leto luni Mh 4.
V UuMinai. ti torek 6. janunla 1925.
cena Din 150.
Izbaja vsak daa popoldne, lavsaaUI aadtll« la »malat. — Iaeeratl : do 30 petlt ä 2 D, do 100 vrst 2 D 30 p, večji InaeraU petit viaU 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slavaaakl Maro*" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D.
i
Varavmtstvo: Kaaflova mlloa Mor. t, prlUlolo. — Teloloa Mor. 304. Droaaiatvo: KauUlova vilo« *L if L aaaatropia. — Tal a loa atovw 34 |V      Poštnina plačana v gotovini.
Da ne pozabimo!
S predstoječimi volitvami v narodno skupščino bodo jugoslovcnski držav« Ijani izrekli sodbo o celokupni naši notranji politiki. Na ta način bodo začrtali državi novo smer in ji določili nadaljno usodo. Volitve v narodno skupščino so vedno splošno s narodna zadeva, ki se tiče stanja države in splošnega državnega življenja. Z volit* -vami dajemo državi in narodu svež tok življer.ja in napredka. Pri skupščinskih volitvah zatorej ne smejo odločati lokalni momenti, posebno pa ne smemo ravnati po osebnih stremljenjih lokah Tiih kandidatur. Ara,« pogled naj gre preko vse držnve in se naj dotika naših usodnih notranje*političnih vprašanj.
Dosledno s takim stališčem pošte* nega državljana, hi živi z državo in nacijo, in Ji zasleduje njene poedine, pametne in zgrešene korake, se je tudi za sedanje volitve v narodno skupščino osnovala ideja narodnega bloka, to je tiste koalicije strank, ki pravijo, da je treba državo in domovino obvarovati opozicije in njenih razkrojevalnih ter defeiisiičnih programov, ki se osredo* točujejo v znani Radiče\>i republikanski in boljševiški akciji. Notranjepolitične razmere - drŽL .i 30 danes tako jasne, kakor nikoli tega. Vse ^orje, ki smo #a preživeli v zadnjih šestih letih, gre na račun abstinenčne in naravnost državi sovražne politike opozicijskega bloka, predvsem pa na račun Radičeve protinarodne akcije. Priznavamo neza* dovoljnost upravnega, socijalnega ali kulturnega značaja. Odrekamo pa upravičenost nezadovoljnosti, kakršno je oznanjal Radič hrvatskim masam in karšno propovedujejo slovenski klerikalci. Ta nezadovoljnost ni stvarna in potizivna, marveč je umetno inscenfe rana demagogija, da se ustvarijo močne in obsežne stranke z razkrojevalno državno in nacijonalno ideologijo. Ker torej načelne državne in nacijonalne nezadovoljnosti ne priznavamo, se bo* jujemo proti nji in hočemo, da zmaga država in nacija pri predstoječih volit* vah proti Radiču in njegovim zavez* nikom.
Saj je politika stvar načelne borbe za ideale, ne pa zadeva osebnega ari* vizma in solznega kompromisarstva z SLS ali Stjepanom Radičem, kakor nam bi hoteli dopovedati neki hrvatski in slovenski ter srbski malkontenti, ki se zbirajo v Davidovičevih vrstah ter v izoliranih skupinah slovenskih na p red* nik disidenlov dr. Ravnik in dr. Ravni-harjeve jamih je. Politika sploh ni stvar farnih je, marveč zadeva države in na* roda.
Kdor živi v političnem življenju pošteno in brez zahrbtnih namenov, zgolj kot zaveden državljan, ki ljubi državo in narod, in ki želi obema do* bro, ta ne more biti ravnodušen napram našemu notranjemu dogodevanju ter zlasti napram veliki alternativi, ki se je izkristalizirala v zadnjem letu, to je napram alternativi jugoslovenske, unita* ristijne in pozitivno*zakonodajne poli* tike n^cijonalnega bloka, ki je sedaj na vladi ter protinarodne in protidržav* ne, rc-.krojevalne federalistične in de* fetistične politike g. Radiča in njegovih zaslepljenih zaveznikov. Ta alternativa je jasna in v smislu te alternative se bodo sedaj izjavili pošteni in lojalni jugoslovenski državljani!
V smislu te alternative je tudi v Sloveniji pri postavljanju kandidatur nacijonalnih strank Šlo za tem, da se vtrdi nacijonalna fronta in da se na* sprotnika sedanje vladine politike, SLS čimveč oslabi. To je narekovala vrhov* na politična norma poštenih politikov, ki vec/o, da mora politika služiti držav* ni in nacijonalni ideji, ne pa ambicijam in spletkam bolestnih dveht treh slo* venskih politikov v Mariboru in Ljub* Ijani, ki si želijo brezskrbnega in udob* nega življenja na račun državnih interesov.
Ljudje, ki so drugače postopali, so se sedaj ožigosani pred celokupno jav* nostjo na tako sramoten način, da %\ kmalu ne bodo upali na beli dan. Ne smemo namreč pozabiti, da so volitve nadvse usodna zadeva našega javnega življenja in da pri volitvah in postav*
Išče
ip Rai je čepel pod posteljo...
Številne aretacije radicevcev v Dalmaciji. - Kompromitujoči dokumenti o Radičevih zvezali s pokojnim Todorom Aleksandrovim in boliševiki. - Stipics so slednjič potegnili izpod postelje, kjer je snoval svojo mirotvomo republiko.
— Zagreb, 5. januarja. (Izv. Ob 11.) Policijsko ravnateljstvo danes ob 11. dopoldne kratko obvešča:
Predsednik HRSS Stjepan Radič je aretiran.
Na telefonsko vprašanje vašega dopisnika glede kraja in glede podrobnosti aretacije je policijsko ravnateljstvo izjavilo, da začasno ne more še dati vseh podrobnosti, ker bi bil na d al mi tok aretacij in preiskave zelo otežkočcci.
Podrobnosti o aretaciji Radiča.
— Beograd, 5. januarja. (Izvirno. Ob 12.) Minister notranjih del Boža Maksimovič je danes ob 11. dopoldne prejel iz Zagreba uradno obvestJIo, da je bil vodja HRSS Stjepan Radič danes ob 10. dopoldne aretiran na svojem stanovanju v Prpffevi prlačl. Stjepan Radič je po poročilu iz Zagreba imel narejeno posebno skrivališče pod posteljo. Tu je ležal, kakor miška v mišnici. Policija je bila točno obveščena, da se Radič ni premaknil niti za korak iz Zagreba in da zadnje dneve sploh ni zapustil svojega stanovanja. »Seljački dom« so noč in dan stražili za to določeni, v meščanstvu neznani organi. Pri hišni preiskavi se je zdelo seveda vsem zelo čudno, da niso našli doma junaškega Radiča. Premetali so vse kote in sobe, toda Radiča ni bilo nikjer.
Danes so policijski organi nenadoma vstopili v RadiČevo stanovanje. Tu se jim je nudil čudovito komičen prizor. Izpod postelje je kukal predsednik HRSS. Pod posteljo je imel na umeten način zgrajeno skrivališče. Tu je Radič spal, pil in pisal. Prava mirotvorna republika — pod posteljo!
Pri Radiču v njegovem skrivališču so n^šH ogromen obtežilen materijah — Korespondenca ga povsem kompromitira. Ta materijal odpošlje policijsko ravnateljstvo v Zagrebu po posebnem kurirju takoj danes v Beograd, da ga pregleda mmfster notranjih del. Najdeni mrterijal je tako kompromitujoč, da bo Radtč gotovo sojen po členu 1. zakona v zric'to javne varnosti In reda v državi. Ta člen določa smrt.
Vest o aretaciji Stjepana Radiča je vzbudila v vsi beogradski javnosti velikansko senzacijo. »Reč« je priredita posebno izdajo, za katero so se ljudje naravnost pulili in je bila mahoma razprodana.
— Zagreb, 5. januarja. (Izv. Ob 12.30) Danes opoldne je policijsko ravnateljstvo podalo zastopnikom tiska in lokalnim reporterjem daljše poročilo o podrobnostih aretacije Stjepana FadhSa.
Policijsko ravnateljstvo je bilo točno in zanesljivo obveščeno, da vodja hrvatskih kmetov ni nikdar zapustil Zagreba in da se nahaja v Prpičevi palači. Danes ob 9.30 dopoldne sta dobila policijska uradnika dr. Cvetko Horvat in
Boško P a v 1 o v i č ukaz, da ponovno-krat izvedeta temeljito hišno preiskavo v Prpičevi palači. Takoj zjutraj je bila pojačana straža pred palačo in so strogo pazili na vsako kretnjo oseb, ki se nahajajo v palači. Obenem je imela straža nalogo, da prepreči vsako gibanje odnosno demonstracijo pred palačo, to v slučaju, da dobe Stjepana Radiča.
Ob 10. dopoldne so vstopili v palačo dr. Cvetko Horvat, Boško Pavlovič, večje število detektivov in nekaj uniformiranih stražnikov. Pričeli so z najri-goroznejšo hišno preiskavo. Prelistali so vse kotičke in prevrnili vse predmete. Mislili so že, da ostane preiskava brez vsakega uspeha. Uradnik Boško Pavlovič je še enkrat premotrival položaj v spalnici okoli umivalnika v bližini postelje. Radičev3 spalnica je razkošno in prav aristokratsko uerejena. — Pri umivalniku se je Pavloviču čudno zdelo, da je gotov prostor nekam mas-kiran. Začel je tla otinavati in mohama je zapazil, da je v obliki paralelograma okoli pol metra dolg krov. Bila so tajna vratica za vhod pod posteljo. Dvignili so krov in odkrili so tajno ležišče. — Pavlovič je skočil poM, toda zadel je ob nekaj človeškega, ki se ni skoraj ganilo. Potipal je in prijel za nogo živega Človeka.
Ostali so začeli pomagati Pavloviču in kmalu so iz skrivaPsc« Izvlekli — voditelja HRSS Stjepana Radiča.
Radič se je smrtnobled vzravnal. Ni mogel dati besede od sebe. Njegova soproga Mafenka si je takrat v drugI sobi delala toaleto. Bila je vsa nervozna. Gotovo si je bila v svesti, da se mora pripraviti na zanimivo avtomobil* sko vožnjo do policistih zaporov.
Policijski uradniki so vljudno želeli kmetskemu diktatorju:
»Dobro jutro, gospod Radič!«
Radič je, v tla gledajoč in bled, za-mrmral:
»Dobro jutro, gospoda!«
Policijski komisar dr Horvat:
»Gospod Radič! V imenu zakona Vas aretiram.«
Stjepan Radič tiho in v zadregi:
»Prosim, gospod komisar, pokažite mi pismeni nalog!«
Ko mu je komisar pokazal zaporno povelje, se je Radič vdal. V spremstvo detektivov in stražnikov je nato Radič odkorakal v avtomobil, ki je odpeljal njega in njegovo tudi aretirano soprogo Mafenko na policijsko ravnateljstvo. — Najprej so oba odlična gosta predstavili službujočemu uradniku.
Policijski ravnatelj dr. Bedekovič je po končanih formalnostih pričel zasliševati Stjepana Radiča. Radičevi odgovori so bili zelo lapidarni in nejasni. Vedno se je skušal opravičevati, da ni tako nameraval, kakor je govoril.
ljanju kandidatur absolutno ne gre delati pogrešk ali pa celo zadrževati prave nacijonalne politike z osebnimi, t lestnimi ambicijami, kakor so storili v Sfoveniji g»?. dr. Ravnik, dr. Ravnihar in Pucelj. Oni so zanemarili prvo držav* Ijansko dolžnost ter prezrli hoioma velike državne in -.acijonalr.e probte* me. ki se sedaj rešujejo z volitvami v nerodno skupščino. Njim je klerikale zem kot avtonomistična nevarnost ter kot zaveznik protidržavne Radičeve politike deveta brisla! Zaprli so se v kandi 'ature in se hoteli postaviti na kandidacijske tiste za vsako ceno. br?.z ozira na politiko nacijonrrne?a bloka in na vse, kar se sedaj dogaja v državi. Naj vsaj pridejo na dan s svojo poli* tično umetnostjo in naj razgrnejo dru* gačen program, če ga imajo in če vedo podstaviti sedanjim volitvam drugo alternativo, nego je naša nacijonalna!
Slovenska javnost pa "üLro ve, da drug program ne obstoja in da temelji ta disidentska politika na čisto osebnih ir arivističnih podlagah. Zcto pa bo tudi s icmi fronderji nase nacijonalne in državne misli v Sloveniji tako obra* čunala, da bodo enkrat za vselej od* pravi jeni iz našega javnega življenja. Politika je stvar državnega in nacijo-nalnegs idealizma, nc pa gug. !nica 00* lastiželjnosti, kakršno si zamišljajo po* tom velike narodno-radikalne stranke njeni pritlikavi slovenski disidenti a la dr. Ravniha*-, dr. Ravnik in Štefanovič. Tudi Pucelj bo lahko tej trojici podal po volitvah roke in se umaknil v pri* vatno življenje, kjer se naj posveti z vsemi tremi pametnemu, poštenemu de!u. ne p* političnemu frondiranju. ki je naperjeno direktno proti sedanji državni in nacijonalni politiki.
Zelo zanimivo je bilo skrivališče. Tu so našli naprej dve slamnjači, odejo in blazine. Videti je bilo na prvi mah, da tu on ni stalno čepel, marveč da se je vedno le semkaj zatekat, če je videl, da postaja zanj kritično. Zelo razkošna je spalnica. Prav kraljevsko meblirana. Pravo razkošje.
V skriva?" :u, ki je moralo biti že davno preje pripravljeno, so našli tudi zelo - *žne Radičeve dokumente, pv.na, knjige, brošur in fetografije inozem* sk:L pri:-.teljev in boljševikov. Ves materijal so policijski organi takoj za* plenili in odpeljali ni policijo.
Ko so detekti.i vprašali milijonarja Prp'ca. 5e je vedfl za to skrivališče, je Prpič dejal: »O tc 1 nisem vedel.«
Policija je danes preiskala stanova« nje zaprtega inž. Košutiča. Njegova žena, ki je Rndičevn hčerka, je na3topala napram taktnim policijskim organom zelo surovo in jih je začela prav ordi* narno zmerjn'i.
Rad:?eva aretacija je vzbudila po vs**m r^igrebu splošno senzacijo. Ko so co~na!i za pod** bnosti, osobito. na kako komičen način je bil Radič areti* ran, j? es Zagreb bučnil v smeh. »^o* vosti» so pri edile posebno izdajo, ki je bila takoj razprodana.
Prvo* > so pričakovali, da pride do kakih rasnih nemirov in izgredov za sluč*j aretacre voditelja HRSS. X iz* gredi je političnim oblaste-1 tudi Radič grozil. Vse to jc danes izostalo. Zagreb je popo'no la miren in je videti, kakor da bi s i oddahnil velike more, ki je hr*'3tsV> prcstolico tiš^.la toliko let.
Po vsej Hrvatski vlada popolen red. Kmet o^-av'ja voje dnevno delo in se mnog   ne zmeni z-\ Stinico.
— Budimpešta. Ä. januarja. (Izv.) Včeraj popoldne je dobilo poveljstvo budimpe-štanske policije obvestilo z Dunaja, da je Stjepan Radič odpotoval v smeri proti Budimpešti. Takoj je bil mobiliziran zbor de tektfvov, ki so imeli nalogo, da bi Izsledili njegovo bivališče. Brez uspeha. Budimpe-štanska policija kategorično izjavlja, da ie izključeno, da bi se Stjepan Radič nahajal V okolišu Budimpešte in to radi svojih pouličnih zadev, ker ima Radič mnogo razlogov, da se izogiba Madžarske.
— Beograd, 5. januarja. (Izv.) Današnja »Politika« javlja iz Zrgreba, da se je snoči razširila po mestu vest, da je bil Stjepan Radič aretiran v Gyönkenyesu. Te vesti v notranjem ministrstvu ne morejo potrditi.
— Beograd. 5. Januarja. (Izv.) Notranje ministrstvo je včeraj sprejelo iz Zagreba precejšen del arhiva HRSS, ki Je bil zaplenjen v prostorih Hrvatskega seljaškega doma. A^ed drugim se nahaja tudi Radičev* korespondenca, kf jo je dobival od dunajskega poslanika sovjetske Rusije in od voditeljev III. internacljonale v Moskvi Snoči jc Ml izročen zastopnikom tiska prvi faksi-mile dokumentov, ki so jih našli pri Radiču.
Notranje mfstrstvo Je o toku preiskave proti voditeljem HRSS izdalo kratek komunike, ki naglasa, da se sedaj pri Radiču naf-denl dokumenti proučavajo in da se ne bo v nobenem oziru ovirala pravilna in zakonita preiskava proti osumljenim voditeljem HRSS. Komunike dalje naglasa, da Je po* stopanje opozicije nesrečno, ker opozicij* zavzema že sedaj svoj« načelno stališče, proti vporabl obstoječega zakona, nepozna-vajoč natančno obtožbenega materljala. Opozicija se stavi na stran obtožencev \t% to iz strankarskih ozirov, ne da M vrjoSte-vala neobičajno nujno državne interese. Pričakovati bi bilo od strani opozicije veliko več stvarnosti in lojalnosti. Od političnih zastopnikov bi bilo pričakovati, da dajo svoje menje takrat, ko imajo ves materijal pred seboj.
Snoči je notranji minister objavil raksi-mile pooblastila centralnega komiteja makedonske notranje revolucionarne organizacije. Pooblastilo je pisano v bolgarščini Od Todora Aleksandrova podpisano pooblastil«" ie bilo izdano zastopniku makedonske organizacije v Zagrebu. Ime tega zastopnika notranje ministrstvo, odnosno politične oblasti začasno hranijo tajno. Faksimile pooblastita objavljata današnje »Vreme* in »Reč-. P«*»* oblastflo se glasi:
Svoboda ali smrt!
I3r. 319. 5. oktobra 1922. Makedoniia.
Pooblastilo.
Ceiuralni komite notranje mak donske revolucijoname organizacije pooblašča gospoda ... iz Zagreba, da fungira kot redna zveza med vodjo hrvatskega naroda U% UMRO v cilju skupne sistematične legalne in nelagalne borbe za svobodo bratske Ma*. kedonije in Hrvatske.
Prosimo vse člane in somišljenike našo
organizacija, di mu ne delajo nobenik te?-koč in da mu povsodi prt vsakem meg,ove«i koraku gredo na roke,
Todor Aleksandrov.
— Beograd 5. januarju. (lav.) Ministrstvo notranjih del jc obveščeno, da so bil« včeraj ob 9.30 dopoldne dr. Maček In tovariši izročeni sodišču. Dane^ se prične njlli zasliševanje. Dr. Trumbič te vložil obsefer protest radi aretacije voditeljev HRSS In pa razpusta te stranke.
