoč nujno potrebna. —
V ilustracijo uradniških in učiteljskih plač naj navedem primer.
Bila sta dva prijatelja, eden je padel v II. letniku v učiteljišču in ker ni vedel kam drugam, je šel prostovoljno k vojakom. Drugi pa, ker je bil nadarjen in priden, je študiral dalje ter postal učitelj. Prostovoljec je služil dalje kot podčastnik, da je dobil uradniški certifikat. Vstopil je potem k davkariji in ker se mu štejejo službena leta od dneva nabora
—	bil je takrat 18 let star — stopi po 35 letni službeni dobi, ko je star šele 53 let, v pokoj s polno pokojnino, in sicer po 8. činov, razredu z nič manj kot 4 9 6 6 K..
Njegov sovrstnik pa, ki je dovršil učiteljišče, je postal, ko je bil 20 let star, provi-zoričen podučitelj, napravil je čez 2 leti izkušnjo sposobnosti ter bil potem 15 let defi-nitiven podučitelj. Podučiteljska leta — d e f i-n i t i v n a namreč, ker se provizorična itak čisto nične štejejo — se štejejo 3 le za 1, 15 pa torej le za 5. Ko je ta učitelj star 53 let — ko gre njegov sovrstnik, bivši eksdijak, kot davčni nadkontrolor že s polno penzijo 4966 K v pokoj — ima ta siromak šele 21 službenih let ter šele 1950 K plače
—	torej za 3016K manj nego oni ob istem času penzije. Zato pa mora učitelj služiti še 1 9 1 e t, da dobi v najboljšem slučaju 3200 K penzije; torej ima, koje s 1 u ž i 1 d o 7 2. 1 e t a s v o j e starosti, še vedno 1766 K manj penzije n e g o n j e g o v s r e č n i tovariš, ki je šel že s 5 3. letom v pokoj.
Gospoda moja, ta slučaj je resničen, ni mogoče le fabula. Je pa še mnogo slučajev, ki še bolj kažejo, kako kričeče so razmere pri učiteljstvu, če se jih primerja razmeram drž. uradnikov.
Gotovo, da je postulat pravičnosti, če zahteva učiteljstvo enako plačo kot jo imajo državni uradniki 11. do 8. čin reda.
Jasen dokaz, da zahteva poučevanje več napora in pridnosti kot uradniški in častniški poklic, je, da imajo častniki vojaških š o 1 poleg svoje častniške plače še posebne doklade za poučevanje, in sicer 288 do 840 K, voditelji teh zavodov pa 840 do 1800 kron, to je toliko, kot ima učitelj vse plače na leto.
III.
Da se še bolj uvidi vnebovpijoča krivica, ki se godi učiteljstvu, hočem nekoliko f primerjati razmere učiteljstva, uradništva in — častnikov.
Najbolj pereče dnevno vprašanje je sedaj zvišanje plač častnikom, to se hoče po listih sugerirati javnosti dannadan, a o nujni potrebi regulacije plač učiteljstvu piše le malokateri list — učiteljstvo pač nima denarja za podkupovanje časopisov — in če kak list razpravlja o regulaciji učiteljskih plač, se ne prikupi na-vzgoraj in tudi ne pri občinstvu, ker učiteljske plače se regulirajo le z nepopularnimi davki, a regula-lacija plač častnikom je baje nujna državna potreba. O tej potrebi niti ne dvomim, saj bi sicer ne bil — patriot; kdor pa govori o nujnosti regulacije učiteljskih plač, pa je rovač ali vsaj nadležen berač. Pa pustimo bridkost, četudi napolnjuje človeku srce in dušo, ko mora živeti v takšnih razmerah. Gotovo privoščimo častnikom izboljšanje plač pri sedanji draginji, saj oni niso krivi, da se namenoma hoče v prosvetlenem XX. stoletju udušiti učiteljski stan v bedi. Pravično bi bilo, da bi se preiskalo, kje je potreba največjater bi setam najprej pomagalo.
V mestu Gradcu ima na pr. oficir v XI. čin. redu 2672 K plače, stanarine in doklade za služabnika ; državni uradnik pa ima istotam le 2176 K. Oficir ima torej 496 K v e č.
V čin. razredu ima oficir drž.uradnik oficir več
X.	3032 K 2872 K 162 K
IX. (2. razr.) 3648 „ 3640 „ 8 „ IX. (1. razr.) 4248 „ 3640 „ 608 „ VIII.	5664 „ 4966 „ 698 „
Opomniti pa še moram, da imajo oficirji na potovanju, če je 20 km izven domačega kraja, subalterni po 2 kroni na dan doklade (Marschzulage), višji oficirji seveda več. Na službenem potovanju imajo subalterni prosto vožnjo v kupeju II. razreda, višji v I. razredu, dobijo plačane diete in tudi za hrano in vožnjo svojega sluge dobijo plačano, če sluga potuje zraven ali ne.
In kaka je predizobrazba ? Kadet, ki je dovršil 4 letnike kadetne šole, postane lahko že z 18. letom častniški namestnik in čez dve leti poročnik. Učitelj mora istotako štiri leta študirati, namreč absolvirati mora 4 letnike učiteljišča. Po predizobrazbi torej ni (razlike, poglejmo pa, kaka razlisa je med plačami.
Mlad poročnik ima po XI. činov, redu 2672 K, ima torej večjo začetno plačo kakor pa državni uradnik istega (XI.) činov, reda po 6 letih ko dobi II. triletnico. Učiteljske plače pa se niti primerjati ne dado. Začetno plačo oficirja doseže učiteljvGradcu šele po 22 službenih letih, učitelj vi. plačilnem razredu po 27, vi L plačil, razredu šele po 37 definitivnih službenih letih. Koliko pa gre provi-zoričnih in podučiteljskih let v izgubo 1 V tem času, ko ima učitelj 37 definitivnih službenih let — in slovenske šole na Štajerskem so večinoma v III. plačilnem razredu — je že dosegel najvišjo svojo plačo in nima ničesar več upati, oficir paje šele nastopil svojo službeno pot ter lahko doseže VII. (kjer ima 7056 K, ozir. 7656 K, torej 1129 K ozir. 1729 K v e č nego uradnik istega činov, reda) in VI. činovni red (kjer ima 9092 K, torej 1404 K v e č nego uradnik tega činov, reda) itd. Na Kranjskem in Primorskem pa so učiteljske razmere še bolj neugodne in kontrast napram oficirjem še večji.
Pa pravijo, da učiteljem ni take sile kot oficirjem.
Pribiti pa moram tudi, da naše učiteljsko delo ni nič lažje od častniškega dela. Pri vojakih vlada železna disciplina, v šoli pa je cela truma razposajenih otrok: pri vojakih je cela vrsta inštruktorjev, narednikov itd., a učitelj mora svoj regiment, svoj razred, sam vladati in poučevati, mora 80 do 100 in še
več otrokom ne le telesnih, temveč predvsem duševne moči sistematično razvijati in gojiti. Častnik opravlja svojo službo _
tuintam res telesno naporno — a na prostem v svežem zraku ; učiteljevo delo pa je naporno za duha in telo, ker mora poučevati po 5 in še več ur na dan v zatohli prenapolnjeni sobi. Dela častnikov in če tudi teptajo setev na njivi in travniku, ne sme nihče zavirati, učiteljevemu delu pa često nasprotuje družba in celo nespametni starši.
Otroka vzgajati je tudi vojna, vojna dobrega s hudim in ta vojna zahteva toliko in-te igence in napora od vodij kot prava vojna. Namen militarizma pa je ves drug od namena šole. Vzgoja šele napravi iz človeka človeka, brez vzgoje bi bili barbari. Naloga učitelja je torej vzvišena, militarizem pa obsojajo — kar kažejo mirovne konference i. dr. — dandanes trezni, pametni ljudje kot nepotrebno zlo, ki nalaga narodom preogromna bremena, ki teži človeštvo kot mora. In vendar, kaka razlika med plačo in veljavo učiteljev in Častnikov.
Vse se trudi, celo ministri in dostojanstveniki, da dosežejo zvišanje plač častnikom. Vojni minister je z ogorčenjem dejal, da ga rdečica obliva, če pomisli na plačo subalternih oficirjev. Naučni minister pa je zavrnil zakonsko predlogo o zvišanju plač učiteljem v Bukovim ; da, še več, učiteljstvo je prišlo celo v nemilost, ker se poteguje za svojo pravico ter noče mirno lakote — umreti. Namesto da bi nam vlada šla*na roko kakor častnikom, zavira naše stremljenje ter odklanja naše zahteve in prošnje.
Pravijo, častnik potrebuje zvišanja plače, ker častniški stan bi naj bil prvi in častnik mora reprezentirati prvi stan. Gospoda moja, učiteljski stan se nsj zaradi svoje važne naloge sme tudi imenovati prvi stan.
Nekoč je prišel kralj v šolo. Učenci so ga spoštljivo pozdravili, učitelj pa je le malomarno privzdignil svojo čepico in se ni zmenil za prisotnost veličanstva ter je poučeval svoj pot naprej. Ko je pouk minil in so otroci odšli, sta ostala kralj in učitelj sama v šoli. Tedaj se je pa učitelj odkril, spoštljivo pozdravil vladarja in se mu vdano priklonil. Začuden ga je vprašal kralj, kako to, da ga sedaj tako spoštljivo pozdravlja, a prej se niti zmenil ni zanj. Učitelj se je opravičeval, rekoč : „Prej vas zaradi otrok nisem pozdravil, zakaj otroci ne smejo vedeti, da je še kdo več od me. Jaz sem in moram biti v otroških očeh prva in najimenitnejša oseba, sicer izgubim toli potrebni ugled in to bi bilo za pouk in deco slabo."
Žal, da se je to vršilo v starodavnih časih, resnično pa je jedro te pripovedke, da moramo namreč imeti ugled, če hočemo uspešno poučevati in vzgajati, človek pa le toliko velja, kolikor plača, plačati pa more le toliko, kolikor ima dohodkov. Od visokosti plače je torej odvisen ugled. In če se trdi, da častnik potrebuje zvišanja plače, ker mora reprezentirati prvi stan, potrebuje tudi učiteljstvo zvišanja plače, da more reprezentirati važnost svojega stanu, da si pridobi prepotrebni ugled pri otrocih in ljudeh.
