St./№4
Maj/Maggio '96
DVE PODOBI ENEGA MESTA:

<сшwi m if i
DANES - Obiskovalca pričakata pred vhodom v Piran takšna baraka in "rampa". Ta naj bi se do poletne sezone preselila v bližino velikega parkirišča pred mestom. (Foto: M. Jovanovič)
IZ VSEBINE:
I str. 2: Naš obraz v tej številki je mag. Josip Rugelj
I str. 5: Obala pripada morju - izpod peresa dipl. pravnika Dušana Puha
d^5 str. 6: 0 "najlepšem" portoroškem parku... Kdo je dolžan skr beti zanj?
^ str. 8: Dijaško obmejno srečanje Primorske v Piranu str. 9: Piran kot Singapur? str. 14: Delnice prihajajo! Na zadnji strani: Avditorijeve prireditve za maj
IN BILJE 1. MAJ...
1. maj seje porodil iz stiske in upora delavk in delavcev. Od svojih pričetkov do danes se ohranja kot praznik, ki združuje delavce in opozaija oblasti in delodajalce, da sveta ni mogoče urejati v znamenja miru in napredka, v znamenju socialne in pravne države brez delavcev.
Naš gospodarski in socialni vsakdan, okrašen s predvolilnimi boji, daje delavskemu prazniku več pomenov. Praznično vzdušje je samo vrh ledene gore, gostinska ponudba samo neizbežna posledica dejstva, da morajo delavci tudi jesti. To, česar na prvega maja dan ni bilo videti, je bistvo razmerij med delom in kapitalom in vlado, V zadnjih letih se ta razmerja kažejo v izgubi zaposlitve zaradi prestrukturiranja, v negotovi usodi množice podjetij in delavcev, v poglabljanju socialnih razlik, v zmanjševanju socialnih pravic, v nenehnih bojih za delitev lastnine (tudi sindikalne!), v projektu zniževanju inflacije z zamrznitvijo in omejevanjem plač, kar najbolj prizadane srednje in nižje razvrščene delavce. Vse dosedanje vlade niso uredile razmer in plačnega sistema v javnem in državnem sektorju. Kupovale so si socialni mir s popuščanjem lobijem in pritiskom vplivnih skupin, kar je popolnoma porušilo razmerje plač in odnose med zaposlenimi. Sedaj se vsakdo rešuje sam na svoj rešilni čoln, gospodarska barka pa se nevarno nagiba. Dolgoletnega socialnega miru vlada in gospodarstvo nista izkoristila za gospodarsko prenovo. Še danes nimamo programa gospodarske prenove. Imamo pa različne scenarije tako prenove kot vstopa v Evropsko skupnost. Za nekatere je to zmanjšanje števila zaposlenih in nižanje plač zaradi konkurenčnosti. Tisoči in tisoči mladih šolanih brezposelnih in mladih delavcev čaka na drugačne rešitve, kjer se bodo lahko uveljavili z znanjem in ne z nizkimi plačami kot edinim argumentom konkurenčnosti. V Ustavi Republike Slovenije napovedano socialno in pravno državo mukoma rešujejo prav delavci, ki skoraj vse potrpijo iz strahu, nemoči, razočaranja ali upanja, da se bodo stvari vendarle uredile. Poskusi udejanjanja pravne in socialne države se največkrat končajo tam, kjer bi se morali začeti - v parlamentu in predvolilnih obljubah.
Zato je Konfederacija sindikatov '90 Slovenije zelo kritična do ponujenega socialnega sporazuma. Odločeno je, da ga ne podpišemo zaradi pomanjkljivih vsebin na področju približevanja pravni in socialni državi.
Preostane samo boj za posamezne postavke, ki pomenijo za ene preživele, za druge znosno življenje. Pred logiko obstoja podjetja, pred logiko profita se moramo braniti pred poškodbami in okvarami zdravja. Na tej točki se bo odvijal vedno bolj odprt boj med delodajalci in sindikati - partnerji kolektivnih pogodb. Pripravniška doba novih lastnikov se izteka. Tudi sindikati moramo dozoreti. Dozoreti moramo vsi delavci, če se hočemo primerno zoperstaviti apetitom prihajajočih lastnikov. Samo spoznati in dozoreti - je premalo, če nočeš, da te utrgajo kot zrelo hruško. Vsak 1. maj je priložnost, da pospešimo dozorevanje v delojemalce, v delavce, ki se zavedajo svojega položaja in vloge pred kapitalom.
Predsednik Obalne sindikalne organizacije Boris Mazalin
NAŠI OBRAZI
JOSIP RUGELJ: 'OD NEKDAJ SiM BIL SOCIAL-DEMOKRAT'

"Josip Rugelj nam obalni pas rešuje", je nekje s kančkom ironije in še bolj s ponosom zapisal Rudi Mraz. Od predvsem v pravniških krogih znanega odvetnika -enega redkih strokovnjakov za pomorsko pravo na Slovenskem - je Rugelj piranski javnosti postal znan kot človek, ki se brezkompromisno zavzema, da bi se domačini in Slovenci nasploh lahko v prihodnje brez omejitev sprehajali ob vsej slovenski obali in kopali v lastnem moiju. Zavzemanje za javni interes, za koristi občine in njenih prebivalcev je s prizadevanji Josipa Ruglja zopet dobilo svoj - danes skorajda izgubljeni - smisel in neko pomembnost nasproti novopečenim koristoljubnim privatnim interesom.
Rojen je leta 1942 v Šibeniku kot otrok vojne generacije. Mati Dalmatinka, oče Slovenec, ki je služil kot oficir v tedanji vojni mornarici staroju-goslovanske vojske. Vojnih let se ne spominja. Po pripovedovanju matere so šest let živeli v Šibeniku, Angleži pa so jih tudi internirali v El-Shata-hu na gori Sinaj.
Po končani vojni se je oče z družino odselil v Slovenijo, v Sevnico, kjer je Josip Rugelj končal osnovno šolo, gimnazijo pa je obiskoval na Jesenicah. Od leta 1961 do 1965 je študiral na ljubljanski pravni fakulteti. Po končanem študiju in odsluženi vojski je v Kopru odslužil pripravniško prakso na javnem tožilstvu. Nekaj časa je bil tudi pomočnik takratnega občinskega tožilca za območje Nove Gorice. Kot pravi sam, mu njegova narava ni dopustila, da bi se vklopil v takratno strukturo in delo javnega tožilstva. Zato se je odločil zapustiti državno službo in se zaposlil v takratni Mehanotehniki, kjer so se ravno v tistem obdobju vrstili številni "štrajki". Kot pravnik je bil zato prisiljen izvajati disciplinske postopke zoper delavce. A tudi v Mehanotehniki ni dolgo vzdržal. Zaposlil se je pri Slavniku, kjer je občutil ves "čar" takratne transformacije socialistične produkcije: začeli so se ustanavljati TOZD-i (Slavnik je ustanovil POLYMER), interne banke in pravniki so morali tako-rekoč čez noč pripraviti statusne akte za TOZD-e, interno banko i.p.d. Po tej samoupravni epizodi se je odločil postati odvetnik. Z Danielom Starmanom sta tako leta 1972 odprla skupno odvetniško pisarno. Ob tem seveda poudari, daje njegovo življenjsko pot ves čas spremljala ljubezen do morja, zato si je kar nekaj let prizadeval priti na Univerzo Walles na študij pomorskega prava. To mu je uspelo šele leta 1987. Dve leti kasneje je že zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom "Arrest of ships" (Zadržanje ladij). Študijskih let v Angliji se rad spominja in ne pozabi omeniti izjemno visoke kulture in odnosa angleških profesorjev do študentov. Profesor v Angliji ni brezoseben predavatelj za kate-
drom - ampak je neke vrste študentov skrbik, zaupnik, ko je študent v težavah - ne zgolj tistih pri študiju pač pa tudi ob drugih (n.pr. glede bivanja, tm»- zdravja...) - skratka pravi prijatelj. Rugljeva navezanost na London, na Anglijo je tolikšna, da mora, kot pravi, vsaj enkrat na dve leti v London. Očaral ga je celo angleški izpitni sistem, za katerega je pripravljen priseči, da je najbolj pošten na svetu.
V prostem času se Josip Rugelj ukvarja z odbojko in tenisom. Nekaj časa je bil tudi predsednik odbojkarskega kluba v Portorožu in si je precej prizadeval, da je odbojka na plaži (beach - volley) dobila svoj "prostor pod soncem". Odbojko pravzaprav igra že od gimnazijskih let naprej in še danes so njegovi torkovi večeri rezervirani za odbojko! Da bi se kdaj odpovedal "svojim" odbojkarskim večerom, bi se moralo zgoditi kaj zares pomembnega!
O UPORABI OBALNEGA PASU BODO ŠE RAZPRAVE
Vprašam ga, kako je naneslo, da je zajadral v vode politike. Bilo je leta '90, ko je nekje prebral zgodbo Jožeta Pučnika, ki je bila pravzaprav zgodba o njegovi Kalvariji, njegovem trpljenju in se je vpisal v šele nastalo social-demokratsko stranko. "Pravzaprav", se malce ironično danes hahlja, "sem bil že od nekdaj social-demokrat, saj kot odvetnik nisem nikoli zastopal "velikih strank", prej obratno." Tudi ob polemikah o obalnem pasu, kjer je z avtoriteto strokovnjaka nastopil zoper turistično-hotelski lobi, ki si je dejansko za 99-let hotel prilastiti obalo, je ta Rugljeva etična drža še najbolj prišla do izraza. Prepričan pa je, da vprašanje uporabe obalnega pasu še zdaleč ni zaključeno. Nasprotno. Pričakovati je, da se bo vse še vleklo in zavlačevalo. Sicer pa racionalno meni, da se bo vprašanje obalnega pasu moralo rešiti - če ne v občini pa v državnem zboru, ki bo moral zakonsko zaščititi obalni pas svoje države. O odloku o obalnem pasu, ki ga je pred kakšnima dvema mesecema sprejel občinski svet, pa je prepričan, da bi lahko bil vzgled tudi zunanjemu ministrstvu pri urejanju spornih vprašanj z Italijo. S tovrstnim odlokom, kakršnega je sprejela občina Piran o obalnem pasu, bi lahko vse mejne občine v Sloveniji zaščitile nepremičnine in zemljišča v državi. In, ko že beseda teče o zunanji politiki in Piranskem zalivu, še pove, da je - za razliko od mnogih drugih - prepričan, da bo Slovenija, če bo o meji v zalivu s Hrvaško odločala mednarodna arbitraža, ta spor izgubila. Moti ga, ker zunanje ministrstvo - po njegovem - dostikrat deluje amatersko in naivno. Kar pa bomo v prihodnosti še najbolj občutili tisti, ki živimo v piranski občini.
Marko Zorman
PORTOROZANOVI MALI OGLASI
Prodam pony kolo kot novo. Cena po dogovoru. Tel. 25-056 opoldne ali zvečer.
VMO
Se v svojem domu ne počutite dobro?
Naredim vam radiestezijsko zaščito in odpravim vam vzrok bolezni. Bioenerg. Vladka. Tel. 25-056 opoldne ali zvečer.
VMO
UGODNO PRODAM malo rabljen električni i štedilnik. Naslov: Marija ZANKO, Ul. Karla ! Marxa 29, Piran.
VMO
POLAGANJE, BRUŠENJE IN LAKIRANJE par
keta. Informacije - tel.: 74-038.
VMO	I
SUN SIDE, d.0.0. Piran, Regentova 12, tel. 066/76832 - HA-RA čistilni pripomočki, pri |
jazni človeku in naravi, OBVEŠČA dosedanje in nove stranke, da bodo prisotni na PRI- i MORSKEM SEJMU v Kopru od 11. do 19. maja 96 I (Hala B-l). Hvala za Vaš obisk.
VMO
Za pridne, delavne ženske in moške nudimo honorarno delo - kasneje lahko redno. Oglasite se v poslovalnici zavarovalne družbe Prima v Kopru, Kolodvorska 2.
VMO
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 734)46, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. V mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
МШ
MAJDA MIKLAVEC tel. 70-929, Obala 114, Lucija, (Trgovsko poslovni center)
MI MED SEBOJ
ČESTITAMO, POZDRAVLJAMO, ZAHVALJUJEMO.
9. aprila je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani KRISTJAN SUŠINSKI iz Lucije, Obala 97. Čestitamol Želimo mu tudi vse najboljše za rojstni dan, ki ga praznuje 24. aprila: Anka, Saška, Alen, Valen, Karmen, Luc in Hočevaijevi.
Ninu MANZONIJU z Lepe ceste 39 v Portorožu, ki 16. aprila praznuje svoj 2. rojstni dan, želijo vse najboljše njegovi mama, tata, nono in nona.
Najlepše želje Damiiju MAGAZINU za 15. rojstni dan mu pošilja babica iz Lucije.
Vse najboljše za najlepših ... let Lad PIQGA želijo prijatelji in prijateljice.
Območna organizacija Rdečega križa Piran čestita svojim aktivistkam, ki svoj rojstni dan praznujejo v teh lepih pomladnih dneh: Ljubici VUKOVIČ, kije imela rojstni dan 17. aprila, Emi PERENIČ, ki ga je praznovala 19. aprila, Ivanki PLOJ, ki ga praznuje 10. maja. K čestitkam Ivanki Ploj, ki že nekaj let vestno vsak teden meri krvni tlak v Krajevni skupnosti Portorož, se pridružujejo vsi Portorožani - njeni "pacienti".

Auguri vivissimi per il compleanno a Taljana DRUZETA di Lucia (che ha compiuto gli anni il 17 aprile) ed alia sua mamma Lidia BARRILE di Pirano che compie i suoi anni il 6 maggio - da tutti i famigliari.
Del programa Avditorija je Občina Piran uvrstila v program promocije občine, ministrstvo za kulturo pa v nacionalni program. Sekretariat za turizem pri ministrstvu za gospodarske zadeve ga je uvrstilo v turistično ponudbo Slovenije. To pomeni, da so vsi ti upravni organi program tudi finančno podprli.
Sponzorji v letu 1995 so bili; Istrabenz, Koper; Igralnica Casino, Portorož; Droga, Portorož; SKB, Ljubljana; Hoteli Palace, Portorož; Hoteli Piran; Vinakoper, Koper; Krka Zdravilišča, Zdravilišče Strunjan; Splošna banka Koper; Metropol hoteli, Portorož; Kompas MTS, Spodnje Škofije; Mobitel, Ljubljana; Restavracija Pavel, Piran; Komunalno podjetje Okolje, Piran; Fractal, Ajdovščina; Galerija Norma, Portorož; Restavracija Neptun, Piran; Kavarna Avditorij, Portorož; Maygut, Portorož; Restavracija Tomi, Portorož; Restavracija Zlato sidro, Portorož; Slaščičarna Bučko, Portorož; Slaščičarna Piran, Piran; Turistična agencija Suntours, Portorož; Restavracija Edvina, Seča, Portorož; Turistična agencija Kompas Pro, Portorož; Agencija Aurora, Portorož; Agencija Luna, Portorož.
Avditorij vabi k sodelovanju tudi v letu 1996. Najpomembnejše prireditve, sprejete v promocijski program občine in nacionalni program republike so: velikonočni in Tartinijev koncert v aprilu, Verdijeva opera Trubadur (28.junija), festival Piranski glasbeni večeri, ki
se odvija v juliju in avgustu v križnem hodniku minoritskega samostana v Piranu, balet Ples kadetov (avgusta), božični in svečani novoletni koncert (decembra).
Interes podjetij za sponzoriranje kulture in umetnosti ni dobrodelen. Gre za vzpostavljanje stika med podjetjem in družbo, za sožitje podjetja z okoljem, v katerem deluje, kar vse vpliva na ustvarjanje njegove pozitivne podobe in njegovo družbeno potrditev.
Kultura ni poraba, ampak dolgoročna perspektiva za ugled gospodarskih organizacij. Sponzorstvo je urejeno v Zakonu o davku od dobička in se šteje kot odhodek, to pomeni, da zmanjšuje davčno osnovo.