Po poročilih iz. Zagreba ie bDa včeraj
ob 0. dopoldne izvršena hišrra preiskava V urtdništvu glasila irankovske snanke >Hr-vatskega Prava«. Trije politični uradniki in d\ a agenta so včeraj v Zagrebu izvršili hišno preiskavo rta startovanj« Slavka Parte v Vinski ulici
Kakor poročajo iz Zagreb«, »o vodktelfl razpuščeoe HRSS sklenili proglasiti popolmr volilno abstinenco V posebnem, tajno tiskanem manifestu bo ra*D"*čena HRSS noavu-la seljake, da se volitev nc udeleže. T« okolnos: skuhajo izrabiti frankovci in smatrajo, da pridobe med hrvatskim narodom mt terenu. Frankovci izdajo posebno gesl», »Hrvatje, združite se!«
Načelniki opocicijonalnlh strank s# sklicali poseben sestanek v Zagrebu, da protestirajo proti razpustu HRSS. Tega sestanka se udele2e Davidovičevi demokrati. radfčevcf. klerikalci in hrvatski zajedmčaiii.
Aretacije voditeljev HRSS.
— Zagreb, 5. januarja. (7*v.) Včeraf so bffi izročeni aodisču dr. Vladimir Maček. Josip P 1* e d a v e c, dr. Juro K r n j e v i C. inz. Avgust Ko Su 116 in Stjepan K o Š u -t i e, vsi člani vodstva HRSS. V ZagTebu včeraj ni bila izvršena ntkaka hiSna preiskava.
— Zagreb, 5. januarja. (Ixv.) Na rahtaw »plitskega sodišča je bi! včeraj prijet glavmi
(Nadaljevale na druiri »tranLt>
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 8.—. Ljubljanska borza.
LESNI TRG.
I rami A/4, 4 5, 5'b, 5/7. e'r8 merkantnno blago. irko. meja, den. 385. bi. 400: desk« 20. 25, 30 mm 4 m dolžine, trko. meja. denar 600, blaso 620: hr.tstovi frlzi 4, 5, 6, 7, S od 30—60 cm frko. meja, denar 1420, blago 7440: hrastovi plohi od 2.60—3 m dolžine ooT 16__40 cm, 53 mm frko. meja. denar 1320. blago 1340-. bukova drva 1 m dolžine na poi suha franko nakladna postaja 1 vagon, denar 22, blaso 23, zakij. 22; bukovo oglje mešano frko. nakladna postaja 1 vagon, denar 85, blago 87, zakliuč. 85.
ŽITNI TRG.
Pšenica, domač*, teo, Ljubljana, ciaaar 440; pšenica, back«, par. Ljubljana, blago 495: koru/a, .iova. umetno >*ušcna, def., fco. Ljubljana, blago 255: oves bački, fco. Ljubljana, blago 370; fižol, ribničan. čiičen. b/n. Postojna trans., blago 470: fižol, prcpeličar. čHčen, b ru fco. Postojna, trans., blago 560; fižol, manclalon. čišČen, b n, foo. Ljubljana, denar 440: laneno seine fco. Ljubljana 700 otrobi, pšenični. srednje debeli, fco. gar. postaja, blago 225.
Efekti:
7% invest. po*, iz 1. 1^21 den 66, Celjska posojilnica d. d. den. 210, bi 21«, Ljubljanska kreditna banka den, 225. Merkan-tilna banka den. 125, bi. 130, Prva hrvatska Itedionica den. 805, bi 908, Niha? den. 46, bi. 50. Strojne tovarne in livarne bi. 154, Združene papirnice den. HlO, -41kom zadL def. bke. bi. 99.
Zagrebška borza.
Dne 5. januarja. — Sprejeto ob 13.
Devize:   Curih   12.44—12.54. Praga 102.5O-105.50.  Pariz  346.50—35150, vork 63.475—64.475. London 303.10—300.10. Trst 268.95—271^5. Dunaj 0.0^2—0.0912. —
Valuta: dokr 6X50—6350.
M j e k t i: T% invest. po so;. 1921 64—ft5. 2Hr'č drž. rente za raniti štetu 125—12630. Ljnbljanslra kreditna ?25. Centralna banka 20—30, Hrv. eskomptna banka 113—114. Kreditna banka. Zgb. 112—114. Hipotekama banka M—62. Juj;<>banka 105—106. Prašte-diona 890—900, Slavenska banka 84—85. EkspIoataciR 7^—80. Prava d. d. Osijek 200, Sečerana, Osijek 75<>—760, Nhs d. d. 65, Nihag 40—45, Slavcks 210. Slavonija 65—66, Trboveljska 405—£20, Vevče 122.
Inozemske borze.
— Curih, 5. jan. DanaSnja borza: Beosrad 8, Pariz 77.84, London 14.36, Newyork 5.13. Milan 21.73, Berlin 1.2», Praga 15.50, Dunaj 0.00725.
— Trst, 5. jan. Prosti promet: Beorrad 36.S0—36.90, Partr, 127.75—138.25, London 112.60—112.80, Newyork 23.56—33.60, Curfh 460—462, Praga 7150—72, Dunaj 0.0332— 0.0335.
Stran 2.
3VENSKI NAROD« dne 6 januarja 1925.
Stev. 4.
Danes« ponedeljek 5. januarja 9
Planini ki piei — Narodni dom
urednik splitske »Hrvatske RS ječi« Kerubin $ e g v i t Izročen je bil takoj sodišču. Od-vedejo ga v Split Kakor zatrjujejo, njegova aretacija ni v zvezi z razpustom HRSS, marveč mora Šegvič odgovarjati pred sodiščem radi raznih prestopkov zoper tiskovni zakon.
— Sremska Mltrovica. 5. Januarja. (Izv.V V stanovanju kandidata HRSS dr. Lončare-viča je bila izvršena hišna preiskava. Dr. Lončarevič do nadaljnega ne sme zapustiti svojega stanovanja.
— Delnice, 5. januarja. (Izv.) Včeraj j6 HI tu aretiran odvetnik in bivši minister dr. Ivo Krnic, Aretiran je bil tudi župnik An-drijan Bujan. Dr. Krnica so odvedli v sodne zakore v Ogulinu, župnika Bujana so pustili v domačih zaporih. Aretirani so bili še trije drugi pristaši in agitatorji HRSS.
_ Sibenlk, 5. januarja. (Izv.) V izvedbi navodil notranjega ministra glede razpusta HRSS je bilo v Šibeniku in v okolici aretiranih sto oseb. Po poročilih iz ostalih krajev Dalmacije le bilo tudi drugod aretiranih in priprtih več uglednih oseb, ki so bile organizirane v HRSS.
— Subotlca. 5. januarja. (Izv.) Zadnje dneve je policija izvedla več hišnih preiskav in zaslišala nekatere voditelje HRSS. Vsi so bili izpuščeni na svobodo, razun treh agitatorjev in dijaka Ivana Polica, pri katerem so našli zanimivo korespondenco, ki ka-2e o njegovih zvezah s komunistično inten nacijonalo.
ZEMLJORADNIKI IN RAZPUST HRSS.
— Beograd, 5. Januarja. (Izv.) Glavni odbor saveza zemljoradnikov je na včerajšnji seji razpravljal o razpustu HRSS tei izdal nato kratek komunike, ki v glavnem naglasa:
Gospod Radič je pripeljal svojo stranko v seljaško internacijonalo v Moskvi že začetkoma leta 1924. 1. maja 1924 je njego\ klub to odobril in 1. julija preteklega leta je seljaška internacijonala sprejela stranko v svojo zvezo. Če je seljaška internacijonala sestavina III. komunistične internacijona le, tedaj je ta bila 1. maja in 1. julija in še mnogo preje, predno je Stjepan Radič sestavil spomenico na ženevsko konferenco. Takrat ni g. Pašič Radiča smatral za komunista, ko je ž njim vodil pogajanja, niti pristaši PaŠiča, niti Pribičeviča se niso upirali, da glasujejo za verifkacijo Radičevih mandatov. Resolucija konstatira dalje, da je bilo vse to politična Špekulacija in trgovina, ne da bi se pri tem branili državni interesi
Resolucija dalje ugotavlja, da so zem-Ijoradniki za časa vlade Ljube Davidoviča med ostalim pismeno zahtevali, da vlada čimprej e ugotovi, v Čem obstoja Radičeva akcija v inozemstvu in da se potem vporabi zakon in pozove Radiča na odgovornost. Vse kaže jasno, da je zadeva Radičeva predmet politične trgovine ,ne pa predmet državne skrbi. Resolucija končno protestira proti razpustu, češ da bi se morala sodno ugotoviti krivda Stjepana Radiča in vodstvo HRSS in šele potem razpustiti stranka, s sedanjim razpustom trpe tudi mnogi nedolžni S takim postopanjem se razvnema plemenska mržnja.
KRALJEV PRIHOD NA BLED.
_Beograd, 5. jan. (Izv.) Po poročilu iz Pariza sta Nj. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Marija odpotovala iz Pariza ter se z orijentekspresom odpeljala proti Beogradu. Danes ali jutri prispe kraljevska dvojica na Rakek odnos-no na Bled, kjer preživi pravoslavne božične praznike.
Minister za šume in rudnike dr. Gregor Žerjav predloži na Bledu kralju v podpis ukaz, s katerim se pomiloste osebe, 248 po številu, ki so bile obsojene po § 125 gozdnega zakona, in osebe (77), ki so bile obsojene po § 124 bdnos-BO 125.
Izplačilo invalidskih dodatkov.
— Beograd, 5. januarja. (Izv. Ob 12.) Opozicijonalni tisk je začel izrabljati in ekaploatirati okolnost, da je glavna kontro* la odklonila vizum za lOOmilijonski kredit, ki je bil na podlagi sklepa ministrskega sve* ta določen za izplačilo dodatnih prejemkov invalidom. Vaš dopisnik se je z ozirom na demagosko pisavo opozicijonalnega tiska obrnil na ministra za socijalno politiko Mar* ka Giuričiča, da mu poda kratko pojasnilo. Minister je izjavil:
Rešitev glavne kontrole, da odklanja vi* rum za lOOmiljonski kredit, je zgolj formal* Tiost. Glavna kontrola večkrat odkloni vi* zum za vse rešitve ministrskega sveta in predloži potem pritožbo narodni skupščini. To je običajna praksa.
Ministrski svet vztraja še nadalje pri svojem sklepu. Invalidi prejmejo svoje do* datke, kakor je bilo to določeno.
PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE PRIREDIL OBED NAŠEMU KRALJU.
<— Pariz, 5. januarja. (Izv.) Predsednik francoske republike, Dcnmnergue je prire* cül včeraj na čast Nj. Vel. kralja Aleksan* dra in kraljice Marije gaIa*obed v elisevski palači. Pred palačo je oddala kraljevski dvojici častna straža z godbo vojaške časti. Godba je pri tem zaigrala jugoslovensko državno himno. Pri vhoda ▼ palačo je po« zdravil našega kralja in kraljico maršal F o c h v prisotnosti ministra vojne in mor* narice. V imenu vlade je kralja pozdravil minister zunanjih del. Obeda so med dni« gimi udeležili gosp* Hcrriot minister dvora Jankovi č, posl.inik S p a la j k o« ▼ ič in kraljev adjutant Maiuranič, Po*
poldne je predsednik Doumergue posetil kralja in kraljico. Naprosil Je oba, da pose* ti ta vse one po vojni opusto*ene francoske kraje ter se prepričati v koliko ao le ob«
novljeni.
Pariško poslaništvo je v soboto prire* dilo na Čast kralju in kraljici čajanko. Pri« šotni so bili gospa Poincarc, gospa Hcrriot. podpredsednik zbornice Kenauld, šef gene« ralnega štaba general D ebene t, pomočnik zunanjega ministra La Roche» dalje ©»obje posUnlstva, italijanski in romunski posla« nik.
Mussoliflijeva odločnost proti
— Rim, 4. jan. Včeraj je imel Mussolini v parlamentu oni težko pričakovani «ovor, o katerem se je že par dni razno ogibalo. Takoj uvodoma je rekel, da ima poslanska zbornica pravico, za to ž I ti ministre » jih tirati pred visoki dvor In vprašal zaledno, aH je kdo v zbornici aH izven aje, kl M botet vporablti člen 47. ustave? (Odobravanje, ploskanje.) Branil se je pred očitki, da bi bil on ustanovil »čeko«. Italijanske »čeke« ni bik). Nasilje mora biti klrnrgično. Inteligentno, kavahrsko, ako hoče biti zdravilno. Ka-ko bi mogel on kot inteligenten človek organizirati napade na Amembolo, Misurija in Fornija! Mussolini trdi, da on ni bil n.kdar nižji od dogodko/. V 12 arah je likvidiral upor kraljeve straže, v 48 urah »e pripel;al divizijo pehote in pol mornarice na *Crf. Nato je izjavil: Pred zbornico In vsem Mali. janskim narodom sprejemam vsi odgovornost, politično, moralno In rgMfr.vinsko, za vse, kar se je shodilo... Gl nanje na Aven-tinu ima republikansko ozadje. Kd->r je danes fašist, riskira svoje ftfitatfe. Kadar ste dva elementa v b«;n In sta nepopustljiva, je rešitev — sila! (Odobrav*.?;e.)
Fašizem, vlada In stranka so danes v poln) moči. Italija hoče miru. da bo lahko delala, in mi ji damo ta mir z ljubeznijo, ako mogoče In s silo, ako bo treba. Nam g e le za brezmejno in veličastno ljubezen do domovine. (Živio Mussolini!)
Zbornica je dala pooblastilo za izročitev sodišču nekaterih poslancev, med njimi tudi Farinacija. Zasedanje zbornice je odloženo.
— Rim, 4. jan. Sklenjena je mobilizacija kontingenta železniške milice, da se poveča skrb za red na železnicah in da bodo proge In postaje najboljše zastražene. Za zaščito države smejo prefekti po svoji preudarnosti zahtevati delno mobilizacijo milice. Pripravljajo se že drugi ostri ukrepi.
— Rim, 5. januarja. (Izv.) Vsi politični krogi z napetostjo pričakujejo, kako izvede Mussolini v praksi dano besedo, da razčisti položaj v 48 urah. Napram opozicijonalnim strankam so poostrene odredbe. Govore, da Mussolini proglast obsedno stanje. Zato go* vore razni znaki in trditve opozicije glede obsednega stanja so resnične. V zbornici je imel Mussolini konferenco z notranjim ml* nistrom in načelniki javne varnosti Na tej seji je bilo sklenjeno, da se mobilizira kon« tingent železnica rske milice, ki bo imela v a* rovari železniške proge in postaje. Vsak po* skus sabotaže se najstrožje kaznuje. Dalje je bilo odrejeno, da se imajo razpustiti vse politične sumljive organizacije, preklicati se imajo tudi vsi politični shodi opozicije.
KRIZA V MUSSOLINIJEVI VLADL
— Rim, 5. januarja (Izv.) Politični krogi trde, da odstopita dva liberalna ministra in sicer prosvetni minister Casatti in minister javnih del Foretti. V zbornici je včeraj imel posvetovanja z notranjim ministrom, načelnikom javne varnosti in policijskimi šefi. Odločeno je, da se mobilizira celokupna fa-šistovska milica. Prefekti so prejeli navodila zanadaljno postopanje proti opozicijonal-nemu tisku.
NAČRT ITALIJANSKE VOLILNE REFORME ODOBREN.
— Rim, 4. jan. Vršila se je seja, v kateri se je razpravljalo o načrtu volilne reforme. Vršila se je dolga debata, po kateri je bil načrt volilne reforme odobren.
V Bresciji so bile izvedene številne hišne preiskave pri nekaterih trgovcih, odvetnikih in pri listu »Garibaldlno«.
Zaplenjena sta poleg drugih listov tudi »II Lavoratore« v Vidmu in »L/Idea del Po* polo« v Gorici.
V Rimu so bile demonstracije proti opozicijskim listom, zlasti proti listu »Mondo«. Policija je zabranila napade. V Bolonji so fašisti razbili pisarne nekaterih odvetnikov in poškodovali krožek ljudske stranke, odrll so v prostore delavskih organizacij in napravili tudi tam znatno škodo. Tudi iz raznih drugih krajev poročajo o spopadih in o povorkah fašistov.
NOV KABINET DR. MARKA NA VIDIKU.
— Berlin, 5. januarja. (Izv.) Državni kancelar sestavi nov kabinet in to neparla- i mentaren, uradniški. V kabinet bodo pozvani nekateri visoki uradniki, ki pripadajo nemškonacijonalni, nemškoljndskl in bavarsko ljudski stranki. V kabinetu ostaneta zunanji minister dr. Stresemann in minister za državno brambo von Gessler.
VELIK CERKVENI ZAKLAD V KIJEVU.
— Moskva, 5. januarja. (Izv.) Iz Kijeva javljajo, da so tam sovjetske oblasti od* krile v velikem samostanu ogromne zaklade, ki so jih menihi skrili ob rekviziciji cerkve« nega premoženja. Našli so mnogo zlata, are* bra in 360 dijamantov. Na*.!i tudi več vreč starih ruhliev. Vss zaklads cenijo na pet milijard rabljev.
ZAVEZNIŠKA NOTA NEMČIJI.
— ÄerÖn. 5. januarja. (Izv. Poslaniki za* vezniškjh driav ao včeraj kolacionirali noto zavezniških vlad gleda izpraznitve kölnske cone. Angleški poslanik lord Davernon is« roči danes noto državnemu kancelarju dr. Marxu. Nota naglasa, da s ozirom na go« tove po g reške od strani Nemčije ni mogoča izpraznitev kölnske cone 10. t. m. in da je treba počakati končnega poročila medsavez* niške vojaške kontrolne komisije.
NEMIRI V RUSIJI.
— Moskva, 5. januarja. (Izv.) 2 ozirom na inozemske vesti o nemirih v sovjetski Rusiji povodom odpotovanja Tr očke ga objavlja Ruska brzojavna agentura dement! ruske sovjetske vlade, po katerem so vse te vesti brez vsake podlage in neresnične. Nemirov ali sličnih dogodkov v Rusiji ni bilo. Komisar zunanjih del Cičerin je izjavil, da je Rusija glede ugotovitve avtentičnosti Zl-novjevega pisma predlagala mednarodno sodišče, kar je Anglija iz neznanih razlogov odklonila.
Politične vesti.
= Ovržene klerikalne laži. V lažeh in obrekovanju dela »Slovencu« nad vse
Častno družbo znani lažnjivi kljukec »Domoljub«. To leglo klerikalnih političnih pomij in demagogije je prikrojeno za ljudstvo na kmetih in zato »Domoljubu« ni treba zavijati izmišljotin tako, kakor dela »Slovenec«, ki piše za pičlo klerikalno inteligenco. »Domoljub« je že več mesecev neprestano gonil lajno o nekem orožju, ki ga baje izdajajo vojaške oblasti Orjunašem. Da bi naslika! poštene jugoslovenske nacijonaliste kot največje razbojnike in izpoakopal med slovenskim ljudstvom še zadnje ostanke zaupanja do vojaških organov, je pisal ta zakotni listič dan za dnevom o zlorabah pri tukajšnjem vojaškem poveljstvu. Češ da deli orožje Orjuni. — Svojo ogabno demagogijo je uganjal »Domoljub« tako dolgo, da je bila komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani prisiljena reagirati. Poslala je »Domoljubovemu« uredništvu popravek, v katerem pravi: »Ni res, da so kake vojaške osebe v Ljubljani delile orožje Orjuni, temveč je res, da se, odkar obstoji komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, z nienim znanjem ali na meno povelje ni izdajalo od komande te divizije nikoli kako orožje civilistom, in tako tudi ne Orjuni«. Vsega obžalovanja je vredno slovensko ljudstvo po deželi, če ne najde v tem popravku nepobitnega dokaza, da ga »Domoljub« s svojo pisavo namenoma brezvestno vara. Kakor čujerrio, prvotno »Domoljub« ni hote! priobčiti tega uradnega popravka, sklicujoč se na imuniteto svojega odgovornega urednika. So pač poštenjaki!