Zvišanje plač častnikom je baje državna potreba, ker država potrebuje dobro vojsko, a zvišanje plač učiteljstvu je tudi državna potreba, ker država potrebuje izobraženih državljanov. Izobraženo ljudstvo bolje izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti kakor pa neizobraženo in država ima tudi več dohodkov od izobraženega ljudstva kakor pa od neizomikanega, ker pri prvem je trgovina, obrt itd. bolje razvita kot pri slednjem, kar da državi obilico davkov. Izboljšanje šolstva je gotovo tudi državna potreba. In če se trdi, da je od izboljšanja plač oficirjem odvisna sposobnost vojske, se z isto upravičenostjo lahko reče, da je od regulacije plač učiteljem odvisna sposobnost šole in sposobnost državljanov. In to po vsi pravici, zakaj učitelj, ki ima tako plačo, da mu ni treba hlastati po postranskih zaslužkih, bo posvečal vse svoje moči šoli, kakor je to tako lepo zamišljeno v § 55. drž. šol. zakona, in bodo njegovi uspehi večji, nego pomilovanja vrednega tovariša, ki mora svoje moči tratiti z drugimi opravili ter pride — ker živi v pomanjkanju — zaradi slabih razmer slabo razpoložen v šolo.
Vsi razlogi, ki se navajajo, da se dokaže upravičenost zvišanja plač častnikom, govore
Dalje v prilogi.
Priloga k 42. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 16. oktobra 1908.
tudi za regulacijo plač učiteljstvu in to toliko bolj, ker se sedanja beraška plača učiteljstva s 8 e d a n j o plačo oficirjev niti primerjati ne da.
(Konec.)
Narodna misel.*}
Piše koroški tovariš.
Slovenska javnost stoji pod vtiskom žalostnih dogodkov izza polpreteklih dni. Tudi oni, ki so doslej brezbrižno gledali obupni boj, ki ga bije mali naš narod za svoj obstoj, so se zdramili ; narodna zavednost je prešinila najširše sloje narodove. Skrb slehrnega narodnjaka mora sedaj biti, da sedanje ugodno razpoloženje rodi trajno narodno požrtvovalnost, trajne uspehe. Kri mladih žrtev ne sme biti prelita zaman. Oploditi mora z narodnim duhom hotenje in mišljenje slehrnega Slovenca. Naj zavlada med narodom spoznanje o opas-nosti našega narodnega položaja, naj se sle-hrni zave, da bijemo boj za življenje ali smrt. Trpkost je doslej navdajalo srce narodnega Slovenca spričo brezbrižnosti, s katero je gledala pretežna večina rojakov, ne izvzemši inteligence, tragični boj obmejnih bratov. Prav kakor da bi narodnega vprašanje za nas ne bilo, kakor da nam ne bi pretila v narodnem oziru nobena nevarnost.
Nasprotno je Nemec, ki ne brani svoje posesti, ki napada, ki je vsepovsod v ofensivi, tiho in premišljeno delal, da nas izrine z našega ozemlja, da nas prežene z rodne grude. S pomočjo „Sudmarke" nam leto za letom pokupava najlepše kose naše zemlje in pri tem postopa po docela premišljenem načrtu ; s pomočjo „Schulvereina" nam odtujuje in potujčuje deco. Na Koroškem je slehrni nemški in nem-škutarski učitelj marljiv član in agitator nemških „obrambnih" reete napadalnih društev. In pri nas!? Priznajmo, da se glede narodne požrtvovalnosti lahko marsikaj učimo od svojih nemških stanovskih tovarišev. V koliko večji meri bi bila dolžnost slovenskega učitelja, delati za naše edino obrambno društvo, ki smo brez njega na milost in nemilost izročeni narodnim nasprotnikom.
Usodni dan v Ljubljani naj bo pomnik v razvoju slovenskega učiteljstva, naj pomeni vstop v novo dobo, dobo intenzivnega, daleko-vidnejšega, organizovanega narodno-kulturnega delovanja.
Tovariši izvenkoroški! Ne zamerite mi odkrite besede! Ponosna, mogočna je vaša organizacija, vzorno izvedena v vsakem oziru. Imponujoč je vaš složni nastop na zunaj. A zdi se mi, da zunanje organizacije ne dosega notranja, obstoječa v tesnem duševnem združenju, v skupnem smolrenem delu v dosego skupnih smotrov, v resnem in pogumnem pro-učavanju in reševanju velikih kulturnih vprašanj. Zdi se mi, da manjka organizaciji ideje vodnice, ki bi vse slovensko učiteljstvo združila v eno veliko duševno enoto, ki bi posameznika kakor celoto navdajala s potrebnim navdušenjem in požrtvovalnostjo.
Znabiti me zavrnete, češ, dovolj idealno in nesebično je slovensko učiteljstvo delovalo in reševalo svojo kulturno misijo, dovolj in preveč spričo sramotne svoje plače, spričo bednega svojega gmotnega položaja. Odgovarjam : Baš v teh hudih časih potrebuje učiteljstvo krepke duševne opore, da mu ne klone duh, da ne izgubi veselja do dela, kar bi zanj pomenilo duševno smrt, njegovo in slovenske dece pogubo.
Porečo kdo : Imamo vodnico, ki smo šli zvesto za njo in hočemo hoditi: to je misel svobodna, misel napredna.
Svobodna misel! Trdim z vso resnobo in z vsem prepričanjem: Svobodna misel (na sebi kot nekaj absolutnega) — to je fantom brez jasne, brez konkretne vsebine, je varljivo geslo, ki — ako ga izkušamo udejstviti — nas vodi do fanatizma in tesnosrčnosti, do prezi-ranja zakonitih pogojev razvoja, do preziranja faktorjev, ki igrajo v razvoju narodovem vele-važno nalogo. Kar v njega znamenju ustvarimo, se nam sproti ruši, za hipnimi uspehi pridejo razočaranja.
Znabiti zmaja ta ali oni 2, glavo, misleč si, da mora biti, kdor kaj takega trdi, pristen reakcionarec. Boga mi, nisem ! Kakor ljubim svoj rod, tako sovražim duševno temo in suženjstvo. A ne zadostuje to, poznati moramo tudi sredstva, da to tmino preženemo, da dvig-
*) Na željo pisateljevo tiskano brez izpremene.
Uredn.
nemo narod v ono duševno ozračje, koder bo svobodno dihal, svobodno se razvijal. V to svrho pa je treba globokega upogleda v duševni položaj in razvoj narodov, treba je poznati činitelje tega razvoja, poznati temeljne njegove zakone. Za tem spoznanjem mora potem priti vztrajno, požrtvovalno, premišljeno kulturno delo.
Tako velike naloge pa se moremo z uspehom lotiti le, ako imamo idejo vodnico, ki nas sigurno vodi do smotra.
Tako vodnico pa imamo v narodni
misli.
Narodna misel nas edino vede do pravega napredka, nas vodi po potih zakonitega razvoja ; v nje znamenju bo naše delo smotrno in uspešno.
Narodna misel, dovolj globoko posma-trana, nas varuje narodnega šovinizma, ki je zdravemu napredku narodovemu na kvar, ona nam odpre upogled v bodoči kulturni in poli-tiški razvoj narodov, nam odpre široke vidike, s katerih pregledamo svoj resnični narodni položaj.
Ona zbuja misel in veselje do pravega kulturnega dela, nas navaja in sili, da zavzamemo stališče napram najvažnejšim kulturnim vprašanjem, vprašanjem kakor so socialna, verska, plemenska, moralna, da nam v roke ključ za rešitev teh vprašanj v smislu pravega narodnega napredka.
Narodna ideja je visoka, aristokratska, a zaeno tudi demokraška in človekoljubna.
Kadar proderemo v bistvo narodne ideje, kadar bomo v resnici narodni, ne bomo čutili potrebe poleg narodnega svojega mišljenja še poudarjati svoje naprednosti, svojega demokra-tizma, zakaj vse to je narodni misli bistveno. Jaz sem naroden, to pomeni, da sem tudi svobodnega, demokraškega, človekoljubnega mišljenja.
Poglabljanje v narodno misel nas bo varovalo politiške strasti, nas bo vedlo do treznega posmatranja in uvaževanja vseh faktorjev, ki igrajo v javnem in kulturnem življenju narodovem trajno ulogo. Jasno stališče bomo zavzeli v politiškem življenju, ker bodo za nas kot za kulturnega faktorja, stoječega v službi splošnega narodnega napredka, ne samo enega sloja ali ene interesne skupine, merodajni zgolj narodni, ne pa politiški interesi. Na pr. bo tam, koder si stojita nasproti dve narodni, torej napredni stranki, ki jih ločijo zgolj politiški interesi naše stališče nadstrankarsko.
Narodna misel je najboljši kriterij za naprednost politiške stranke ali kulturne struje. Kar je protinarodno, služi posredno ali neposredno reakciji. Protinarodnost in klerikalizem je istovetno. Zavedajmo se tega. V kolikor sta posameznik ali stranka narodna, v toliko sta napredna, v kolikor nista, v toliko sta klerikalna, oziroma reakcionarna. Narodna misel je najhujša nasprotnica, je edino protitežje pogubnih stremljenj breznarodnih sil. Zakaj narodnost pomeni poudarjanje narodne samobitnosti, stemljenje po poglabljanju duševnega življenja narodovega, pomeni poudarjanje prava do samoodločbe, samovlade narodove, pomeni vero v življenje, v lastno moč narodovo. Ponosen, zaveden narod ne bo nikdar tlačanil, najmanj duševno, marveč bo sam odločeval o svoji usodi.
Iz pravega narodnega mišljenja se rodi strpnost do drugih narodov, razumevanje in uvaževanje njih individualnosti, česar pri na-lodno-indiferentnem človeku ne dobiš.