Avditorij
Matej PLOJ praznuje 29. aprila svoj 9. rojstni dan. Iskrene čestitke od sošolca Jana.
V Centru za korekcijo sluha in govora na Sončni poti v Portorožu imajo tudi v tem obdobju lepo bero slavljenk: 17. aprila je slavila svoj rojstni dan Irma PLEVNIK, 22. aprila Milojka STRUNA, 26. aprila Fatka DAUTOVIČ, 9. maja praznuje Ljudmila LIKAR, dan kasneje Nadja KOKOTEC, 13. maja pa še Miljam KOŠIR. Vse najboljše jim želijo sodelavke in sodelavci.
Avditorij Portorož se zahvaljuje v imenu obiskovalcev prireditev in v svojem imenu vsem tistim, ki so finančno podprli izvedbo programa v letu 1995. Nikoli ni bila in tudi sedaj ni kultura dobičkonosna dejavnost za ustvarjalce in organizatorje. Je pa kultura ena od gibal družbenega razvoja. Dunajčani so izračunali, da se jim vsak šiling, vložen v kulturo, povrne petkratno.
Igralci pandola in organizatoiji turnirja pandola ob prazniku svetega Jurija v Piranu (Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini in Turistično društvo Portorož) se zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so omogočili prireditev: glavni sponzor Hoteli Piran, restavracija Pavel 2, kavarna Galerija Tartini, fast food Gianni & Lozo, Pecora nera, Tuttocasa, gostišče Galeb, Nel, restavracija Asterina, ditta Fed-erico Marsich s.n.c., Maona, Degro, Delfin, Droga, Nepremičnine Zeta, Cantina, Kras Sežana, Klara, Intermezzo, restavracija Neptun, Pigraf.
Zahvale, čestitke, voščila v rubriki MI MED SEBOJ so brezplačna. Besedilo sporočite po telefonu ali dostavite pismeno do 20. v mesecu. Vaše sporočilo bo objavljeno v Portorožanu, ki bo izšel v tekočem mesecu!
+ Mauro Belac, ki je kandidiral za člana sveta Krajevne skupnosti Portorož v volilni enoti številka 2 (volišče v Centru za korekcijo sluha in govora na Sončni poti), se zahvaljuje vsem krajanom, ki so na volitvah 21. aprila glasovali zanj in mu tako naklonili svoje zaupanje.
"Рл1
RESTAVRACIJA Tri MARIČKI" Parecag 159, SEČOVLJE
Nudi ribje in mesne jedi, njoke z gorgonzolo, specialiteto hiše - špagete z jastogom in ribe v pečici s krompirjem.
Odprto vsak dan od 12. - 22. ure.
KATJA MAT1Č TEL. 066-79-378
PRIMA
Zavarovalna družba, d.d. Maribor je zavarovalna družba s sodobnim pristopom. Njen večinski delničar je ugledna avstrijska zavarovalna hiša Grazer Wechselseitige Versicherung iz Gradca, ki se ponaša z več kot 160-letno tradicijo uspešnega poslovanja.
PRIMA, d.d. Poslovalnica Koper Kolodvorska 2
6000 Koper Telefon: 066/392-243 Telefax: 066/392-243
PRIMA, zavarovalna družba d.d., nudi:
-	življenjsko zavarovanje
-	nezgodno zavarovanje
-	družinsko nezgodno zavarovanje
-	premoženjsko zavarovanje
-	pokojninsko zavarovanje z dodatnim rizikom
-	stanovanjsko zavarovanje
-	zavarovanje industrijskih rizikov

Združena lista socialnih demokratov Izola, Koper, Piran Pokrajinski odbor
V0BI Ne JAVNO TRIBUNO
ZDRAVJE ZA VSAKOGAR -KAKO IN KDAJ?
V ČETRTEK, 9. maja 1996 ob 19,15 URI v restavracjo hotela Riviera (Gostinska šola) v Izoli.
Javno tribuno bo vodila poslanka Državnega zbora Breda PEČAN. Sodelujejo še poslanka DZ Mateja KOŽUH-NOVAK in priznani strokovnjaki s področja zdravstva iz Slovenske Istre.
TEHNIKA d.o.o. Lucija
gradbeništvo, inženiring, trgovina 6320 Portorož, Seča 43, tel./faks: 066/72-214

CKSG ćrfk	Pokličite nas na
Portorož ^ У	W številko 090-44-01
SVETOVANJE	Vsak dan
Imate problem?	od 10,00 do 12,00 ure!
Vas skrbi otrokov govor?	Prisluhnili vam bomo,
Vas moti vaš govor?	se pogovorili z vami,
Imate težave s sluhom?	svetovali, usmerili in po-
Ima vaš otrok težave v	magali, če boste želeli.
šoli?	Za samo 78 sit/na 0,5 min.
Istrska klet Locanda istriana PORTON
Libero Delbello & Štefanija Vatovec
Sončno nabrežje 20 IZOLA
Porton je novo obnovljena restavracija v Izoli.
Primerna je tudi za sprejeme večjega števila gostov
(ob porokah, obhajilih, rojstnih dnevih in drugih slavjih, za poslovna srečanja...).
Restavracija nudi tipično istrske jedi (jedi naših non in mam): • šunko v testu • krompir v žerjavici • bobiči • njoki s fazanom ali divjim zajcem • ombolo in domače klobase • fuži • pa rižanska postrv in dnevne enolončnice... Istrska klet/Locanda istriana se prilagaja
okusu domačega gosta, kateremu je prilagodila tudi svoje cene.
Prepričajte se Odprta je vsak dan od 9. do 02. ure.
OBALA PRIPADA MORJU
Argument za razmejitveni postopek s Hrvaško
Skozi stoletja odloča o pravici do ribolova v Piranskem zalivu občina Piran. Iz te pravice izhaja, da je južna obala zaliva bila vedno v pravni in politični upravi države, katere del je občina Piran. (Preje Avstro-Ogrska, zatem dobrih 20 let Italija, zatem Slovenija v okviru Jugoslavije.) Seveda se poraja kot samostojna "državica" (deloma) pod Benetkami.
Stara Avstro-Ogrska je imela ribolovne pravice zelo natančno urejene. Varovanje "morskovodnega premoženja" je bilo za tukajšnje prebivalstvo odločilnega gospodarskega pomena. Živali v moiju - pa naj gre za ribe, glavonožce ali školjke in rake - so občutljive. Pravna ureditev je zagotavljala, da nihče ni mogel loviti v nasprotju s potrebami tega vodnega "premoženja", da se je lahko normalno reproduci-ralo (razmnoževalo) in ohranjalo. Koje leta 1918 prešlo nekdanje avstrijsko primoije pod Italijo, so italijanski okupatorji vnesli v slovensko morje nered in brezobzirnost. Tako so se celo zagrizeni iredentisti iz avstrijskih časov obračali na državne organe (Tržaško luško poveljstvo), da naj vednar vzpostavi red v morju. Tako je celo skrajno iredentistični Piccolo leta 1923 objavil pismo "viteza" Andrea Davanza, kako so Neapeljčani lovili z "lamparo" pod Kontovelom v nasprotju z zdravo pametjo, krajevnimi običaji, pa tudi predpisi iz časov Avstrije.
Za Piranski zaliv je ribolov (v kar so zajete tudi vse ostale živali v morju) imela vse pravice vedno občina Piran - tudi v stoletjih pred avstrijsko oblasto.
Iz pogodb, ki jih je piranska občina sklenila leta 1923, 1933 in 1943 "Regnando sua Maestä Vittorio Emmanuele III" z ribiško zadrugo, izhaja, da v danem primeru ne velja pravilo o razmejitvi na morju, ki ga skušajo uveljaviti Hrvati. Pravo pozna in prizna dejstvo, da "ni pravila brez izjeme" (nulla regula sine exceptione) in zato v tem primeru velja izjema, da mora obala pripasti morju.
V pogodbah med občino Piran in ribiško zadrugo je bil vedno določen ribolovni rezervat, ki je obsegal področje "Sveti Bernardin - kamnolom v Kanegri (morska črta), nato pa po obali (kamnolom Gerlato) robovi Sečoveljskih solin, Seča, robovi Luci-jskih solin in po portoroški obali spet do Bernardina. Tako pogodbo je sklenila piranska občina z ribiči celo med vojno in to 29.5.1943. Po osvoboditvi je naša oblast to pravico nadaljevala - le s to razliko, da je pogodbo z ribiči sklepala vsako leto. Ribiči so namreč morali za te pravice občini plačevati. V pogodbi z leta 1933 je bila desetletna pravica ocenjena na 210.000 lir, plačljivo v štiridesetih obrokih. V pogodbi iz leta 1943 je v 16. točki zapisano "Il canone ... decennale di fitto ... resta fissato in lire 210.000". Leta 1949 je občina določila s posebnim aneksom k pogodbi z dne 29.5.1943 letno pristojbino na 21.000 lir "pari a dinari 6.300".
Posebej impresivno za dokazovanje teze, da mora v tem izjemnem
primeru obala pripasti morju, govori tudi poseben akt, ki ga je tedanji piranski župan izdal 30. novembra 1930.
Ta akt je v bistvu opozorilo zaradi črnega ribolova ("pešca abusiva nella Peschiera Comunale") v rezervatu, ki zajema razen morja tudi kanale Libador in reke Dragonjo, Svetega Jerneja in Svete Lucije. Dobesedno navaja, da "črni ribolov resno ogroža izključne pravice najemnika (ribiška zadruga) v rezervatu", nad katerim izvršuje Občina Piran posestne pravice skozi stoletja kontinuirano, neprekinjeno, mirno, javno in nedvoumno." In nadaljuje: "upoštevaje, da vsi navedeni vodotoki, ki se izlivajo v ribiški rezervat konstituirajo naravni in potrebni življenjski prostor ter pribežališče ribjega premože n j a (partimonio ittico), ki predstavlja bistveni sestavni del posesti, brez katerega bi tudi posest sama bila brez pomena"... Zaključi z opominom, da bodo vsi kršitelji tega pravnega reda postavljeni pred sodišče zaradi kazenskega postopka.
Vsi starejši prebivalci občine Piran vemo, da so naši ribiči lovili ciplje od časa do časa v Kanegri tudi v času Jugoslavije. Imam dve fotografiji, ki to dejstvo dokumentirata z močjo materialnega dokaza. Za odločanje pred katerimkoli sodiščem - mislim tu na mednarodno arbitražo, ki bo zelo verjetno nujna za ureditev meje na tem delu - so ti avtentični dokumenti in fotografiji argument, ki ga ni mogoče briskirati.
K temu, jasno, gredo še vsi ostali argumenti: predvsem to, da nikoli z nobenim pravnim aktom ni bilo nikakršne razmejitve med Hrvaško in Slovenijo; da je južna obala našega zaliva bila vedno pod jurisdikcijo piranske občine, kar je iz arhiva povzela naša sokrajanka dr. Duša Krnel-Umek v aktu z datumom 14.1.1991, da je bila ta južna obala celo v lasti občine Piran na podlagi volila v oporoki, s katero je švicarski državljan Antonio Caccia svojo lastnino, ki jo je predstavljala južna obala zaliva, dal v last naši občini.
Prav nerazumljivo je, da naši občinski in državni organi ne kažejo potrebne vestnosti v tako pomembnem vprašanju za občino in seveda tudi za državo Slovenijo.
Skupaj s še šestimi občani sem podpisal odprto pismo, ki gaje sestavil gospod Janez Lenassi, občinskemu svetu Piran, da naj vendar ukrene vse potrebno, da se lastnina občine vrne v našo posest. S tem pisanjem apeliram na vse tiste, ki imajo kakršenkoli dokument, ki bi še podkrepil že navedene dokaze, da ga sporočijo Krajevni skupnosti Portorož, da ga vključimo v argumentacijo za našo državno razmejitveno komisijo.
Odvetnik Dušan Puh
Ko so Pirančani še lovili ciplje z obale Kanegre (iz arhiva avtorja, fotografija izpred 2. svetovne vojne)...
SEMTERTJA PO PORTOROŽU
ENOSTAVNO BI BILO TREBA ZA PARK KAJ STORITI!
V strogem centru Portoroža, pred starim hotelom Palace, se v veselje in ponos krajanov ter obiskovalcev našega turističnega kraja bohoti park, ki je bil po predlogu Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in z odlokom občine Piran razglašen za spomenik oblikovane narave. Za take spomenike ponavadi razglasijo objekte, ki so enkratni, s posebno oblikovno zasnovo, z na primer starimi in redkimi drevesi. Del parka, ki se je ohranil do danes, si tako čast nedvomno zasluži. Včasih je park sicer segal vse do morja, pa ga je "skrajšala" štiripasovnica in reka pločevine, ki se vali skozi Portorož. Kot priča starih časov pa je ohranjeni park ostal ena najlepših oaz kraja, kjer radi posedajo sprehajalci ter se v njem - pred sicer razpadajočo stavbo starega hotela - s fotoaparatom pogosto za spomin ovekovečijo turisti. Dokler gledamo v veličastne krošnje starodavnih dreves in se veselimo njihove sence, še gre. Ko pa se iz višav spustimo na tla in podrobneje pogledamo naokoli. se nam ne nudi nič kaj prijetna slika. V umazanem ribniku, katerega dno ni bilo očiščeno že predolgo, plavajo ribe. Tiste, ki so seveda po naključju preživele, kajti vsake toliko smo priča večjemu poginu nesrečnih prebivalk parka! Cvetlični lonci so resda stari, vendar jim to ne bi nihče zameril, če bi namesto suhe zemlje in plevela, odvrženih lončkov sladoleda in celo poginulih rib, v njih bivale okrasne rože. In kako nesramna sta šele plevel in trava, ki kar vsevprek rasteta na zelenih površinah in celo na peščenih poteh. Verjetno še nista slišala za občinski odlok, nevdneža! Železni koši za smeti bi lahko zaljšali kvečjemu kakšen odpad. Sicer pa so za odpadke bolj priročni kar lonci za rože ali kar ribnik sam.
Seveda se sprašujem, kdo je za omenjeno stanje odgovoren. In ker
Ob robu znamenitega ribnika v parku, kamor obiskovalci mečejo tudi kovance, v želji, da se še kdaj vrnejo v Portorož, je takšen ostanek kamnite vaze (Foto: L.S.Z.) :
ima vsak zakaj svoj zato, smo se lotili raziskovanja. Občini ni težko izdajati odlokov. Zatakne pa se pri denarju. Iz proračunskih sredstev krijejo potrebe vseh ostalih naravnih parkov v občini, razen omenjenega, za katerega je do nedavnega skrbel Hotel Palace. Park je bil lani - skupaj s starim hotelom -dan v najem novoustanovljenemu podjetju Imperial Palace. Tako odgovorni v podjetju Palace pravijo, da z njim trenutno nimajo nič, čeprav park in tudi del starega hotela še naprej uporabljajo in so poleg Toncitya tudi družbeniki v podjetju, ki ima park v najemu. Hoteli Palace so se torej iz malomarnežev prelevili v dobrotnike, ki se po svojih najboljših močeh trudijo, da sramota ne bi bila še večja. Zato samoiniciativno urejajo nekatere površine v parku, da bodo vendarle tudi letos kolikor toliko urejene in posajene s cvetjem. Preostanejo nam torej le še drugi družbeniki v podjetju Imperial Palace - avstralski Toncity, od katerega za razgovor nismo uspeli dobiti nikogar. Pa mislite, da bi bili povedali kaj drugega, kot ostali družbeniki (tretji je občina Piran)? Da bi se pokesali in rekli, žal nam je, da pustimo umirati del oblikovane naravne dediščine v Portorožu? Bolj veijetno bi obtožili koga drugega, na primer občino, da jim ne izda kakšnega kosa papirja. Tako bi bil krog sklenjen. Iz poročanja časopisov vemo, da podjetje Toncity v Kopru gradi poslovni center in da jim Občina Koper grozi s prekinitvijo pogodbe zaradi neplačanih pristojbin. Obveznosti nočejo poravnati, ker baje za gradnjo nimajo soglasja Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Tudi njihov interes za obnovo hotela Palace, ki bi bil namenjen prav petičnim poslovnežem iz koprskega centra, je tako vprašljiv. Vendar je to že druga zgodba. Dejstvo je, da ima občina možnost v primeru nespoštovanja določil pogodbo razdreti
Lepega sončnega dne, kmalu po velikonočnih praznikih, nas je ob sprehajanju po Palaceovem parku pričakal takšen prizor: neznani "dobrotnik" je iz ribnika potegnil vazo, ki je nekoč stala ob njegovem robu - v vazi pa sta bili dve poginuli zlati ribici... Requiem za ribe, za park, za hotel Palace... ali celo za Portorož? (Foto: L.S.Z..)
in kot smo izvedeli, je župan Občine Piran podjetju Imperial Palace že poslal urgentni dopis...