= Nepristranost katoliških škofov. Svoječasno smo poročali, da je škof dr. Aksamovič prepovedal župniku dr. Nov-selu kandidirati na listi Samostojne demokratske stranke. Sedaj poročajo, da je apostolski administrator v Subotici prepovedal kandidaturo tudi onim duhovnikom, ki so jih sprejeli Nemci v Ba-natu na svojo kandidatno listo. Z ozirom na to priobcuje glasilo nemške stranke — novosadski »Deutsches Volksblatt« Članek »Duhovniki kot kandidati«, v katerem vprašuje, kako to, da smejo kandidirati bivša ministra dr. Korošec in dr. K u 1 o v e c ter bivši poslanec Blaž Rajic. ki so tudi duhovniki? Naivno vprašanje! Ti pač kandidirajo na k 1 e r i k a I ni listi, in samo za to gre katoliškim škofom. Nemci so sicer v zvezi s klerikalci in dr. Korošcem in podpirajo klerikalno politiko, toda zato jih klerikalci še ne smatrajo za enakovredne. Trpe jih s;cer kot svoje pomočnike, sicer pa se glede njih ravnajo po geslu: zamorec je opravil svojo dolžnost, zato lahko odstopi. Nemcem prav privoščimo to izkušnjo s klerikalnimi zavezniki!
— Tajno zborovanje mednarodnih komunistov na Dunaju. Nemškega komunističnega poslanca Katza so aretirali na Dunaju v poslopju čehoslovaške-ga poslaništva v momentu, ko je zahteval vizum na ponarejeni potni list, da bi se vrnil preko Cehoslovaške v Nemčijo. Pri tej priliki se je dognalo, da so imeli svetovni komunisti na Dunaju tajno zborovanje. Iz Nemčije se je kongresa udeležil še poslanec Fischer pod imenom Helene Stein, iz Italije vodia komunistov Giovani Costa, iz Rusije neki član sovjetske vlade. Komunisti so ves teden stanovali nepoznani v nekem dunajskem hotelu ter so razpolagali z velikimi vsotami tujih valut. Vsak dan so imeli konference z dunajskim poslanikom sovjetske vlade Joffejem. Ko se je zvedelo za Katzevo aretacijo, so vsi ostali kongresisti tako naglo zbežali, da so nekateri celo svojo prtljago pustili v hotelu. Vsi so imeli na svojih napačnih potnih listih vizum čehoslovaškega poslaništva, zato se splošno domneva, da so pobegnili v Cehoslovaško.
rfe Jubilej zagrebškega »Tagblatta«. Zaslužni »Zagreber Tagblatt« je letos vstopil v 40. leto obstoja. V proslavo jubileja izide v kratkem izredno velika slavnostna številka, ki bo o^sedala nad 100 strani ter oförfa * : pravcata sen7o.ciia v v"' ■"■ za sla-, ne'
zastopniki narodnega gospodarstva, kulturnega in umetniškega življenja.
i= Prepeluhova agitacija. Radicev eksponent Albin Prepeluh je bil včeraj na agitaciji na Dolenjskem. Priredil je več shodov v kostanjeviški okolici in nadlegoval ljudi s svojimi zmedenimi izvajanji po največ v trenotku. ko so prihajali iz cerlcve. Povsod je imel nekaj svojih oprod, ki so mn pomagali. Na ljudske mase njegova agitacija ni napravila nobenega vtisa. Tudi v Kostanjevici je Prepeluh priredil shod. Pri shodu je Interveniral okrajni glavar iz Krškega Svetec Značilno za predrznost Prepeluhovih hujskačev je, da so zahtevali, naj se vladni zastopnik odkrile pri klicu »Živela republika!«. Da je glavar na to drznost primerno reagiral, je jasno. Prepričani smo, da bo državna oblast na to nesramnost zapeljane »republikanske« sodrge odgovorila s primerno odločnostjo. Ta bi bila lepa, da bi r!, s tujim denarjem plačani hujskači terorizirali sedaj Še naše državne organe! Državne oblasti, ukrenite, kar vam veleva zakon!
Dr. Leop. Lenard;
»Pomočniki."
Tako je nastalo neko bojno sta* nje brez b"»ja med radikali in fedc* ralisti. — Ker je Radič čutil, da bi utegnilo demora1;zirati njegove prista» še, ako jih drži v bojni fronti brez boja, a v boj v Beogradu spustiti se ni upal, se je obrnil z agitacijo v tujino, da bi s svojim! poročli obdržal še nekoliko črjsa svoje ljudi pri dobrem razpoloženju. Treba bi bilo samo nekoliko časa čakati, da bi njegovi ljudje videli, kako brezuspešna in otročje naivna je če ta njegova politika, pa bi se začeli demoralizirati. A Radiču je prišla pomoč, od koder se je gotovo niti sam ni nadejal. Srbski del demokratov se je naveličal čpfcati v opoziciji. Mislili in rekli so: »Če se radikali ne morejo sporazumeti z Padičem, pa se dajmo mL Samo da vržemo radikale«.
Tako je prišlo do novega vladinega b!oka, pri Čemer je Davidovičevce vodila edina želja: vreči radikale! Radič je to sovraštvo spretno izrabil, da dobi situacijo v svoje roke.
Najnesrečnejšo vlogo je igrala pri tem SLS, ki je zagazila med dva toka. Ona je zopet igrala vlogo demokratskih pomočnikov, toda naj zmaga Radič ali pa nacionnlni blok, ona bo imela pri tem samo škodo. Značilno je, da se je ta stranka še letos, meseca julija, ko je bila že sklopljena koalicija separatističnega blokn, ponujala radikalom in bila pripravljena prestopiti kot »pomočnik« v njihove službe — prav po vzorcu srednjeveških »Lanzknechtov<r, ki so se borili na eni strani, a obenem se ponujali nasprotniku, da prestopijo k njemu, ako jih bolje plača. Bili so med radikali možje, ki so bili pripravljeni, se vrniti na tako pot, toda večina je odgovorila: »Ne, mi ne maramo več rabiti Prečanov za »Lanzknechte«. Ali so naši, ali pa niso, toda s pomočjo vojnih najemnikov se ne maramo boriti!«
Naša notranja politika se je torej od osvobojenja sem izčrpavala v boju med radikali in Davidovičevci. Ta boj je srbske politike izčrpaval tako popolnoma, da preko tega niso videli nič drugega. Ni res, da so Srbi samo »Veliki Srbi« — srbski šovinisti. Ni res, da iščejo samo hegemonijo Srbov in da hočejo Prečane samo materijelno izko-riščavati za sebe. Res pa je, da vidijo samo svojo domaČo politiko, istotako in v še večji meri pa tudi prečanski politiki gledajo na vse samo s svojega lokalnega vidika- Kdor pa hoče dandanes biti politik v naši kraljevini, mora u vaze vati. da je naša sedanja kraljevina štirikrat večja, kakor je pa bilo predkumanovska Srbija In da njeno središče ni več Užice in Cačak.
Peceatur intrua muros et extra — grešilo se je med zidovi in zunaj njih. Srbi so grešili pred vsem, da so imeli svoje oči vprte samo na domače partijske beje, niso imeli pravega interesa za Prečanijo, a prečanske poslance so smatrali samo kot neke vrste pomočnike za svoje domače boje. Tako smo videli drastično sliko, da so Davidovičevci vrgli v valove vse temeljne točke svojega programa, samo da jim Pre-čani pomorejo vreči radikale. Tako vidimo žalostno sliko, da so mnogi radikali že meseca julija zagovarjali taktiko, naj bi se zopet za primemo ceno najelo kot auxiliarije SLS, da jim pomore pritisniti ob stran Davidovičevce, Srbi so naredili usodno napako, da so po vojni nadaljevali svojo domačo politiko, videli pred seboj samo svoje strankarske boje, a tam »Preko« naj gre kakor hoče. Samo v slučaju potrebe ie vsaka srbska stranka gledala, da dobi zaveznike s Preka, ki bi ji pomogli v domačih bojih.
Z druge strani so Prečani delali še večjo napako, da so se »dajali v na* jem« kot »auxiliarii« v te srbske do-e boje, enkrat eni, potem drugi, bi
T—
e ponavlja še danes*
Med Srbi so se razmere v toliko zbeljšale, da je v radikalni stranki vedno bolj prevladovala in slednjič zm> gala popolnoma ona struja, ki hoče prelomiti s takim sistemom najemanja Prečanov brez programa in ideje, samo v taktične svrhe* da se stranka more držati na krmilu. Oni stari Srbi, ki ne vidijo preko Drine in Save, so potisnjeni v ozadje in na površje so stopili možje s širokim obzorjem. Radikalna stranka se ni bala iztisniti iz svoje srede tudi najboljše stare bojevnike, samo da se osvobodi starega, ozkega politiS nega obzorja. Isto je storil tudi Pribi-čevif, ki $e je osvobodil Davidoviče-vega vpliva.
Prodreti pa mora tudi med Prečani prepričanje, da je nevredno in Škodljivo igrati vlogo starih *auxiliarijev- v srbskih domačih političnih bojih. Samo programi in načela naj družijo, a no taktika.
Interesantno je še, kako le narod reagiraj na tako politiko:
Med Srbi se je vedno bolj oklepal radikalne stranke, ki se je v poslednjem črisu silno ojačila, če tudi je med vojno trpela, kakor vse stranke, ki so vodile usodo narodov med vojno. Srb se je naveličal teh partizanskih bojev in grozne stagnacije, pa pravi z nekakim ogorčenjem: Radikali so najmočnejši, pa naj vladajo še nekaj časa in pokažejo, kaj znajo. Bolje njihova vlada kakor pa anarhija. Pri volitvah bodo zmagali med Srbi radikali na vsi črti.
Med Prečani narod ni maral, da bi bili poslanci samo pomočniki te ali one srbske stranke, pa je pomedel vsako stranko, ki se je spuščala v medsebojne srbske strankarske boje. Tudi v tem ?e vidi zdravi instinkt naroda. Mi nočemo biti samo auxiliariji, katere se najame, plača in odslovi. Imeti moramo svoi program in če se strinjamo program a-tlčno, potem gremo skupaj. Tako se bo slednjič razvila naša politika na dva na-čelna tabora: tabor narodnega in državnega edinstva in tabor vseh vrst separatistov! Narodni blok je temu dokaz!
Oesna in leva roka.
Nihče ne dvomi, da bi bilo za vsakdani j življenje velikega pomena, če bi mogli izenačiti delo leve 2 delom desne roke. Zal se to doslej nikomur še ni posrečilo in šele zadnje čase so se začeli znanstveniki zanimati tudi za ta problem. Znani fiziolog Abderhalden v Halle ie napravil v svojem institutu zanimiv pozikus. Stopnice tega instituta se dele dve docela simetrični, po Širini in udobnosti enaki polovici, na desuo in levo. Abderhalden je opazoval ljudi, ki so posecali institut 90% gostov le šlo avtomatično po desni polovici stopnic, ko so pa odhajali in šli po stopnicah navzdol, se ie obrnila polovica gostov na desno, polovica pa na levo. Profesor Abderhalden si razlaga ta pojav tako, da Je pri večini ljudi desna roka daljša in močnejša nego leva. Drugi fiziolog, Martin, je opazoval isti poiav pri 75% vojakov, s katerimi je delal poizkuse v vojašnici Ker vojaki navadno vedno mahajo z desno roko, s katero morajo tudi neprestano salutirati, se nagne telo nehote nekoliko na desno, kar je deloma tudi posledica vaj in hoje, pri kateri se razvije vojaku leva noga bolj kot desna. Zanimivi so v tem oziru tudi slučaji, ko se človek izgubi v megli ali v pustinji. Taki ljudje hodijo namreč v krogu vedno na desno. Tu se moramo seveda vprašati, zakaj je desna roka močnejša od leve in leva nogo močnejša od desne? Fiziologija odgovarja, da zato. ker človek z desno roko več dela in ker se pri hoji na levo nogo boli opira nego na desno.
Zanimiv je tudi slučaj, ki se je pripetil z dunajskim prebivalstvom. Ko so namreč oblasti izdale cestni red, po katerem so morali pešci hoditi in umikati se na levo, je 10 pravilo tako nasprotovalo naravnim navadam Dunajcanov, da je bila dolgo po ulicah največja zmešnjava. Na promenadi so se srečavali ljudje in večkrat se je pripetilo, da sta trčila dva glavo ob glavo, ker sta se umaknila oba na isto stran.
Gospodarski paberki.
—g Kova kmetijska šota v Basni v Buta nuru pri Sarajevu je pričela s svojim delo* vanjem 1. t, m. šolo vodi inž. Bubič.
—g Naša kvota iz nemških reparacij za januar znaša po baš došlih poročilih s strani komisarja za te reparacije 3,034.4$8 zlatih mark.
—g Carinski dohodki. V drugi desetini meseca decembra je bilo carinskih dohodkov na nastopnih carinarnicah v dinarjih v srebru: v Beogradu 9,318.086, v Zagrebu 9,757.289, na Jesenicah 370.765, v Ljubljani 4,254.831, v Mariboru 3,126.812, na Rokeku 435.967, na Sušaku 1.386.188. Na vseh carinarnicah v drugi desetini meseca decembra 50,066.764 dinarjev v srebru,
—g Ameri&ka kmetijsko društvo si Zgradi v Chikagu ogromno poslopje za vse svoje upravne in prometne potrebe po naj« novejših pridobitvah v gradbenem in obče-valnem oziru. V zborovalni dvorani bo pro* 6tora za 20.000 oseb in v hotelu bo 3500 sob. Poslopje bo stalo sedem milijonov šterlin? gov.
—g Znižanje zavarovalnih premij z± delavce. Ravnatelj Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev t Zagrebu, g. Glaser, jn konfcriral z ministrom za socijalno poli' tiko glede znižanja zavarovalnih premij za delavce. Doseglo se je baje znižanje od 6 na 5 odstotkov.
—g Hmelja je bilo v Sloveniji nasajenega od leta 1920—1923 na 749, 657, 890 in 676 ha in pridelka je bilo v metrskih stotih 4013» 1057, 4523 in 6400,
fttev. 4.
tSCOVPNSKt  NÄROfW One 6. Januarja 192».
Stran 3.
Prosveta.
Prosveta.
Repertoar Narodnegn gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Ponedeljek, 5. januarja: zaprto. Torek, 6. jan.: Cyrano de Bergerac. Izven Sreda, 7. jan.* Pri Hrastovih. Red C
četrtek, 8. jan.: Magda. Red A
Petek. 9 jan.: ob 15. pop. Hamlet, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven Sobota, 10. jan.: Veronika Deseniška Red B Nedelja, 11. jan.: Izgubljene duše. Izven OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer. Ponedeljek, 5. jan.: zaprto. Torek, 6. jan.: Prodana nevesta ob 15. pop„ ljud. predstava pri znižanih cenah. Izv. Sreda, 7. jan.: Cavalleria rusticana, V vodnjaku. Red t Četrtek. 8. jan.: PIkova dama. Red D. Slavnostna predstava na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Gostujeta Zdenka Z;kova in Marij Šimenc. Petek. 9. jan.: zaprto.
Sobota, 10. jan.: Traviata. Red P
•
— Sprememba repertoarja Narodnega gledališča v LJubljani. Ker je gdč. Rozumo-va obolela in ne more nastopiti, se Je moral spremeniti operni repertoar za tekoči teden kakor je zgoraj naznnčen. V dramskem repertoarju ve*ja danes objavljeni red abo-nentov. Občinstvo In abonente prosimo, da vzamejo to spremembo na znanje.
— Danes na praznik Treh krafev se poje v operi popoldne ob 3. kot ljudska predstava pri znižanih cenah Smetanova »Prodana nevesta«. V tej operi poje vlogo Janka novo angažirani tenorist g. Jan Me-stek. ki je «ostoval v T HM'nnl z nafWüm uspehom. Manko poje gdč. Prlsekova, Kecala t Zathey in Vaška g. Mohorlč. Ostale vlo-
ge so v znani zasedbi. Zvečer ob S. )a v drami Cyrano de Berge rac s s. Leva rje m v naslovni vlogi
— Opera. Rusalka a Skovo ta Daria* ■ohl Sobotna »Rusalka« Je dosegla le Rila* čen uspeh. Z gostovanjem tenorista Daria* na uprava nI imela sreče. Dočim je Zikova svojo partijo odpela In odigrala sijajno m vzorno, je bil Darian naravnost nemogoč. Naša opera ne sme biti poskusni oder za začetnike, ako še niso kolikortoKko na krepkih nogah, zlasti pa ne v veleserijoznih delih, kot je n. pr. Rusalka. Samo memorirati svoj pensum ni vse. Samo iztezanje rok nI še Igra. Tudi občinstvo noče svojih dinarjev plačevati za mačka v vreči. Naj dovoM g. Darian, da njegovi nenadni hrlpavostl, s katero so ga hoteli pred drugim aktom opravičiti, ne verjamem. Nesrečen svoj nastop bi veliko lažje opravičil s kolosalno tremo, nevajeno«tjo, neslgurnostio itd. Moral pa je res, kakor tudi njegov korepetitor, pri genralki peti bolje, ker bi ga g. Rukavina sicer prav gotovo ne pustil na oder. Najslabše je bilo 1. dejanje, za sUo 2., nekoliko boljše 3. Predstavo pa bi izlahka omogočil Kovač, ki se zadnje čase čuti kakor na počitnicah. Dalje tudi Sfillgojeva svoji vlogi ne ustreza. Idealna čarovnica bi bila Thierv-Kavčnikova. Edino tal Thaler jeva je tujo knežno dala prav toplo, Betetto pa se ml nI zdel na svojem običajnem višku. Morda pa je kriv en sam neboglienec. da fndi drnw nc sodimo pravično! Ostali niso bili ni boljši nič slabši kot v prejšnjih predstavah. Orkester za naše razmere prav dober, istotako režija. —č.
— Koncert »Slovenskega kvarteta* v Gorici. Sloveči »Slovenski kvartet* iz Ljub* ljane je priredil dne 3. t. m. koncert v Go* riet. Koncert je sna "no uspel. Dvorana je bila razprodana. Občinstvo je bilo navdu* seno in Je prirejalo pevcem iskrene ovaci* je. — Nastopilo je z lepim uspehom tudi »Pevsko in glasbeno društvo«.
Shod jugoslovenskih železničarjev.
V mestnem domu je bil včeraj ob 10. dopoldne javen shod. ki ga je priredila Zveča Jugoslovenskih narodnih železničarjev. Shod Je bil prav dobro obiskan, razprave o najbolj perečih vprašanjih, ki se tičejo gmotnega položaja železničarjev, so bile mirne, cbjektivne in brez vsake demagogije. Treba Je tu naglasit. velik napredek v socijalni politiki, da so se začela v strokovnih organizacijah mirna razmotrivanja In da je začelo med delavstvom osobito med železničarji prodirati načelo solidarnosti In skupnosti.