Narodna misel nas vodi končno v svojih zadnjih konsekvencah do spoznavanja bistva krščanstva, do spoznavanja veličine, globokosti ideje krščanske, do gorke ljubavi do njega nosilelja in predstavitelja. Ona nam tako odpre zadnje vidike v razvoju človeštva, posameznika pa vodi do trdnega, človekoljubnega življen-skega naziranja, ker mu je kažipot do vzora vseh vzorov, do Krista, v čigar osebnosti se na čudežen način manifestira najglobja vera v božanstvenost človeške narave, najglobje spoštovanje do nje, najglobja ljubezen do izvora vsega življenja, do Boga, ljubezen do bližnjega in do samega sebe.
Samospoštovanje, spoštovanje in ljubezen do lastne božanstvene narave, je krščanskemu naziranju nekaj bistvenega. Poglabljanje verskega življenja narodovega je velevažen del narodne vzgoje. Narodno in krščansko mišljenje se ne izključujeta, si ne nasprotujeta. Ne pridemo torej v položaj, da bi zaradi svojega krščanskega naziranja zapostavljali narodno
misel, in demagogi so tisti, ki hočejo ustvariti umetno nasprotje med verskimi iu narodnimi interesi, poudarjajoč, da je treba veri na ljubo žrtvovati, če treba, tudi narodne interese. Delajo to iz očitnega sovraštva do narodne misli, ki vzgaja narod do samostojnosti in je zato nasprotna njih politiškim stremljenjem, stremljenjem, ki so razvoju narodne samozavesti, narodne samobitnosti skrajno sovražne.
(Konec.)
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca septembra: K 160.79260.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Kdo nam more pomagati!
K sedanjim dogodkom na slovenskem ozemlju.
(Konec.)
Ozrimo se daleč naokolo : bodimo čuječi in ne pozabimo svojega lastnega stališča, da imamo izpregledati v tem času stan, rojstvo in mišljenje ; vse to nam bodi le oblika, vse drugo stvar ! Kjer bo to, ne bodo se pokazali nasledki, ki so se do sedaj jasno prikazovali : tam nezadovoljnost, tu jeza in podcenjevanje, tam obup, neusmiljenost in malovernost. Vez do naših sobratov je bila nekako umetno sple-ena ; vlekla se je dostikrat le zato, da so se mogli nekateri omalovaževati ; bila je to slaba vez, podobna pajčevini, ki jo vsak vetrič pretrga. Tu se mora brezobzirno izpustiti stare grehe, ki so človeka usužnjevali s preveliko udobnostjo, da se ni mogel približevati svojemu sotrpinu. Tudi napačna ljubezen, trmoglavo in strastno ravnanje v vsakem oziru se ima razbliniti, da se nam oči odpro daleč okolo sebe, da dosežemo to, za kar smo. Ta sapa, ki se je začela v prekoristno civilizatoriško podjetje, nam ne more biti skrita. Čutimo in čutili bomo to sapo večalimanj vsi ali vedeti moramo pa tudi, da prihaja iz globine blago-čutečega srca, ki se z očetovsko ljubeznijo obrača do vseh sotrpinov. Kdo pa more poznati svoje sotrpine bolj nego trpin sam ? — Prazno je govoričenje, da nas more osrečiti drugih ponos, moč, bogastvo. Osrečiti nas more naša probuja, naša zavest, da smo mi ponosni, močni in bogati sami v sebi in sami v svojem.
•V mladini je temelj vse blaginje za po-zuejšo človeško dobo. Kakor se mlado drevesce nagne, tako bo raslo tudi staro drevo. Poizkušalo se je tudi tu in se poizkuša na različen način, in ne moremo reči, da zaman. V tem pa imamo tudi največjo zaslombo, ker se vsak rad ozira na tiste, ki bodo za njim nadaljevali zapričeto delo. Sami smo bili nekdaj mladi; potrebovali smo pomoči svojih starejših ; dobili smo jo ; zato smo jim danes hvaležni.
Kakor tu mora nam vsem hvaležnost igrati v očeh, ko vidimo, da se nas smatra za zrele ali nezrele — to se pravi — izšolane za življenje ali ne, za može ali za deteta prihodnjih časov. Ta deteta pa se morajo krepiti, vaditi se še v samostojnosti in samozataje-vanju. Marsikdo ni še tako trden, da bi mogel stati v boju kakor pravi junak, ki se proti njemu sestavlja sto in sto ovir.
Bes, odkritosrčnosti ni prave, ko se ne more šibki toliko ojačiti, da bi izpovedal, kar mu leži na srcu.
Je li to resnica, ko se komu vse mogoče obljublja; vsakovrstne sladke besede poplavljajo cele družbe, skupine ; vse govori o vrlinah, ki jih ni ? Je li prav, da se z lastnimi očmi pogleduje na tujo last, na to, kar je le od danes do jutri in da se posluša zopet te zavedljive obljube, ki niso nič drugega nego prazna pena ? S tem se najvažnejše reči omalovažujejo, in naša volja se spravi ob dobro ime. Imeti moramo res oči, ušesa in usta in se ne varati, čas ničesar ne reče ter leti brzo in pušča za seboj določno orisane slike jakih pa tudi podlih potez. Plemenitost, ta najlepša čednost, ki je dandanes povsod razširjena, se ne sme zlorabljati.
Še preden je zasijala luč krščanstva, je bila plemenitost, hrabrost in slava dokaj v časti. Tudi potem in še dandanes so v jako visoki meri zastopaue po vseh kulturnih delih sveta. Mej med njimi pa ni [tako lahko dobiti kakor nekdaj ; te lastnosti se sedaj dobe skoraj v vsakem človeku, bodi na kmetih ali v mestu. Ali da bi se morale te lastnosti na omenjeni način slabiti, bi nam kazalo slab odsev splošne napredujoče kulture. Egoizem je sicer vsakemu človeku neobhodno potreben; a zamore biti ravno tako nepotreben in celo škodljiv, ako ni v določenih mejah. Meje ogoizmu zamoremo iskati le v človeški družbi. Tu mora drugi veljati istotako kakor jaz, da, vsi več kakor jaz. Poznano je tudi, da ima takisto manj vreden človek, da celo tat ali kak drug hudo-delnik pravico do življenja, ker tudi on je ustvarjen in je morda zaradi nas prišel v take okolščine. Pomagati mu nismo mogli ali znali, da bi bil to kot mi ; zato moramo vsaj sedaj skrbeti zanj. Nekoč so se izvrševala velika hudodelstva, ki jih sedaj ni v taki množini. Za vse to se imamo zahvaliti moči civilizacije, četudi je dokaj več razpoloženja za napake pri tako raznih oblikah, ki so dandanes. Z rastočim prebivalstvom je slutiti še mnogih reform in mnogega napredka, ako tudi izvzamemo nesreče ali kake druge naravne preobrate.
Velika ideja samopomoči lastnim bratom mora dobiti energičnih in pripravljenih mož, ki se ne boje zgrabiti s polno roko v življenja pisano gručo. Biti mora obenem vsak oratar, ki dela od zore do mraka in hodi za plugom, delajoč blagoslovljene brazde v svojo grudo, čutiti ima isto, kar njegov sobrat, da mu je delo sladko, boj krepčalen, ker ve, zakaj dela in komu pomaga. Socialno delo mu mora biti v prvi vrsti kažipot do velikega podjetja osa-mosvoje teptanih in stiskanih sobratov. Ptič feniks ima zleteti iz ostankov in odlomkov starih navad ter poleteti k vseoživljajočemu solncu. Ne smemo si domišljevati, da ne delamo, da držimo roke križem, ko opravljamo razna druga opravila. Vsakdo ne more istega opravljati v ravnoistem času. Da se zgradba zida, je treba, da eni donašajo kamenje, pesek, drugi morajo zidati, tretji zopet obdelovati in likati kamenje ; vsi gledajo osrečujoče, kako se zgradba viša in širi ter željno pričakujejo, kdaj se vse to dogradi in konča. Marsikaterih naporov je treba od enih, medtem ko so drugi komaj prizadeti. Ako tudi nimajo vsi enakega dela, vendar imajo vsi enako zaslugo, da se trudijo, da se gibljejo v isti namen. Kar eden zida, drugi ne more podirati. Da je le namen, isti, pa je dobro.
Ne podirati kake stvari z nevoščljivostjo ali z napuhom in z drugimi ničvrednimi sredstvi! S pravim delom, najsibo kakršnimkoli, vrlo naprej za istim smotrom ! Imejmo vedno pred očmi smoter in poslužujmo se zakonitih sredstev, in hiša bo prej pod streho, nego si mi mislimo.
Sovražnost ima sicer velikansko moč, ali pri takih organizovanih delavcih se mora razrušiti kakor stara zgradba. Preden se to zgodi, se organizovani z dušo in telesom približajmo vsakemu svojemu sobratu in sotrpinu ter z njim v stiku stopimo tja, kjer več oči več vidi. Eazobesimo na veliki zvon vse potrebe, vse težnje, vse prošnje, ki jih vemo, in raz-krijmo vsakemu resnico. Resnica je ona zvezda vodnica, ki ugaja današnjemu človeku. Ne stan,, naslov in ime, ampak pravičnost naj zavlada v človeku; pravičnost, ki je posestrima z resnico. Besnico ima rad vsak, ni ga nobenega, ki ji maši ušesa. Resnica je oni neusahljivi vir, ki osveži človeka in mu da zaupanje in ljubezen do svojega pobratima.
Dolga, jako dolga je pot, ki nas privede do zasluženja; a je gotova. Proč od sebe krinke, ki pačijo obraz, ter idi neustrašno in po poti preudarjaj ter misli na posledice, na poslednji vzrok svojega namena. Brez namena se ne odpravi niti korak daleč, ker čas je zlato. Izgubljena minuta se več ne povrne. Povsod, kamor prideš, k vsakemu svojemu bratu, poišči zaupanja, da mu poveš resnico, preprosto brez umetnih dostavkov in prišedši do zadnjega, je delo tvoje skoro končano. Veselo se oziraš na sadove svojega prizadetja. Ker je šola življenja večkrat nemirna in zato za vsakega večalimanj burna, ne vznemirjaj se; ne toži, če te kaj žali, posebno pa ne oni-krat, ko veš, da mora tako biti. Pridobivaj si z mirno ravnodušnostjo korak za korakom srca svojih dragih, ker v vzdržnosti je prava moč.
Dosegel si več nego z goljufijo, priduševanjem in brezspešnim pehanjem posebno tistikrat, ko uvidiš, da bi bilo vse to nepotrebno.