Odgovoren torej ni nihče!?! Najbrž bomo na koncu kazali s prstom za kakšnim tujcem, češ, glej ga, ta nam je uničil park v Portorožu, ker je obljubil denar, pa ga ni dal, mi smo mu pa nasedli... In ko bomo gledali za njim, bomo čisto pozabili, da nesrečni park ne more živeti od lepih obljub in obtoževanja drugih. V vsem tem času bi lahko že kaj konkretnega storili: nekako zbrali denar za redno vzdrževanje parka, saj vendar drevesa, trava, ribe ne morejo čakati, da se gospodje dogovorijo, kdo je za kaj odgovoren in kdo bo za kaj dal denar... Gospodom v najboljših službah in lepih avtomobilih, ki živijo od turizma, je - kaže - kaj malo do tega, da bi bil kraj urejen. Tako prepričljivo tarnajo, da nimajo denarja, da bi jim človek še kaj podaril. Mogoče pa bi vsak krajan prispeval tisočaka?! Tudi marsikateri turist bi
primaknil kakšno marko, brez skrbi!
Problem ni toliko v denarju kot v odnosu, ki v omenjenem primeru kaže, da nam je resnično popolnoma vseeno. Res je, da se za vsako napako najde tisoč izgovorov, res pa je tudi, da bi odgovorni na položajih lahko našli tudi kakšno rešitev, če bi se zares potrudili. Od njihovih dosedanjih potez dobro uspeva le plevel.
P.S. Pred prvim majem je nek "dobrotnik" v parku odpravil najhujše pomanjkljivosti...
Alja Tasi
IZ SOSEDNJE LUCIJE
COSA MANCA AL CEIMTRO COMMERCIALS DI S. LUCIA
Il bellissimo centro commerciale di S. Lucia, tutto specchi, vetrine e marmi, viene pure adibito ad importanti uffici per i cittadini che prima si trovavano a Pirano. Ma per tanta magnificenza, per tanti denari investiti, manca, a mio awiso, e di molti altri cittadini, di un' adeguata segnaletica per rintracciare negozi, ma spedalmente gli uffici. Mi riferirei specialmente alia Comunita per l'assistenza sanitaria, che devi piü volte salire e scendere le scale prima di rintracciarla. Un po' meglio per quanto riguarda l'Ufficio delle entrate comunali (pagamento di tasse ecc..) Per quest'ultimo ufficio o uffici non manca nemmeno la dicitura bilingue. Invece per quanto riguarda la summenzionata Comunita per l'assistenza sanitaria vi sono delle manchevolezze madornali e di grande utilitä per i nostri cittadini connazionali. Spiccano in tale ufficio i manifesti (plačati) sui DIRITTI E OBBLIGHI DELLE PERSONE ASSICURATE e sulla ATTIVITÄ SANITARIA BASILARE (questa secondo me la traduzione piü appropriata). Quindi ritornando al centro nel suo complesso, perche non fare un po1 di spesa per una segnaletica sulle entrate e muri dove passano i cittadini, per poter agevolare quanti non fanno che chiedere informazioni? Si e speso trenta, per cosi' dire, perche non spendere 31!
Elio Musizza
Lucija pri Portorožu: pogled na marino - maj '96 (Foto: L.S.Z.)
Prvomajska sejma
Pogosto se pritožujemo, da se na našem koncu tako malo dogaja. Pa ni povsem tako. Med prvomajskimi prazniki sta bila kar dva sejma - oba povezana z naravo. Dolgoletnemu sejmu cvetja, ki ga pripravlja Hortikulturno društvo Portorož v hangarju Marine, se je letos pridružil še sejem za zdravo življenje (s predavanji in razstavo) v avli portoroškega Avditorija. Predavanja so bila pod okriljem društva Daja, sejem pa je tekel pod okriljem podjetja Sezam iz Kopra. Hortikulturno društvo je letos še bolj radikalno "počistilo" s kramarijo, tako da smo na stojnicah lahko našli res le sadike in nekaj na vrtnarjenje vezanih izdelkov. Sejmu za zdravo življenje želimo, da bi šel po stopinjah sejma cvetja in se obdržal, čeprav se na prvem pač ni ravno trlo obiskovalcev. A tudi sejem Hortikulturnega društva se je začel skromno (nekaj časa je potekal prav v avli Avditorija). (Na fotografiji: Utrinek z letošnjega sejma cvetja (1. in 2. maj) v Marini - sredi hangarja je Drevesnica Rejc iz Parecaga uredila gredico s primerki svoje rastlinske ponudbe, s čemer je bistveno popestrila ambient.)
Stari pek - Lucija ima (še eno) novo pridobitev - trgovino s pekarsko slaščičarsko dejavnostjo, ki so ji dali ime Stari pek. Slaščičarske dobrote boste našli v območju Degrojevega diskonta, nasproti vhoda v videoteko Miki. Za pekarno lahko rečemo, da je "dislocirani obrat" znane portoroške slaščičarne Mignon, katere dobrote so se slađ-kosnednežem že zelo priljubile. V Starega peka sta namreč investirala prav lastnika Mignona Barbara Atelšek in Marino Bak. Lucijska slaščičarna Stari pek (Il vecchio fornaio) je izredno sodobno opremljena, iz njenih peči in izpod rok njenih slaščičarjev pa prihajajo sanjske slaščice, kar smo lahko občudovali (in okusili) na nedavni otvoritvi. In ko človek vstopa mimo njene izložbe, se mu pogled kar izgubi v pisanih torticah, piškotih, roladah... (Na fotografiji: Pogled v izložbo Starega peka).
išIM
■
Vsa Mibexova žezla - Podobo, ki jo je v samem centru Portoroža s svojimi posegi za sabo zapustil ljubljanski Mibex group že vsi poznate (ruševine nekdanjih hotelov Helios in Orion). Nič ni zaleglo županovo rotenje, naj ruševine odstranijo, najbrž še manj odločba komunalne inšpekcije, s katero je Mibeksovcem naložila, naj jih počistijo do velike noči (!)... No, kar se Mibexu do sedaj (še) ni posrečilo sredi portoroškega centra (gradnja) - se uresničuje nad vznožjem Seče, kjer na mestu nekdanjega počitniškega doma metliške Metke gradi nadomestni objekt v turistične namene...
Imajo pa pri Mibexu na našem koncu v ognju še nekaj žezel: na primer staro vilo obdano s parkom nad portoroško avtobusno postajo (na Postajališki poti 6), iz katere so se nekdanji stanovalci že pred nekaj leti odselili, zdaj pa čaka na odločitev njenega lastnika(-ov)... Le koliko grup sestavlja Mibex group?
(Na sliki: Mibexova nadomestna gradnja v krajinskem parku na Seä).
ODESON
d.o.o.
PRODAJA V0D0IN8TALACIJ8KEGA MATERIALA
LUCIJA OBALA 116 TEL. 066/71-998
VSAK DAN - OGNI 6I0RN0 8.00 - 12.00 16.30 - 10.00 SOBOTA - SABATO 0.00 - 13.00
PIRAN PIRANU
24. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE
Dijaško obmejno srečanje Primorske ima dolgo tradicijo. Na lanskem Dijaškem obmejnem srečanju Primorske, ki je potekalo v italijanski Gorici, je bila organizacija 24. DOSP-a zaupana Gimnaziji Piran. Naloge smo z veseljem sprejeli, čeprav smo se zavedali, da je to zelo zahtevna in odgovorna naloga. Srečanja, kije bilo 19. aprila pri nas, seje udeležilo 26 srednjih šol iz Slovenije in Italije z nad 700 udeleženci.
Piransko dijaško obmejno srečanje nadaljuje tradicijo raznovrstnih srečanj na kulturnem in športnem področju. V času srečanja so dijakinje in dijaki imeli priložnost izmenjati svoja mnenja in stališča tudi na okrogli mizi o človekovih pravicah.
Letošnje srečanje pa je prineslo kar nekaj novosti. Odločili smo se, da bomo celostno podobo 24. Dijaškega obmejnega srečanja pripravili na Gimnaziji Piran - v medsebojnem sodelovanju dijakov in njihovih mentorjev, kar nam je tudi uspelo. Nastala je posebna izdaja šolskega literarnega glasila Školjka v slovenskem in italijanskem jeziku. Na več kot 130 straneh je objavljenih kar 32 novel. Posamezne novele bodo objavljene v Primorskem dnevniku, 10 najboljših avtorjev pa se bo udeležilo srečanja Primorskih pisateljev,
ki bo na Premu v juniju letošnjega leta.
Skupna projekta, ki sta nastala v času srečanja, sta tudi posebna izdaja šolskega časopisa Pirat, ki so ga pomagali soustvarjati mladi novinarji iz različnih šol in videokaseta, ki je nastala v video delavnici in bo mlade udeležence še dolgo spominjala na lepa in koristna doživetja.
Pot v svet odraslosti, ki jo mladi prehodijo v času srednjega šolanja, ni le pot pridobivanja novih znanj, priprave na maturo in nadaljni študij. To je mnogo, mnogo več. To je čas, v katerem se oblikuje samopodoba mladih, krepi njihova samozavest in kritičen odnos do sveta in pojavov v njem. Zato je naloga šole, da poleg znanja omogoči svojim dijakom tudi izmenjavo izkušenj, spoznavanje različnih kultur in sklepanje novih prijateljstev. Le v
konkretnem delu in skupnih projektih je to uresničljivo.
Seveda je enodnevno druženje na kulturnem in športnem področju premalo za dosego tega plemenitega cilja. Potrrebno je mnogo več: dolgotrajno sodelovanje med šolami, ki lahko v času interneta in elektronske pošte poteka tudi na tej stopnji tehnične komunikacije. Pomembnejši pa se mi zdijo osebni stiki med dijaki in šolami, sodelovanje pri posameznih projektih, izmenjava izkušenj, pa spoznavanje, spoštovanje ter sprejemanje različnosti.
Dijaško obmejno srečanje Primorske je dobra osnova za tako zasnovana nadaljnja, trajna sodelovanja med dijaki različnih šol in različnih okolij.
Ravnateljica Vojka Štular, prof.
(Bodoča???) mestna občina in njen teater - Od zelo daleč kaže stavba (nekdanjega) piranskega Tartinijevega gledališča skorajda normalno podobo... A nikomur ne bi privoščili, da bi se onega aprilskega dne znašel v njegovi notranjosti. V stavbo je namreč pokukal komunalni nadzornik, pa ga je skoraj kap od smradu. Poklical je "komunalce", ki so se potem morali lotiti resnično grozljivega dela. Odstraniti je bilo treba osem ali devet trupel crknjenih mačk, ki so kdo ve skozi katero špranjo prišle v stavbo, iz nje pa niso več našle... Je mar potreben še kakšen komentar?
(Tekst in foto: LS.Z.)
^vP^V^^^j. na Prešernovem nabrežju v Piranu
Tel.: 066/747-101, 747-102. 747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, spe-cialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
PORTOROŽ
LUDVIK KRIZMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/71-397, mobitel: 0609/610-132
PIRAN PIRANU
PIRAN KOT SINGAPUR?
Naš župan se je res radikalno in natančno lotil reševanja kaotičnega prometa v starem piranskem jedru, pa tudi ob portoroški štiripasovnici (kar bo - mimogrede - nas davkoplačevalce precej krepko udarilo po žepih, saj bodo na primer samo parkirne ure, ki jih nameravajo postaviti ob štiripasovnici v Portorožu, stale menda okoli 300.000 DEM!). Za delovanje nove prometne zamisli (ki jo je občinski svet celo blagoslovil) pa bo - razen denarja - potreben visoko razvit nadzorni sistem. Kako radi imamo ljudje nadzor (in kaznovanje) - pa tako vemo... Bi pa županu (in njegovim najožjim sodelavcem) predlagali delovno ekskurzijo v daljnji Singapur, kjer so tegobe s prometom zelo vzorno (beri aziatsko) rešili. A zakaj ne bi metode, ki učinkujejo pri Azijcih, prenesli tudi v domače loge (pardon - na domače ceste)?! Najprej bi moral župan - po vzgledu Singapurcev - izdati omejeno število dovolilnic za nakup avtomobilov (najbrž bi zato cene avtomobilov, tako kot v daljnjevzhodnem mestu, zelo poskočile (npr. za Hondo civic je tam treba odšteti 78.000 dolarjev). Vožnja po nekaterih mestnih četrtih je na primer dovoljena le s posebnimi dovolilnicami (kar bi lahko naredili v Piranu za Punto ali za Tartinijev trg...).
Kljub vsej strogosti se tudi v vzglednem Singapurju najdejo kršilci. Zato so uvedli elektronski sistem, ki beleži vse prihode motornih vozil (kar naj bi počel tudi ta v Piranu). A kolikor smo uspeli ugotoviti, singapurski prekaša tega, ki naj bi ga uvedli v Piranu. Ko v Singapurju avto vstopi na območje z omejitvami, mu elektronski čuvaj samodejno odšteje določeni znesek s tekočega računa lastnika vozila. To odčitavanje omogoča kartica s čipom, ki jo ima vozilo vgrajeno na vetrobranskem steklu. In če je kdo tako nediscipliniran, da pripelje brez kartice? Za takšne poskrbi kamera, ki posname registrsko številko vozila in že mu (šoferju) po hitrem postopku odmerijo kazen.
Livija Sikur Zorman
V ČAST SV. JURIJU PANDOLO V PIRANU - Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran in Turistično društvo Portorož sta ob svetem Juriju, zaščitniku Pirana, pripravila celodnevni turnir starodavne igre pandolo, ki seje 20. aprila odvijal na Tartinijevem trgu v Piranu.
Sodelovalo je devetnajst ekip iz Slovenske Istre in sosednje Hrvaške. In katere ekipe so se najboljše odrezale?
Prva je bila ekipa VENDERIGOU - Capris Koper, druga je bila ekipa z Belega križa - J & B, tretji pa so bili PANDOLEROS iz Kopra.
kavarna GALERIJA
Ш
Tel.: 747-356
Kavarna Tartini v Piranu vam nudi sladice, frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač.
GARAŽNA HISA
Če želimo turizem, od katerega bomo živeli, potrebujemo garažno hišo. Ne tako za devetdeset vozil, ampak pravo garažno
hišo.
Tako, v kateri ne bo le pločevina, marveč tudi dogodek.
Filozofija.
Dolgoročnost ne pozna filozofije, temveč trdno traso (pot) do ureditve.
Takole!
Pripelješ "kovino" (avto) do vstopa. Dežurni prevzame "kovino" in jo nastani na njeno mesto. Utrujen od dela se ustaviš v prijetno urejenem bifeju, popiješ kavico ali aperitiv in se z dvigalom odpraviš do kinodvo-rane. Kupiš vstopnico za večerno predstavo in nadaljuješ vožnjo (z dvigalom) do Tartinijevega trga, kjer mimogrede v tunelu, ki povezuje mestni trg z garažno hišo, kupiš rožo za svojo drago. Filozofija?
Ne!
Evropa, turizem in Piran si podasta roke.
V tem trenutku je rešitev mesta in nas.