Predsednik ZJN2 P i n ž g a « je otvo-rll shod, naglašujoč, da ta shod ni političen, marveč strogi strokoven in posvečen edino resnim stremljenjem strokovnih organizacij. V obširnem poročilu je tajnik S o v r e navajal najpreje vse glavne zahteve železničarjev, obravnaval je vprašanje rvlšanja delavskih mezd, uredbo o novih potnih In selitvenih prejemkih, o potnih olajša /?h. Ravno glede potnih olajšav je bivši minister prometa Anton Sušnlk ukrenil, da so bile potne legitimacije vpokojencem črtane. Dalje so bile odvzete stalne brezplačne karte dijakom, sinovom železničariev. V tem oziru je ravnatelj Borko obljubil, da se zopet vzpostavijo stare pravice. Govornik le dalje žigosal brezzlavost in brezbrižnost gotovih vodilnih faktorjev v železniški službi Njegova izvajanja glede bolniškega fonda oz, glede centralne uprave humanitarnih fondov so 'zzvala med navzočimi veliko ogorčenje. 2e pred dvema letoma so bile odrejene volitve v skunčln. upravo bofmšk h fondov, toda še do danes ne izvedene. V centralni upravi humanitarnih fondov je po govornikovem mnenju velikanski nered In te vrše gotove manipulacije. Podal je nato tajnik Sovre pretresljivo sliko o položaju bolrHh železničarjev. Železničarji morajo plačevati redno v bolniški fond. toda za časa bolezni dobivalo svoje prejemke šele po Itlrih mesecih In še tako, da se jim ne računajo nedelje in prazniki.
Tajnik ie dalje razmotrival položaj vpo-kojencev. Konstatiral je, da rimska konvencija o vpokojencih pri nas še do danes nI ratificirana. Ovvetlll je postopanje bivšega finančnega ministra dr. Spaha napram vpo-kojenlm železničarjem. Zelo obširno je govoril nato o službeni pragmatiki kot pogodbi med delodajalcem In delojemalcem. Izjavil je med drugim: Hočemo, da bodi red na železnici. Mi nočemo nereda!
Tajnik je dalje govoril o dosedanjih uspehih železničarjev ter je obenem omenil, da obstoja v Sloveniji 15 železničarskih organizacij. Končno so se sestali v Celju zastopniki železničarjev, ki so osnovali po-aeben odbor, da pripravi pravila za enotno železničarsko organizacijo. Med navzočimi železničarji je ta izjava izzvala živahno odobravanje.
Železničar Juh je govoril o zelo slabem položaju železniških delavcev na progi. Radi pomanjkanja kreditov se je pričelo odpuščati delavce na neplačan dopust. Na progah je nastalo nevzdržijivo stanje. Posledica tega je, da se gode mnogoštevilne nesreče. Slovenske proge gred> takovo pot.
Železničar Somrak je v markantnlh in krepkih besedah očrta! razdor med železničarji, naglašujoč da združitev pomenja pravi komunizem, ne pa sedanje hujskajoče besede komunistov.
Revident Ivan S k r j a n c je v temperamentnem govoru pozival na ustanovitev enotne In solidarne organizacije.
Vpokojenec S a 1 a m o n je kratko ečr-tal položaj vpokojenih železničarjev. Ostro je žigosal pisavo nekega strokovnega gospodarskega lista, ki je vpokojenlm železničarjem očital, da aa ptdlagl legitimacij verižljo z živili.
N. O g r 1 n ja kratko p >jasnll vpravin.e Izplačila razlik, kakor tuji vpr^šanie icziii-maci;. Očital Je bivšemu i r jmetr^iuu ministru Sušniku. da nI pravilno ravnal, ko Je seitavil posebno komisijo aa legitimacije.
Dalje Je govoril zelo obširno o bolniških blagajnah.
Končno je bila sprejeta na predlog tajnika zelo obširna resolucija. Pred tem je tajnik tudi omenil izjavo direktorja dr. Bor* k a, ki se nanaša na definltivno nastanitev uslužbencev, na kredite za delavce, glede vprašanja vpokojencev ln glede izplačila razlike.
Soglasno Je bila sprejeta tale resolucija: 1.) takoj naj se Izplačajo
a) razlike na nove plače po zakonu o državnem prometnem osobju,
b) razlike na nove delavske mezd* po tržni ceni (urnine) v smislu naredbe gospoda ministra za promet MS št. 6705 od 18. avsrusta 1923.
c) razlike na potne In selitven* prejemke ter pavšale v smislu novega pravilnika GD2 štev. 28934/1924.
2) Protestiramo proti vsem omejitvam voznih olajšav, ki so se zgodile z novim pravilnikom MS štev. 21156/1924. Zlasti pa naj se
a) aktivnim obrtnikom In delavcem ter njih družinskim članom vrnejo oplatnlčene legitimacije,
b) upokojenim (provlzijoniranlm) obrtnikom In delavcem nilh družinskim članom, ter miloščinarjem, kl jim je m,v! pravilnik ukinil v celoti vse vozne olajšave, tako, da nima;o, čeravno so služili pri železnici 20 do 40 let, niti onih voznih olajšav, ki jih novi pravilnik daje civilnim uradnikom In drugim državnim uslužbencem, vozne olajšave takoj vrnejo najmanj v oni Izmeri, kot so jih imeli do 1. oktobra 1924,
d) čimprej skliče anketa, ki bo novi pravilnik v celoti revidirala.
3. ) protestiramo proti temu, da so oblastne direkcije stalne progovne de'avce zaradi nezadostnih kreditov v masah deloma Izprle deloma odpustile, s čimer se širi zlasti sedaj v zimskem Času brezposelnost in s čimer se dela tudi ogromna Škoda državni in privatni imovini, ker nevztfrževane železniške proge propadajo in povzročajo nezgode. Dalje protestiramo proti zavlačevanju delavskega vprašanja v celoti. Zahtevamo, da naj se
%) v progovnl službi tako« ».opet začno z rednim delom v polnem obsegu,
b) nemudoma Izvrši revizija in povišanje urnln,
c) Čimprej skliče ponovna enketa za delavski pravilnik,
d) takoj Izplačajo zadržane mezde za državne praznike, ali pa naj se obveznost praznovanja državnih praznikov za delavce ukine. \
e) postavljanje delavcev na normiranih mestih pospeši.
4. ) Čimprej naj se skliče anketa za pravilnik o službeni obleki, ki poprej ne sme stopiti v veljavo. Do novega pravilnika naj se službene obleke Izdaja po dosedanjih predpisih. Zaostala službena obleka naj se nemudoma izda.
5. ) Protestiramo proti načina opravljanja humanitarnih fondov. Osobje opravičeno dvomi o pravilnem gospodarstvo v centralni upravi. Zahtevamo
a) da naj se takoj razpišejo volitve za skupščine bolniških fondov pri oblastnih direkcijah,
b) da naj se hranarlna Izplačuje redno za vsak mesec ob koncu meseca, kakor morajo člani redno plačevati svoje prispevke v fond, ugotavljamo da hranarlna za oktober 1921 danes še ni Izplačana.
c) delavcem naj te kakor ostalim uslužbencem odtegujejo prispevki za vse dni e meseca* a naj dobivajo hranarlno tudi za vse da| bolezni.
d) hranarlna naj znaša 100% utsavljenlh prejemkov,
e) naredbe ministrstva narodnega zdravja Z štev. 26463 od 19. Junija 1924 naj se razširi tudi na državno prometno osobje.
6J Protestiramo proti norčevanja t
klad. Zahtevamo, da naj se
a) uredba o draglnjskih dok l a da h državnih vpokojencev, odobrena s sklepom ministrskega sveta od & oktobra 1924, takoj popravi in draginjske doklade zvišajo.
b) kronske pokojnina takoj aeaačUe s dinarskimi.
e) konvencija o upokojencih, sklenjena r Rimu dne 6. aprila 1922. takoj objavi.
d) vprašanje miloščina rjev nemudoma raii,
7. ) Takse aa odloke o administrativnih kaznih na) se takoj ukinejo.
8. ) Protestiramo nroi! nehigijenskim razmeram in nezadostnim prostorom v prenočišča vlakospremnega osobja v Zagrebu glavni kolodvor.
9. ) Zaščita stanovanjskih najemnikov mora obdržati tudi po 1. maju 1925 sedanji obseg. Vlada pričnl čimprej z gradnjo poslopij za državne urade in stanovanjskih hiš za uslužbence.
Ponovno obsojamo brezbrižnost, ki so Jo kazale doslejšnje vlade napram državnim uslužbencem v celoti In posebei nan-am državnim prometnim ustanovam In njih osobju ter zahtevamo, da nam vlada da takoj vsaj to, kar nam po zakonitih predpisih že davno gre.
r
Vsak etrok U n ia tati mama zna, da najb:li§« je pedvm praSek fiDllfi
154T
Sport.
NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME.
Zmaga Gradjanskega v Frankfurt u.
— Frankfurt, 4. januarja. Gradjanski (Zagreb) — Eintracht 7 : 1. Gradjanski Je predvedef krasno kombinacijsko igro.
— V Frelburgu Gradjanski ni bil pora* žen s 3 : 2, kakor se je glasilo prvotno po* rocilo, temveč je zmagal v razmerju 3 : 2.
— Zagreb, 4. januarja. Concordia — Sparta 2 : 0; Gradjanski res. — Croatia 2 : 1.
— Turin. 4. janrtrja. Vabilu Italijan« skih ki. hov sta te odtvata dunajska kluba Rapid in Amateure te* sta tam odigrala medsebojno tekmo, ki je končala a ima g o Rapida ▼ razmerju 1 : 0!
— Praga. Sparta Košir* — Smkhov 2:2.
— Bordeaux,   Čechostovan Koštfe —
Bordeaux 2 : 1.
— Pariz. F. C. Olymptqtte — öechoslo* van Koštfe 2:1.
— Jugoslavija - ftaflfa. Tekma med obema državama s<» vršf dne 1. februarja.
— Prvak Švice Je točasno Voung Pcl-lows, kl vodi s 17 točkami pred Grassho-pers, dočim si Je prvenstvo Belgije osvojil Beerscot A. C, ki le dosegel 22 točk.
— Höckel furnir aa leda za prvenstvo Evrope se vrši v Pragi Berlinski drsalni k'ub je premagal Otsord, zmagalca za d3voškl pokal, s 7 : 2.
— Tekma Slavila - M. T. K. ki bi se morata odigrati v Elberfeldu v Nemčiji. Je bila radi slabega vremena odpovedana.
— Dunal. 4. famtarta. W. H. C. - Slovan 1:1: Plorisdorf - Rudolfshflgel 2:1; International - Weisse Elf 2 : I.
— Barcelona : Boldklubbea (Kopenhagen) • Lyon 2 : 0,
— Postala fvankovci na progi Ormož-Ljntomer - Murska Sobota Je otvorjena tudi za promet z živino.
— LJubljana - Gradec. Letos se vršita dve tekmi Ljub! ja na - Gradec In sicer prva dne 3. maja v Ljubljani, revanžna pa 12. Julija v Gradcu.
— Urunguayska reprezentanca Igra na Dunaju. Dunajski listi poročajo, da napra« vijo urunguavski nogometaši turnejo na Dunaj, kjer nameravajo odigrati tri tekme proti Vienni. Rapida In Hakoah. Amerik an« ci zahtevajo za igro 4000 dolarjev, dočim nudijo Dunajčani 5000 dolarjev sa dve tekmi.
— Brata Konrad, znana igralca dunsj« skih amateurov. ki sta pred kratkim Irsto* pila iz kluba, sta seda i pristopila k Vienni.
— Kongres P. I. P. A. Za pariški kongres P. I. P. A. Je bilo Izbranih fe več znanih športnih osebnosti, katerim so btlf razdeljeni referati. Tajnik vrhovne športne oblasti je referate razdelil tako-Ie: Prof. Graf (Zagreb) za Jugoslavijo, Egipt, Bo'garsko, Turčijo In Romunsko. Johinsonn (Stockholm) za Švedsko, Norveško. Dansko In Pinsko; De V I e n n e (Paris) za Prancljo, Belgijo. Anglijo. Irsko. Španijo in Holand-sko: Hut«* M e i s 1 (Dunaj) za Švico. Avstrijo, Nemčijo. Madžarsko bi Italijo: Zen-tnarowsky (Varšava) za Litvo. Estonsko, Letland in Poljsko; Peel (U. S. A.) za Kanado ia Ameriko.
— SK. Pri morje naznanja svojemu članstvu, da se vrši Jutri na dan Sv. Treh kraljev ob 9. dopoldne redni letni občni zbor \ vogalni sobi restavracije Zvezda z običajnim dnevnim redom. Članstvo se uliudne poživlja k točnosti in polnoštevilnl udeležbi. — Odbor. 32-n
— Kolesarsko M meeoctkttetlčno drv* Itvo «Savaw v LJubljani. Športni tovariši! Vabljeni ste najvljudneje, da pridete dne 11. januarja 1925 k prvemu občnemu zboru, ki se vrši v Ljubljani ob desetih dopoldne
▼ gostilniških prostorih g. P. Kaučiča. Pri« vos it. 4. Po občnem zboru te bodo odele« žencl slikali. — Pripravljalni odbor.    31/o
— Planincem! Nlkdo naj ae izostane na planinskem plesa, ki se vrši dne 5. Januarja ti. v vseh prostorih Narodnega doma
▼ Ljubljani. Tr. ples obeta postati najžh/ah-neiša predpnstna veseHca. Zbrali se bomo iz vseh strani Slovenije, da bomo v prijateljskem kroga vzbujali spomine na lepe čase, ki smo jih preživeli * planinah. 2t/e
P. L P. A. se vrši v Pragi mednarodni nogometni turnir, ki se ga udeleži več držav. Češkoslovaška Je dosedaj nominlrala sledeče Igralce, ki prihajajo r poštev pri sestavi reprezentance: Staplik (Slavia). A. Hojer (Sparta), Seifert (Slavia), Kolenaty. Kida (Sparta). Mahrer (DPC), Novik (Viktoria Žižkov). Stapi (Slavia), Sedlatschek (DPC), Dvofaček (Sparta) Jelinek 'Viktoria Žižkov), Benda, Pr. Hojer (Viktoria Žižkov), Stelner (Sparta), Kromb-holz (DPC). Carvan (CAPC), Hlinak (Slavia), Cerveny (Sparta), Mräz (Meteor VW), Hajny. Meduna (Sparta), Silny, Soltys, Kra-tochvil (Slavia), Simonek (Sparta).
— švicarsko olimpijsko moštvo potuje v Južno Ameriko. Kakor javlja »Der K'u cker«. se je olimpijsko moštvo Švice ob* vezalo za tri tekme v Južni Ameriki, in si* cer proti ArgentiniJi. Urunguavu in Chile. Švicarji zahtevajo za to turnejo 120.000 frankov odškodnine.
Julijska Krajina.
— Tj Gorice. Dramatično društvo priredi 6. t. m. mladinsko Igro »Peterčkove poseduje sanje«. — Prvi koncert slovenskega kvarteta je uspel sijajno. Morali so ponav- J Uati nič manj nego pet pesmi. Občinstvo je j nacijonale Dombala. Najdeno je dalje bilo pevcem zelo hvaležno za lep užitek j pismo Krasnova datirano 23. decembra Zbor »Pevskega in glasbenega društvat se j 1924 v Moskvi, v katerem prosi Radl-
imenu predsedstva mednarodne kmet-
ske zveze Uombal.c
Med zaplenjenimi dokumenti je na-: šla policija tudi več dopisov mednarod-j ne kmetske zveze s podpisom samesa Smirnova. aH pa tajnika kmetske inter-
Je tudi odlikoval. Po vseh krajih, kamor so namenjeni, pričakujejo slovenske pevce z napetostjo.
— Istrski prefakt. Alberto Gianoni ]e premeščen iz Pule v Taranto. Zelo neprijetno je zadela ta vest istrske Italijane, kateri so videli v prefektu Gianoni]u človeka, ki se zavzema za Istro, Čeprav se ni dalo doslej takorekoč Se nič dosečL Hoteli so celo intervenirati v Rimu, da bi ostal Gianoni še nadalje na svolem mestu ali med tem le Ž2 Imenovan za presekta v Puli dosedanji podprefekt na Reki Cassini
V Vidma Je že zopet nov prefekt, ki se Imenuje Ricci. Prišel Je iz Padove. Dosedanji prefekt Nencetti Je odšel v notranjost države. Sicer Je pa vseeno, kdo da sedi na mestu prefekta v Vidmu, ker pokrajino vlada neomejeno znani odvetnik Pisenti, velik nasprotnik Slovencev.
— V Kobarid« so Imela društva svole prostore v Občinskem domu. Komisar Ca-vaiottl le vzel društva na piko In Jih vrgel ven. Veliko društveno dvorano Je pregra-dil po nepotrebl na manjše prostore, da onemogoči delovanje društev. Kobaridcl hočejo Imeti občinske volitve in skrbe za to, da bi se društva zopet oživela in imela svole stalne nrostore. Pripravlja se v to svrho potrebna akcija.
— O hrvatskih demonstracijah v Rov*-nlo v Istri poročajo Italijanski listi. Kmetje Iz okolic, bale okoli 50. so prišli v mesto, šli so v povorkl po ulicah in glasno protestirali proti novim davkom. Davkov Je vsak dan več, vlada zatira kmetijstvo, namesto da bi mu pomagala. Orožniki in miličniki so razgnali kmete. Istra Je danes res — tuJna!
ča, naj se sestaneta izven jugoslovanskega ozemlja, da bi se dogovorila glede energične komunistične akcije v naši državi. Poleg pisem člana sovjetskega poslaništva ni Dunaju Anselmana, Smirnova, Rakovskega in drugih bolj-ševiških prvakov vzbuja največje zanimanje zapisnik o sprejemu Radičeve stranke v kmetsko internacijonalo. Ta zapisnik se glasi:
»Zapisnik seje predsedstva mednarodne kmetske zveze z dne 1. julija leta 1924 pod predsedstvom tovariša Smirnova in tajnika Krasnova. Navzoči: Smirnov in hombal. čiana predsedstva mednarodne kmetske zveze, dalje Rau. Gorov, Radie, predsednik HRSS, Košu-tič. član HRSS. Castel in River, Francija, Dobrovoljni in Majrova, Češkoslovaška, Krasin. tajnik mednarodne kmetske zveze in Kornblum. Dnevni red: izjava HRSS o vstopu v mednarodno kmetsko zvezo. Sklepi:
a) Ker se Izjava predsednika FTRSS, tovariša Stjepana Markovlča Radiča v temeljnih točkah ujema s principi prve mednarodne kmetske konference kakor tudi s cilji mednarodne kmetsko zveze glede borbe za zemljo, za osvobojenle narodnih manjšin, za kmetsko-delavskl revolucionarni blok itd., je predsedstvo mednarodne kmetske zveze sklenilo spreleti HRSS v svol sestav.
b) Ker mednarodna kmetska zveza ni državna, nego kmetska organizacija
— AB so komunisti ali fašisti? Po Izidu . . občinskih volitev v Renč*h na Goriškem se ln *tT?"k\ ,ma ^sUiv\}a pravico Je reklo, da so zmagali komunisti In da je vstopiti V to zvezo ln sicer ne kot dr-prlčakovatl zopet občinskega komisarja. Na "va. "Cgo kot njen? narodi; zato pozi-Silvestrov dan se Je vršila volitev župana. ! vamo zastopnika HRSS v mednarodni Izvoljen Je bil soglasno Anton Arčon. Novi j kmetskl zvezi, naj neposredno sodeluje občinski zastop le Imenoval dosedanjega ko- , v našem pokrefu. O številu zastopstva
bo sklepal plenum mednarodne kmetske zveze. — Predsednik seje Smirnov. tajnik Krasin. Podpisali Domba!. Gorov. Radič, Kornblum, Rau, Dobrovoljni ia Majrova.a
misarla za častnega občana, potem Je poslat vdanostno brzojavko kralju na naslov prvega nlegovega adjutanta in »nacijonalnl vladi« na naslov predsednika Mussollnija pozdravno brzojavko. Pašlstovsko glasilo v Trstu Je zadovoljno z renskim županom Ar-čonom. Občina zelo potrebuje dobre uprave ln no upravi se bo sodil novi občinski za-stop.