Pregovor pravi: Pravega prijatelja poizkusiš le v nesreči. Ni ga človeka, ki bi bil popolnoma srečen, ker sreča ne obstoji v uživanju, bogastvu, časti, moči ali gospodstvu nad svojimi drugimi; sreča je le zadovoljnost, ki si jo lahko naredi vsakdo sam, ker vsak je svoje sreče kovač. Sreča je le subjektivno čuvstvo, ki ga zadobi človek s pravim delom. Ali more biti srečen tisti, ki ne ve, kaj je pravo, resno delo, ki ni imel nikoli prilike pokazati svoje volje, temveč je živel vedno ob enakomernih naravnih presledkih ? Ne moremo reči, da je; zato je tako malo resničnih prijateljev v navadnem življenju. Komur se pa kaže to življenje boj, pravi boj ali delo, ki zahteva tudi samozatajevanja in celo sile, komur je v življenju delo in tolažba drugim glavna stvar, ta je srečen, s počitkom in uživanjem bo vsak slabo sodil o drugem, ki je dolžan z njim sočuvstvovati. Ta je le navidezen prijatelj. Sreča je pa tudi opoteča. Malo-kateri srečnik je, ki ve srečo obdržati. Danes je vse, bogat, spoštovan, in vsi se mu laskajo. To so le kratki trenutki, ki — komaj dospeli
—	že ubeže. More li to se primerjati s pravim srečnim življenjem, ki kakor luč solnca ogreva vse stvari ter jih prijateljsko brani pred temo? Torej ne v trenutni zadovoljnosti, temveč v vsem življenju, ki kaže delovanje in način z ozirom na omiko in plemenitost, se more ceniti srečo našo in drugih.
Med vsemi stanovi se dobe take prosvetne osebe, ki se žrtvujejo skupnim interesom, ki so pripravljene, ko pride primeren čas, iti na vzvišeno mesto ter delovati v pro-speh človeštva. Ker morajo biti le taki, ki so res možje z dušo- in telesom in se ne zapostavljajo, temveč so svetla luč ali gorko solnce bratske ljubezni. Mnogo je sicer poklicanih, a malo izvoljenih.	A. M.
Naši dnevi na vseslovan-skem avstrijskem učiteljskem shodu.
(Dalje.)
Ustanoml shod „Zveze avstrijskega slovanskega učiteljstva".
Kot najlepši dan v svojem dolgoletnem učiteljevanju smo zapisali v svoje anale, in z zlatimi črkami, dan 12. avgust 190 8.
Uverjeni smo bili že, odkar smo zapustili učiteljišče, da se more slovansko učiteljstvo — ako že ne vesoljno, pa vsaj avstrijsko-slovansko
—	prejalislej strniti v mogočno slovansko učiteljsko zvezo, ki si bo zapisala na svoj prapor devizo, da je ravno slovansko učiteljstvo poklicano zbuditi v srcu vs-. * slovanstva zavest, da je bodočnost v njegovih rokah.
In ta vera je postala v nas tako trdna in živa, da smo že davno slutili, da mora v kratkem nastopiti oni usodepolni dan, ko se osnuje taka zveza.
In sanjali smo o slovesnosti tega dneva, v duhu smo si slikali veličastnost prvega takega shoda, a naše najsmelejše načrte je prekosil nepozabni dan 12. avgusta, — ko se je faktično rodila „Zveza avstrijskega slovanskega učitelj stva".
In lahko bi zaklicali s prerokom: „Gospod, dal si mi dočakati najlepši dan mojega življenja, ko sem videl združeno v medsebojni ljubezni vseslovansko učiteljstvo, sedaj pa lahko zapusti moja duša to zemeljsko pot. . . ."
A v naši duši je odmeval večno lepi vzklik nebeškega oblagodarjenca:
Le vstani vborni narod moj, do danes v prah teptan,
tvoj je vstajenja dan!
In kako slovesen je bil porod „Zveze avstrijskega slovanskaga učiteljstva" na dan 12 avgusta 1. 1908, ki se je vršil v slavnostno odeti veliki dvorani „Žofina"! Prisostovalo je tej slovesnosti dvainsedemdeset slovenskih učiteljic in učiteljev, dvainpedeset hrvaških, štiri-inštirideset srbskih iz svobodne kraljevine, nad šestdeset Poljakov in Poljakinj, blizu šestnajst slovaških trpinov, trije Bolgari in celo nekaj Eusov in Eusinov, a Cehi so postavili kar na tisoče mož!
Točno ob 3. uri popoldne je otvoril tov. Ad. Schuster ta velepomembni shod z iskrenim pozdravom vsem navzočim poudarjaje, kako vzvišeno, a tudi težavno nalogo si je na-
delo slovansko učiteljstvo, ako se je zasnovalo tako veličastno društvo, ki reprezentuje mogočno armado 25.000 ljudskih pionirjev. Velika je naša naloga, spoznavati se bo treba, in to hočemo doseči z izdavanjem raznih publikacij ki jim bo prva naloga, razpravljati o razvoju posameznih narodov na duševnem in gospodarskem polju, a kakor nadaljni naš korak bo, osnovati si redni časopis, ki naj bi tolmačil težnje učiteljstva v njihovem jeziku. A tudi v politiškem oziru čaka to zvezo važna naloga; treba ji bo imeti v vidiku deco onih izpostavljenih krajev, ki jih upa ugrabiti naš narodni nasprotnik. Treba se bo tesno tudi združiti proti vsakemu neprijatelju ter mu dokazati, da je i učitelj človek - državljan, ki mu gredo iste pravice, kakor vsakemu drugemu stanu. Ponesti moramo v narod prepričanje, da kar da narod učiteljstvu, to da sebi, zakaj le dobro situirano učiteljstvo more posvesiti vse svoje moči šoli in narodu. — Pozdrav je bil sprejet s frenetičnim aplavzom in odmevali so dobro-klici v vseh slovanskih jezikih.
Po tem pozdravu so se oglašali k besedi posamezni zastopniki nazvočih narodnosti.
Tovariš Stanislav Novak iz Kra-kovega pozdravlja shod v imenu poljske učiteljske zveze, veseleč se, da se je slovansko učiteljstvo strnilo v eno in mogočno rodovino in tej rodovini pristopa z veseljem tudi poljsko učiteljstvo. Ako hočemo povzdigniti šolstvo, je treba podpreti gmotno učiteljstvo ter mu dati vse državljanske, politiške in gospodarske pravice.
Tovariš L. Jelene poudarja, da smo sicer že združeni v posamezna deželna društva, a treba je bilo združitve vseh teh raznih po-deželnih društev, zakaj le s tako združitvijo dobimo protiutež proti Nemcu.
Tovariš Mihajlo Sozanski je nazdravil v imenu rusinskega učiteljstva, opomi-njaje, da rusinsko učiteljstvo rado pristopa tej združitvi, ker je prepričan, da bo društvo preveval pravi demokraški duh, kjer bomo v lepi harmoniji delali v blagor našega slovanskega naroda.
Tovariš Davorin Trstenjak do-naša pozdrave hrvaškega učiteljstva, poudarjaje, da je značilen za ustanovitev te zveze kraj, kjer smo se ravno letos sešli, ko smo videli, kako složno nastopa češki narod pri svojih zahtevah po čeških šolah, ko je tako veličastno manifestoval pretečeno nedeljo.
Tovarišica A. Z e 1 i n k o v a je pozdravila shod v imenu čeških učiteljic, a tovariš I. A x-mann, učitelj na Komenskega šoli na Dunaju, slika v živih barvah trnjevo pot, ki jo hodijo dunajski Cehi, da bi dosegli svojim otrokom češke javne šole. 25 let bijemo boj za narodne šole v avstrijski prestolnici, kjer je nad 200.000 Čehov in kjer se blišči na cesarski palači pomemben rek: „Justitia regnorum fun-damentum", a uslišani nismo. Prosi zbrano učiteljstvo, da ponese ta fakt avstrijske pravice med slovanske narode. —
Ker je čas bliskovo hitel in so bila na ta popoldan napovedana še druga zborovanja, je morala izostati velevažen referat glaseč se: „O ukolech a cilech" Svazu slovanskeho uči-telstva v Eakousku". Ta referat je imel dva oddelka, in sicer: a) „Mezi učitelstvem", referent B. S k a 1 a, in b) „V narode", referent M. H a j n j. Ker bodeta oba referata tako še posebe natisnjena, hočemo izpregovoriti o njih svoječasno.
Volitev v odbor „Zveze avstrijskega slovanskega učiteljstva" — pravila so itak že objavljena v „Učiteljskem Tovarišu" — se je vršila z vzklikom, in sicer so bili voljeni za dobo dveh let sledeči tovariši in tovarišice: predsednik Josef Č e r n y, učitelj v Pragi, tajnik M. Haj ny, učitelj v Brežovu na Mo-ravskem; blagajnik Ad. Schuster, učitelj v Bojanovem; I. podpredsednik Poljak S t. Novak iz Krakovega; II. podpredsednik Eusin Mihajlo Sozansky, učitelj v Jaseniciji Silni pri Drohobiču; odborniki: E. G a n g 1, deželni poslanec in učitelj v Idriji, D r a g o t i n Pribil, c. kr. okrajni šolski nazdornik na otoku Krku, Vjekoslav Marinkovič, profesor v Spljitu; B. Herasimovič, učitelj v Bukoviui, V. Bieronski, učitelj v Galiciji, in Mar. Gebauerjeva, učiteljica v Kromerižu.
Izvoljencem je priredilo zbrano učiteljstvo viharne ovacije.
Na predlog St. Novaka se je določil kakor kraj prihodnjemu občnemu zboru po preteku 2 let zveze Krakovo v Galiciji.
K raznimi predlogi se je zglasil najprej
profesor dr. I. D r t i n a, ki je predlagal, da naj se zveza obrne na merodajno mesto, da dobe slovanski narodi enake pravice do lastnih šol, kakršne imajo n. pr. Nemci.
Profesor V. Marinkovič je v daljši razpravi našteval vse one rak-rane ljudskega hrvaškega šolstva v Dalmaciji ter sklepno prosil, da posveti Zveza tem šolam vso svojo pažnjo.