Lahko bomo končno začeli živeti z in za turizem. Garaža naj bi imela sedemsto parkirnih mest, malo kinodvorano, restavracijo in kar nekaj trgovinic in poslovnih enot. Morda celo disko.
Pa cena?
Cena bo visoka. Toda če se občina odreče določenim rutinskim in zakonskim določilom, če bo sodelovala država (prepričati jo bo treba) in vsi občinski dejavniki (hoteli, Petrol, pošta, Casino, Marina...), bomo to ceno zmogli. Tisti, ki že danes kriče in vrtijo z glavo, češ, to ni mogoče, tisti bodo krivi za nadaljnji razplet dogodkov, ker so to počeli že v preteklosti.
Komisija, ki je zbirala najprimernejši projekt za garažo v Piranu, je svoje storila in tokrat z veliko mero odgovornosti. Na potezi so županstvo in svetniki. Županstvo mora dosledno in jasno delovati v sozvočju svojih izjavljenih hotenj o ureditvi turizma v Piranu. Svetniki pa naj se spomnijo, kako so živeli, preden so zapustili Piran.
Rudi Mraz
TIAKA^
Morala,
f>JT l KEŠ/TEl/
tkomelta v/
PIKJKHU...
I I ES A ZELENA DOLINA
'чЖ '/'W'/S/
RAMPODROM - fliSA
Jezo ali žalost - izberete lahko sami. Norost ramp, se je preselila tudi v zeleno dolino Fiese. Pri nas se gradi tako, kot bi vsi hodili pes.
Zgradimo hotele, plaže, počitniške domove, hišice v zelenju. In potem šele pride spoznanje, da imamo tudi avtomobile.
Glej ga, zlomka! Tako premeteno smo gradili in prodajali, da na koncu ni več na voljo zemlje, na katero bi spravili jekleno nadlogo.
Hotel s petnajst sobami ima dest parkirišč, hotel z osemdeset sobami ima dvajset parkirišč, počitniški dom s tridesetimi sobami ima dva parkirišča, avtokamp - neugotovljeno. Le lastniki hišic imajo za svoje vozilo prostor (za vozila njihovih turistov pa je pogosto že problem...) Na koncu se pojavi občina. Ureja promet. A ker tega ne zmore, postavi rampe. Z ljubljanske strani se da priti v Fieso, toda na dnu doline - bo rampa. Z belokriške strani se bodo spuščali po hribu do rampe, ki bo pri hiši Fiesa 30.
Zdi se mi, da bomo pokopavali svojce kar nekje tam pri anteni, kajti v sezoni do britofa ne bomo mogli. Morda pa bodo začeli graditi toliko obljubljeno pokopališče v Vinjolah, saj Portorožani in Lucijčani gotovo ne bodo pristali, da bi jim njihove pokojnike dostavljala na britof kar slovenska gorska reševalna služba s helikopterjem.
Razplet dogodkov sledi.
Rudi Mraz
MRTVI JEZERI V FJESI
Neopazno je skoraj povsem izumrlo življenje v in na jezerih v Fjesi. Ko sem se pozanimal za vzrok, sem dobil različne razlage, vse pa so temeljile le na domnevah. Za izginotje t.i. zlatih rib in ribic v obeh jezerih, bi naj bile krive divje race, še bolj pa baje ptice severnih morij, ki so tu prezimovale. Vse te ptice so se hranile s temi ribami - vse dokler jih niso iztrebile. Potem so še same - tudi one stalno naseljene race -zapustile jezeri. Po drugi razlagi naj bi jezeri kontaminirali odvrženi razni odsluženi gospodinjski aparati, akumulatorji in drugi predmeti, ki jih je, še posebej v spodnjem, večjem jezeru, resnično veliko. To pa -skupaj s pločevinkami, plastiko, steklovino itd, česar je v Fjesi vse povsod polno - kazi videz tega turističnega bisera, kot radi imenujemo ta kraj. Med vzroke za izumiranje omenjenih dveh jezer, se omenjajo tudi pogosti primeri pranja osebnih avtomobilov, pretirana uporaba pesticidov v bližnji okolici in še kaj. Kot že rečeno so nakazani vzroki zgolj domneve. Dejstvo j, daje življenje, še posebno v spodnjem, večjem jezeru, izumrlo. V zgornjem, manjšem jezercu, ki ni toliko onesnaženo, so se nenormalno množično zaredile žabe, vodne ptice pa so jezeri v glavnem zapustile. Pravi in resnični vzrok za ta pojav bi bilo treba nujno znanstveno ugotoviti in z njimi seznaniti javnost, jezeri in okolico pa očistiti nesnage in odpadkov.
Žarko Žbogar
Al' prav se piše Fiesa, Fjesa ali Fijesa (ali še kako drugače)?! Uredništvo se obrača na bralke in bralce po pomoč!
MOJSTER ITALIJANSKE KUHINJE V HOTELU EIESA
V Hotelu gostuje od 15. marca do 15. junija svetovno znani italijanski kuhar Antonio Forcella iz Brescie. Preden je. po osamosvojitvi Slovenije, začel gostovati po naših restavracijah in hotelih, je kuhal v Niči, Parizu, Santiagu, Franfiirktu in drugod, večinoma v najprestižnejših hotelih kot sta Hilton in Sheraton. To pa še ni vse. Dve leti je bil kuhar v ZDA in to nikjer drugje kot v Beli hiši, kjer je kuhal ekskluzivno za predsednika Reagana. Mojster Forcella pravi, da je za kuharje normalno, da venomer potujejo, ker si s tem pridobivajo izkušnje. Silva Zadnik in njen mož, lastnika hotela v Fiesi, se trudita restavracijo spraviti na visoko kvalitetno raven in pravita, da so najboljša reklama zadovoljni gostje. Specialitete, ki jih je mojster Forcella pripravil za ribjo restavracijo s krasnim pogledom na morski zaliv, so v glavnem pripravljene iz tistega, kar ponuja domače moije in so privlačne že na pogled. Sami pripravljajo tudi sladice. Pa dober tek!
A.T.
Г
SE V PERQ0l
PIZZERIA - PUB

PERGOLA
PORTOROŽ-PORTOROSE tel.: 746-775
vsak dan od 12.00 do 2.00
glasba v živo
Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči
Špageti, tortelini, ravioli, peresniki
Meso na žaru
Šampinioni na žaru
in še in še
Policija se prilagaja:
VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA SEČOVLJE, NOVA VAS, SVETI PETER, PADNA:
ZORAN STOJ KO
V

ч /
Najprej naj ga od blizu pred-stavimof Zoran Sto-jko se je rodil leta 1972 v Slovenj Gradcu. Po končani osnovni šoli v Velenju je nadaljeval šolanje na Kadetski šoli za policiste v Ljubljani. Kot policist je začel službovati leta 1991 na Policijski postaji Piran. Leta 1993 je Zoran Stojko postal pomočnik tedanjega vodje varnostnega okoliša na območju Sečovelj, Nove vasi, Padne, Svetega Petra in območja zelene meje. Seveda je bilo zanj okolje novo. Zato ga je najprej moral spoznati in se mu potem prilagajati. Z letošnjim letom pa je Zoran Stojko postal vodja tega policijskega okoliša.
V primerjavi z ostalimi krajevnimi skupnostmi na območju Policijske postaje Piran, so Sečovlje in vasi (Padna, Sveti Peter, Nova vas) veliko manj obremenjene z varnostno negativnimi pojavi. Vendar pa ne gre zanemariti, da je v času turistične sezone in praznikov močan porast prometa po
Šmarski cesti in po magistralni cesti iz portoroške smeri. Na to je seveda najbolj vplivala izgradnja dveh državnih mejnih prehodov s Hrvaško (Sečovlje in Dragonja) po osamosvojitvi Slovenije. Gostejši promet po obeh cestah predstavlja za tamkajšnje prebivalce precejšen problem (predvsem poleti). Policija si prizadeva poletne prometne "zamaške" čimbolj omiliti. Problem bo najbrž odpravljen dolgoročno, ko bo zgrajena predvidena nova obvoznica. Na področju javnega reda in miru se policija na piranskem podeželju ne spopada z večjimi kršitvami. Tudi v gostinskih lokalih ni takšnih kršitev, ki bi zahtevale policijsko intervencijo. Zato pa policija opaža povečanje medsosedskih in sporov v družinah. Na to v največji meri vpliva premajhna strpnost med ljudmi. Vodja podeželskega okoliša pravi, da si bodo pri policiji prizadevali za več sožitja med krajani pri odpravljanju nekaterih medsosedskih sporov, ki bi se z dobro voljo v veliki meri lahko rešili s strpnim pogovorom.
Kriminaliteta, s katero se policisti srečujejo vsakodnevno, je žal prisotna tudi na podeželju. Lani so na tem območju zabeležili 31 kaznivih dejanj. Pri odkrivanju storilcev so bili uspešni v 62 odstotkih. V primerjavi s prejšnjimi leti je torej kriminaliteta porasla za okoli 20 odstotkov. K temu seveda največ vpliva tranzit ljudi skozi te kraje, kot tudi bližina državne meje. Veliko storilcev kaznivih dejanj namreč izhaja s Hrvaške ali pa so stari znanci policije iz ostalih območij Slovenije. Pri iskanju storilcev
kaznivih dejanj policiji v veliki meri pomagajo prav občani, saj tujca v vasi hitreje opazijo. Seveda vsaka neznana sumljiva oseba v vasi za policijo sploh zanimiv pojav.
Podeželje torej meji na Hrvaško. Meja, katera trenutno poteka po strugi reke Dragonje, obsega območje Policijske postaje Piran (v dolžini približno 12 km)! Za avtohtone prebivalce obmejnih krajev je meja nekaj novega, saj vemo, da niso bili vajeni, da jih od sosednje republike Hrvaške loči prava državna meja. Preko nje lahko zdaj prehajajo le preko za to določenih prehodih (mejnih prehodih). Čedalje več pa je primerov takoimenovanih ilegalnih prehodov oz. prehodov na mestih, ki za to niso uradno določeni. Ob tem prihaja tudi do kriminalnih dejanj: predvsem tihotapljenje različnega blaga v ali iz Slovenije, z ilegalnim prehajanjem ljudi iz območij nekdanje Jugoslavije (predvsem z območij, kjer je bila vojna) in iz držav bližnjega Vzhoda. Ljudje, ki se ukvarjajo z ilegalnim spravljanjem ljudi preko meje oz. pri tem sodelujejo, seveda izkoriščajo osebne stiske ljudi in na njihov račun bogatijo, saj za te "storitve" prejemajo visoka plačila.
Pri svojem delu poskuša domača policija - glede na strukturo prebivalstva ob meji - doseči sožitje. Z organi pregona iz Hrvaške naša policija tudi dobro sodeluje. S sodelovanjem tako krajanov kot tudi s hrvaško policijo si policija v naši občini prizadeva biti čim bolj uspešna pri odkrivanju deviantnih pojavov na področju zelene meje.
IZVOLILI SMO NOVE SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V prvi polovici meseca aprila je Portorožan izšel kot posebna - volina številka -in objavil imena kandidatov v svete krajevnih skupnosti občine Piran. Volitve so bile 21. aprila. Udeležba na njih pa je bila, po pričakovanjih, slaba - v skladu s pomenom, ki ga je država pač prepustila krajevni samoupravi... Denaija za propagando ni bilo nobenega (če je kdo pričakoval, da bo vsepovsod oblepljeno s podobami smehljajočih se kandidatov in njihovimi obljubami, se je krepko zmotil); ljudje pa - ko izbiramo (pa naj bo to zobna pasta, pijača ali naš predstavnik) - izberemo tisto, kar nam najbolj znano in (ah) blagodoneče zveni v ušesih (kot npr. Coca cola ah podobno) ah pa - če nam imena prav nič ne povedo, izbiramo po naključju -kar nam pač prvo pride pod roko. Tako smo ugotavljali, da so bili skoraj v vseh volilnih enotah v svet izvoljeni tisti, ki so bih na
glasovnici napisani prvi po vrsti (nejevernim Tomažem na tem mestu zagotavljamo, da je bil vrstni red povsem naključen - odločal je zgolj žreb!). No, tko je šest piranskih krajevnih skupnosti dobilo nove svete. Njihova moč pri soodločanju v kraju pa bo v največji meri odvisna od tega, koliko se bodo nanje obračali krajani in jih v njihovih prizadevanjih podpirali (tudi pri "cufanju" za denar iz občinskega proračuna za ureditev - marsičesa). ]al pa nas ljudi navadno "zasrbi" samo takrat, ko kdo s svojimi odločitvami ogrozi mir našega privatnega koščka sveta, kaj se dogaja izven zidov našega stanovanja ali dvorišča, pa nam ni mar... No, za razna "cufanja" so v zgodovini človeštva tako vedno bili kakšni nergači, Don Kihoti in podobni, ki gredo namesto drugih v ogenj po kostanj in jim sploh nikoli ni nič prav.
* Ker od občinske volilne komisije nismo dobili v objavo uradnih izidov volitev v svete krajevnih skupnosti občine Piran, objavljamo le imena izvoljenih članov v svet Krajevne skupnosti Portorož: iz prve volilne enote (volišče v KS Portorož) so bih izvoljeni: Marjan Simonovie, Boris Pliško, Albin Miklavec; iz druge volilne enote (volišče v CKSG) Pavel Marc, Rino Medvešček, Majda Braghieri; iz tretje (volišče Dom družbenih organizacij na Belem križu) pa Janez Pečar, Miran Plevnik, Andraž Eller.
(^KRKk ZDRAVILIŠČK ZDRAVILIŠČE STRUNJAN
FIZIATRIČNO-REVMATOLOŠKI IN INTERNISTIČNI SFECIALISTILČNI PREGLEDI
(samoplačniške ambulante: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure).
ORTOPEDSKA SAMOPLAČNIŠKA AMBULANTA
(prof.dr. Srečko Herman z Ortopedske klinike v Ljubljani - enkrat mesečno)
ROČNE MASAŽE, FANGO OBLOGE, LIMFNE DRENAŽE, REFLEKSNO-CONSKA MASAŽA STOPAL, TELOVADBA IN DRUGE TERAPIJE
od ponedeljka do petka od 7.00 do 18.00 ob sobotah od 7.00 do 14.00
AKUPUNKTURA
od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 ob sobotah od 8.00 do 14.00
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
Zdravilišče Strunjan 066 474 420
DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE PIRAN IMA SVOJE NOVE PROSTORE V PORTOROŽU
Društvo invalidov občine Piran ima že kar dolgo življenjsko dobo. Združuje invalide vseh starosti, neglede na izvor ali vzrok invalidnosti. Zadnjih nekaj let je Društvo imelo svoj sedež v prostorih Krajevne skupnosti Lucija, letos marca pa se je pogodbeno preselilo v prostore stranke Zelenih v Portorož (Stara cesta 4). Dežurstvo društva je v njegovih novih prostorih na Stari cesti v Portorožu vsako sredo od 10. do 11. ure, za Lucijčane pa je dežurni blagajnik vsako sredo od 10. do 11. ure v prostorih KS Lucija.
Člani odbora DI pričakujejo, da bodo člani društva čimprej poravnali letošnjo članarino v višini 500 SIT, podporni člani pa 1.000 tolaijev.
Društvo šteje letos 730 članov in je izredno delavno. Posebna skrb je namenjena ohranjanju zdravja in vitalnosti na športno-rekreacijskem področju, organizira pa tudi prijetne izlete in prireja družabna srečanja.
Letos bo Društvo invalidov organiziralo srečanje invalidov Obalno-kraške regije. Srečanje bo v soboto, 1. junija v Pivnici Ljubljana v Portorožu in bo dopoldne obogateno s kulturnim programom, popoldne pa bo dogodek zaokrožila družabnost s plesom, srečolovom in zabavnimi igrami, ki jih bo vodil animator hotelov Palace. Priprave so v polnem teku, za kar skrbi pripravljalni odbor. To srečanje pa bo seveda za Društvo tudi velika finančna obremenitev. Zato Društvo invalidov Piran poziva vsa podjetja, samostojne obrtnike in posameznike, naj prispevajo za srečolov. Obiskali vas bodo poveijeniki društva!