- •       —    .v-kolsko    okrožja    LJubljana L
Dokumenti o vstopu Radičeve <
Štev se vrše:    Na praznik dne 6. Januarja -       I m    *  - i     j 1923. Za društvo Lilija - Šmartno: ob 14.
stranke v lil. internacijonalo. i »v So^e™doi?n„v "jül?*^*0
J i Jezica: ob la. uri v šoli na JežIcL — V no-
Zagrebška policija Je zaplenila pri j deljo dne 11. Januarja 1925. Za društvo Stc-hišni preiskavi v Prpičevi palači važne    panja vas: ob 14. uri v sokolskl telovadnici
Objave.
dokumente, ki predstavlajo nepobitnt dokaz, da je pripravljal Radič s pomoč-o ruskih boljševikov državni prevrat in spremembo družabnega reda v Jugoslaviji v zmislu navodil in principov komunistične internacijonale. Dokumenti in obširna korespondenca med Radi-čem in voditelji komunizma Je bila skrita v Radlčevem stanovanju za neko polico. Policija je zaplenila ves obtežilni materija! med drugim tudi pismo nekega Dombala. ki piše Radaču v imenu komunistične internacijonale takole: »Št. 1048. Moskva. 7. 6. 1924. De-
v Stepanji vasi. Za društvo Moste: ob pol 10. v Društvenem domu na Selu. Za odsek na Vačah: ob 15. uri v društveni dvorani na Vačah. — V četrtek dne 15. Januarja 1925. Za društvo Polje: ob 20. uri pri bratu Kuharju v Vevčah. — V nedeljo dne 18. Jann-arja 1925. Za društvo Sokol L: ob 9, uri v Mestnem domu. Zdravo!
— Pevke In pevci LJublJanskera Zvonat Za ponedeljek 5. t. m. zvečer ob pol 8. naznanjeni razgovor in pevska vaja se vršita v restavracijskih prostrih Narodnega doma. Vse in vsi! — O d b o r. 33-n
— Društvo najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-
.     .    r, .            n  ...             ,   j .. rova seja v sredo dne 7. jan. 1925 ob 20. v
f^na-mi   Radiču,   predsedniku ; vcHW dvoranl Mestnega doma. Društvena
HRSS. Cenjeni tovariš! V imenu pred- j PiSarna daje članom dnevno od 18.—20. ura
sedstva mednarodne seljaške zveze vas informacije na Sv. Petra cesti 12.. pritličje,
pozdravljam povodom poseta Moskve desno.
in prve kmetsko - delavske države kot j — Prihranite si dcnarl Vse zimsko oble*
seljaškega   voditelja   in   neustrašnega j Wno Nago, posebno za suknje in plašče radi
borca za osvobojenje hrvatskih kmetov. ! D0Znc sczi1e P° ogromno znižanih cenah pri
Mi Smo prepričani, da pridete PO tem, j £ potokar. Ljubljana, poleg trga pri ZmaJ-
ko se osebno prepričate o položaju ru- ! skcm .mo*tu-          VJa dr"ea ma>^alf"r*
skega kmeta, do zaključka, da je osvo-bojenjc seljaštva mogoče samo v zvezi s delavskim stanom. Vi se seznanite z ogromnimi uspehi revolucije med prebujenimi ruskimi kmeti in o doseženih uspehih na političnem, kulturnem in gospodarskem polju po deželi. V imenu organiziranih kmetov vsega sveta   po- . zdravi jamo kmetsko ljudstvo Jugosla- | vije in balkanskih držav,  ki streme za ujedinjenjem z delavskim stanom pod praporom kmetske internacijonale. V imenu skupne borbe proti buržuaziji in veleposestnikom, v imenu borbe proti j stanovom in   nacijonalnemu   zatiranju j kličem: Živela svobodna hrvatska re- ; publika kmetov in delavcev! Živela bal- j kanska federacija delavskih in kmetskih republik! Živela oblast in vlada delavcev in kmetov  vsesa  sveta! Živela kmetska intemacUonalal Kmetje in delavci vseh držav. zeOinUe sel — V.
po priznnno na I ni i jih cenah. 757-n
— Klub plesovodlj v LfublJanl naznanja vsem cenjenim posetnikom plesnih večerov v Kazini, kakor tudi po njih vpeljanim gostom, da se ne vrši običajna plesna vaja v Četrtek dne 8. tm., pač pa se vrši klubov plesni venček v Četrtek dne 15, januarja 1925. Vabila se razpošljejo te dni. Odbor. 16/n
— Orjuna St. Jakob-Trnovo sporoča vsem nacijonarstom, da Ima svoj družabni večer v ponedeljek dne 5. tm. ob 20. url pri Kaučiču. Privoz 4. Članstvo ln nam naklonjeno občinstvo prosimo za obilno udeležbo. — Odbor. 34/n
— Prihodnja plesna vaja ljubljanskih maturantov je v sredo 7. januarja točno ob pol 20. 30>
— Načelstro strok, ln podp. društva trgovskih In podjetniških uslužbencev v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da se vrši redni občni zbor društva dne 6. Januarja ob 2. pop. v prostorih Plorjanska uL 36 ter poživlja vse člane na obilno udeležbo. Odbor. zj/m
sttar» 4
»SLOVCNSIC! NAPODt dne 6 jaguarja 1928.
stev. 4
Dnevne vesti.
V Liubtjam dne.
Proč z republikanstrom!
Da se je zadnji čas pričela propaganda za republiko med Slovenci, med tem tako konservativnim, dinastično mislečim ln čutečim narodom in da se zadnje mesece proglasa duhovniška stranka za dejansko republikansko, je pojav, ki mora osupniti in ki mora privesti K razmišljanju. Odkod ta prememba? — Kdor pozna narodno dušo, ve sicer, da se ta pojav ni rodil iz ljudstva, da mu je samo sugeriran od neka terih posamni-kov. A ker je nevarnost,, da oni z lepimi frazami pridobe za se nar-odne mase, saj vemo, kako omahljivo in .spremenljivo je dostikrat mnenje mase, moramo se temu početju energično upreti.
Zakaj se pri nas agitfje za republiko? Ali s takimi gesli državi koristimo ali škodujemo? Gotovo je, da republikanska agitacija državo samo slabi in pripravlja njen razpad.
In baš to je, kar hočejo naši republikanci doseči. Ne pomislijo pa, da Di bil z razpadom države zada.ti tudi smrtni udarec narodu kot takemu, zlasti pa Slovencem, ki bi bili pri razpadu Jugoslavije obsojeni v smrt. Ta narod, ki je bil primoran žrtvovati skoro tretjino svojih rojakov, katere čaka narodna smrt pod italijansko in nemško nasilnostjo, ne more več živeti osamljen, oprt samo na svojo moč. Mogočna Jugoslavija je še edina zaslomba in zaščita za one tisoče slovenskih rojakov, ki so še ostali pod tujim jarmom.
Kaj pa je nakrat pretvorilo naše bivše črnožolte monarhiste v jugoslo-venske republikance? Ako so bili tako vdani nemški monarhiji, da so venomer citirali besede »Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane«, — oni neruski monarhiji, ki je imela za slovanske državljane samo bič in korobač — zakaj bi ne mogli biti še bolj vdani s 1 o-v a n s k i monarhiji? Menimo, da se ne motimo, ako trdimo, da rogovilijo proti monarhiji pač zato, ker je vladarska rodbina pravoslavna. Odtod vse nasprotstvo! Ali katolicizem res zabra* njuje vdanost drugoverskemu vladarju? Mar niso bili katoliki v Nemčiji veliki monarnisti, čeprav je bil cesar protestant? In vendar je bilo katolikov v Nemčiji skoro dvakrat toliko, kot je vsega prebivalstva naše države. In prote-stantizem se vendar bistveno razlikuje od katolicizma in je tudi sovražen kato-ličanstvu, dočim se prav osla v je sicer razlikuje v obredu od katoliške cerkve, v verstvu pa se povsem strinja z njo.
Ako torej vidimo v sovraštvu do Srbov in v sovraštvu do pravoslavja izvor republikanskega pokreta med na« mi, ako vidimo, da ta prizadevanja res* no ogrožajo našo državo, je nas vseh, katerim je ta država pri srcu, sveta dolžnost, da se postavimo na branik ogroženi državi in ji skušamo z naj* energičnejšimi sredstvi pomagati
A tudi naš narod je šele v svoji svo-bodni državi dosegel vse svoje politične pravice, dobil svoje visoke šole in tako vse pogoje za udejstvovanje vseh svojih duševnih sil. iu svoboda je taka dobrina, taka pridobitev, da visoko odtehta vsake neprilike in morebitne nepopolnosti, ki se še kaiejo v naši državi.
Zato pravimo: 2ivela monarhija« živel kralj Aleksander, proč z zmedenim republikanst vom J
• • #
— ČESTIT BOŽIČ ielimo svojim trstom pravoslavne vere povdom ju* trišnjega praznika.
— PRAVOSLAVNIM VJERNICb MA saopštava se, da če se održati u ovdašnjoj pravoslavnoj kapeli (kasarna vojvode Mišica) u utorak 24. XII. (6. I.) na Badnji dan veliko bdenije u 18. sati na večer. — Na božič u sredu 25. XII. održače se liturgija u pola 10. sati prepodne, istotako drugi božični dan. A treči dan, dan sv. Stevana odr* žade se liturgija u 9. sati prepodne.
—* »Banca Adriatica« pred konkur-zom? Tržaški odbor upnikov in zastopniki drugih večjih skupin upnikov so imeli 2. t. m. dolgo sejo, v kateri so končno sprejeli nastopni dnevni red: >Odbor konsorcija upnikov Banca Adriatica, zbran na sejo z eksponenti drugih večjih skupin upnikov, obveščen, da je bil predlog za poravnavo, predložen po neki skupini finančnikov, umaknjen, namesto da bi bil zboljšan, ker se tisti, ki so odgovorni za poiom, branijo primerno prispevati za popravo, dočim Izraža svoje najgloblje orgorčenje nad brezbrižnostjo, ki so jo pokazali tisti, ki ne čutijo svoje neogibne dolžnosti, da po svojih močeh zadostijo svoji težki moralni in pravni odgovornosti: je soglasno sklenil, da bo na prihodnji razpravi — Če ne bi se do tedaj ponudil nov in sprejemljiv poravnalni predlog —> predlagal konkurz Banca Adriatica ▼ svrho. da bodo potom primernega postopka. Id sa bo nadaljeval z vso energijo civilnim in kazenskim potom, odgovorne osebo prisiljene storiti svojo dolžnost« — Ta resolucija je sestavljena v naravnost strašnem jeziku. Ali bi se to ne dalo povedati bolj kratko, bolj jasno in bolj toCurt.
S. januarja 192*.
— Prteof poslov aa vefli* fafjeas. Vt-
t liki fupan ljubljanska oblasti j# izdal ras-j glas, da spadajo s 1. januarjem ti vsi posli
• oddelka za socialno politiko v pristojnost j velikih županov ljubljanske in mariborske i oblasti. Uradni list It. 124 razglasa, da se Je ! z dnem 31. dec. 1924 isvriila likvidacij* prosvetnega oddelka za Slovenijo. Vsi posli, ki spadajo v področje velikih županov, so prešli dne 1. januarja 1925 v pristojnost obeh velikih županov. Zato se naj naslavljajo vsa poročila, vsi predlogi, vse vloge Itd. na velikega župana ljubljanske, ozir. mariborska oblasti!
— Nov radarski svet Minister g. dr. j Žerjav je podpisal odlok za sestavo nove-
; ga rudarskega sveta pri min. sum in rud-, nikov. V rudarskem sveto so: predsednik V. i K. MiŠkovič, gen. ravnatelj, in člani D. Ste-panovič, P. Uic ln dr. Lipoid, načelniki ravnateljstva, V. S t r g a r, rud. ravn. v Ljubljani, G Okanovič, nadzornik ln dr. I. Turina, ravnat. Iz Sarajeva.
— Veljavnost mesčanskošol. Izpričeval. V zadevah uradniškega čina je ministrstvo prosvete odločilo, da zadostuje * dosego III. uradniške kategorije Izpričevalo črez trl-razredno meščansko šolo v Sloveniji, izdano najkasneje v letu 1921. Vsi oni pa. Vi *o pozneje končali 3. meščanskošolskl razred, morajo kot doslej za dosego III. vodniške kategorije položiti Izpit črez četrti razred.
— Razpisana železniška služba. V Rogaški Slatini je mesto žel. poslovodje izpraznjeno. Interesenti doznajo podrobnosti v dotlčnem razglasu Uradnega lista ali pa neposredno pri odseku III L direkcije državnih železnic v Ljubljani.
— Podplsar J* pravilnik za službeno ureditev uradnikov in zvauičnlkov pri poštnih hranilnicah. Pravilnik atopi takoj v veljavo.
— Za pomoč zadružništvu je po poročilih iz Beograda započeta v ministrstvu veUka akcija, ki se raztegne zlasti na Hrvatsko ln Slovenijo. Glavni komisar Gospodarskega društva g. D. Stojanovič je razrešen svoje službe in imenovan na njegovo mesto g. St. Sublč.
— Slovenski klub v Sarajevu ima danes 5. tm. veliko predpustno veselico v Napredkov! palači. Na sporedu je petje in ples. Pevovodja ja g. A. Gabauer.
— O plačevanju zapadlih davkov v anektlranih provincah se je pečal ministrski svet v seji 3. t. m. Dovolile so sc nekatere olajšave za plačevanje davčnih sastankov izza prejšnje vladavine. Finnačrti ministei je pooblaščen sa dovoljevanje predujmov \ svrho obnove nepremičnin, po vojni zadetih
— Pregled učnih knjig. Prosvetno mini* strstvo je odredilo, naj pošljejo bivše pokrajinske uprave v svrho nontrole sezname vseh učnih knjig, ki st rabijo v osnovnih šolah.
— Božično darilo siromašni deck Kralj in kraljica sta darovala beogradskemu Deč-jemu domu za božične praznike 10.000 Din.
— Izdelovanje kmetijskega orodja doma. Ministrstvo poljoprivrede je pričelo akcijo za izdelovanje kmetjskega orodja pri domačih Industrijalcih in obrtnikih, da nt bo treba kmetijske predmete uvažati Iz Inozemstva. Seveda pojde to spočetka težko, ker bo inozemstvo nudilo skrajno nizke cene, aU s dobro voljo se da tako izdelovanje prav uspešno uvesti ln prepovedati bi se moral uvoz Is inozemstva. Pred vsem pa se skliče konferenca tovarnarjev In drugih rasnih izdelovalcev gospodarskih predmetov, kjer se bo s tem vprašanjem stvarno razpravljalo.
— Razdelitev fondov 9.01/0.000 zlatih kron. Leta 1919. je bilo načeto vprašanje razdelitve skupnih fondov bivše avstro-ogr-ske monarhije med nasledstvene države. Seda) je trgovinski minister znova sprožil to vprašanje, zlasti radi 9 milijonov zlatih kron, ki pripadajo nam. Ti fondi so bili last posamnih dežel in so služili za štipendije, za gradbo poti itd. Z zadevo se bavi naš ekspert v delegaciji za likvidacijo spornih vprašani z bivšo monarhijo univerzitetni profesor dr. M. Stražnicki.
— Sladkor cenejši! Zveza sladkornih tvornlc Je znižala ceno sladkorja za 25 par pri kilogramu. — Izvozna tarifa za sladkor se po sklepu ministrstva primerno zniža. Izvozi se sladkorja samo kar ga je odveč. Tako pravi poročilo. Odredba se mora točno izvajati.
— LJublša Illčeč, glasovi ti operetni tenor, ki nastopa v Berlinu pod umetniškim imenom Illing, s koiosalnim uspehom, ji nam poslal pravkar razglednico iz Rima. Illčič je pričel svojo umetniško karijero v Ljubljani in je naši gledališki publiki gotovo Še v živem spominu. Tudi Iličič se vedno rad spominja lepih časov, ki Jih Je preživel kot skromen igralec in nazadnje kot pevec v Ljubljani.
— 69. srečkanje Rdečega križa se vrši 15. tm. v dvorani Društvenega doma v Beogradu.
— Tretji kongres vojvodinskih mest se
bo vršil v Zemunu ali v Beogradu Se v tekočem mesecu. Razpravljalo se bo med drugim o uniflkaciji mestnih taks v Vojvodini.
— Most Sulak • Reka. Zagotavlja se, da se prične graditi most med Reko ln Su-šakom v kratkem času, tako da bo gotov sredi poletja. Most bo Urši In izdelan ia armiranega betona. Troškl padejo na Italijo« katera zgradi tudi one mostove, ki vežejo Delto z Brajdico in so bili porušeni aa časa D' Anuunzijevt vlade. Gradbe so že dogovorjene med našo in italijansko vlado.
— Petrov blagor. Včeraj v nedeljo le lovil sulce v Ljubljanici pri Vevčah g. dr. Alojzij Praunseis. Imel je izredno srečo, Vlovil )e tri sulce, k) so skupaj tehtali 31 kilogramov. Eden Je tehtal 12 kg, drugI ia tret)l 6 kg.
— Smrtna kosa. V lavni bolnici j« po kratki mučni bolezni umrl g. Anton R u p a r, višji uradnik generalne direkcije državnih železnic v Beograda. Pokojnik je bil izredno sposoben uradnik, požrtvovalen tovariš
bi tveeHeea asrodaJak. V krotili sveJHi stanovskih tovarišev J« vlival velik agled Ia spoštovanja. Pogreb oo w torek i. tm. ob pol 16. iz javne bolnice aa pokopališča k Sv. Krila, — V Trbovljah j« danes * in t raj umrla ga Julijam Bo lit. ondotna posestnl-ca. Pokojniea ja bila vrla slovanska žena. ki je vzgojila svojo deco v krepkem narodnem duhu. V krogih, ki se jo poznali, je vlivala splošna simpatij* Pogreb bo v sredo 7. tm. ob 10. dopoldne s Lok St. 110. na pokopališče v TrbovHah. Bodi obema ohranjen blag spomini
— Napredovanja tet em i carjev. Beo* gradski Usti poročajo: Pripravljen je v pod* pia ukaz o napredovanju večjega števila že# lezoiških nameščencev na glavnih progah. T« ukaz se nanaša na vse oblastne želez* ni&ke direkcije.