Tovariš A. P e s e k je nasvetoval, da se Zveza poprimi z vso vnemo že izprožene misli o ustanovitvi potrebnega zdravilišča za učiteljstvo kje ob morju.
S tem je bilo končano velepomembno prvo zborovanje „Zveze avstrijskega slovanskega učiteljstva". Predsednik pripravljalnega odbora A. Schuster se iskreno zahvali vsem udeležencem, poudarjaje, da je Zvezi zagotovljen obstoj, zakaj dvomiti ne more, da bi ta Zveza zaspala spanje pravičnih, ko vidi zbranega toliko učiteljstva, ki je prihitelo na to zborovanje iz vseh delov slovanskega ozemlja, ne boječ se ogromnih gmotnih stroškov in ne strašeč se daljne poti. — Sklepno je povabil vse udeležnike na prijateljski sestanek v ¿Narodni dom" na Vinobrade.
S tem bi bila naša naloga kakor poročevalca o ustanovnem zboru „Zveze avstrijskega slovanskega učiteljstva" končana. Ker sta se pa ta dan vršili še dve jako važni zborovanji, namreč glavni zbor društva „Dedictvi Ko-menskeho" in „Osmy sjezd abiturientuv uči-teljskych ustavu z roku 1908", hočemo tudi o tem izpregovoriti. A končno hočemo dodati kratek komentar k temu važnemu zborovanju.
(Konec.)
Vabilo
k odkritju spominske plošče pokojnemu Strmšku.
Oklic za prispevke za spominsko ploščo pokojnemu Strmšku je dobil prijazen odmev, in tako je pripravljalnemu odboru mogoče vršiti prijetno dolžnost ter vabiti vse častilce Strmškovega spomina, zlasti pa njegove p. n. tovariše k odkritju spominske plošče pri Sv. Petru na Medvedjem selu, ki sevrši v nedeljo, dne 2 5. oktobra 1908, ob 10. do p.
Železniška zveza do Mestinja je od vse'i strani jako ugodna. Zaradi obeda naj se blagovoli vsak udeleženec gotovo zglasiti pri tov. Pr. Korbarju, nadučitelju pri Sv. Petru na Medvedjem selu, pošta Pristova. Za nezglašence se za obed ne garantira.
Tovariši pevci naj blagovolijo prinesti s seboj nagrobnice iz Mohorskih pesmarie.
Pripravljalni odbor.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za kamniški okraj zboruje dne 22. vinotoka 1908 v Mengšu. Začetek ob 10. dopoldne.
Vzpored: Hospitacija, razgovor o nji, tajnikovo poročilo o 20 letnem društvenem delovanju, izprememba pravil in slučajnosti.
Ker bo to zborovanje važno — začrtala se bo na podlagi dosedanjih izkušenj nova pot za daljno delovanje — pričakuje, da se vsakdo iz našega okraja udeleži in znabiti tudi prejšnji naši člani	socialni odsek.
Štajersko.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 22. t. m., ob 2. uri pop. na Gomilskem.
Dnevni red: 1. Poročilo posameznih šol o izvenšolskem delovanju. 2. Vraže in prazno-verstvo v medicini, predava g. dr. E. Karba. 3. Predlogi in nasveti.
K mnogobrojni udeležbi vabi
Eudolf V r a b 1 , t. č. predsednik.
Brežiško - sevnlško učiteljsko društvo. V nedeljo, dne 11. t. m., zboruje bre-žiško-sevniško društvo v Vidmu ob pol 11. uri dop. To zborovanje je posebne važnosti, ker predava v imenu social. odseka „Zveze" tov. A. Pesek.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Srednješolski vestnik.
*	* Slovenski srednješolci v Trstu.
Letos obiskuje v Trstu srednje šole nad 300 slovenskih dijakov. Ker je med temi mnogo siromakov, prosi zanje podpor „Dijaško podporno društvo" v Trstu.
*	* Iz srednješolske službe. Aprobi-rani učiteljski kandidat dr. Milan Š e r k o je imenovan za suplenta na gimnaziji v Novem mestu, izprašani suplent Ivan P o 1 o v i č pa za takega na gimnaziji v Kočevju.
*	* Naslov profesorja so dobili Pran V a j d a, dr. Eudolf E o t h a u g in dr. Andrej P u s c h n i g.
* * Zastopnik deželnega šolskega sveta v kuratoriju mestnega dekliškega liceja in mestne višje dekliške šole v Ljubljani je za prihodnjo triletno funkcijsko dobo dr. Jos. T o m i n š e k.
Književnost in umetnost.
Nalezljive otroške bolezni v sliki in besedi. Po dr. Trumpovem plakatu z a šolo in dom priredil dr. Démeter vitez Bleivveis-Trsteniški. Natisnila Učiteljska tiskarna. Cena 4 E. Naroča se v komisijski založbi Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. O tem najnovejšem slovenskemučilu, brez katerega bi ne smela biti nobena šola in ki je hkrati neobhodno potrebna tudi za vsako družino, smo že par besedi izpregovorili v našem listu. Danes pa podajamo slovenskemu učiteljstvu o tem krasnem in vsega priporočila vrednem učilu podrobno oceno. Na uvodnem mestu našteva g. pisatelj razne nalezljive otroške bolezni in sicer : ošpice, ruske, škrlatico, difterijo, norice, koze, dušljivi kašelj, influença, tifus in mumps. Potem govori o vzrokih ali roditeljih teh bolezni, o nagnjenost k tem boleznim, o epidemiji in pojavu bolezni. Ko nam g. pisatelj na kratko, a razumljivo popiše inkubacijo (nalezbo) bolezni in kako se zabrani razširjanje, podaja prav poljudno pisana navodila za učitelj stvjo in starše, kako je ravnati z bolniki in se varovati nalezljivih bolezni.
Temu sledi natančen popis in značaj otroških nalezljivih bolezni. Popisane so : ošpice (dobrci), ruske, škrlatica, angina, difterija, norice, koze, dušljivi kašelj, influença, trebušni tifus in mumps. Pojavi in znaki tu naštetih bolezni, ki so označene z razprtim tiskom, so prav izvrstno pojasnjeni s slikami.
Deželni zdravstveni svet je z veseljem pozdravil izdajo' tega učila v slovenskem jeziku in kakor čujemo, se tudi g. deželni šolski nadzornik Leveč za stvar jako zanima in zavzema.
Glede stvari same opozarjamo p. i. učiteljstvo in slovenske družine, da odgovarjajo kontumačne dobe povsem predpisom, ki so pri nas veljavni. Učitelju to izvrstno in prepotrebno učilo ne omogočuje le, da takoj izpozna do-tično bolezen, temveč, da v slučajih, v katerih se ni poklical zdravnik — in to se v ogromni večini godi — tudi ukrene potrebne varstvene naprave vsaj do onega časa, ko intervenira zdravstvena oblast. Vzemimo, da je učitelj pri učencu opazil škrlatico. Poslal ga bo takoj domu in slučaj javil pristojni oblasti. Toda preden pride uradni zdravnik, poteče lahko več dni. Učitelj bo torej takoj sam kontumaciral učence — sostanovalce in sicer za 14 dni. če se pri teh tekom tega časa ne pokaže škrlatica — predpogoj seveda, da so ločeni od bolnika — uver-jen je lahko učitelj, da niso oboleli, oziroma da so okužbo premagali. Koliko neprilik in nesreče, tako za rodovine kakor za šole se s tem lahko odvrne, tembolj, ker na deželi ljudje zdravnika po navadi sploh ne kličejo. Posebno pogosto bo v tem smislu učitelj lahko interveniral pri manj opasnih boleznih, kakor ošpicah in noricah, pri katerih po navadi sploh ne pride do uradne intervencije — na deželi namreč — če slučaji prepogosto ne nastopajo.
V splošnem uvodu je g. pisatelj sicer omenil, da navedene kontumačne dobe niso absolutno veljavne, temveč, da so tudi v tem oziru zgolj merodajne odredbe zdravstvene oblasti. Seveda, zdravstvena oblast bi morala intervenirati v vseh slučajih nalezljivih bolezni, toda izkušnja pa uči, da je to sploh nemogoče in da se tudi ne zgodi. Izredne važnosti je torej, da ve učitelj pravilno postopati in v ta namen vsem šolam in družinam to izborno učilo kar najtopleje priporočamo, kerje neobhodno potrebno za vsako šolo in vsako družino.	—mn—
Obrtno knjigovodstvo z nankom o menicah. Ta knjiga, ki jo je spisal H. Pod-k r a j š e k , strokovni učitelj v Ljubljani, je izšla v zalogi šolski knjig na Dunaju. Dobiti jo je v vseh knjigofržnicah po 1 K 20 h. — Opozarjamo, da ne da zaloga šolskih knjig niti enega izvoda po nji izdanih knjig brezplačno, torej naj nihče ne čaka na kak brezplačen izvod.
Tiskovine za obrtne šole, in sicer za obrtno računstvo, obrtno knjigovodstvo in obrtno spisje je sestavil H. Podkrajšek, strok, učitelj v Ljubljani, izdala in založila pa jih je „Učiteljska tiskarna". Te tiskovine se naslanjajo na one obrazce, ki so potrjeni v Podkraj-škovih, od ministrstva odobrenih knjigah.
Tri častne nagrade, ki jih je pred meseci razpisalo „Splošno slovensko žensko društvo" za tri najboljše slike iz otroškega življenja, oziroma za ilustracije slovenskih bajk ali narodnih pesmi, so dobili sledeči slovenski slikarji: I. darilo (100 K) prof. Saša Š an tel, akademični slikar, Pazin. — II. darilo (50 K) prof. Ivan V a v p o t i č, akademični slikar, Idrija, in III. darilo (50 K) Hinko S mre kar, akad. slikar, Kranj. Tako je odločil jury, v kateri so bili ravnatelj Ivan Subie, akad. slikar Eihard Jakopič, akad. slikar P. Ž m i t e k in šolski vodja tov. J. Dimnik.
Politiški pregled.