Za prispevek se vam člani Društva že vnaprej zahvaljujejo!
Društvo invalidov Piran pa se že ob tej priložnosti zahvaljuje donator-jem, ki so že podprli njihovo prireditev: restavraciji Val iz Pirana, restavraciji Delfin Piran, restavraciji Pavel Piran in okrepčevalnici Cantina iz Pirana.
Pripravljalni odbor za Srečanje DI
Maijeta STEGEL:
SVETI PETER
(3. nadaljevanje)
GRADN|A HIŠ
Po prvi svetovni vojni so temelje hiš kopali z lopatami in motikami. V najgloblje plasti so naložili večje kamne, kakršne so uporabljali tudi za konstrukcijo vogalov. Zidove so gradili iz manjših kamnov, vse pa so pridobivali (sekali, nabirali) v okoliških hribih. Odprtine za okna in vrata so obložili s "špaletami" (podolgovatimi kamni). Na zunanji strani so pritrdili "jerte". To so bili kamni z luknjami, na katere so nato zabili železne kline ali "bartuvele". Nanje so obesili "škure" (polkna, naoknice). Vezivnega materiala so uporabljali zelo malo. Apno so žgali v hrvaški Istri tako, da so ga kurili sredi kupa apnenca. Tako napravo so imenovali "kolkera". Žgano kamenje so si kmetje z vozovi pripeljali v vas. Tu so ga kuhali v luknji, ki sojo izkopali v tleh. Gašenemu apnu so primešali zemljo, pesek in gramoz, ki se je nabiral ob robovih cest. Z dobljeno zmesjo so predvsem ometavali zidove in strope. Strope so izdelovali iz pletenih vej, trstja in bek (salix purpurea). Ometali so z opisano zmesjo. Med tramovi ("gredami") in pletenim stropom pa je ostalo nekaj prostora za miši.
Stavbe so krili z opekami ali "tavelami", nanje so položili korce ("kope"). Zunanje stene niso bile ometane. Prvi taki ometi so nastali v medvojnem obdobju.
Zunanje stopnice so bile kamnite, notranje pa lesene. Za ograjo notranjih stopnic je služil zid iz ometanih desk.
Zidali so domači moški ob pomoči sosedov in sorodnikov. Načrtov zanje niso risali: prostor so le izmerili in prostore najbolj ugodno razvrstili. Klet je morala biti v najbolj hladnem, pred soncem zavarovanem prostoru. Navadno so jo kopali za dve stopnici pod nivo
pritličja. Tehnika gradnje jim namreč ni dopuščala globje nameščenih kleti. Razen kleti so bile še kuhinja z ognjiščem in stopnicami, ki so vodile v sobe ali kamre. Te niso imele stropa, ampak so v ostrešju navadno sušili meso, koruzo...
Sosedom in sorodnikom so pomoč pri gradnji hiše vrnili z enako količino dela, obrtnikom in delavcem, imenovanim "manovaiji" (ti so opravljali najtežja dela; prinašali so kamenje, mešali "malto"...) pa so plačali v denarju. Obrtniki so opravili natančnejša dela: zgradili ognjišča, dimnike in strehe. Ognjišča so morala biti posebej mojstrsko narejena, saj je bila kuhinja tudi ob normalnih vremenskih razmerah precej zadimljena, zato so imeli vrata odprta. Nad ognjiščem je bila napa (iz ometanih desk), katere rabne površine pa so služile spravljanju začimb.
Pri gradnji so uporabljali mere kot so: pedenj (razdalja med palcem in mezincem moške roke), quarto (med palcem in kazalcem moške roke) in korak.
Revnejši kmetje so si za gradnjo hiše sposodili denar pri bogatejših kmetih: kupiti so morali apno, korce in tudi les, če niso imeli svojega gozda, plačati pa so morali tudi obrtnike. Bogatejši kmetje niso bili oderuški in obresti niso zahtevali (tako tovarištvo opazimo še danes). Revneši so vračali dolg predvsem v "žornadah" - torej v delu (kopanje njiv, vinogradov...). Brez cementa so gradili še po drugi svetovni vojni.
Ob pokritju hiše so imeli "veliko reč" ali "likof* (neke vrste hišni praznik), kar je običaj še dandanes. Na streho so ob tej priložnosti zataknili vejo brinja ("čupin") in pogostili delavce, sosede in ^^ sorodnike s piščanci, svinjino in vinom. Zadnjih deset let sta
ZDRAVA MESTA ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE
je letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije ob Svetovnem dnevu zdravja.
Svetovna zdravstvena organizacija se je opredelila za to, ker bo ob koncu tega stoletja 24 največjih mest na svetu štelo že več kot 10 milijonov prebivalcev. Pet od njih - štiri so v deželah v razvoju - pa bo celo doseglo mejo 15. milijonov prebivalcev. Nepredvideno hitra rast mest prinaša tudi poslabšanje kakovosti urbanega okolja in mestne infrastrukture ter s tem kvarno vpliva na zdravje ljudi v mestih.
Zdrava mesta namreč omogočajo sodelovanje mestnih vodstev, organizacij in ustanov pri reševanju problemov zdravega okolja v mestu, kar si zastavljajo kot svojo prednostno nalogo. To pomeni, da vse mestne strukture, ki skrbijo za: energijo, industrijo, prehrano, poljedelstvo, makroekonomsko načrtovanje, bivanje, zemljišča, prevoz in mnoga druga področja urejanja življenja v mestih, proučujejo vpliv svojega delovanja na zdravje prebivalstva in se trudijo usmerjati svojo razvojno politiko v smislu varovanja okolja in izboljšanja zdravja.
V redno članstvo evropske mreže projektov zdravih mest (SZO) je bil iz Slovenije vključen le Maribor.
Značilnosti zdravih mest so zajete v 10 zapovedi:
1.	je čisto in varno;
2.	skrbi za varne in trajne zaloge hrane, vode, energije ter za odlaganje odpadkov;
3.	skozi raznoliko, čvrsto, inovativno ekonomijo zadovoljuje osnovne potrebe vseh prebivalcev po hrani, vodi, zavetišču, dohodku, varnosti in delu;
4.	ima močno, medsebojno povezano skupnost, v kateri različne organizacije delujejo kot partnerji za izboljšanje zdravja;
5.	omogoča svojim prebivalcem, da skupaj izoblikujejo politiko, ki v celoti vpliva na njihovo življenje in zdravje ter splošno dobro počutje;
6.	skrbi za zabavo in dejavnosti, ki omogočajo spoznavanje in stik med nje-
govimi prebivalci;
7.	ceni preteklost in spoštuje različno kulturno dediščino in posebnosti svojih prebivalcev ne glede na raso ali versko prepričanost;
8.	vidi zdravje kot celostno sestavino javne politike in omogoča svojim prebivalcem možnost, da sprejmejo način obnašanja, ki ustreza bolj zdravemu načinu življenja.
9.	se nenehno trudi, da izboljša dostopnost zdravstvene oskrbe;
10.	je tisto mesto, kjer ljudje redkeje zbole-vajo in živijo daljše, zdravo življenje.
Velika večina občanov je tudi pri nas osveščena do te mere, da se zaveda nezdravega bivanja v mestih. Pa vendar je povezava in koordinacija med pobudniki preveč ohlapna, če že ne preslaba. Območna organizacija Rdečega križa Piran se s svojimi programi prav gotovo vključuje k tistim dejavnikom, ki se trudijo v mestu doseči takšen standard vsega, kar prispeva, daje mestno okolje bolj zdravo. Tu bi lahko našteli:
-	usposabljanje prebivalstva za nudenje prve pomoči,
-	preko postaj RK po krajevnih skupnosti imajo občani možnost, da jim medicinska sestra (prostovoljka) izmeri krvni tlak in jim svetuje, kako lahko izboljšajo svoje zdravje ali pa jih napoti na institucijo, kjer bodo lahko težavo rešili,
-	preko vzgojno-zdravstvene publicistike (z
raznimi zloženkami, plakati, brošurami), ki jo deli ljudem prispeva k izboljšanju znanja posameznika kako ohraniti in izboljšati svoje zdravje,
-	z materialno-socialno dejavnostjo pomaga posameznikom, družinam in institucijam do boljšega gmotnega položaja,
-	z družabnimi srečanji (predvsem med mlajšo in starejšo populacijo) dosega višjo stopnjo hu-manizacije odnosov med ljudmi in manjšanje možnosti odtujenih medčloveških odnosov, ki so pogost pojav v urbanih naseljih,
-	z organizacijo in motiviranjem prebivalstva za darovanje krvi in organov deluje v smislu ohranjanja in tudi izboljšanja kakovosti zdravstvene oskrbe.., ipd.
(Omenjena dejavnost najbolj zajema značilnosti zdravih mest, ki so naštete pod točkami 3,6,7,8 in 9)
Upamo, da bo geslo "Zdrava mesta - za boljše življenje" marsikoga navdušilo, tako da bo mesto (občina) Piran ne le zelena, ampak tudi zdrava občina, v kateri bodo pretehtale vse značilnosti, ki bi jih naj imelo zdravo mesto.
Vsak posameznik bi moral zavestno sprejeti definicijo, da zdravje ni le to. da nisi bolan. Je stanje celotnega fizičnega, mentalnega in socialnega dobrega počutja. Je dobro mnenje o samem sebi, o svojem okolju in o svojem mestu. To pa je osnovna podlaga zdrave osebnosti, ki se zaveda svojih smiselnih možnosti in potencialov.
Valentina Klemše
pogostejša narezek in pivo.
Občasno naseljena bivališča
Pred drugo svetovno vojno so poznali dva tipa takih bivališč. Prve so tako imenovane "koče". To so kamnite, med vinogradi zgrajene hiše z enim samim prostorom, krite s "škrlami". Imele so polkrožen ali štirikoten tloris. Manjše niso imele vrat, širina vhodne odprtine je bila le 60 cm, višina pa je ustrezala višini odraslega moškega.
Drugi tip bivališča so tako imenovane "kope". V obliki piramide so zbili "kuce" in jih obložili s trsjem. Takšne so bile v dolini, medtem ko so bile na vzpetinah kamnite.
Po drugi svetovni vojni so bile v dolini le "koče" iz trsja. Imele so enokapno streho, zato niso bile piramidaste oblike. Vanje so spravljali orodje. Odkar je več avtomobilov pa "koč" ne postavljajo več.
Novogradnje
Stanovanjske gradnje v zadnjih 20 letih nastajajo na podedovanih zemljiščih. Največ novih hiš nastaja med Goreli in izvirom Lokve ter na zahodnem pobočju Špehovskega hriba.
ETNOLOŠKI SPOMENIKI
Tonina hiša
Hiša leži v Gorelih, o tem nam priča tudi priimek nekdanje lastnice -TONE GORELA. To je bila premožna kmetica, o kateri živi še danes ustno sporočilo in hiša tako nosi njeno ime.
Hiša je iz kamna. Ima ohranjeno zunanje kamnito stopnišče in se zaključi z značilnim "baladuijem" ali pokrito teraso pred vhodom v bivalni prostor. Okna in vhodi so kamnoseško preprosto obdelani, kot
tudi strešna kritina iz korcev. Notranjost prostorov je dobro ohranjena. Spodnji prostori so bili izključno namenjeni poljedelskim, vinogradniškim ter oljarskim dejavnostim. Po adaptaciji pa so prostore preuredili izključno oljarstvu, kjer je oljčni mlin in stiskalnica. Na fasadi (SV) vidimo dimniški kaminski prizidek, ki je služil oljarstvu.
V zgornjih prostorih imamo kmečko kuhinjo in sobo.
Kot večina starih istrskih hiš ima bivalni del odprto ostrešje. Ta namreč nadomešča strop.
se nadaljuje
Tonina hiša v Sv. Petru
DELNICE PRIHAJAJO !
Vendor to še ni omogočeno vsem. Pričakovati pa je, da bomo ze letos pnca vsiopu nuuvi j »	j- j
Katere delnice lahko že prodamo na borzi?
V času nastajanja tega članka je na borzi mogoče prodati naslednje "privatizacijske" delnice: Kolinske Ljubljana, Mercatorja Ljubljana, tovarne sladkorja Ormož in Grosista Nova Gorica.
Poleg tega pa teče še živahno trgovanje še z večjim število delnic, ki sicer še ne kotirajo na borzi, a so njihove delnice že v Klirinško-depotni hiši. Na našem področju pa je najbolj zanimiva delnica Droge iz Portoroža.
Se lahko proda vsaka delnica navedenih podjetij?
Odgovor je ne. Prodajajo se lahko le delnice omenjenih podjetij, ki so bile vplačane v javni prodaji. Npr. delnico Droge lahko prodajo tisti, ki so jo kupili v javni prodaji, tisti, ki so jo dobili v notranji razdelitvi, pa ne. Kako izvemo, kam smo vložili in ali je naša delnica že tržna ali še ni. Vsak imetnik delnic dobi ob vnosu delnice podjetja v register Klirinško-depotne hiše potrdilo (izda ga KDD) o imetništvu delnice. V kolikor na potrdilu piše, da je delničar lastnik delnic grupe G, to pomeni, da je vplačal certifikat v javni prodaji in delnico torej lahko proda. Če pa ima delnico grupe B, C ali D, mora s prodajo še počakati.
Kaj je KDD (Klirinško depotna-drožba)?
Večkrat sem omenil ime KDD. KDD je institucija, kjer so zbrani registri delničarjev naših podjetij. Podjetje namreč po končani privatizaciji prenese svojo delniško knjigo v KDD. Tam je register, ki omogoča, da se delnice lahko preprodajajo. Lastnik delnic ima samo potrdilo o lastništvu (kar seveda pomeni, da ga lahkona primer tudi izgubi, vendar delnice seveda še vedno ima). To pa olajša izplačevanje dividend
P1 borzno posredniška družba ll"
PFC

_llnterfin
Primorski Finančni Center I nterf i n
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih
papirjev na borzi, ■
nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, z katerimi se že lahko trguje,
vpis investicijskih kuponov
vzajemnega sklada PIKA, ■
poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing.
Jo
in prodajo delnic. Kako prodati delnico iz privatizacije?
Če želimo prodati delnico iz privatizacije, moramo najti kupca. Kje ga najti? Enostavno. Obrniti se moramo na borznega posrednika. Ta ima dostop do trga vrednostnih papirjev in lahko delnice iz KDD (Klirinško-depotna družba) v vsakem trenutku proda. Poda nam lahko tudi informacije o njihovi ceni. V nobenem primeru pa se ne sme zgoditi, da bi nas prevaral. Borzni posredniki (brokerji) lahko prodajajo in kupujejo vrednostne papirje na borzi samo po trenutni tržni ceni (ki jo lahko stranka na računalniku tudi preveri). Transakcija se torej izvede pošteno in ni razlogov, da brokerju ne bi zaupali. Broker torej opravi celoten posel in izkupiček nakaže stranki na njegov račun. Borznega posrednika pa rabimo tudi, če smo se npr. dogovorili z znancem, da mu prodamo svoje delnice. Zakaj? Kot sem že poudaril so delnice vknjižene v delniški knjigi na KDD. Dostop do teh knjig pa imajo samo brokerji. Kupec delnic postane njihov lastnik šele, ko so le te preknjižene na KDD. (POMEMBNO!). Borzni posrednik je torej oseba, ki jo bomo nujno potrebovali za prodajo ali nakup naših delnic. Sicer pa je borznih posrednikov v Sloveniji 45, od teh imajo 3 sedež tudi v Kopru. Kaj je z ostalimi delnicami?