— Iz Amerike. 17 letni Marko Kozjan je v kraju Joliet, država Illinois s samokresom v roki napadel okrajnega šerifa L. Lag-gerja. ki se je vo»n v avtomobilu. Lagger pa je duhaprlsotno potegnil samokres ter oddal na napadalca s*«-#»! kar «kozf šipo avtomobila. Kozi.in j** M! -adet v glavo, po-šk<* 'M pi nI bila *«*ka m je zato pobegnil. Lacrger ie še večknt -t-^Ijal za njim, vendar ga nI zadel. °o'ir}ja je nat0 pričela z zasledovanjem Predvsem je policija poizvedovala pri zdravrvkih, da-li se nI pri njih zdravil neki mladenič, ki je bil ranjen na glavi. Dr. Ivec. slovensU zdravnik v Jolie-tu. je izpovedal, da je bil klican na naslov 2218—N. Center Street, kjer Je obvezal nekega mladeniča, r^njer-ga na glavi. Na podlagi te izpovedi so nMastl napadalca kmalu izsledile. Kozjan, k! Je precej ranjen, je bil izročen v bolniško oskrbo, a pride kasneje pred sodišč<\ — V Clevelandu se je obesil rojak Janez Mancin. Nesrečneža, ki ie bil star 50 let. se e vsled preveč zavžite-ga alkohola omračil um, nakar se je obesil v garaži. Zapustil je 6 nepreskrbljenih otrok.
— Zeleznlš a nesreča na Javomlku. V nedeljo popoldne okoli 17. so skočili iz tira malo pred postajo Javornik od tovornega vlaka št. 43 drugi del trije pokriti in en odkrit "agon, natovorjeni z različnim blagom. Dva vagona sta se prevrnila po precej strmem pobočju več metrov pod prono; eden ie obstal poleg tračnic, četrti izskočni vagon pa Je vlekel stroj preko cele postaje Javornik in močno poškodoval progo. Tračnice so na več mesiih skrivljene in proza deloma pretrgana. Popoldanski osebni vlak Iz Ljubljane proti Jesenicam je vozil radi pokvarjene proge samo do Javornika, kjer so potniki Izstopili ln morali peš na Jesenice. Večerni osebni vlak št. 17 Jesenice-Ljublians it vozil samo do Javornika. kjer so potniki prestopili v garnituro popoldanskegao ljubljanskega osebnega vlaka, ki le čakala pred javorniško postajo. Ker atroja ni bilo mogoče okreniti izven Jesenic, je vlak št. 17 mor*l od Javornika dalje znižati piavilno brzino in je imel nad 1 uro zamude. Vzrok, zakaj to poskočili vagoni iz tira, ie ni znan. Ni še dognano, ali leži krivda v slabi progi ali pa na pokvarjenih kolesih vagonov. Človeških žrtev ni bilo, pač pa le velika mate-rijalna škoda. Prozo so pričeli takoj popravljati in bo danes promet že gotovo urejen.
• Umor 70 letnega starčka. V selu Pri-jerada pri Boki Kotorski Je bil te dni od roparja napaden in $ kamenjem ubit 70-letnl starček Marko Vučkovie. Da prikrijejo vsako sled, so roparji njegovo truplo zakopali. Orožniki so podvzeli energično akcijo, da morilce Izsledijo.
Orožna smrt. V bolnici v Novi Ora-diški jt umrl te dni znani In bogati posestnik Sandor Szakaly ir sela Velika. Na do-sedaj nepojasnjen način je padel pod clrku-larko, ki mu je odrezala nogo. Umrl je v groznih mukah. Svoje ogromno premoženje je zapustil evangelski občini v Požegi ln Pečuhu.
— Borba z roparji 'n komltašl. Pri Pri-zrenu je te drri 35 kačakov prekoračilo ju-goslovensko mejo. Bili so to večinoma vojaki Bajram Cura. Na naše orožnike, ki so hoteli kačake razorožiti, so ti streli dl. Nastala je ljuta borba, tekom katere so orožniki kačake pognali v beg. Na naši serjni ;e bil ranjen en orožnik. — Kakor Javljajo iz Tirane, je bil zloglasni Cmigarsfcl r3ST>Mfc Marko Raspopovic, na čigar glavo je bila razpisana velika nagrada, pri Lješu skupno z več tovariši prijet.
— Dvojni umor prt SkopMe. V vasi Ka-lidžane pri Skoplju je bil te dni izvršen strahovit dvojen umor. Kmet Edhem Zalm je nenadoma napadel svojo ženo, jo vrgel na tla in ji z britvijo prereza! vrat. Nato ie napadel Še svojo mater ter jo z britvijo tako poškodoval, da je žena Čez dva dni umrla. Policija je Znaima aretirala, a je izjavil »da njemu ni ničesar znano, da bi koga umoril.« Spominja se le, da Je Imel pred tremi dnevi hud glavobol. Moža so oddaU na opazovalnico.
Iz Ljubljane.
— Namestitev državnih uradov v LJubljani. Z novim letom so se preselili v županijsko palačo na Bleiweisovi cesti oddelek ministrstva trgovine in industrije, kmetijski referat, hidrotehnični oddelek in gozdarski (gozdno-politični) referat. V isti zgradbi ostanejo sekre-tarijat velikega župana, vsi odseki notranje uprave, prosvetni oddelek, oddelek za socijalno politiko, zdravstveni referat, veterinarski referat, oddelek za vere in val pomožni uradL Komisija za agrarske operacije se je preselila v poslopje Kmetijske druržbe na Turjaškem trgu, vsi računski oddelki delegacije ministrstva financ pa so nastanjeni v Ma-rij*o:5ču.
— »Radikalski Glasnik«, glasilo drja. Ravniharja, je v toboto izšeL Vzbudil ni nobenega zanimanja, ker so ▼ nJem same rekriminacije, ki so vsakomur znane le Is pokojnega »Narodnega Dnevnika«. Z osi* rotn na našo veat, da bo ta list urejeval g. Saša 2eloznlkar, smo dobili pismo gosp. 2e!e*mkarja, v katerem izjavlja, da »na namerava urejati »Rtdiktlskega Glasnika«, kar ne pripada NRS« in da ni resnična
vest, da bi bil izstopil is Samostojne kme« tijske stranke.
— Oddelek ministrstva trgovina ln Industrije v Ljubliarrl se je preselil v vladno palačo na Bltiwelsovl časti IL nadstropje, lavi trakt. Telefonska It 131.
— Rednta Jadranske straža. Jadranska straža priredi 10. januarja, to je prihodnjo soboto v veliki dvorani hotela Union reduto, ki bo na temelju obsežnih priprav prva velika plesna prireditev letošnjega predpusta. Decentne maske dobrodošle. Vabila se ne bodo razpošiljala. 35/n
— Zbirka v prid Jugoslovcnsko Matice. Ocspod Rudolf Bužga je nabral na d »IrnJ. 'ki železnici med sopotniki znesek DTn r?50 •n Izročil pokrajinskem j ■» l*joru IutosIl-venske Matice v LJubljani. Vsem dar^val-~em Iskrena hvala.
— Od »nagVra*« po Prešernovi ulici, mimo pošte »n po Knaflovi ulici izgubil se je mal ključek nd Vovčega na obročku Pošten najditelj naj ga odda na magistratu na stražnici. 36/n
•—• Zatekla sta sa dva petellnčka na R!m«ko cesto št. 5. Dobita se pri hišniku.
Narcdni blok.
Kandidatska lista Narodnega bloka v mariborski oblasti Nosilec liste: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru. Srezki kandidati:
1. Volilni okraj Brežice: kandidat Fran S t e r g a r, posestnik in župan v Kapelah. Namestnik Fran P e č n i k, posestnik ia Bizeljskem.
2. Celje in Šmarje, kandidat Josip Orofentk, posertnik v St. Jurju ob Južni železnici. Namestnik Jo?c Z d o N s e k, p. d. Kristan, posestnik na Po* nikvi ob Južni ze'eznici.
3. Dolnja Lendava in Maribor, levi breg: kandidat dr. Fran Lipoid, od* vetnik v Mariboru. Namestnik Jože K i r a 1 y. posestnik v Gornjem L ako» šu v Prekmurju.
4. Konjice: kandidat Fran Pete* I i n š e k, posestnik in kolar v Oplot* niči. Namestnik Franc S e r u Č a r, ko* vač v Ebenstreitu.
5. Lašho: kandidat dr. Fran Ros, odvetni"; in župan v Laäkem. Namcst* ntk Alojzij S m i d, posestnik v Jut* kloStru.
6. Lhttomer tn OrmoJ: kandidat Ja* kob Z e m I j i č, posestnik v Radencih. Namestnik Maks R o b i č, posestnik in trgovec. Središče.
7. Maribor, desni breg in Ptuj: kan* didat Fran D o 1 n i č a r, restavrater na Pragcrskcm. Namestnik Ignacij V i n* d i š. posestnik na Bregu pri Ptuju.
8. Mozirje: kandidat Janko Lesni* čar, ravnatelj Zadružne zveze v Ce* Iju. Namestnik Anton K o 1 e n c, po* setnik. Gornji orad.
9. Murska Sobota: kandidat Anton Koder, notar Murska Sobota. Na* mestnik Ivan Titan, šolski upravi* telj v Kupsmdh.
10. Preval fe in Slovenj gradeč: kan* didat Anton P o d I e s n i k, posestnik v Ribnici n- Pohorju. Namestnik dr. Fe* ro Müller, odvetnik, Maribor.
Od kandidatov in namestnikov so člani demokratske stranke: dr. Pivko, dr. LipoTd, Petelinšek, SeruČar, dr. RoS, Maks Robič, Vindiš, Lesničar, Koder in Titai Člani SKS: Stergar, Pečnik, Drofenlk, Zdolšek, Smid, Žemljic in KoTenc. Člani NRS: Kiraly. Dolničar, Podlesnik, Müller,
• . •
mm. Kandidatska Usta Narcdnnega bloka za Ljubljano je bila pri sodišču vložena preteklo soboto. Kandidat Je Ivan Mohorlč, tajnik »Trgovske in obrtniške zbornice« (.iDS) njegov namestnik pa Rikard Š a p I a, inženir drž. železnic (NRS). Lista je vložena kot prva m ima Narodni blok v Ljubljani pri volitvah prvo skrinjica
— Kaj store klerikalci v Ljubljani? Te dni se vrše v vodstvu SLS neprestane konference, v katerih obravnavajo o strankinih volitvenih pripravah po Sloveniji ter zlasti o situaciji v Ljubljani, ki je stopila z disidentsko akcijo advokata dr. Ravnibarja v nov stadij. Klerikalci se pogajajo z dr. Ravniharjem glede skupnega nastopa. Prvotno so zahtevali, da bodi namestnik na skupni kandidatski listi urednik »Slovenca« g. Terseglav. To zahtevo je dr. Ravnihar odklonil s tem, da je odstopil namest-niSko mesto narodnim socijalistom od-nosno g. Juvanu. Sedaj zahtevajo klerikalci, da sklene dr. Ravnihar vsaj pismeno pogodbo z SLS. glasom katere se naj obveže, da bo po event. Izvolitvi s pomočjo klerikalnih glasov v Ljubljani podpiral v bodoči narodni skupščini parlamentarno delegacijo SLS, zlasti pa njen »sporazumaški« program, in da bo v tem oziru nadaljeval v radikalnem klubu v fronderskem pravcu. Zlasti naj bi se angažiral proti »koruptnim« radi-kalnim politikom, torej proti PaSiču in Lazi Markoviču v smislu svoječasnih člankov dr.Ravniharja proti tem voditeljem radikalne stranke, ki jib Je obelodanil v »Narodnem dnevniku«. Dr, Ravnihar naj bi se zavzemal za klerikalno avtonomijo. Za slučaj take pogodbene obveze mu obetajo tudi izdatno denarno pomoč, s katero bo lahko finansiral tudi svojega mariborskega prijatelja in do nedavnega nasprotnika dr. Ravnika odnosno Štefanovima, ki sta, kakor zna-
no, nastopila v radikalnem glavnem odboru poleti za Palica in proti Jova-noviču. Drusa struja v vodstvu SLS pa zagovarja samostalen nastop klerikalne liste v Ljubljani s kandidatom Tersegla-vom, ker upa z ozirom na »razdvojenost« v naprednih vrstah celo na zmago! No, po^ianja z Ravniharjem sc še niso prekinila, morajo pa se še te dni zaključiti, ker poteka rok za vladanje kandidatnih Ust Smo radovedni, kaj bo dr. Ravnihar skuhal s klerikalci?
Iz Celja.
—c S slastjo Kot re* po klobasi ie planilo Krasilo celjskih ncmSkutarjeo po znanem Kosičevem pamtletu proti ljubljanski univerzi List |e ponatisnil vse sramotilne odstavke, češ da je to zi danaSnje razmere zelo značilen č': nek. Naši cdmetniki naj bodo le brez skrbi medsebojne odnoSaJo uredimo že sami.
—c Smrtna kosa. V soboto opoldne Je v Laškem umrl v 70. letu o. Simon Kru-šlč, vpokojenl orožniski okrajni atražine-šter. Služboval je v zadnjem Času v Brežicah, kjer je bil prav pri1]ubl]en. Kot vpo-kolenec je služboval v LpSkcm pri bolnKkl blagajni, [unija je začel bolehati na vodenici, šel je v Gradec iskat pomoči. Nekaj dni po vrnitvi Je umrl. Blas mu spomini
—c Mestno gledetačm. V petek dne 9. t. m. ss vprizori v nalena mestnem glednli« šču tridejsnska veseloigra »Zora, dan. noč«.
— Utopljenka, Vntero so ni novega Irta dopoldne potegniti v Zavodni \i Vo* c?!ainc. o ferner smo poročali, se piše Fran« ciška Jazbec in jc bila doma Iz Buč. Dokler se ne pojasni njena smrt. »o zanrli nekega fanta Cvirna iz Crcka, s katerim je prej« šnji večer utopljenka popivala pn Zavedni
—c Umrlo je v Rieseeu decembru v mestu Celju 7, v javni bolnici pa 21 oseb.
to ti r užitek:
3327
]Airim čokolada!
Iz Maribora.
—m Neprevidnost z orožlem. Dc!avee Janez Meh v Starem trgu pri Slovenjzrad-cu je imel v nezaprti sobi na steni obešeno nabito puško. V njegovi odsotnosti sta priSla v »obo 11 letni Ferd'nand Novak fn njegov 10 letni brat. Stare^i brat je snel pu;ko s stene, pomeril na mlajSeca brata In sprožil, Zadel ga je do smrti. Neprevidni Meh je dobil 10 dni stroiega zapora.
—m Prvo letoSnJo porotno zasedanje v Mariboru se prične dne 2. marca, nadaljna zasedanja se prično dno 15. junija, M. septembra ln 9. decembra.
— m Odhodnlco r. podpolkovniku Kova-č\ču so priredili njegovi ožji rojaki Iz Prle-kovine zadnji ponedeljek zvečer v Narodnem domu. Slovo jc bilo prav animirano in prisrčno.
—m Zveza nemških vlsokoSolcev v Ma rlboru Šteje 37 članov, ki vsi Študirajo v inozemstvu. Kaki pristni Germani so to, povedo že nekatera Imena Iz odbora, knkor: Bregar. Sedala. Leskoschek. Steplschnestt I. dr. V vsakih počitnicah roeovlUjo po mestu. Za Ieto5nJo božične počitnice so nameravali prirediti v Mariboru Izzivalni ples z nem§klml vabili, kar pa le oblast prepovedala.
—m Tudi podnajemniki se orsantelra'o. Znano Je. da nekaferl na'emnikl tako Izkoriščajo svoje podnajemnike, da jim morajo nele plačevati nniemnlno celokupnega sta-novanla temveč delalo pri tem Se proflt za svoj žep. Sedaj se hočejo podnajemniki organizirati ter Že zbirajo statistične podatke, s katerimi hočejo razkrinkati pred Javnostjo oderuStvo nekaterih na?emnlkov.
Trelji mož pustolovke Lie.
Tovarnar P. Kovačič iz Zagreba je doživel te dni neprijetna Iznanadenja: Nekako v začetku preteklega leta Je prišla v Beograd neka Lla Schwarz, lepa, mlada ln komaj 201etna devojka, rndom Nemka. Mladenka Je stanovala v hotelu Petrcerad, večerjala pa Je pri Srpskcm kralju. Na mlado ln elegantno tujko so postali gosti kmalu pozorni, predvsem pa je Lla zmešala Pavla Kovačlča, ki se Je prvi večer zaljubil v nio. Seznanil se Je ž njo ln suSal le z mladenko stopiti v tesnejše stike. Ker pa je Lia nlego-vo ponudbo odbila. Je sklenil, da lo poroči. Cez nekaj dni jc bila zadeva urejena. Poročila sta se v Novem Sadu in odšla na poročno potovanje. Medene tedne sta prebila v Carigradu. Na povratku s poročnega potovanja Je bil Kovačič od svojih prijatdicv opozorjen na sumljivo preteklost svoie žene. Kovačič sprva tem govoricam ni verjel, kasneje pa se je odločil, da poizveduje o preteklosti svoje žene. Obrnil se je na policijo v Münchenu in čez nekaj časa je dobil nesrečni Zagrebčan celo knjigo informacij o svoji zlati in ljubki ženici. Policija Je v svojem poročilu med drugim omenila, da je Lia popolnoma pokvarjena ženska, ki je bila že dvakrat poročena. Ko so ii postajala tla v Nemčiji prevroča, je pobegnila v našo državo.
Ves obupan in presenečen je odšel Pavel na svojem dom, kjer je pokazal usodno poročilo svoji ženi. Lia je hitela svečano zatrjevala, da poročilo ne odgovarja resnici ln zaklinjala mu Je, da Je fatalno pismo zabloda miinehenške policije,
Kovačič se je umiril in odšel v mesto na delo. Ko pa se je zvečer vrnil domov, Je našel na svoji mizi pismo, bilo jc poslovilno pismo njegove ženice. V pismu ga Jc razkrinkana pustolovka prosila, da Jo ne zasleduje policijskim potom, kajti ljubila ga je iskreno in da ga ne bi kompromitirala, le zapustila prostovoljno Beograd. Kakor poročajo listi, Kovačevlč svoji ženi nI odpustH tega čina, temveč Je podvzel energične korake, da se Izsledi LIo Schwarz. Ootovo se lo je pri odhodu kaj prijelo.,.
♦
Stev. 4.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 6. januarja 1925.
Stran 5.
Gosp odarstvo.