* Delegaciji sta bili v četrtek, 8. t. m., popoldne otvorjeni. Cesarjev prestolni govor je izzvenel v akord največje miroljubnosti. V svojem govoru je cesar naglašal, da je bila aneksija Bosne in Hercegovine potrebna, da se končno uredi državnopravno stališče med državo in okupiranima deželama. Prebivalstvo okupiranih dežela je pod upravo avstro-ogrskih organov v kulturnem oziru tako napredovalo, da je upravičena njegova zahteva, da se mu da pravica, da bo sodelovalo pri zakonodaji in upravi. V to svrho je bilo treba urediti državnopravno razmerje. To se je zgodilo z anek-sijo, s katero se je državi priklopilo tudi formalno Bosno in Hercegovino, ki sta faktično že itak spadali Avstro-Ogrski. Dalje je omenjal cesar, da je vlada umaknila svoje čete iz Sand-žaka-Novipazar, da dokaže s tem svojo miroljubnost ter dokumentira, da nima namena, da bi še nadalje špekulirala na kako teritorialno povečanje. O tem se bo prepričala tudi turška vlada sama, do katere goji Avstro-Ogrska odkrite simpatije, kakor želi otomanski državi vse najboljše. Končno je cesar naglašal, da so odnošaji Avstro - Ogrske k ostalim državam, zlasti k Nemčiji in Italiji, prijateljski. — V avstrijski delegaciji je fungiral za starostnega predsednika baron Schwege 1. Za predsednika je bil izvoljen vitez Madeyski, za podpredsednika pa dr. P u c h s. Predsednik vitez Madeyski je v svojem otvoritvenem govoru izrazil svoje zadoščenje, da je cesar raztegnil svojo suvereniteto nad Bosno in Hercegovino. Med sejo je bila na galeriji deputacija bosanskih katolikov, ki je prišla v Pešto, da izroči cesarju posebno spomenico. — V delegacijah je imel minister baron Aehrenthal svoj ekspoze, v katerem je dokazoval, da ni s pri-pojeujem Bosne in Hercegovine storjena nikomur krivica, opravičeval je tudi korak bolgarske vlade, s katerim se realno razmerje med Turčijo in Bolgarsko baje tudi ni izpre-menilo ; svaril je Srbijo pred nepremišljenimi koraki ter dejal, da bo to, kar se je zgodilo, pripomoglo k temu, da se položaj na Balkanu razbistri in razmerje med balkanskimi državami in Turčijo natančno določi. Zatrja, da je preskrbljeno za obrambo interesov monarhije na Balkanu ter pravi, da si je vsvesti, da je izvršil svojo dolžnost ter da bodo delegacije njegovo vnanjo politiko in njegov čin odobrile. — Jugoslovanski delegatje obeh klubov so se združili v eno skupino, ki ji je predsednik dr. Šusteršič, podpredsednik pa Biankini. Dr. Šu-steršič je v imenu vseh Jugoslovanov dejal, da vidi v aneksiji novo etapo jugoslovanske politike ter dejal, da jugoslovanski delegati pripo-jenje odobravajo. — Nemški delegati izjavljajo, da so avstrijski Nemci z odkritosrčnim veseljem pozdravili aneksijo, čeprav je zaradi tega slovanski element v monarhiji okrepljen. Proti škodljivim posledicam okrepljenja slovanskega vpliva v državi z ustanovitvijo bosanskega deželnega zbora bodo nemški politiki pravočasno ukrenili vse potrebno, zakaj v nevarnosti so veliki politiški in gospodarski interesi avstrijskega nemštva.
*	Volilna reforma in deželni red za Češko. Deželnemu zboru predloženi načrt volilne reforme določa število poslancev na 334, in sicer 8 virilistov in 326 voljenih poslancev. Voljeni poslanci so: 70 veleposestva, 92 mest in trgov, 17 trgovskih zbornic, 84 kmetiških občin, 20 poslancev deželnega kulturnega sveta in 43 poslancev splošne kurije. Novoizvoljeni poslanci se razdele v tri skupine: v veleposestnike, v zastopnike češke in zastopnike nemške narodnosti. Vsak novoizvoljeni poslanec se bo moral pri vstopu v zbornico vpisati po svoji narodnosti v poseben imenik. Ako tega ne stori, je večina volilcev njegovega okraja me-rodajna za njegovo narodnost. Deželni odbor bo štel vbodoče 13 članov.
*	Bodoči uradni jezik v Bosni. Na
vprašanje del. Ljube Babica, kateri bo bodoči uradni jezik Bosne in Hercegovine, je ministrski predsednik dr. Wekerle izjavil: „Srbohrvaški jezik. To sem si stavil za pogoj, ker nemškega jezika nočem, madjarskega bi se pa ne moglo uporabljati".
*	Skupni proračun. Proračun o skupnih izdatkih in dohodkih za leto 1909, ki je bil predložen delegacijam, izkazuje skupno potrebščino 406,840.098 K. Od te vsote spada na ministrstvo za vnanje stvari 13,666.584 K (več 400.037 K nasproti prejšnjemu letu); za vojsko, in sicer: redna potrebščina 312,478.415 K (več 14,046.762 K), izredna potrebščina 12,366.730 K (manje 1,011 999 K); skupna notrebščina vojske znaša torej 324,845.145 K (več 13,034.765 K nego v prejšnjem letu). Za vojno mornarico redna potrebščina 58,987.310K (več 5,464.200); izredna potrebščina 4,450.550 K (več 973.660). Skupna potrebščina vojne mornarice znaša torej 63.437.860K (več 6,437.860 K nego v prejšnjem letu. Na skupno finančno ministrstvo odpade: 4,554.918K (več36.551 K); izredna vojna potrebščina za poveljništva in čete v Bosni in Hercegovini (okupacijski kredit) iznaša 8,047.000, več 259.000 K). — Dohodki od carin so proračunjeni s 159,938.100 K. Po odbitku pavšala režijskih stroškov v znesku 7,171.000 K in carinskega pavšala, ki ga je po zakonu oddati deželui upravi Bosne in Hercegovine, v znesku 1,428.571 K, preostaje prebitek od carin v znesku 151,338.529 K. Po
odbitku tega carinskega prebitka ostaja nepokrita skupna potrebščina v znesku 255,501.560 K, od katerih odpada na kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru 162,498.998 K iu na dežele ogrske krone 93,200.571 K.
* Srbija. Vsa Srbija je v ognju, vse, hoče vojno z Avstrijo. Oglašajo se prostovoljci, po ulicah kričijo množice: „Dol z Avstrijo! Živela srbska Bosna!" Kralju prirejajo ovacije s klicem: Kralj, popelji nas v vojnoL — Ob Drini se zbere baje v par dneh 100.000 vojakov. — Ministrski svet v Belgradu je nakazal 10 milijonov dinarov za vojne namene. — List .Pravda' v Belgradu pozivlje kralja Petra, ki se je udeležil prve bosenske vstaje, naj proglasi vojno, da reši Bosno. Tam ga pozna vsak človek, on je najpopularnejša oseba, naj reši Bosno srbski domovini — tako pravi oklic. Vsi listi na Srbskem pozivljejo na sveto vojno proti Avstriji. Bogati srbski trgovci so darovali velike vsote v vojne namene. Rekonstruira se kabinet. To bo vojni kabinet. — če se Avstro-Ogrska ne udeleži kongresa evropskjh sil, napove Srbija Avstriji vojno! — Poklicala je pod zastavo vse rezerviste. Visokošolci na raznih vseučiliščih so bili brzojavno pozvani domov. — Demonstracije proti Avstriji v Belgradu se ponavljajo. — Avstrija je odredila, da se pošlje vojaštvo na mejo proti Macedoniji, da zabrani srbskim četam prihod v Bosno, Donavska flotila avstrijska je poslana proti Belgradu. Usidra se pri Petervardinu.
Jubilejski dar.
IJČiteljstvo — sebi! Učiteljstvo vseh šol na Proseku za april, maj, juni, juli in avgust 23*20 K; č. gospa Jerica Leskovar, nadučiteljeva vdova v Novi cerkvi 5 K; tov. Julij S 1 a p š a k in tov. Angela T r o s t iz Vodic 4 K; tov. Josip K o b a 1 iz Dolenjevasi pri Senožečah 2 K; tov. Perdo Juvanec z Vrha pri Vinici, 5 K; tov. Andrej Kmet iz Cerkelj 4 K; ob priliki otvoritve šole na Savi ob južni železnici darovali zbrani gostje in učiteljstvo 26 K; vransko učiteljstvo 6 K; tov. Janko Z i r o v -n i k iz Št Vida nad Ljubljano, za v avgustu in septembru prodane „Narodnepesmi" 31*21 K; Jakobinca Dimnikova iz Ljubljane 2 K; skupaj 108*41 K; zadnjič izkazanih 3 5 2 9 8 5 kron; doslej darovanih 3638*26 K. Bog plati !	_
Vestnik.
| f Danilo Fajgejj. |
Pretekli četrtek je umrl v Gorici znani in izredno plodoviti glasbenik Danilo P a j g e 1 j. Pokojnik je bil rojen v Idriji 19. nov. 1840. Služboval je kot učitelj v Bučki na Dolenjskem, na Trati in v Zalem logu na Gorenjskem, potem dolgo let v Tolminu in na Srpe-uici. Zadnja leta je preživel pokoj v Gorici, kjer je opravljal službo organista v župni cerkvi sv. Ignacija. — Ni menda glasbene zbirke, kjer bi ne dobili Fajgljevega imena, saj je napisal nad 370 del ! Deloval pa je tudi na glasbeno-kritiškem polju. Odličnemu umetniku ostani trajen spomin ! Svoje življenje je najbolje označil sam z izrekom, ki ga je napisal na zvezek svojih skladb: Harmonija je bilo moje življenje, a moje življenj e j e bilo brez harmonije."
Svoji k svojim ! Štajerski tovariš nam piše: Potujoč po Spodnjem Štajerskem, sem videl pri raznih slovenskih tovariših nemške politiške liste (največ „Tagespost"), ki bi spričo pristranske, Slovencem sovražne pisave ne smeli prihajati v nobeno slovensko hišo. Te tovariše poživljam, da izvajajo tudi v tem oziru narodno načelo !