Kot smo dejali, bodo še letos na borzi kotirale delnice še več podjetij. Sicer pa bo možno različne delnice prodajati v naslednjih terminih:
-	interna razdelitev (certifikati v lastnih podjetjih): 2 leti po končani privatizaciji v podjetju;
-	notranji odkup (denar vplačan v delnice lastnega podjetja s 50% popustom) po končanem notranjem odkupu t.j. največ 5 let., do takrat pa je mogoče prodajati samo obstoječim lastnikom;
-	investicijski skladi: ko bodo delnice kotirale na borzi (predvidoma v 1.1997).
Kaj trenutno dobimo za naš certifikat!
Najpomembnejše delnice iz privatizacije imajo trenutno (z dne 22.4.1996) sledeče cene: delnica cena	št.delnic za sit	izplačilo
400.000 certifikata Kolinska 1.450 sit	383	555.350 sit
Droga 10.000 sit	31	310.000 sit
Mercator 4.200 sit	49	205.800 sit
Kar torej najprej opazimo je to, da dobimo za različne delnice zelo različne zneske.
V Portorožanu bomo v vsaki številki obveščali naše bralce o novostih iz privatizacije in o cenah najpomembnejših privatizacijskih delnic.
dipl.oec LEON KLEMŠE
PRIMORSKI SEJEM V KOPRU, NAVTIČNI PA У MARINI
Od il. do 19. maja bo v Kopru spet potekal pred dvemi leti oživljeni Primorski sejem. Lani je na sejmu sodelovalo 270 razstavljalcev. Pretežno so bili iz Slovenije, izmed tujih pa so prevladovala podjetja iz Italije in Avstrije. Sejem je obiskalo 20.000 ljudi, letos pa pričakujejo še večjo udeležbo tako razstavljelcev kot obiskovalcev. Primorski sejem pa si je ponovno našel nov prireditveni prostor in sicer bo gostoval na terminalu tovornjakov podjetja HTORO Koper (ob vzhodni koprski vpadnici).
Konec maja (od 29. maja do 2. junija) pa bo organizator Primorskega sejma v Kopru, podjetje Doramat, skupaj s portoroško Marino pripravilo navtični sejem Intemautica, ki bo gostoval v marini Portorož.
p-
PORTOROŽANOV
PIRANSKI TEKAČI ODLIČNI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Ves trud mentorja mladih tekačev Iva Lazarja je bil bogato poplačan z uspehom, ki so ga njegovi varovanci dosegli na državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol Slovenije 20. aprila v krosu (11. Dnevnikov kros). Dosegli so kar dve prvi mesti med posamezniki: Teo Kolarič med petošolci in Simon Zafred med šestošolci (oba sta z Osnovne šole Lucija), odlična je bila tudi Pirančanka Svetlana Bajič med sedmošolkami, kakor tudi Klara Leban - na šestem mestu med sedmošolkami. Tudi ekipno se se lucijski šestošolci dobro odrezali, saj so bili prvi. V ekipni konkurenci je bila že tretja zaporedna zmaga Simona Zafreda.
PIRANSKI TEKAČI ODLIČNI TUDI V ITALIJI
Po krosu za državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol Slovenije, kjer so piranski tekači bili v ospredju, so dan kasneje v Italiji, nedaleč od Trevisa osvojili tri prva mesta za pokal Triveneta, ki se šteje kot tretji tek prvenstva.
Rezultati:
-	dekleta absolutno (do 17 let starosti): prva Svetlana Bajič, druga Klara Leban (Piran)
-	deklice (od 11-14 let): prva Danijela Gidumovič (Piran)
-	dečki (od 11-14 let): prvi Teo Kolarič, tretji Semir Beač
-	dečki (do 11 let): drugi Miloš Bajič, peti Isem Veseli
Mladi tekači so tekli na 5 kilometrov dolgi progi, starejši tekači (od 18 let dalje) pa na 10 kilometrski progi. Na tej progi je prvič tekel mladi osemnajstletni Pirančan Boštjan Fuks in v uvrstitvi "Campionato Triveneto" zasedel drugo mesto (v skupini od 18 do 25 let).
ŠPORTNI KOTIČEK
MARKO MORGAN ŠPORTNI MENEDŽER
Med osmimi slušatelji, ki so prejšnji mesec s predstavitvijo zaključnih nalog uspešno sklenili usposabljanje na GEA Collegu v
Ljubljani in postali športni menedžerji, je tudi piranski jadralec Marko Morgan. Marko je v svoji zaključni nalogi predstavil projekt "Evropsko prvenstvo jadralcev v razredu optimist v Piranu (EPOP '97) od 5. do 13. julija prihodnje leto.
Tematike si nadarjeni 24-letni jadralec ni izbral po naključju. Predsednik organizacijskega odbora EPOP '97 ni nihče drug kot Markov oče, Milan Morgan. Ta je s sinovo študijo na nenavaden način dobil lepo podlago za nadaljnje pripravljalno delo, ki ga do prihodnjega poletja kajpak ne bo zmanjkalo.
Priprave na EPOP '97 so v polnem teku. Po zadnjih podatkih organizacijskega odbora, sestal se je prejšnji mesec, bo 10-dnevno tekmovanje stalo 453.000 mark. Organizatorji pričakujejo udeležbo 240 tekmovalcev ter vsaj še toliko spremljevalcev iz 44 držav sveta. EPOP '97 je nedvomno ena največjih športnih prireditev na Obali v tem desetletju.
Andrej Žnidarač
ROKOMETASICE RK M-DEGRO PIRAN-KADETINJE, VTCEPRVAKINJE!!!
Finale rokometnega prvenstva za kadetinje, letnik 1979 in mlajše, seje odigralo konec marca 1996 v Ljubljani v Hali Tivoli. Na njem so sodelovale tri najboljše ekipe, in sicer:
ROKOMETNI KLUB M-DEGRO PIRAN, ROKOMETNI KLUB VEGRAD VELENJE, ROKOMETNI KLUB ROBIT OLIMPIJA LJUBLJANA.
1ш MR j
Mlade Pirančanke so obe tekmi igrale neodločeno z naslednjim izidom:
RK ROBIT OLIMPIJA : RK M-DEGRO PIRAN 12:12 (5:6),
RK M-DEGRO PIRAN : RK VEGRAD VELENJE 15:15 (7:7)
Tekma med RK VEGRAD VELENJE : RK ROBIT OLIMPIJA se je končala z rezultatom 12:13 (4:6). Državne prvakinje so tako postale kadetinje RK Robit Olimpija Ljubljana, podprvakinje Pirančanke in tretje Ve-lenjčanke.
Najboljša državna kadetska strelka je bila z devetimi goli TJAŠA NIŽETIČ iz RK M-DEGRO PIRAN, sicer rojena 1. 1981, za najboljšo igralko je bila izbrana Dunja Šindič iz RK Robit Olimpija, najboljša vratarka je bila Nataša Arhar prav tako iz Robit Olimpije.
Pravico v finalu so delili ljubljanski sodniki: Alojz Tomšič, Zdravko Babič in Dušan Čeak, ki so svoje delo slabo opravili, saj so z neenakimi kriteriji sojenja vnašali nemir tako med igralke kot tudi gledalce. Srečanja so sicer bila razburljiva in izenačena.
Predsednik RK M-DEGRO Piran Franc Bergant
TROJNA ZMAGA PIRANSKE EKIPE
V okviru športnih prireditev ob letošnjem sejmu "Hobby sport e tempo libero" v Vidmu (Udine) seje piranska ekipa v roller hockey in line (hokej na rollerjih) v soboto 21.4.96 udeležila Franklinovega turnirja.
S tremi zaporednimi zmagami ter z neverjetnim številom zadetkov (skupno kar 38) so Pirančani upravičeno, kakor tudi prepričljivo, osvojili prvo mesto.
Na fotografiji stojijo z leve proti desni: VLAD0ŠA NIŽETIČ (pom.trenerja), LILI ŽIGO, IVANA BATISTIČ, NINA KUŠTRIN, BARBARA PANGER, SNEŽKA ZL0CH, SUZANA VESELI, MARTINA VRČ0N, TJAŠA NIŽETIČ in trener ALEŠ FILIPČIČ, klečijo z leve proti desni: VI0LETA J0VIČIČ, ALENKA P0PIČ, TINA JANČIČ in ANDREJA JURAGA."
L'ISTRIA PRESEINITATA DAI RAGAZZI
Gli alunni della scuola elementare Vincenzo de Castro hanno presentato in Casa Tartini la loro produzione audio-visiva.

Dopo la nota introduttiva, gli alluni hanno raccontato la nascita ed il lavoro del Gruppo di produzione audio-visiva, attivo giä dal 1992.
I	mentori del gruppo sono gli insegnanti Adelia Biasiol-Škoti e Ruggero Paghi.
Dalla presentazione si e passati alia visione dei video. Il primo video e stato premiato al concorso di Pordenone nel 1992, iniziava con il rientro dalla pesca, e mentre le immagini facevano vedere il Golfo di Pirano ed il signor Perentin della sua Barca una voce diceva: "BASTA CHE LA VADI SEMPRE COL VENTO IN PUPA..."
II	titolo del video e "EL MAMOLO PESCADOR".
II secondo video era intitolato "PIRAN E... UNA BICI" del 1993.
Il terzo video e frutto di una ricerca che ha occupato gli alunni e gli insegnanti per tutto l'anno scolastico, 1994-1995 ed inizia con "c'era una volta un trenino... da Parenzo a Trieste. 60 anni fa, faceva il suo ultimo viaggio... intitolato "LA PARENZANA".
Ultimo video presentato in questa serata e il video dedicato all'OLIVA, "10, PROPRIO 10, L'OLIVA".
II video iniziava con l'intervista a PIETRO POROPAT, olivicoltore di PIRANO, la visita al TORCHIO DI BALINI e, VERTENIGLIO e si condudeva al RISTORANTE PAVEL DI PIRANO.
A condusione della serata gli insegnanti hanno promesso di pre-sentare in fiituro pure i lavori audio-visivi delle scuole periferiche della scuola elementare Vincenzo de Castro.
ARCHITECTA
d.o.o./s.r.l.
TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN RZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562
POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, -MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
PRODAJAMO:
-	Hiše v Seči, Novi vasi, Piranu, Izoli
-	Zazidljive parcele in kmetijska zemljišča
-	Stanovanja različnih velikosti v Kopru, Izoli, Piranu
-	Poslovne prostore v Luciji in Piranu
KUPIMO:
-	Hišo v Portorožu ali Izoli z vrtom, garažo, obvezen pogled na morje
-	Stare istrske hiše v zaledju
-	Enosobna m dvosobna stanovanja v Luciji.
URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR od 8-1 7 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru).
ZAUPAJTE NAŠI STROKOVNOSTI IN IZKUŠNJAM.
MUSIOA IN CASA TARTINI
A maržo si sono presentati al pubblico di Pirano i ragazzi che seguono i corsi di musica organizzati dalla Comunitä degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano in collaborazione con la scuola elementare Vincenzo de Castro.
Dall'autunno 1995 vengono organizzati corsi di pianoforte guidati dai maestri: Milada Monica ed Elena Zacchigna e il corso di violino, che e al suo terzo anno di attivitä guidato da Bruno Čibej.
La serata e iniziata con 1'esibizione del coro della scuola elementare Vincenzo de Castro ed e proseguita con la presentazione dei singoli "musicisti".
I bambini della maestra Milada Monica si sono presentati con can-zoncine personalizzate eseguite a quattro mani e arrichite da una "coreografia". I ragazzi si ripresenteranno al pubblico in giügno con i saggi di fine anno.
Martina Gamboz
MOSTRA DI GRAFICHE
Nel mese di aprile la Comunita degli Italiani di Pirano ha ellestito la mostra di grafiche del pittore Fabio Smotlak di Trieste.
Dopo aver terminato l'istituto d'arte, Fabio Smotlak ha insegnato nelle scuole medie di Trieste. Ha studiato pubblicitä e grafic design ed e approdato alia scuola politecnica di design industriale ed al Domus Accademi di Milano specializzandosi in design industriale.
Dopo aver lavorato a Milano nel campo del design e ritornato a Trieste ed ha iniziato la collaborzione con l'Accademia di Lubiana dove tuttora insegna didattica del design.
La serata e stata allietata musicalmente dal maestro Martin Konja-jev.
VISOKA STROKOVNA SOLA ZA PODJETNIŠTVO V PORTOROŽU
V portoroškem Avditoriju bo v jeseni odprla svoja vrata nova visoka šola. Visoka šola za podjetništvo je prva zasebna specializirana poslovna šola za podjetništvo, ki bo s časom postala mednarodna. Poslanstvo šole je v spodbujanju podjetniške kulture. V prvem študijskem letu 1996/97 je razpisanih 120 mest za redne študente in 160 mest za izredne študente na štirih lokacijah po Slovenji. Vpisujejo se lahko vsi tisti, ki so uspešno zaključili srednjo šolo. Šola pa ni drugačna le zato, ker je zasebna, temveč tudi zaradi tega, ker bodo metode dela s študenti drugačne, sodobnejše in inovativne. Na šoli bo sodobna knjižnica z najnovejšo podjetniško literaturo in računalnica, kjer bodo lahko študentje uresničevali svoje projekte. Priključitev na Internet pa je seveda že kar samoumevna. V sodelovanju z najboljšo poslovno šolo za podjetništvo v Ameriki - Babson Collegeom - bodo šolo razvijali po podobi ameriških collegeov. Za predavatelje je Šola za po-djetništvo poiskala najboljše domače strokovnjake. Največ o podjetištvu pa bodo slušatelje prav gotovo podučili podjetniki, s katerimi želi šola kar največ sodelovanja. Trudijo pa se tudi vključevati - kot bodoče predavatelje in asistente - tudi lokalne podjetnike in manageije. Te kadre šola pridobiva tudi na podiplomskem študiju splošnega managementa, ki ga organizira GEA College (v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede -FDV) v Portorožu.
Šola, ki si je izbrala sedež v našem kraju si želi čimveč stikov z lokalnim okoljem. Želijo si dobrega sodelovanja s krajani, podjetiniki, lokalno oblastjo in nenazadnje tudi z drugimi lokalnimi šolami. Načrtujejo še veliko dogajanj v popoldanskem času (izven rednega šolskega dela): razna predavanja, kulturne dogodke, srečanja, ki ne bodo namenjena le študentom ampak tudi krajanom. Le na ta način lahko šola polno zaživi.
Visoka strokovna šola za podjetništvo v Portorožu se trudi narediti svojo šolo drugačno, boljšo, prijaznejšo! Želijo si, da bi njihova šola postala tudi naša. Zato upajo, da jo bo okolje sprejelo za svojo in da bodo krajani, domači podjetniki, druge šole... z njimi sodelovali.
Za vse dodatne informacije so vam v šoli na voljo - po telefonu 747 351 in 747 352 (ga. Tatjana Trebeč). Vršilec dolžnosti dekana pa je trenutno mag. Jordan Berg inc.
MAYGUT
APARTMANI
FIZIOTERAPIJA
FIZIOTERAPIJA
Letoviška 11,
6320 Portorož - Portorose
tel.: 066/747-057, 747-058
FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE
ROČNA MASAŽA / MASSAGGIMANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI
KOPER
ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA
PIRAN
POREČ
DUHOVNA
UNIVERZA
PORTOROŽ CENTER
MAYGUT
FIZIOTERAPIJA
DUHOVNA UNIVERZA
Ali ste že slišali za luč večne modrosti - luč, ki je navdihovala velike "duhove" človeške zgodovine, da so skozi znanost, filozofijo, umetnost in verovanja razodevali skrivnost življenja in njegovo lepoto. Vsak izmed nas je žarek te luči, ki sije skozi ljubezen, lepoto in ustvaijalnost našega življenja.
Luč večne modrosti je kot sončni žarek - žarek toplote, ki prebuja; žarek svetlobe, ki omogoča rast. Spoznanja večne modrosti so tu zato, da bi prinesla v naše življenje luč, ki širi zavedanje in prebuja v nas skritega notranjega človeka, semena radosti in modrosti življenja, ki spijo v nas. Gotovo smo v sabi že začutili radost notranjega človeka, ko smo se predajali lepoti sončnega zahoda, zagotovo smo začutili njegovo stisko, ko nas je doletela krivica. Slišimo ga kot glas vesti, poznamo ga, kot tisto notranjo voljo, ki nas žene naprej, kot tistega, ki se nenehno sprašuje, kdo, kaj in zakaj?