Gospodarski položaj Madžarsko
Finančno neodvisna Madžarska je Joživela v sedmem koledarskem letu svojega obstanka najvažnejši dogodek, kar jih pozna njeno finančno gospodar stvo: stabilizacijo samostojne madžarske valute. MadžarsVa krona je z novim lcto»'i prenehala skakati.   Sicer bi morala biti stabilizirana že v juniju, ali ker je bila odvisna  od mednarodnega sanacijskega posojila in v zvezi z angleškim funtom, ki kaže tendenco doseči zlato pariteto, je poskočila od junija za ekroglo 7 odstotkov, kar je bilo za drŽavo zelo dooro, ker je mogla plačevati od svojih dolgov.   V splošnem pa lahko že govorimo o stabilizaciji valute. Madžarska krona stoji za tri do štiri edinice pod a^strijfko. S koncem inflacijskega gospodariva, ki na Madžarskem sicer ni imelo tako težkih posledic, kakor v Nemčiji m Avstriji, je preživelo madžarsko narodno gospodarstvo ono krizo, čije odmevi se ču-jejo deloma še danes iz Avstrije. Madžarski podjetniški duh se je zelo hitro prilagodil inflacijski psihozi in vse gospodarsko Življenje   je   bilo naenkrat osredotočeno na denarju.   Za produktivno delo ni hotel nihče investirati kapitala, ker je predstavljal denar obenem tudi blago. S stabilizacijo je prenehal üetck verižništva ki danes pozna tudi Madžarska veliko pomanjkanje denarnih sredstev. Dasi šteje država poldrugi milijon več prebivalcev, nego Avstrija, znaša obtok njenih novčanic komaj nekaj nad polovico avstrijskega.
Vendar pa v madžarski industriji in trgovini povpraševanje po gotovini ni tako veliko, kakor v avstrijskem gospodarstvu. Vsled visoke carine, davkov in drugih javnih dajatev gre vsak mesec četrtina privatnih novčanic v državno blagajno in zato ni čudno, da čuti prebivalstvo, zlasti pridobitni sloji, veliko pomanjkanje denarja. Vesti o predstoječem zunanjem posojilu se ču-jejo dan za dnem. ali o realizaciji tega načrta ni duha ne sluha. Angleški m ameriški kapital ni tako naiven, kakor si misli madžarska javnost. Inozemski kapitalisti so se informirali o gospodarskih in političnih razmerah v Madžarski, in ker so se prepričali, da bi njihov kapital ne bil naložen posebno varno, zahtevajo za posojilo še večje garancije, nego domači kopital. In dočim daje domači kapital na razpolago gotovino, bi radi Angleži in Amerikanci pomagali Madžarski s svojimi industrijskimi izdelki. Vlada seveda ne more dovoliti te opasne konkurence, ki bi imela za domačo industrijo usodne posledice. Zato so se razbila vsa pogajanja glede posojila in tudi posredovanje madžarskih gospodarskih krogov pri londonskem bankirju Tolden-Smithu so ostala brezuspešna. Za posojilo v gotovini zahtevajo londonskem banke jamstvo velikih dunajskih bank, ki pa nimajo posebnega zaupanja do madžarskih razmer in odklanjajo to jamstvo, ali pa si v najboljšem slučaju puste zelo drago plačati, tako da posojilo ne more biti sklenjeno. Madžarsko poljedelstvo išče zunanjih posojil za daljšo dobo, ki jih pa ne more dobiti, dasi bi bili poljedelci pripravljeni plačevati tudi 20odstotne obresti, ne glede na zakon, ki izrecno prepoveduje obtežiti posestva več nego z 8od-stotnimi letnimi obrestmi. Banke in veČina poljedelcev zahteva, naj vlada ta zakon čim prej razveljavi.
V madžarski industriji vlada vedno občutna kriza. Več tisoč izučenih industrijskih delavcev se je izselilo tako, da znaša število nezaposlenih ali napol zaposlenih delavcev okrog 12 odstotkov vsega delavstva. To je strašna številka, če pomislimo, da Madžarska ne skrbi za brezposelne. Upati je, da industrijska podjetja ne bodo več odpuščala delav-
cev. Samo tovarne petroleja bodo morale prve tedne novega leta odpustiti mnogo delavcev, ker prispe na Madžarsko v kratkem večja koiičina petroleja iz Rusije. 2elezna in strojna industrija ima za svoje reducirano obratovanje na Balkanu solidna izvozna tržišča in tudi madžarski premog si je že priboril pot v inozemstvo. Samo sladkorna industrija, ki ima letos na razpolago 179.000 ton sladkorne pese, se ne more pritoževati glede pomanjkanja dela. — Veliko nezadovoljstvo vlada v madžarski industriji zaradi visokih davkov in nove carine v zlatu, ki pomeni za narodno gospodarstvo v sedanjih razmerah najtežje breme. V mnogih slučajih znaša prometni davek 10 odstotkov.
Tudi problem valorizacije predvojnih dolgov je na dnevnem redu, vendar pa ni tako aktualen, kakor v drugih državah, ker Madžarska pred vojno ni bila posebno bogata na kapitalu. Madžari niso vlagali svojega denarja v rentah. Drugi problem v zvezi s stabilizacijo valute je bilanciranje v zlatu. — Madžarska še nima novega denarja in tudi ne misli uvesti zlate krone. Vlada je samo dovolila pisati od novega leta dalje vse račune v tisočih kron, vse, kar je nižje, pa označiti z desetinsko piko. Tako na pr. se piše odslej 231.5 namesto 231.500 mK. Večja podjetja ne nasprotujejo bilanciranju v zlatu, pač pa se upirajo tej reformi manjša podjetja. Saj so na borbi v Budimpešti akcije, či-jih minimalna vrednost znaša 2 vinarja v zlatu, in delniške družbe, čijih osnovni kapital znaša komaj 100 zlatih kron. Tem je prizadelo staro leto smrtno rano, novo jih pa bržkone definitiv-no pokoplje.
•
—g Vinogradi v Banatu. Leta 1923. se je pridelalo v Banatu vina 563.000 hektoli* trov. Vse boljše vino tega letnika je proda* no. Površina banatskih vinogradov znaša 14.800 hetkarjev. Lanski pridelek se ceni na 400.000 hektolitrov, od tega se izvozi okoli 100.000 hektolitrov. Cene bodo varirale od 3—5 dinarjev pri litru.
—g Finančni položaj naših železnic je ugoden, kaor se poroča z merodajne strani. Leto 1924. se zaključi s perbitkom 100 mili* jonov dinarjev preko svote, naznačene v proračunu. Prebitek se porabi za nove inve* sticije.
—g Carinskih dohodkov je bilo v drža* vi od aprila do 10. decembra lanskega leta skupno 1.195,903.809 dinarjev.
—g Češkoslovaški izvoz v Avstrijo je v mesecu novembru zopet ogromno naores doval. Plus napram oktobru znaša 303 in plus napram lanskemu oktobru 532 milijo* nov čK. Med deželami za izvoz je Avstrija na drugem mestu z uvozno vrednostjo 291 milijonov kron. Iz Nemčije je uvozila Av» *trija za 350 milijonov ČK. Nemčija in Av= stri ja sta dobili iz Češkoslovaške tekom 11 mesecev 1924. blaga v vrednosti nad 6 mi* lijard čK in ad \% miljarde več nego prej* šnje leto. Sladkorja je uvozila Avstrija iz Češkoslovaške lani v vrednosti 2S1 milijo« nov čK.
—g Delavske organizacije na Holand* skem so se dvignile od leta 1917. s števila 352JÜ0 na 683.500 v letu 1920; lansko leto so padle na 527.900, torej na približno šte* vilo pred petimi leti.
—g Dobave. 16. artilerijski polk v Ljubljani sprejema do 6. januarja ti. ponudbe Riede dobave 1800 kg makaron in 3800 kg fižola. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. januarja ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 3000 kg flrneža. — Dne 22. janaaria ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave tračnic, kretniškega materiala In drobnega železniškega materiala. — Dne 24. januarja ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave hrastovih pragov. — Dne 26. januarja ti. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.000 kg pšenične moke (ničlarice); pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave gumijastega blaga. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Itake nm lahko koristijo.
Ta zoperni nevarni mrčes, ki prinaša nalezljive bolezni in je zlasti v južnih krajih za prebivalstvo prava šiba božja, utegne človeku tudi koristi, kakor trdi P. L?"d-ner (»Entdeckte Verborgenheiten aus dem Alltagsgetriebe des Mikrokosmos«). Gre namreč za vporabo Človeških in živalskih odpadkov. Doslej so imele od teh odpadkov korist samo rastline, ki rabijo gnoj, da morejo uspevati. Odpadki so šli torej dclgo pot skozi rastline in v obliki različnih snovi zopet nazaj v človeški in živalski organizem. Del odpadkov z gnojišč se pa vrača po krajši poti. V gnoju živi namreč oebroj mušjih ličink, ki so glavna hrana peruttrne. Kurja jajca in meso je človek. Po Lindnerjev. mnenju bi bilo mogoče istim potom vporab-ljati odpadke velemest, ki jih je kot gnojilo težko razpečari. Mnogo je takih mest, ki mečejo odpadke v vodo, kar pomeni za njihovo gospodarstvo veliko škodo. Lmdner je izračunal, da vrže prebivalstvo Brna vsako leto v mestne kanale v obliki človeškega blata 200 ton koristnih soli, med njimi 40 ton pepela, 40 ton apna, 20 ton magnezije in 65 ton fosforne kisline, da ne govorimo o prvovrstnih organičnih snoveh. V velikih mestih bi se pa prevoz teh snovi na polja ne rentiral in tudi ni mogoč vse leto. Vodo Iz kanalov je mogoče vporab!;ati v posebnih jamah, kjer je podvržena vplivu neštetih mikroorganizmov. V nekaterih mestih napeljejo gnojnico v ribnik. Na lha ribnikn se lahko napelje gnojnica od 2000—3000 prebivalcev. Ribnik mora biti globok približno 1 m. ob kraju pa plltkejši. Na 1 del gnojnice je treba spustiti 3—5 delov sveže čiste vode. Tako si pripravimo prav dobro gnojilo.
Llndner pa opozarja še na en način vporabe človeških in živalskih odpadkov, ki doslej še ni bil znan. Človeško blato sestoji iz tretjine bakterij, večinoma mrtvih, ki so glavna hrana veČine mrčesa, zlasti mušjih rojev. Mušji roj preparira odpadke tako, da so za gnojilo izvorni. V 3 dneh se poveča njih teža dvestokrat. zakaj jajčece tehta 0.0036 g, mušja ličinka pa že tretji 'ian svojega rojstva 0.7 g. Okrog 4000 ličink tehta 1 kg in to odgovarja približno 100 g čiste beljakovine ali 45 g maščobe. Ker pa zleze vsaka moha-samica 20—100 jajčec, ki se razvijajo, nam da ena muha v kratkem času 1.1 g maščobe in okrog 2—3 g beljakovin. Muhe se plode z neverjetno brzino. Par muh ki se spari začetkom junija, ima koncem avgusta že 746.496 potomcev. Lindner ima torej popolnoma prav, če trdi, da požre potomstvo treh mušjih ličink crknjenega konja prej, nego lev. Llndner je izračunal, da producira prebival. Nemčije (70 mil.) dnevno 140.000 kg odpadkov. Iz teh odpadkov bi lahko dobila država v obHki mušjih ličink 22.995 ton maščobe in 76.650 ton beljakovin. Poleg tega bi se lahko obogatilo narodno gospodarstvo še za drugo ogromno količino teh koristnih snovi, če bi racionalno izrabilo močo in gnoj po živinskih stojah.
Zelo zanimivo je. da so v Nemčiji med vojno že delali poizkuse z vporabo odpadkov s pomočjo muh. Dr. Engel, upravnik neke vojaške bolnice, je napolnil preluknjane konzervne škatljice z odpadki, ki so bili sicer neuporabljivi, ter jih nastavil muham. Cez teden dni je poparil množico ličink z vrelo vodo ter jih prepariral v maščobo, iz katere je izdeloval potem milo za bolnico. Ostanke tako prepariranih mušjih ličink lahko vporabimo še za krmo perutnine. Llndner popisuje v svoji knjigi praktično napravo, ki bi omogočala preparirati odpadke In izdelovati iz musj'h ličink koristne organič-ne snovi. Če položimo na primeren kraj smrdeče organične snovi, se nabere na njih kmalu toliko jajčec, da Je ž njimi vse posejano. Ta jajčeca odnosno ličinke bi čez nekaj dni poparili z vrelo vodo in kemično spremenili v maščobo in beliakovino To bi bilo obenem najboljše sredstvo proti muham, če bi ljudje zbirali na ta način mušja jajčeca in vabili muhe-samice na določene kraje ter jih potem, ko zlezejo jajčeca, zatirali, bi roj muh, od katerih ima človek sedaj samo neprijetnosti in škodo, kmalu izginil. Iz vsakdanjega življenja je znano, da je najboljše sredstvo proti škodljivim živalim dosežemo s tem, če jih na kak način spremenimo v koristne. Linderjev predlog j2 torej ne le zanimiv, temveč tudi praktično velikega pomena, dasi je do njegovega uiesničenja še daleč.
Pri tem pride čitatelju nehote na misel, da igrajo roji muh v prirodi važno vlogo. Ljudje se sicer večkrat čudijo, čemu je Bog
ustvaril" to nadlego, vendar pa so naravni zakoni določili vsakemu živemu bitju svoje mesto. Muhe skrbe v prirodi za to, da izginejo razni odpadki, mrhovina itd. Ptice pevke bi ne mogle živeti brez muh in njihovega zaroda. Kroženje organičnih snovi med rastlinstvom in živalstvom bi trajalo neprimerno delj. poleg tega pa bi izgubilo carstvo ptic brez muh svojega največjega prijatelja, ^e nekaj je treba omeniti. Velika mesta današnjega tipa, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, so prav za prav nekaj zelo pretinaravnega, neekonomičnega in nezdravega, kar bi smelo biti dovoljeno samo v redkih slučajih. Prometne razmere, kanalizacija, preskrba s pitno vodo, s svežim zrakom in higijenske naprave, vse to predstavlja v velemestih čedalje večja in s prebivalstvom nesorazmerna bremena. Nekdanjemu prizadevanju zdravnikov se je pridružila tu še beseda mikrobiologa. Praktična, naravna in smotrena odstranitev ter vporaba odpadkov kot gnojila je v takih mes:'1 nemogoča in v«"* t* *-?—■ . «-i so več ah" manj prepuščene naravnemu obtoku.
BIdso zo domske
plašče kostume krila ter bajno lepo svileno podlcrjo po neverjetno nizkih cenah kupite pri tvrdki
Draco Scfcv b, tubliana. «t
Denke je prodajal človeško meso.
Nadaljni potek preiskave v aieri morilca Denka je pokazal v grozo vseh munster-berških prebivalcev, da Denke ni samo jedel, temveč tudi prodajal človeško meso. Pri preiskavi sobe, v kateri je Denke moril svoje žrtve, so bile odkrite zanimive podrobnosti.
Najnovejša ovadba, s katero se bavi policija, se nanaša na poroko, ki se je vršila v jeseni in je pri tem cela svatovska družba nevede uživala človeško meso. Pri preiskavi omenjene sobe se je našlo na mizi več kriminalnih romanov, dalje knjiga z napišem »Mit Gott voran« — in cela vrsta verskih spisov. Blazina, na kateri je spal, je bila napolnjena z grahovimi luščlnami. Trakovi, ki jih je uporabljal za Čevlje, so bili spleteni iz človeške kože. Iz sledov na lesenih tleh je sklepati, da se je večkrat bila ogorčena borba. Svoje žrtve je Denke raz-sekal na mizi. Prihodnje dni, se odstranijo tudi deske tal, ker obstoja sum. da so pod podom zakopane človeške kosti.
Zanimivo je med drugim dejstvo, da je zdravstvena komisija pred kratkim napravila revizijo temeljnih tal v »Teichstraße« in da je ob tej priliki obširno ogledovala dvorišča na desni in levi Denkove hiše, ne pa hišo samo, katera je na komisijo napravila že od zunaj ■»dober« in »čeden* vtis. Zaslišan je bil krčmar prenočišča *Zur Heimat«, ki je izjavil, da se ni nihče, ki Je sledil vabilu Denka, -vrnil v prenočišče.
Božič brez Kristusa.
Ruski boljševiki se radi norčujejo Iz pobožne evropske javnosti: tako je napisal neki Peter Arševskij v <>Izvestjahc sovjetsko božično astronomsko pravljico, ki veli: »Astronomi vsega sveta so bili v paniki ter so se odločno uprli zahtevi, naj pojasnijo čudno nebesno prikazen, kakršne ni videl svet že več milijonov let. Navzlic temu pa je ostalo dejstvo neizpremenjeno. Na zračnem oceanu, nad starim grešnim svetom, je naenkrat vsplamenela in zažarela nenavadna zvezda. Bila je večja, krvavo-rdeča in sploh čisto drugačna nego navadne zvezde. Ta novi planet je imel Še eno čudno svojstvo. Nekaterim je svetil zelo mehko in laskavo, druge je pa njegova svetloba slepila in spravljala v besnost. Strah in groza sta zavladala med njimi. Povsod so uvedli zakonito preiskavo o nezakonitem pojavu in zločinskem sijaju te rdeče zvezde, povsod so ozlovoljeno zatrjevali, da se ta rdeča zvezda vmešava v notranje razmere večine držav. Pisali so ultimate, a vse zaman. Chamberlain je potoval po Evropi, Herriot je zajtrkoval pri Baldwinu, Mussolini je obedoval pri Herriotu. Nič ni pomagalo. Rdeča zvezda je svetila vedno bolj in
5^
Hazlicrte št $S razpohline,
^^SNr     \%\      razJrazcnos:. suho-i ta kote itd. bi ka-
^ žile najbolj d rr.žestrta obličja, oko ne bi jim
CR EM A SIMOX
(CREME SIMON) postavijo to nasproti svojega dobrodelnega delovanja
Ta izredna toaletno krema se prodaja v vseh državah po celem svetu z isto garancijo glede svežo-sti in ohranitve v Parizu samem: prednost ki se ima zahz*aliti popolnosti in njene kompozicije in ^ njeni osebni hermetični zamašitvi
Prodaja se povsod Krema. Prašek in Milo SIMON
Pra;umerie SIMON, 59 Fg. St. Martin. Paris
?-
o
v njeni luči so ugašale stare, že davno priznane zvezde: francoska Venera, angleški Merkur in celo ameriški Mars. Zlasti lepo je svetila proti Vzhodu. Vedela je, da kaže pot na Vzhod.
In kar je nastal velik mednarodni skan-dal. Vsi listi so pisali z debelimi črkami: •'Božič brez Kristusa--. Najbolj razširjeni list je poročal, da so odšli na sveti večer dobrodušni kralji že 1924tič z darili v Bet-lehem, da poiščejo novorojenega Kristusa. Poti kot običajno, niso poznali in zato so šli po svoji stari navadi kar za betlehemsko vodilno zvezdo. Prišlo je do usodne zmote. To leto so hvalili in poljubljali za krasno svetlobo rdečo zvezdo ter se v zaupanju napotili za njo. Koliko je pa moralo biti njihovo presenečenje, ko jih je zvezda pripeljala mesto v Betlehem v Moskvo.
Tu so si ogledali vse jaslice, ali nikjer nI bilo Kristusa. Kamor so se ozrli, povsod vse polno komunističnih brezvercev. Stvar se je končala tako, da so Iz obupa zapili vsa svoja darila ter «se vrnili domov s praznimi rokami, ves krščanski svet so pa pustili brez Kristusa. Od evropskih vlad so zahtevali, naj nujno pojasnijo ta zagonetni slučaj. Vlade so kimale, češ znano je nam vse, ali kaj storiti? Posrečilo se nam je dognati samo, da se dela luna v Hamburgu, rdeča zvezda je pa izdelana v Moskvi
Ob tihih večerih hodijo diplomati in politiki pred svoje palače, ozirajo se v nebo, maje jo z glavami in vzdihujejo: »In vendar sveti!«
Brez denarja okoli sveta.