„Naglica ni dobra", pravi pregovor. In tega principa se menda drži c. kr. dežel, šol. svet kranjski. Slučajno nam je prišel v roke odlok c. kr. dež. šol. sveta kranjskega z dne 25. januarja 1908, št. 4780 ex 1907, ki spremlja podrobni učni načrt ponavljalne šole radovljiškega okraja. Učiteljstvo radovljiškega okraja je namreč zaprosilo na lanski okraj, učit. konferenci, da naj c. kr. dež. šol. svet potrebno ukrene, da se izdajo posebna berila in računice za ponavljalne šole. Na to željo odgovarja c. kr. dež. šol. svet v imenovanem odloku tako-le: „Die Prage betreffend die Herausgabe eines Lehrbuches und eines Bechenbuches für die Wiederholungsschule wird der k. k. Landesschulrat im Auge behalten und zu geeigneter Zeit derselben näher treten. — Nagajiva usoda je pa zopet hotela, da hranimo v svojih zbirkah raznih starin podrobni program, ki ga je izdelala posebna enketa kranjskega učiteljstva, sklicana po c. kr. dežel. šol. svetu kranjskem v 1. 1892/3 v svrho posebnega berila za ponavljalne šole. Pri tej enketi so se obenem že določili spisovatelji posameznih poglavij. — Ako ne bo to berilo temeljito, potem smo obupali nad vsem svetom, zakaj sestavlja se ravno 16 — reci: šestnajst let! —
—er.
Zakaj se ne razpiše služba učltelja-voditelja na Boh. Beli t Menda veljajo za to mesto še obstoječe šolske določbe o razpisu zaradi smrti izpraznjenih učiteljskih mest. Ako
ne, naj izda c. kr. dež. šol. svet posebno določbo, da bomo vsaj vedeli, kdaj se posamezne službe ne bodo razpisavale in komu na ljubo. Upamo, da smo še v Avstriji in da še nismo prišli pod turško oblast.
Eden, ki bi rad prosil za to mesto.
Letuino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši s I. mestne šole v Ljubljani: B e 1 6 Ivan, Č a d e ž Anton, Dimnik J., Gale Pran, Jelene Luka, P a v č i č Josip, Pretnar Jakob, S a d a r Vendelin, B e ž e k Juraj, Wider Karel.
Slovenskim učiteljem ! Pod tem naslovom piše „Domovina": Danes, ko postaja pritisk in naval nemštva na nas vedno hujši, ko dobiva ta tihi in doslej hinavsko-za-hrbtni boj propagatorjev nemške lažikulture vedno jasnejše oblike, ko gredo zoper nas z noži in koli — sedaj moramo biti vsi celi možje, da branimo svojo posest, da varujemo sebe in svojo mladino pred tujcem, ki razjeda in zastruplja naše slovensko življenje. — Slovenci smo v Avstriji še edini narod, s katerim počenja nemška avstrijska vlada zadnji nesrečni eksperiment — ponemčevanja, ki ga je pri drugih močnejših nenemških narodih že drago plačala. Proti nam se obrača sedaj bolj ko kdaj poprej ves vladni aparat in vse nemštvo, da nas uniči kulturno in gospodarsko ter ustvari tako nujne predpogoje za uspešno pouemčenje. Vidi se pač, da se avstrijska vlada in njeni državniki niso ničesar naučili in da ne vidijo prospeha države v razvoju posameznih narodov, ampak v njihovem zatiranju na korist nemštva. — Napočili so torej resni časi, dnevi dela za našo ohranitev in okrepitev. V boju, ki ga bijemo danes, gre za vsako ped slovenske zemlje in za vsako slovensko dušo, da nam je ne ugrabi tujec. — Na mladino, njene vzgo-jevalce in na šolo obračamo svoj pogled, ker vemo, da se tukaj izvrši in dokonča brez vseh žrtev in brez hrupa in nasilja oni odločilni boj, ki zastavi pot barbarskemu, protikulturnemu nemškemu nasilstvu na Slovenskem. — Na tisoče slovenskih otrok nam ugrabijo leto za letom nemške šole in pokvarijo nemčurski učitelji na slovenskih šolah. Vse to trpimo mirno že desetletja in pripuščamo, da se pred našimi očmi zastruplja in ponemčuje naš naraščaj. — Kje iskati temu odpomoči ? V slovenski šoli, v slovenskem učitelju, ki nam mora vzgojiti zarod ki bo bolje umeval svoje dolžnosti, ki bo razumel in hotel živeti sebi — ne pa služiti tujcu in zlasti na korist nemštva. — Daleč smo od tega, da bi zahtevali, naj bo naša šola kako politiško taborišče, tudi ne zahtevamo, naj bo slovenski učitelj razgrajač v po-litiškem življenju. Z vso pravico pa zahtevamo, da bo naš učitelj vzgajal mladino v duhu naroda, da bo budil v mladih dušah ljubezen do narodovega življenja. Vzgojevalci slovenske mladine, resni časi kličejo tudi vas na resnejše delo! Zavedajte se, da imate pred seboj slovensko mladino — krepak, prosvetljen in zdrav naraščaj, ki bo po dvajsetih letih odločal v narodovem življenju. — Delajmo, da pride skoro čas, ko se bo samostojno in svobodno razvijal naš narod, ne zanemarjajmo v dnevih razburjenja mirnega prosvetnega dela in narodne vzgoje naše mladine!
Osebne vesti na Kranjskem. Učiteljica Marija Palmetova v Spodnjem Logatcu je dobila dopust in pride na njeno mesto absolviran učiteljski kandidat Miroslav T r o š t kot suplent. Dosedanji pomožni učitelj v Smuki Roman C h r i s t a 11 n i g pa je nameščen za suplenta v Topli rebri. Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica Marija B e r -n o t o v a v Mokronogu in pride na njeno mesto kot suplentinja absolvirana učit. kandidatinja Valentina V i d i č e v a. Ivana M u n-d o v a in Otilija J u n o w i z c e v a sta nameščeni kot volonterki na zunanji privatni dekliški šoli pri uršulinkah v Ljubljani. Doseda-danji učiteljici v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani Margareta Cunderčeva in sestra Kr. B e g u š e v a sta izstopili iz te službe in sta vstopili na njuno mesto Josipina R a -kovčeva in Frančiška Šušteršičeva. Izprašana učiteljska suplentinja Marija Me-š k o v a je imenovana za provizoričuo učiteljico za ženska ročna dela na dekliški mestni osemrazrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Absolvirana učiteljska kandidatinja Marija P a -1 o u č e v a je imenovana za provizorično učiteljico v Morovcu. Dosedanji provizorični učitelj v Dobrem polju Valentin I v a n u š je imenovan za provizoričnega učitelja in voditelja v Veliki dolini. — Verouk na mestni višji dekliški šoli in mestnem dekliškem liceju v Ljubljani bo poučeval mestni katehet Janko M 1 a-k a r , na mestni dekliški osemrazrednici pri Sv. Jakobu pa kaplan Ivan B a r 1 e. — Imenovani so: definitivni učitelj v Starem trgu pri Ložu Anton Š e m e za nadučitelja v Loškem potoku, Alojzij M a r o k , prov. učitelj v Hinjah za nadučitelja istotam, Marija R e m-žgarjeva za def. učiteljico v Cerknici, prov. učiteljici Ivana S i m č i č e v a in Justina Modičeva, obe v Iški vasi za def. učiteljici istotam. Premeščen je definitivni učitelj Franc G r a i 1 a n d iz Kostanjevice v Višnjo goro. V stalen pokoj sta stopili učiteljici Pranja Vernetova v Kamniku in Suzana Balohovav Ihanu. — Helena Pe-tschetova na dekliški šoli v Kočevju je dobila zaradi bolezni dopust, na njeno mesto pride suplentinja Pavla Lehnerjeva. Za prov. učiteljico in voditeljico na Krtini je imenovana prov. učiteljica Pavla Dežmanova.
Marija AžmanovavŠt. Petru pri Novem mestu je dobila zaradi bolezni dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja prov. učiteljica Marija Gabrovškova. Nadučitelj Ivo T r o š t v Tomišlju je dobil zaradi bolezni dopust, na njegovo mesto pride absolvirana učit. kandidatinja Stanisiava R o g 1 o v a. Za suplentinjo na Vič pride absolvirana učit. kandidatinja Elza pl. L u k a n č e v a. Za pomožna učitelja na II. mestni deški šoli v Ljubljani sta imenovana Fran M a r i n č e k, doslej suplent na meščanski šoli v Krškem, in absolv. učit. kandidat Slavko C e p u d e r.
V Zalogu pri Ljubljani ustanovijo dvo-razrednico, pri D. M. v Polju pa razširijo pet-razrednico v šestrazrednico.
Tečaj za analfabete v Gorici otvori goriški magistrat. Tak tečaj je jako potreben za laško prebivalstvo v Gorici, zakaj strašna je resnica, da skoro dve tretjini navadnega laškega prebivalstva v Gorici ne znata ne pisati ne čitati.
Laški in nemški otroški vrtec se
otvorita v kratkem v bližini državnega kolodvora v Gorici, in sicer v glavnem v ta namen, da bodo lovili v ta dva vrtca slovenske otroke, ki jih je obilo tam okolo. Po eni strani jih bodo lovili Lahi, po drugi bo pa znani postajena-čelnik Wieser naganjal železniške uslužbence, da bodo morali pošiljati svoje otroke v vrtec „Schulvereina" !
„Schulverein" Ima v Gorici svojo šolo v Kapucinski ulici. Po dogodkih v Ljubljani se je opažala posebna skrb goriške policije za „Schulvereinsko" šolo. Redarji so hodili tam okolo, zlasti zvečer, tako da se je videlo, da so postavljeni za stražo. Nepotrebna skrb !
Kurz za meščanske učitelje na moški pripravnici v Ljubljani se je začel 1. t. m., obiskuje ga 57 učiteljev in učiteljic. Poučujejo profesorji dr. Fran 11 e š i č , Franc Orožen in Milan P a j k. Izmed obiskovalcev jih je 47 s Kranjskega (31 iz Ljubljane), 6 s Češkega, po eden iz Istre, Koroške, Štajerske in Bukovine.