Kdo je notranji človek? Zakaj ostaja skrit? Kdo ga je ustvaril - njega in celoten kozmos? Zakaj? To so vprašanja, ki si jih človek zastavi, ko nekega dne izčrpa zunanji smisel življenja in zasluti, da morda ne živimo samo zato, da bi imeli otroke, hišo, denar in ugled. Užitki in veselja, ki nam jih nudi zunanji materialni svet, se nam nenadoma ne zdijo več vredni prizadevanja. Tako minljiva so! In vprašamo se, kaj pa je tisto, kar je v mojem življenju "vredno". V iskanju novih vrednot in novega smisla se najprej obrnemo po pomoč navzven. Iščemo v knjigah, na različnih tečajih, iščemo človeka, ki bi nam lahko povedal. Toda vedno znova razočarani ugotavljamo, da z nobenim izmed odgovorov, ki jih dobimo, nismo zadovoljni. Pa ne, da bi bili odgovori napačni, samo držijo le za človeka, ki je do njih prišel. Konec koncev torej uvidimo, da moramo sami poiskati odgovore na svoja vprašanja, kajti vsak človek je bitje zase in vsakdo v sebi nosi svoj smisel, svojega notranjega človeka, svoje duhovno jedro, ki se želi izraziti.
Kako priti do notranjega človeka, kako mu pomagati, da zaživi v nas? Pot vodi preko študijskega spoznavanja temeljnih kozmičnih zakonov, skozi meditativno poglabljanje vase in vztrajno plemenitenje našega življenja. Vse to vam, skupaj z obljubo, da vam bomo na tej poti stali ob strani, ponujamo učitelji Duhovne univerze.
Vabimo vas na predstavitvena srečanja, ki bodo v Kopru * ponedeljek 13.5. mala dvorana Gledališča Koper, Verdijeva 3; v Izoli - sreda 15.5., dvorana Zveze kulturnih organizacij, Bazoviška 4 in v Portorožu -
TETO DNI DELOVANJA DRUSVA ZA KULTURO BIVANJA
Pred letom dni se je v Piranu ustanovilo Društvo za kulturo bivanja, ki mu predseduje ]are Lipušček. Na svojem obenem zboru, ki ga je Društvo sklicalo 18. aprila, so člani naredili inventuro svojega enoletnega delovanja. Prepričani so, da so - bolj kot občinski svet in še bolj kot županstvo ali občinska uprava - pri svojih akcijah, apelih in opozorilih imeli pred očmi proglas o Zeleni občini, ki ga je sprejel lani aprila občinski svet. Po letu dni je Društvo za kulturo bivanja ugotavljalo, da se bivalne razmere v piranski občini - posebej pa še v mestu Piran - niso izboljšale (hrup, nered, nečistoča...), kar je tudi tleči vir konfliktov med ljudmi in relativno slabih gospodarskih učinkov. Župan je s svojimi pristojnostmi in s svojim aparatom svetovalcev tisti, ki bi lahko odločilno vplival na stanje v obeini - žal pa župan - tako meni Društvo -daje prednost interesom posameznikov namesto okolju. Službe (občinske, državne...), ki so plačane za zagotavljanje reda, ostajajo premalo učinkovite, zato člani Društa za kulturo bivanja menijo, da jim preostaneta le dve poti: vlaganje odškodninskih tožb proti kršiteljem in (ali) državljanska nepokorščina. Izvršilni odbor Društva pa se je ojačal še s tremi novimi člani. V njem so zdaj še Mafalda Pahor, Magdalena Franeeškin in Rudi Mraz.
Livija sikur Zorman
IN AS MEJ MO SE S PORTOROŽANOM
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA:
Zelo se veselim 1. mojo, ker takrat nimamo pouka. Tudi mama in tata ne gresta v službo in smo skupaj doma. Moj tata sicer pravi, da je tak način praznovanja praznika dela napačen, češ, da tudi verniki gredo na božični dan k maši in je prav zato ta dan dela prost, da ljudje lahko zadostijo pobožnim nagibom. Za praznik dela bi torej morali po njegovem trdo delati, ne pa lenariti doma. Moja mama je modro pripomnila, da je še sreča, da so v bifeju "Pri žejni sipi" istih misli kot tata in trdo delajo tudi za praznik, na veliko radost tate in drugih somišljenikov. Vprašal sem tato, kako naj bi po njegovem s trdim delom počastili 1. maj tisti, ki so ostali brez službe. To vprašanje ga je najprej spravilo v zadrego, potem pa je menil, da bi bili ti ljudje zelo prikladni za honorarne zaposlitve pri prvomajskih manifestacijah, glede na to, da za te reči zadnjih šest, sedem let ni nobenega prostovoljca več (prej so jih menda množično določali). Na te besede je moja mama vzkipela in rekla, da je tata še večji sadist kot politiki, ki so pred volitvami obljubljali nova delovna mesta, nato pa ljudi pustili na cedilu. Vprašal sem tato, če je tudi med politiki kaj brezposelnih. Kot bi trenil je odvrnil, da se na njihovem področju dogaja vedno kaj novega in nepredvidenega, tako da jim dela ne more zmanjkati. Če pa že kdaj grozi ta nevarnost, takoj ustvarijo situacijo, ki zahteva dodatno angažiranost. Mama se s to
PRVI MAJ, PRAZNIK DELA
(PROSTI SPIS)
razlago ni strinjala. Rekla je, da ona misli ravno nasprotno, se prai, da je večina politikov brez dela. Če ne bi bilo tako, bi morali vendar opaziti kakšne dobre rezultate, ne pa da se neke stvari nikamor ne premaknejo. Vprašal sem, če to morda pomeni, da so nekateri "na čakanju". Pa seje mama posmehnila in rekla, da smo kvečjemu mi vsi "na čakanju" njihove dobre volje.
In kako je naša družina preživela letošnje prvomajske praznike? Mama je sicer predlagala, naj bi za delo navdušeni tata prepleskal dnevno sobo in kuhinjo. Pa je tata brž pohitel z razlago, da taka dela spadajo v področje osebnih konjičkov, ne pa čisto pravega dela in je predlagal, naj bi šli raje na Socerb, češ da še ni imel prilike pokazati meni, neizkušenemu otroku, kako praznik dela preživijo tisti, ki sta jim zabava in postopanje ljubša od garanja. Tolikšna skrb za mojo vzgojo in spoznavanje življenskih resnic je mamo globoko ganila in je pristala na tatov predlog.
Glede na vse, kar sta mi povedala, je po moji pameti definicija dela sledeča: delo je lastna aktivnost, odvisna od dobre volje tistih izvoljenih vodilnih politikov, ki trenutno niso bodisi angažirani na kakšnem drugem področju, bodisi na čakanju.
Sonja Požar, Lucija
AFORIZMI O PRAZNIKU DELA
-	Praznik dela je utopija... Zakaj? Poglejte okoli sebe!
-	Praznik dela je preteklost, bodočnost je praznik prostih dni.
-	Praznik dela je kot rojstni dan: dva dni pijemo, potem po zabimo, zakaj smo pili.
-	Praznik dela je najlepši dan med delavniki.
VlatkaK.
PO CETINOVO:
0<°0Z0K/L0 f?
NATovt&ajfMv M4SOWO VZAčanjf DOMAČIH GOSTO/ Sow TB TAZUIVI /VA cesr/ /
<2£ /*//l/'
POK03-MI-HSK!
Čf^'A'
^ZGUblt. SEИ VFStLIE x>o DELA. TofeTENEGA V4A0DITEL:3A
TROSIL( DA HI VRNE vFsELie,
VELO VA XA NA6RAX>0?ObDR*l .
M
C£T/N'
LWKO
SPORED KINA "HA-HA"
Med prvomajskimi prazniki še po dolgem času spet odprl vrata kino HA-HA, ki svoj spored prilagaja strukturi obiskovalcev. Predvajali so sledeče filme:
-	Ne čakaj na maj! - za gostince in turistične delavce
-	Hišica v preriji - odgovornim za gradnjo garažne hiše v Piranu -Jurassic park - za "pajka"
-	Kako zelena je bila moja dolina - vsem ki skrbijo za zelenice v občini
-	Luä velemesta - zadolženim za javno razsvetljavo -Joä, ljubljena dežela! - odgovornim za deponije
-	Na svoji zemlji - za črnograditelje
-	Sreča na vrvici -za kužke, ki kršijo občinske odloke o snagi
-	Prvinski nagon - za kršitelje nočnega miru
-	Vrnitev odpisanih - za vse, ki so želeli ukiniti krajevne skupnosti v občini
-	Svet tišine - za vse študente, ki se bodo naslednji mesec znašli pred izpitnimi komisijami
Sonja Požar, Lucija
USPOSABLJANJE VODNIKOV PO NASI REGIJI
V	okviru Turističnega društva Portorož poteka že od aprila meseca tečaj za vodnike po regiji. Izvajalec teoretičnega dela je Društvo turističnih vodnikov Slovenije. Inštruktor za bodoče vodnike je izkušeni, dolgoletni vodnik Iztok Bončina. Drugi del tečaja, ki zajema poznavanje regije, sta organizirali predsednica TD, Andreja Humar-Fatorič in prof. Marija Rok s Srednje turistične šole Izola.
Tečaj se bo zaključil s strokovnima ekskurzijama 11. in 12. maja.
Vsi, ki bodo uspešno predstavili pridobljeno znanje in dokazali sposobnost vodenja, bodo prejeli Potrdila o opravljenem preizkusu za vodenje po regiji, ki ga kot licenco podeljuje Društvo turističnih vodnikov Slovenije. Za bodoče vodnike se na tečaju usposablja 15 kandidatov, ki "pokrivajo" štiri tuja jezikovna področja.
Turistično društvo Portorož bo po koncu tečaja, v drugi polovici maja, organiziralo še demonstracijo in preizkus vodenja po Piranu v vseh štirih tujih jezikih. Z junijem mesecem bo tako turistična informacijska pisarna portoroškega Turističnega društva uvedla register in posredovanje turističnih vodnikov po regiji.
KOTALKANJE
Športno društvo "Pirano" organizira v soboto, 25. maja 1996 tekmovanje v hitrostnem kotalkanju za "I. Pokal Mesta Piran" pod pokroviteljstvom Občine Piran in Skupnosti Italijanov Piran.
Tekmovanje naj bi se odvijalo na stezi kartodroma v Luciji pri Portorožu v soboto 25. maja 1996. Zbor tekmovalcev bo ob 9.30, začetek tekmovanja pa ob 10.00 uri.
KRATKE
V	meseca maju si bo kraje v naši občini ogledovala "Turistična patrulja" Turističnega društva Portorož, ki bo ocenjevala urejenost krajev in okolico objektov. Na (ne)lepe stvari bo spet opozarjala s podeljevanjem "Turističnih osatov" in z "Zlatimi vrtnicami".
V TD razmišljajo še o eni akciji: "Ocenjevanje gostinskih lokalov v gostoljubju". Poleg urejenosti lokala bi bila pri ocenjevanju pomembna še osebna urejenost osebja ter odnos in ustrežljivost do gosta.
Prav zanimivo bi bilo ugotoviti, kod sploh uporabljajo "uniformo" za strežno osebje - kot element kakovostnega odnosa do gostov, kje znajo gostu pokloniti pristen nasmeh za dobrodošlico, prijazno in ustrežljivo besedo - skratka, kje je še v veljavi stari "gostinski bonton".
Mercator Degro
Ponovno je tu pomlad in znova priložnost da spoznate oblačila
ELLA VIVALDI
blagovna znamka ženske konfekcije tovarne LABOD iz Novega mesta izbirate jo lahko v PE TEKSTIL Lucija elegantna, modna, primerna za vse prilike.
spoznajte jo v PR M DEGRO TEKSTIL Lucija.
PISMA PORTOROŽANU
ODPRTO PISMO PIRANSKEMU ŽUPANU BIVALNE RAZMERE V OBČINI
Društvo za kulturo bivanja je v preteklem letu večkrat opozarjalo na nevzdržne bivalne razmere v nekaterih predelih naše občine. Ponovno ugotavljamo, da je vrsta žarišč hrupa in nereda posledica uvajanja neprimernih dejavnosti v bivalno okolje in toleriranje uzurpacije prostora ter drugih kršitev, ki poslabšujejo razmere v okolju.
Pred lansko turistično sezono je občinska uprava kljub večletnim negativnim izkušnjam ponovno ugodila interesom kroničnih kršilcev in jim omogočila izvajanje vsebinsko in časovno neprimernih dejavnosti. Na ta način je občina zagotovila dobiček nekaterim posameznikom na račun javnega interesa. To je napad na zdravje občanov in počutje naših gostov. Na ta način se ustvarjajo konflikti med prebivalstvom in turizmom. Tudi zato je naš gospodarski uspeh slabši.
Tudi zaradi teh problemov je piranski občinski svet sprejel Proglas o Zeleni občini, v katerem je vsem občanom, posebno pa Županu, podal smernice za delovanje v prid ekologije. Županu občinski statut v 38. členu med drugim nalaga, da vodi občinsko upravo, organizira občinsko redarsko službo, skrbi za javni red in mir, odloča o oddaji javnih površin.
V Društvu za kulturo bivanja menimo, da imate kot piranski župan dovolj konkretnih usmeritev, pristojnosti in možnosti za zagotovitev boljših bivalnih razmer v občini, zato je Vaša odgovornost velika. Kljub mnogim opozorilom, prijavam in drugim akcijam se stanje še slabša.
Zato bo Društvo predlagalo svojim članom in jim nudilo pomoč pri vlaganju odškodninskih tožb proti občini v vseh primerih, kjer občinska uprava s svojim zavestnim delovanjem slabša razmere v okolju na račun zdravja naših občanov. Teh primerov pa žal ni malo.
S spoštovanjem
Društvo za kulturo bivanja Predsednik l.r. Žare Lipušček
SMETI! KAJ JE VAS TREBA BILO!
Že s Črnega kala mi je pogled nemirno iskal obrise naše obale in njenih mest Prevzemal me je občutek pričakovanja, ko po dolgem času uzreš, kar v spominu nosiš tudi daleč v tujem svetu in deželah.
Prav posebno sem si zaželela videti Piran, ki je pravi biser po svoji slikovitosti in naravni legi. Po zadnjem obisku pa se mi je zgodilo nekaj, na kar nisem bila pripravljena. Pozornost se mi je ob obisku Pirana usmerila predvsem na "odlagališča smeti" v mestu. Najdemo jih na lokacijah, ki nikakor niso primerne; ob samih kulturnih in sakralnih spomenikih, parkih. Smeti so vidne in prisotne tudi drugje! Človek, ki pride v mesto, ne more v resnici spoznati vseh znamenitosti na neki "kulturni" ravni, kajti pozornost mu - hočeš nočeš - pritegnejo neke druge zelo moteče posameznosti. Začne se spraševati o ljudeh, ki tu živijo. Kakšen je njihov odnos do mesta v katerem živijo? Koliko jim pomenijo vrednote, ki zaokrožujejo celostno podobo? Kje je moč in znanje občinskih upravnih in pristojnih služb, da bi resnično in uspešno služile svojemu namenu?
Prepričana sem, da bi s pravo mero solidarnosti, složnosti, osveščenosti in voljo rešili mnogo problemov v zvezi z odpadki in čistočo, kijih prinaša za obalo specifično stanje. Rešitev bi bili tudi dobri zakoni, ki bi sankcionirali neodgovornost in malomarnost prebivalcev, kakor tudi obiskovalcev obalnega področja. Moja opažanja in razmišljanja bi želela zaključiti v upanju, da živijo na obali ljudje, ki jim ni vseeno in ki bodo znali razrešiti in spremeniti stanje, kakršno je trenutno. Predvsem pa razviti osveščenost ljudi, da bi se spremenila ta beda, ki se imenuje SMETI.