Varšava in njeni umetniški krogi 90 doživeli te dni redko senzacijo. Dne 31. de» cembra točno opoldne je krenil z varšavskega kolodvora na pot okoli sveta poljski slikar Bruno Lechowski, ki je stavil 300.000 poljskih cekinov, da pride okoli sveta samo z delom svojih rok. Med potjo bo govoril samo v poljskem jeziku. Zanimiva je tudi plemenita svrha. kateri jo namenjena ta, stava. 300.000 »zlatih« dobi v slučaju uspešnega potovanja 7»L"metniški dom* za polj« ske slikarje. Pot okoli sveta bo trajala tri leta. Dasi jc odpotoval Lechowski brez denarja, se ie vendar dobro pripravil, ker ve, kako težko je živeti umetniku, ki si no zna pomagati s praktičnim delom. CXidak se je naučil striči, briti, šivati, igrati na vijolino, krpati stare čevlje, krotiti zveri, producirati se po varijetejih z izučenimt mačkami in psi itd. Nekai namerava zaslu* žiti tudi s slikarstvom. Pot ga vodi naj* prej skozi slovanske drŽave, kjer računa z gostoljubnostjo in slovansko vzajemnostjo. Lechowski je rodbinski oče in se ni strašit napornega potovanja okoli sveta, da po=> maga starim in o rmoglim poljskim slikar; jem do lastnega zavetišča.
• Izredno kratka oporoka. V Pittsbur-ghu v Ameriki je pred kratkim umrl znani ameriški finančnik John Andrew Beck, kl je napisal nakrajšo oporoko, kar jih pomni kronika tega mesta. V oporoki veli: »Vse svoje premoženje zapuščam svoja rodbini. Imetje in gotovina Becka je vredno 1,500.000 dolarjev.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Ed. Rice Burroughs:
46
&ar%anov sta
Na nasprotni strani taborišča, v precejšnji oddaljenosti, je obupno vpitje Merieme slišal tudi neki drugi beli človek, nekak tujec, ki do tega časa ni imel niti najmanjše slutnje, da se v bližini nahajajo tudi drugi belokožci. Bil je to visok, stasit lovec, mogočne postave, ostrih sivih oči in katerega je spremljala tolpa domačih bojevnikov. Tudi on je obstal in napeto poslušal. Glas, ki je prihajal od nekod iz puščave, je bil glas ženske, ki se nahaja v življenjski nevarnosti. O tem ni bilo nikakega dvoma in zato je lovec pospešil korake in hitel v smer, od koder je prihajal obupni krik. Ker pa ie bil on od taborišča Švedov skoro še enkrat toliko oddaljen, kakor Jenssen, je slednji znatno pred njim prišel v taborišče.
Kar je Jenssen zapazil, ga je napolnilo s sočutjem do napadenega dekleta in z jezo in gnevom nad nečastnimi dejanji njegovega tovariša. — Meriem se je še vedno borila z nasilnežem, ki jo je obsipaval z brezštevilnimi surovimi udarci. — Jenssen je z vso jezo udri v šotor. Malbihn se je prestrašil, izpustil svojo žrtev ter se obrnil proti Jenssenu, da sprejme njegov divji napad. Ko je zagledal njegov od jeze nagubančeni obraz, je zagrabil za samokres« Tudi Jenssen ie storil isto in
oba sta istočasno izstrelila. Jenssen se je pri strelu nekoliko opotekel in pri tem mu je samokres padel iz rok. Nekaj trenotkov se je kakor v omotici opotekal po šotoru. Malbihn je pristopil tesno k njemu in izstrelil iz samokresa naravnost v prsa.
Meriem je občudovala življenjsko silo Jensse-na. Njegove oči so bile zaprte, glava je klonila na prsa in roke so mrtvo visele navzdol, toda vkljub temu ni padel, dasi se je strašno opotekal. Šele tretja krogla iz neposredne bližine ga je vrgla na tla in je padel na obraz, kakor da bi ga nekdo pokosil.
S kletvijo na ustnicah se mu je Malbihn približal in z vso silo brcnil v mrtvo truplo. Nato se je ponovno obrnil k Meriem, toda prav v tem tre-notku, ko jo je zagrabil okoli pasu, so se zavese pri vhodu v šotor odgrnile in pri vhodu je stal visok beli moški, ki je tiho zrl po šotoru. Niti Malbihn, niti Meriem ga nista zapazila.
Tiho in hitro je preskočil truplo Jenssenovo in z vso silo Malbihna zagrabil za rame. Šved se je obrnil in zagledal pred seboj ogromno moško postavo z mrzlimi, prodirajočimi očmi. Hitro je zagrabil po svojem samokresu, toda tujčeva roka jc bila hitrejša, kakor on. Tujec je zagrabil za orožje in ga vrgel iz šotora.
»Kaj to pomeni?«
To vprašanje je bilo izgovorjeno v jeziku, katerega Meriem ni razumela. Odkimala je z glavo v znamenje, da ni razumela in je izpregovorila
arabski. Mož je vprašanje ponovil v tej govorici.
»Ti belokožci so me vzeli Koraku,« je pojasnjevalo dekle. »Ta človek tu mi je hotel storiti nekaj zlega in je umoril drugega, ki je hotel to preprečiti. Oba sta hudobna človeka, ta tu še bolj, kakor je bil oni drugi. Ako bi bil sedaj tu moj Korak, gotovo bi ga ubil. Jaz mislim, da ste Vi ravno tak, kakor sta ta dva in zato ga Vi ne bodete ubili.«
Tujec se je zasmejal.
»Zasluži smrt,« je rekel, »o tem ni nikakega dvoma. Bili so časi, ko bi ga brez pomisleka ubil, toda sedaj tega ne morem. Poskrbim pa, da Vas nikdar več ne bo nadlegoval.« Nato pa se je obrnil k Malbihnu.
»Sedaj je pa dosti Vaših neumnosti,« je rekel s strogim glasom. »Zaslužite smrt, toda jaz nisem zakon in tudi ne njegov izvrševatelj. Vem, kdo ste, večkrat sem že slišal o Vas. Vi in Vaš tovariš imata zelo žalostno in zločinsko zgodovino. Ne trpim, da bi se Vi zadrževali v teh krajih. Pustim Vas za enkrat brez kazni, toda ako se vrnete sem samo še enkrat, prevzamem sam izvrševanje zakona, ali ste razumeli?«
Malbihn je zaklel in pričel groziti in zmerjati. Dobil je udarec po zobeh, da je omahnil na tla. Bil je to skrajno užavljiv udarec, ki je predstavljal tako silo, da se je Malbihnu zavrtelo v glavi in da ni vedel, kaj se je z njim pravzaprav zgodilo.
»Sedaj — izgini!« je rekel tujec. »V bodoče, ko me zagledaš, se spomni, s kom si se danes sre-
čal,« in pri tem je Švedu zašepetal v uho svoje ime. Nato ga je zagrabil za vrat in vrgel iz taborišča s tako silo in ročnostjo, da je Malbihn letel skozi zrak, kakor strela in kakor je bil dolg in širok priletel na travnik pred šotorom.
»No?« je rekel in se obrnil k Meriem. >Kdo pa ir^a pravzaprav ključ od verige okoli Tvojega vratu?« Dekle je pokazalo na mrtvo Jenssenovo t.uplo. »Ta ga je vedno nosil s seboj,« je rekla.
Tujec je pregledal truplo ubitega Šveda in se mu je dejansko posrečilo dobiti ključ. Čez nekaj trenotkov je bila Meriem prosta težkih verig.
»Aii me pripelješ nazaj k mojemu Koraku ?e ga je vprašala.
»Poskrbim, da se vrneš k svojemu redu,« je odvrnil. »Kako se imenuješ in Ige je naselbina, iz katere si prišla?«
Z zanimanjem je opazoval njeno čudno divjaško obleko. Po govorici sodeč, ie morala biti Arab-ka, toda Arabčanke po njegovi vednosti niso bile nikdar tako oblečene.
»No, kje je Tvoj rod in kdo ie pravzaprav ta Korak?«
»Korak! Korak je vendar opica, jaz nimam drugega rodu. Živela sem s Korakom skupaj v gozdovih, in to od onega časa, ko je njegov tovariš šel nazaj med veleopice, da postane njih kralj. Tudi Korak bi moral postati kralj, toda on tega ni hotel.«
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD*   one 6 januarja 19?o.
Siev. 4
venska banka
podružnica: Ljubljana.
Centrala: ZHGREB        Centrala: ZRGREB
7779
UplaCana delniška glaonica In rezeroe preko 120,000.000 Din.
E3B
Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona, Kranj1
Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor. Suša!:, Sabac
Šibenik, Vršac, Wien. EfeSDOzHure: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice. RiflfjaCiM: Slovenska banka, Ljubljana, in Jugoslavenska banka, d.d., Split. Lastne a^encile D Jnini Ameriki: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; o Secar-
Hl Umerite!: v vseh večjih mestih d-rektne bančne zveze. Posredn'e ose hänfne In trgovske posle z taozemsfootn, possbao z IfaKjo
In ftosfrlfo.
Olajšuje posip ekspo terjem in importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drug h inozemskih valutah.
Otoaria ahredltfoe, Izstanlla garantna pisma ter lzorSa*e ose bančne pasle na{knlanrne!c Vlo^e na knjižice in tekoč, računu  obrestuje najnovoljneje.
H +
PotrU neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tu*no vest o bridki izgubi našega dragega soproga, očeta, sina, brata in
svaka, gospoda
tona Ruparja
viš. činovnika gen. direkcije drž. žel. v Beograda
ki nas je po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakranrenti. zapustil za vedno.
Poprf b dragega pokojnika bo v torek, 6. t. m. ob ob pol štirih popoldne iz deielne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. ma?e zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 4. decemb~a 1925.
31 Žalujoči zaostali.
Vsemogočni je poklical k Sebi našo nad vse IjubljenOj zlato in nenadomestljivo mamo, gospo
Jufijano Božič
pesestnico
danes v ponedeljek 5 januarja 1925 ob pol 5 zjutraj, prevideno s svetotajstvi za umTaioče,
Pogreb nedrage nepozabne se vrši v sredo, dne 7. t. m. ob 10. donoldne iz hise žalosti, Loke 110, na pokoraHšČe v Trbovljah.
Sv. m' še za dušo pieblage pokojne se bodo brale v farni cerkvi v Tibovl;ah.
Trbovlje, dne 5. januarja 1925.
ŽalujoCI otroci.
Obnovite
naročnino
RIBJE OLJE
pristno norveško
za oslabele otroke !n odrasle
priporoča       :s3 T
lekarni k. fi. Pltroli
LJUBLJAÜA
Dnnafska cesta
T
j
Specijalno
i5i t emajliranfe
kakor tudi razne kovinas'e predmete, napisne table, po-stel;e, mize, slole itd. Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in črkoslikarska dela po zelo ugodnih cenah.
Fraie B«v»%
Celovška cesto 65
Zg Si>ka   (foleg mtnire)
Volnene joilcs149 T
iumrerie, modne telovnike, otroške sv terje, čepice in sale po zelo nizkih cenah, ima v ve iki izbiri tvrdka
F. I. Gor čar, .Pri Ivanki" Ljublana, Sv. Petra cesti 29
sas
Živo perutnino
kupuje stalno v vsaki množini in sicer i poh^nce, kure za peči, kure in purane ter plača po najboljših dnevnih cenah
E. VAJ DA, CAKOVEC, NIEDJIMURJE, telef. 59,3,4.
W t
Za o' govora upravo
na i so prltoSI 1 dtaitr.   Plačuje so vnaprel.
ULI OGLHS
Vratca beseda 50 par Za „Oopiaovanje" In , Ženltve" vsaka beseda 1 On.
tarica
" "Ii pr'.mrni'i tncsfo. — Vpr?Ta S2 pn: g. Schot» 'er, >;"'<a, Kavškova ce» sta 224. 34
Zanesljive potnike,
!e s r» vovrstahni refercn* rami, Li bi želeli vzeti se* b~i t-d' zrlo idoče blac*o, i*ce Hcvpi, Ptuj, poštni predal št. 5. 7954
Vspnec,
zdrsv in krepa1;, se sprejo ttt pod 'godnimi pogoji zn klobučars-V-c obrt. Na* stop fikrj. — Franc Ber* nik, Šiška, Slovrnska ce» cta. 2S
Službo v pisarni
išče narednik, ki želi iz* stopiti iz vojaške službe. Star 25 let. ima pet raz-redov gimnazije in je vaien vsrth pisarniških del Naslov nove upra* "a »SI. Naroda«. 2 aaaaai «aaanpwananBnani
ftrašen zloci
je irvr^il ne^do, kjer je umori na stotine živih bitij. Zasledovalo se ga Je do'po čn<a. Sedaj se 'e r>a posr fllo pa naj 1 in sfcrf na Poljanski cr*M 12 v Ljubljani pod naslovom   .KEMIČNI ZAVOD   ZA UNIČEVANJE ŠCU <-
KOV PODGAN 1 1 MSi". 15VT
irm
f ovsene TK>zor!
Ag -P pocri'< 7* vso Ju j?' ;!av*$o v man 'fa'ct ali ga'anten ;ski stroki doa b" 'i r?')! p 5 t- -?">vc;h — želi premeniti dosedanje rr-"*r>. — Ceni. p^'vdhe pr-i -Ag'lr-«.t 1000'30« na upravo »Slov. Nar.«.
I   Starov?tva |
Odda se lepo meblovana soba
posebnim vhodom in električno razsvetljavo (samo za gospoda). Nas s'ov pove uprava »Slov. NT * roda«. 33
j Dopisovanje
1
25letni mladenič
z več stotisoč gotovine, kateri radi sf'zbe sameva v r» "stem in zapuščenem kraju — želi doD:sovati s Slovenko, katera ima ve* selje na peresni boj. — Ponudbe s »''ko je poslati na upravo »SI \ Naroda« pod »Ameri':anec 26«.
I    ?rc9?m I
Starinska ura
se proda. — Poizvc se v gostilni Lekšc, Rožna uli* ca št. 29. 27
Klavir.
V zasebni pouk sc sprej» me še 1—2 učenca. — Naslov pove uprava *S1. Naroda«. 13
Nemščino in
in francoščino
poučuje privatna učitelji, ca — Naslov pove upra* v a »Slov. Naroda*?. 12
Inserati v »Malih oglasih«
tmafo neoporečno velik >i*neh v »Š/ot Vsrorfr;«
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh. oddaja vsako množino no zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako-vec 52/T
»Gon«,
nov preizkušen :n edino sig-iren Iek proti kapa-vici (triper) ter ta staro lemu (lčroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur« ja. Za popolno nzdrav* ljcnie treba Sest lončkov Vsak lonček r navodi'om stane 45 L)n — Protzva-ia in po poŠti rszpoiiljs tudi na zdravniški pred* pis lekarn« Penič. Žanre« prešič. Hrvatska.       09."T
Kuverte
priporoCa
Narodnatiskarna
H ozdravi! ä1»^
,A"*stirento St-'k'en'c'' za .' 0, 50 in 140 D?n s*1 odpoSPc le. ako «e vr»oslje navrdeni znesek v nri-po očenem ri^mu in 20 Din za i an portne trojke.
Gescl!scliaft für ehern, und mc-tallurg. Infinslrie
m. b H 156 T
Wien XIII 2,   Wisagrll'g. 5
Pisemski papir
priooroSa
Kerodnn ^njinčirns.
isk on
vpletke (kite>,  barvani?  las z .L' Oreal Hane" M. PODKRAJSEK,
rizer za dame in gospode. Sv. Petra cesfa 32 1965
NOVO!
Naivečie zanimanje
NOVO!
vlada za agrndbo   stanovanjskih   his v sistemu
o o
ker je zidanie v tem sfstemu tehnično in ekonomsko do-višeno, n.ijhit^e še In nalcenej^e. Splošno rororno^t vzbu:ajo
nosniki sistema SEIDEL"
kateri nadomeščajo ledene s' opnlke. žele^obetons" • preklade Üd. ^'a'ancne še podat'e dob'*'e mi sfavhnem podet u Jakob Acca to, s n Ing. Viktor Accetto In drug,
Ljubljan». T^oor štev. 2. 85 t
- SEI
nmce
EL  - ograje.
Čilski soliter.
V januarju—februarju pride z direktnim brodom ir Cile na Sušak transport solitra za balkanske in okolne države. Drugih drektnih transportov iz Čile v teku tega leta ne bo več za jadranske luke. Vsled tega in ker je to neposredna pošilJatev, ki jo poši iajo direktno proizvajalci solitra (Firme Baburlzza i Comp.) brez nikakih posrednikov, je Izključena vseka možnost, da se na Jadranskem primorju zamore dobiti soliter na kak diug; način pod ugodnejšimi pogoji.
Radi informacij o cenah in pogojih prodaje se je obrniti nt
g. Ivi Ceriniiu, Kariovac
(Hrvatska) 7T»W
Prometni zavod za premog d. d.
r Ljublfani
prodaja
i O i
s: premog s:
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovost, v celih vagonih po or ginalnib cenah premf govn kov   za    domačo   up rabo    kakor tudi
za   Tndt!«tri ska   podjetja   in   razpečava   na debelo
inozemski   premog   in koks
vsake vrste in vsakega i^r-T te priporoča rosebno prvovrstni čr^ko ko\a3ki in aus leski koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, čini premog in br kete
; 3ls«3£tnif • Prometni zavod za premog d. d« ) Eld^SUl? •     v Ljubljani, MlkloaleevA cesta t S II.
ROYAL. MAIL LINE
Kr- angleška poitn« parobro^na HnHa — Haneralne emstopstv* zi Irra-Ijevfno S. H S. Zagreb, Trf. !. štev. 17. 36S5
Redovitl potniški arometi
Hamburg-Cherbonrq-Southampton v
New York in Kanado
Chorbourg-Ltvorpool-Southampton v
Južno Ameriko«
— — R?o de Janeiro, Santos, Montevideo, Bneno« Aires, Sanpaolo* Odirava potnikov v prvem, drugem in tretjem rarredu-
Kabina tretjcfa raereda / dvema ia itirim! posteljami.
PodzaitoQttva i
Beovrad. Karagjorgjeva ulica 91. — Ljublana. Ko1o^vor*fca aliea W. — Veliki Bečkerek. Kralja Aleksandra u. 4 — Bltol}, Bulevard Aleksandra 1 Brzojavni nas!ov m  gori  navedena pod/astopstva „Reymailpao
»•no, Herotflovino, Dalntaoljo In Crnogoroc
Sroska Prometna bdnka v Sarajevu U Gružu. Brzojavni na»!ov: „Prometnu banka".
Dopisovanje v  'sah jezikih.
LJUBLJANSKA
ITNA BANKA
1
Slipie rezerve oal Din UOM-
LJUBLJANA
ustanovljena 1900 - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE: BrožleOp Celje, Črnomelj, Gorica, Kranjs IHaribor, tTletkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Agencija Logatec.
Poštni Ček* račun Ljubljana 10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502.503.504
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela
=="—I— ■ —= ■ =="-1 .-===«-=====
JE
m—r
I#a»tnina  in tisk  »Narodne tiskarne«.
34
32