Umrl je v Celovcu nenadoma g. Stanko P e t r o v e c , četovodja 17. pešpolka, sin tovariša Tomo Petrovca in brat učitelja na šoli sv. C. in M. v Trstu. Žalujoči rodovini naše iskreno sožalje.
Poročil se je tov. Joško Z i h e r 1, učitelj v Škofji Loki, z gdč. Anico K o b a 1 o v o istotam. Bilo srečno!
Nove dopisnice. V kratkem pridejo v promet nove dopisnice, ki bodo imele vtisnjeno umetniško izdelano znamko v zeleni barvi. Napisa „Dopisnica" ne bo več. Na sprednji strani bo na eni strani prostor za naslov, na drugi pa za priobčevanje.
Obiskovalcem slovenskega gledališča naznanjamo, da se dobivajo kuponi za 20 % znižane vstopnice pri gosp. trgovcu Jerneju Bahovču.
Kranjska okrajna učiteljska društva,
ki še niso plačala letnine „Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu", prosimo, da to store čimpreje. Letnina znaša po 10 h od uda.
Besedilo k E. Adamovičevi spevoigri „Slava cesarju Francu Jožefu I." za učence se dobiva v Učiteljski tiskarni po 10 h knjižica. Tovariši, sezite po njej !
Vsaka šola naj si naroči za lokalno učiteljsko knjižnico vsaj po en izvod E. Adamičeve spevoigre „Slava cesarju Francu Jožefu I. !" Tako tudi vsaka okrajna učiteljska knjižnica. Cena■••ktjjgi je 5 K. Naroča se v Učiteljski tiskarni, čisti dobiček je namenjen „Učiteljskemu konviktu".
Za praznovanje vladarske 601etnice našega presvetlega cesarja [so ljubljanske šole posnele ves vzpored (deklamacije in petje) iz Adamičeve spevoigre. Za vsak razred je določena posebna deklamacija, ki se jo mora naučiti ves razred ; deklamatorja za slavnost bo pa določil razrednik. Da pa deklamacij ni treba prepisovati, si je večina učencev kupila „Besedilo k Adamičevi spevoigri", ki velja samo 1 0 h knjižica.
Meščanska šola v Postojni se sme imenovati z dovoljenjem naučnega ministrstva „Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska meščanska šola."
Nova obrtna nadaljevalna šola. V
Mengšu na Gorenjskem ustanove obrtnonada-ljevalno šolo.
Za bednega tovariša, ki smo ga priporočali z zadnjo notico, pošiljajte doneske na ime g. E. Gangl, Idrija.
Slovenski kurz otvori v Mariboru vadniški učitelj H e r b s t z dovoljenjem dež. šolskega sveta.* Za ta kurz dela „Marburger Zeitung" hudo reklamo, češ, da je znanje slovenščine potrebno za vsakega Nemca, ki hoče zasesti kako javno mesto na južnem Štajerskem ali Koroškem! Nemci delujejo na vseh koncih in krajih, da bi Slovence soravili z naše zemlje in zasedli še tistih par službenih mest, ki so zdaj v slovenskih rokah!
Prvo slovensko dekliško gospodinjsko šolo na Primorskem so otvorili v To-maju pri Sežani. Dekleta se bodo vadila v domačih in gospodarskih rečeh.
Javna risarska šola za dame na ljubljanski c. kr. umetno-obrtni strokovni Šoli se je pričela pretekli teden. Temu oddelku je namen, odraslim deklicam in damam dajati priliko, da se urijo v kopiranju za ženska umetna ročna dela in v dekorativnem risanju sploh, osobito pa v risanju in tudi slikanju po

j

naravi. Pouk se vrši vsako sredo in soboto popoldne od 2. do 4.
Nova ponemčevalnica. V Vojniku pri Celju ustanovi nemški šulferajn otroški vrtec. Namenjen bo seveda za slovenske otroke, da se jim vcepi že v zorni mladosti sovraštvo do rodne matere in njenega jezika.
Odlikovanje. Nadučitelju tov. Tomažu J u g u v Solkanu, ki je stopil v pokoj, je podelil naučni minister naslov šolskega ravnatelja.
Legina šola v Neblem na Goriškem je storila žalosten konec. Letos je niso več odprli, ker nimajo nikogar učiti. Izpodletela jim je grda namera. Vsa čast Nebeleem!
Peti razred na ljudski šoli v Radovljici je dovolil c. kr. deželni šolski svet v sporazumu z deželnim odborom kranjskim na občinske stroške.
Listnica uredništva.
V. L—a: Treba bo temeljito povedati, ker se sedaj eita kot nekake sanje. A v tem hipu ne utegnemo. Morda pozneje.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje službo potovalnega učitelja. Natančnejša pojasnila glede obveznosti, ki so združene s to službo, kakor tudi glede prejemkov daje družbina pisarna. Prosilci za to mesto naj blagovole svoje prošnje, opremljene z rojstnim listom in z dokazili o dosedanjem delovanju, dopoBlati družbini pisarni do 1. novembra t. 1.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 13. oktobra 1908.
V Učiteljski tiskarni je izšel
„Ročni zapisnik"
za šolsko leto 1908/1909 z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Juž. Štajerskem in Primorskem in z osebnim statusom kranjskega ljudskega učiteljstva.
Ročni zapisnik velja: brez kataloga elegantno vezan K 150, za 100 učencev 170, za 150 učencev K 190.
Naroča se v „Učiteljski tiskarni". Kdor ga želi dobiti, naj ga naroči prav kmalu, ker ga je že malo v zalogi.
Učiteljska tiskarna priporoča vodstvom obrtnonadaljevalnih šol
„Kontrolne knjižice"
Cena jim je po 16 b.
Zahvala.
Povodom nenadne smrti mojega siua, oziroma brata, gospoda
Stanislava Petrovca,
računskega podčastnika y c. in kr. 17. pešpolku, došlo mi je nebroj izrazov srčnega sožalja osobito od mojih stanovskih tovarišev, ki so mi v teh tužnih dneh lajšali neznosno bol.
V svojem in svoje rodovine imenu izrekam vsem in vsakemu posebej najtoplejšo zahvalo.
Jarše, 11. oktobra 1908.
Tomo Petrovee
nadučitelj.
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, Učitelj „Glasb. Matice«
Ljubljana, Gradišče 11. 52 14
136
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 37
Ceniki gratis in franko.
"Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani. Miklošičeve ulice 6
nasproti hotela, „"Celio».'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši črni, medli	19 52—42
lak za šolske table.
Za krasno knjigo
Gregorčičeve POEZIJE
katero je ravnokar izdala Mohorjeva družba, sem priredil
elegantne platnice
za nizko ceno 60 vin., s pošto 70 vin. Priporočam se za vsakovrstna knjigo-veška in galanterijska dela.
IV. B0NAČ, Ljubljana.
Velika zaloga šolskih in pisarniških potrebščin.

Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg 21 ^512-2 Mestni trg 6 - Sv. Petra cesta 26
V poletnih mesecih
sladoled in ledena kava. KAVARNA.
===== Telefon št. 194. =====
SWiiiQivjrtjrt¡¿WVj^i^-Vi^^iVirt^n^
tttttttttttttttttttttttttttttttt

priporoča p. n. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu svojo 166 4 4
knjigarno
za dobavljenje vseh knjig in časopisov, kakor tudi trgovino papirja ter vseh v šolsko stroko spadajočih potrebščin.
Vljudno naznanjam, da sem popolnoma prenovil in na novo uredil
V
na Marijinem trgu v palači Assicura-zioni generali.
Razen mnogih drugih časopisov je na razpolago tudi „Učiteljski Tovariš".
Slavnemu učiteljstvu se priporoča za obilen obisk
Karol Polajnar
146 6—6	kavarnar.
W
I
VERONIKA KEEDA
v Ljubljani na llunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	157 52—6
Postrežba točna in solidna.
<3-1 a,-vri.a, zaloga
A. Siafnarjevih zvezkov.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-nr
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Soli a II-liauseu, Klassig iu Glashütte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnins in dragocenih kamnov, kakor blaga od
srebra in kinasrebra
maasamimEsmBBBaasi

Slovenci kuPHJteužigalice
kJlUVCllll, v korist družbi
sv. Cirila in Metoda! Ä
^-»T^n^T.^-hwrran^M—caaapca
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
J^arodna 12ra_w knjigarna
v Ljubljani,
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—37 Kaj večja tvornica na jngn Avstrije
Jamstvo 6 let Eksport v vse dežele.
Pri nakupu oblačilnega blaga naj se ozira na narodno trgovino
ČEŠNIK «fc MILAVEC
v Ljubljani (pri Češniku) Lingarjeve ulice
"Velika- zalog-a siikna in Isam-grama za moške oTolelse Najnovejše vrste modnega volnenega, svilnatega in perilnega blaga za dama. Velika izbera preprog, zaves, odej itd. is 12—10 Cene nizke in strogo solidna postrežba.
P. n. učiteljstvu dam pri nakupu 5 % odbitka za učiteljski konvikt.
i»»»
Mojih otrok
7
in na tisoče drugih ne pije nič drugega nego Sladin, t. j. «lra. pl. Trnk6ezija slatini čaj (naj se ne zamenja s sladno kavo), ki se mu primeša nekoliko prekuha-hanega kravjega mleka in daje že en dan starim dojenčkom. Kot naravno preprosto, najbolj čisto, najceneje otroško redilo zaleže tudi tedaj, kadar druga redila ne izdajo več. Zadošča navadna dojilna steklenica. Prejel sem o njem pismena in ustna priznanja ter odkritosrčno zahvalo od mater, ki so obupavale, preden so rabile Sladin, dalje od zdravnikov in babic. 1 zavoj po ltu kilogr., 50 vin., zadošča za 20 do 30 dni. Dobiva se povsod. Po pošti franko 5 zavojev 8 krone 50 vin.
Lekarnar pl. Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Izšla je in se dobiva v Učiteljski tiskarni spevoigra 133-8
Slava cesarju Francu Jožefu I.
Za šolske slavnosti priredil in Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta poklonil Emil Adamič, učitelj v Kamniku. Cena 52 strani obsegajoči par-tituri je 5 K. Po pošti 20 vin. več. Besedilo za učence je izšlo v posebni knjižici po 20 vin. knjižica.