Obiskovalka s celine
KUL-(T)-URA
MESEC TARTI M J EVE GLASBE V SLOVENSKI ISTRI
V Avditoriju Portorož so no začetku aprila predstavili program prireditev, ki jih načrtujejo pred poletno sezono. Mesec april je tako potekal v znamenju koncertov in predavanj, posvečenih Pirančanu Giuseppu Tartiniju. Letos so "mojstra narodov** počastili z Ve likončnim koncertom Komornega orkestra Slovenicum. Italijanski muzikolog dr. Ivano Cavallini pa je v Tartinijevi hiši predstavil svoja najnovejša spoznanja o povezanosti umetniške glasbe Giuseppa Tartinija z duhom zgodovinskega obdobja in njegovim doživljanjem časa in prostora.
Svetovalec župana občine Piran, g. Dimitrij Živec je na predstavitvi povedal, daje namen občine poudariti kulturno ponudbo z Avditorijem kot glavnim nosilcem. Pomembne so tudi zasebne iniciative, med katerimi prednjači klub Maona. Občina pa snuje tudi Turistično informativni center v Portorožu, ki bo prevzel novo vlogo posredovalca informacij o kulturnih dogodkih v občini. Program bo vsak mesec natisnjen na posebnih zloženkah v več jezikih.
Direktorica Avditorija, gospa Fanči Kuhar, je omenila povezave, ki so jih zadnje čase vzpostavili po vsej Sloveniji. Sad tega je, da bodo letos več vlagali v oživljanje starih mestnih jeder, kar so že začeli s Piranskimi večeri, načrtujejo pa tudi več takšnih večerov - v začetku junija na primer na Tartinijevem trgu s Slovensko filharmonijo in če bodo uspeli določiti varno mesto, tudi s krajšim ognjemetom v Piranu.
April je v galeriji Avditorija minil v znamenju razstave najnovejših fotografskih del Luciana Kleve in Lada Jakše, ki jim bo konec meseca sledila skupinska razstava novih del obalnih likovnikov. V Avditoriju Portorož obljubljajo, da pri programskem odločanju ne bodo zapostavljali okusa svojih obiskovalcev, obenem pa nameravajo poskrbeti za ustrezno kakovost in visoko umetniško raven programa.
AT.
SVET ENERGIJE IN SVETLOBE TEA TAVŽLJA
Maja se nam v portoroškem Avditoriju obeta otvoritev zanimive razstave slik.
Razstavljalca obalnega slikarja Tea Tavžlja se nekateri spominjamo iz galerije AP, kije bila za starim hotelom Palace. Tam smo se srečevali z njegovimi pticami, rožami in ognjenimi konji, tokrat pa se nam predstavlja v novi podobi.
Slike, ki jih bo tokrat razstavil v Avditoriju, so svetle in sveže. Skozi njih se v opazovalca pretakata energija in ljubezen. Neskončno vrtinčenje bolj ali manj razpoznavnih likov nam v Tavžljevih slikah odkriva popolnoma nov svet. V njem so predmeti ločeni, pa vendar jih povezujejo različne energije. Ta ločenost in povezanost se, podobno kot v življenju ljudi prepletata tudi v umetnikovih slikah. Osnovno izrazno
KO PODIRATE SPOMENIKE, SHRANITE PODSTAVKE. VEDNO SE DAJO UPORABITI. (JERZY LEČ)
KREKOVA BANKA d.d.
POSLOVNA ENOTA KOPER
Delovni čas od ponedeljka do petka Od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30
Ponujamo vam vrsto možnosti: za občane:
ugodne oblike varčevanja in najetje posojil
za obrtnike in podjetja:
vodenje vpoglednih in depozitnih sredstev, različne oblike kreditiranja, garancije in poslovanje s tujino
OBIŠČITE NAS V PE KOPER
Ulica Zore Perello Godina 2 (Zeleni Park) tel.: 392-311, 392-312
	
ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO	
	Salon obratuje v pritličju
	Grand Hotel Emona na Bernardinu
4t*	Telefon: 475-6010
M 1 R E L A	Se priporoča
	
sredstvo tega slikarja so energije, ki jih opazovalcu podaja skozi barve in svetlobo, ki jo te barve izžarevajo.
Otvoritev razstave bo 17. maja 1996 ob 19.30 uri v portoroškem Avditoriju. Na ogled bo vse do konca maja.
Vabljeni v svet energij in svetlobe, kot ga vidi slikar Teo Tavželj.	JJt
profesor v Vidmu, rodoljub in buditelj Beneške Slovenije.
Simon Rutar iz Krna pri Tolminu, arheolog, geograf in zgodovinar.
Karel dr. Štrekelj z Goijanskega, Lavrič Karel iz Prema, Milko dr. Kos iz Gorice in še bi lahko naštevali.
Pesnikom in pisateljem Primorske pripada trdno mesto v slovenskem prostoru. Simon Gregorčič, Srečko Kosovel, Ivan Pregelj in France Bevk s preko 60 knjigami zapisan v srcih vseh Slovencev. Slikarji in kiparji potrjujejo narodno trdnost in tak narod ima pravico svobodnega razvoja.
Anton Cebej, Josip Tominc, Anton Gojimir Kos, Boris Kalin, Franc Pavlovec, Nikolaj Pirnat, Albert Sirk in Frančišek Smerdu, so le potrditev moji trditvi.
Rudi Mraz
Veliki možje Julijske Krajine so delovali med ljudstvom enotno, branili so slovenske nacionalne, poliične, kulturne in gospodarske interese.
Lavrič Karel 1818-1876 - rojen v Premu, politični in prosvetni buditelj ter deželni poslanec.
Nabergoj Ivan 1835 - 1910 je bil najpopularnejši poslanec tržaškega okoliša.
Josip dr. Vilfan je bil deželni poslanec tržaške okolice, narodni poslanec v rimskem parlamentu, po nastopu fašizma pa voditelj evropskih manjšinskih konferenc.
Znanstvenik Ivan Trinko iz Tarčmuna na Beneškem je bil
ČLOVEK ODPRTIH ROK
Območna organizacija Rdečega križa naše občine se je s svojim predlogom vključila v akcijo LJUDJE ODPRTIH ROK, ki jo organizira mesečna revija Naša žena. Naši ženi je namreč predlagala naj v svojo akcijo vključi Cesarino Smrrekar, doma iz Portoroža, katero lahko ponosno vključujemo tudi med Portorožanove zveste sodelavke. "Naša" Cesarina že več kot dvajset let dela kot prostovoljka Rdečega križa, še posebej pa seje izkazala pri pridobivanju tujih donatorjev v Italiji, ki so našemu Rdečemu križu podarili veliko humanitarne pomoči. Vsak teden pa tudi vsaj dvajset ur svojega dela podari Rdečemu križu -pravzaprav socialno ogroženim ljudem in beguncem iz BiH. Vsa njena družina je v resnici nekaj posebnega - svet v malem. So raznih narodnosti, verstev... od Slovencev, Italijanov, Črnogorcev, Angležev, Iračanov..., kot miniatura sveta, ki bi lahko živeli v slogi. Cesarina Smrekar pa je res človek odprtih rok!
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali ga. ORAŽEM s Stare ceste 1.500 tolarjev, nekdo z nečitljivim podpisom 2.000 tolarjev, PEROŠA Irma in Silvo iz Pirana 1.000 SIT, Brigita FIUP1Č s Senčne poti 1.000 SIT, Branka CAFUTA s Koprske ceste 2.000 tolarjev, Majda HABJAN s Senčne poti 1.000 tolarjev in dani volilnega odbora VE št 3 (volišče na Belem križu) 1.000 tolarjev. S Prečne poti so prispevali naslednji krajani: POVH Zora 1.000 tolarjev, TIMIČ Vida in Milan 1.000 tolarjev, družina OGRIN 2.000 SIT, STREGULC 1.000 tolarjev, družina MIKLUŠ 1.000 tolarjev, družina FIRM 1.000 SIT, FIRM Miro in Ema 1.500 tolarjev, MEDOŠ Vilma in Maijo 1.500 SIT, družina RITOŠA 500 SIT, UMEK Duška in Alojz 1.000 SIT, družina NARANČIČ 2.000 SIT, LOTRIČ Ivanka in Janez 1.000 SIT, DOBRAVC Aleš 1.000 SIT, DOBRAVC Ernest 1.500 SIT, KRIBEL Ivo 500 SIT, družina PETRINJA 1.000 SIT in družina REBEC 500 tolarjev.
Soseska Prečne poti v Portorožu je zbrala za Portorožana okroglo vsoto "težko" kar 20.000 SIT! Zahvaljujoč seveda Portorožanovi zvesti sodelavki - raznašalki Portorožana - gospe Vidi Timič, ki je bila glavni "motor" tej akciji. Pri Portorožanu smo bili ob tej vsoti vzhičeni, saj nam v tem predsezonskem obdobju "suhih krav" na vseh koncih zmanjkuje denarja. Če bi še kakšna soseska prišla na takšno idejo, bi bilo "super". No, "super" so bili predvsem prebivalci Prečne poti, za kar se jim Portorožanovci iskreno zahvaljujemo (in se seveda še priporočamo...)!
Portorožan pa se seveda vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Številka/numero 4* maj/maggio 1996* letnik/anno VI* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ Radi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/ stampa PIGRAF, d.o.o. Izola" naklada/tiratura 3.000" izdajatelj/ editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/IND-IRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/734)46* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Boris MAZALIN, Dušan PUH, Alja TASI, Elio MUSIZZA, Vojka ŠTULER, Žarko ŽBOGAR, Maijetka STEGEL, Valentina KLEMŠE, Leon KLEMŠE, Franc BERGANT, Andrg ŽNIDARGČ, Marina GAMBOZ, Sonja POŽAR, Andreja FATORIG HUMAR, Fulvia ZUDIČ, Jana KANDARE in še kdo. Vinjete: Giani ČETEN.
jlrsju\
Z_/л_\
Marinko Babič s.p. Obala 127, Lucija tel.: 066/72-516, 72-431, mobitel: 0609/615-943
•	PROMET Z NEPREMIČNINAMI
•	RENT A CAR
•	ORGANIZACIJSKE STORITVE
•	VZDRŽEVALNA DELA V STANOVANJSKIH OBJEKTIH
PORTOROŽARIJA
V Luciji se dogajajo čudne reči: dobri sosed je svojemu najbližjemu sosedu ponoči ukradel kanto za smeti (od Okolja) in mu nastavil svojo brez dna oziroma je dna ostalo za eno pest. Ukradeno posodo pa je odnesel k sebi in nanjo izpisal z velikimi črnimi črkami svojo hišno številko in ulico.
Lastnik - oškodovanec je svojo posodo za smeti - takoj odkril po skrivnih znakih na posodi. (RAZOČARANI OŠKODOVANEC).
Podjetje za gradbene storitve
in inženiring Obala 55, 66320 Portorož
Mobitel: 0609/618-541, Tel.: 066/746-920, Fax: 066/746-922
AVDITORIJ PORTOROŽ
PROGRAM ZA MESiC MAJ
ф sobota, 11. maj ob 20.00: glavna dvorana Avditorija - OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNOVANJU 40 LETNICE GLASBENE ŠOLE PIRAN.
Nastopajo učenci piranske glasbene šole in Pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran pod vodstvom Benjamina Makovca. (Vstop prost)
*	sreda, 15. maj ob 10.00: glavna dvorana AVDICIJA ZA VESELI TOBOGAN, javno radijsko oddajo. Pisne prijave sprejemamo do 10. maja 19% na naslov: Avditorij Portorož - za Veseli Tobogan, Senčna pot 10, Portorož. S kratkimi glasbenimi in govornimi točkami se lahko prijavijo vsi osnovnošolci iz piranske občine.
*	četrtek, 16. maj ob 20.30: bela dvorana Avditorija PREDAVANJE: ŽIVA HRANA IN HIGIENISTIČEN PRISTOP K ZDRAVJU; predava: Franc Božjak (Cena vstopnice: 500 SIT)
*	petek, 17.maj ob 19.30: bela dvorana Avditorija OTVORITEV RAZSTAVE SLIK TEODORJA TAVŽLJA. Razstava bo odprta do 31.maja ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in v času prireditev.
*	petek, 17. maj ob 20 JO: glavna dvorana Avditorija - gledališka predstava Šentjakobskega gledališča, ki praznuje 75 let svoje ustanovitve - Feda Šehovič: KURBE, komedija (Radoživo, živopisno, odrsko spretno zastavljeno in satirično duhovito dramsko delo. ki aktualizira človeške poniglavosti, čas in prostor; režiser: Andrej Stojan; glasba: Lado Jakša; igrajo: Sonja Pavčič, Anica Šinkovec, Lili Bačer Kermavner, Staša Orlando, Barbara Zupan, Anica Horvat, Brigita Tripkovič, Miljam Pirnat, Tone Bertoncelj, Bojan Vister, Grega Usenik). Cena vstopnice: 1.500 SIT, za študente in upokojence: 1.200 SIT.
*	petek, 24. maj ob 20.00: glavna dvorana - SVEČANA PRIREDITEV OB 25. OBLETNICI TV KOPER - CAPODISTRIA. Vstop z vabili.
*	sobota, 25. Maj ob 19.00, glavna dvorana: BALETNA PREMIERA - Baletna skupina KUD Karol Pahor Piran, pod vodstvom Lidije Pogačar. (Cene vstopnice: 400 SIT).
*	ponedeljek, 27. maj ob 19.00: bela dvorana Avditorija - PREDSTAVITEV IN VPIS V DUHOVNO UNIVERZO s predavanjem: LUČ PRASTARE MODROSTI. Vstop prost.
*	petek, 3. maj ob 20.30: kriminalna črna komedija KDO BO KOGA - GET
SHORTY (režija: Barry Sonnenfeld, gl. vloge: John Travolta, One Hackmann, Rene Russo, Dany De Vito, Zlati globus za moško vlogo, nominacija za oscarja •%, Berlin'%)
4 nedelja, 5. maj ob 20.30: kriminalna drama leta OSUMLJENIH PET
(režija: Bryan Singer, gl.vloge: Stephen Baldwin, Gabriel Byrne, Kevin Pollack, Kevin Spacey (oscar 96!), Chazz Palmintieri; DVA OSKARJA 96: za najboljši scenarij in za stransko moško vlogo!)
*	petek, 10. maj ob 20.30: srhljivka za drugo tisočletje ZADNJI DNEVI -STRANGE DAYS
(režija: Kathryn Bigelow, gl. vloge: Ralph Finnes, Angela Bassett, Juliette Lewis)
*	nedelja, 12. maj ob 2030: glasbena drama HOLLANDOV OPUS - HOLLAND'S OPUS (režija: Stephen herek, gl. vloge: Richard Dreyfuss, Glenne Headley, Olimpia Dukakis; nominacija za oscarja'96 za moško vlogo)
*	sobota, 18. maj ob 16.00 in 18.00 in nedelja, 19. maj ob 18.00
1 BAMBINI DEL G1ARD1NO D'INFANZIA "LA COCCINELLA"

Ringraziano di cuore \a signora PIERMA RUZZIER d i Parezzago per \e piante che ogni onno gentiimente regata alnostro asilo e che rendono fiorite e variopirite \e nostre aiuole.
WERLMA5EE GRAfS/DE!
f i facciafno tanti auguri per il f uturo.

I bambini e la direzione dell'asilo di Pirano, Lucia, 5trugnano e Sicciole
IZBERITE AVTO.
V
Ml VAM DAMO KUUC.
Na podlagi namenskega varčevanja lahko najamete posojilo za nakup avtomobila pod pogoji, ki jih izberete sami. Z varčevanjem določite obrestno mero in dobo vračanja. Posojilo pod ugodnejšimi pogoji lahko najamete že po enem letu. Splača se veliko bolj, kot mislite. Pa prijetno vožnjo!
splošna banka koper