TRST, petek 28. decembra 1956
Leto XII. - Št. 295 (3533)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gote*inl
Tel. 94.638, 93 808. 37-338
ZAKONSKI NAČRT 0 SLOVENSKEM ŠOLSTVU BO DANES V RAZPRAVI NA VLADNI SEJI
V zvezi z nedavno stavko poštnotelegrafskih uslužbencev poudarja Segni, da se ne bo več ponovilo, da bi bile prekinjene telefonske zveze z Viminaiom - Dosedanja veleposlanica ZDA d ar e Booth Luce zapustila Rim
RIM, 27. — Za jutrišnjo sejo vlade je na dnevnem redu več zakonskih ukrepov, med katerimi je tudi eden, ki ima posebno važnost za Slovence Tržaškega ozemlja in Goriške. Gre namreč za zakonski odlok, ki naj uredi položaj šol s slovenskim učnim jezikom na tržaškem in goriškem področju.
Danes dopoldne je ministr- Gorico, pa je vSndar velikan-
ski predsednik Segni sprejel na Viminalu prosvetnega ministra Paola Rossija. Čeprav poroča AiNSA, da sta zlasti govorila o novi ureditvi državnih izpitov in o otroških vrtcih, je zelo verjetno, da je Rossi spričo jutrišnje seje Segnija poučil o položaju slovenskega šolstva v Italiji. Besedilo, ki ga bo jutri imela vlada na razpolago, ni znano, in tako tudi ne vemo, ali je v zakonskem načrtu o slovenskem šolstvu še govora o zloglasnih komisijah, ki naj bi odločale o tem, kdo lahko vstopi v slovensko šolo. Upamo. da nam bo vsaj po vladni seji mogoče dobiti kake podrobnosti, ki jih bomo našim čitateljem sporočili.
Slovenska javnost pričakuje, da bo slovensko šolstvo urejeno na pošten način. - Sicer prihaja to vprašanje že nekoliko pozno na dnevni red vladne seje, če se pomisli, da je od podpisa londonskega memoranduma minilo že več kot dve leti; želeti bi bilo, da bi zakonski osnutek, ko ga bo vlada sprejela, prišel čim-prej v razpravo v poslanski zbornici in da bi tudi pot od tukaj do senata ne bila preveč dolgotrajna. Slovensko šolstvo bi se sicer moralo urediti tudi ne glede na memorandum (ki ga italijanski parlament še niti ni odobril), temveč že zaradi člena 6 italijanske ustave. Kakor je v redu, da zakonski osnutek ne aela razlike med Trstom in
DANES
čitateljem se prav gotovo zdi, da v teh vmesnih prazničnih dneh ni posebnih novic. Saj smo navajeni v zadnjih mesecih na razburljiva poročila o Poljski, Madžarski in Egiptu; saj smo stali skoro pred izbruhom tretje svetovne vojne. Toda podobnih senzacij željnim in žejnim lastnikom določenega tiska ni bilo dovolj. Pisarili so o ogroženih mejah Jugoslavije in o usodnih sklepih centralnega komiteja KP Sovjetske zveze, ki da bodo pomenili vračanje v leto 1948. No, včeraj smo brali te sklepe. Nič razburljivega in nič senzacionalnega, temveč v glavnem le sklep, da bo Sovjetska zveza prihodnje leto izdelala 49 milijonov ton jekla, 430 milijonov ton premoga, 84 milijonov ton nafte in 102 milijona kWh električne energije, da se torej trudi doseči Združene države Amerike, ki proizvajajo 106 milijonov ton jekla, 450 milijonov ton premoga, 355 milijonov ton nafte in 625 milijonov kWh električne energije. Zato ni razumljivo, čemu se je — kot vsako leto — papež zagnal tudi letos v svojem božičnem .govoru samo proti državi, ki vodi enega izmed vojaških blokov, in zakaj so mu pri srcu samo pripadniki tiste države, v katero se je SZ vojaško vmešala, hkrati pa ne kaže tako velike skrbi za Egipčane, ki so padali pod Angleškimi in francoskimi bombami.
Ostale novice. Na Madžarskem se Kadar trudi sestaviti koalicijsko vlado in o streljanju ni več slišati, pa tudi ne, da bi imel podporo delavskih svetov. Angleži in Francozi so se umaknili iz Egipta, le o odškodnini za 'tisoče egiptovskih življenj in za mesta, ki so jih porušili, nočejo nič slišati, medtem ko se Izraelci nočejo zlepa umakniti na svoje meje. Na Sumatri je upor, toda brez prelivanja krvi, ki pa teče obilno in vztrajno v Alžiru pa tudi na Cipru — vedno v borbi s francoskimi in angleškimi vojaki.
* * *
Za nas tržaške in gori-ške Slovence — ne pa, žal, tudi za beneške — je najvažnejša vest', da bodo danes ministri v Rimu, deset let po objavi ustave in več kot dve leti po podpisu londonskega memoranduma, razpravljali o načrtu zakona za slovensko šolstvo. Vsebina nam še ni znana in zato ne moremo presojati. Toda že samo dejstvo, da se je vlada vendarle odločila razpravljati o tej za nas življenjsko važni zadevi — je važna in spodbudna.
ska pomanjkljivost in celo krivica, da ne govori o šolstvu v Slovenski Benečiji.
Vlada bo razpravljala s.cer še o celi vrsti raznih ukrepov, tako n. pr. o sprememoah od-ioKa oa 22.2.1a47, ki se na; naša na preureditev italijan-ssega mornariškega registra; naualje o pooblastilu za nakazilo 450 milijonov kot državnega prispevka beneški oaziliki sv. Marka; o letnem prispevku 8,60U.00U lir za med. narodni odbor Bdečega križa in še o drugih ukrepin.
Segni, ki se je vrnil iz Sas-sarija v riim aanes dopoldne, je že sprejel na poslovilni ooisk tuui doseaanjo ameriško veleposlanico Luce, s katero sta se razgovarjala kake pol ure. Popoldne ob 15.45 pa je veleposlanica zapustila rum. poutajnuc Folchi jo je pozdravil v imenu vlade ter zunanjega ministra Martina.
Po sestanku z dosedanjo veleposlanico ZDA se je Segni razgovarjal z novinarji, ki so ga med drugim vprašali, v cem je pravzaprav naročilo ministru Tambroniju, da se hude neprijetnosti, ki so se dogodile med zadnjo stavko teieionskih uslužbencev, ne ponove. Segni je pojasnil, da ne gre za kako naročilo, ki bi se nanašalo na celoten problem stavke javnia služnosti, temveč se nanaša posebej na dejstvo, da so bile med zadnjo stavko za dva cini prekinjene zveze ne samo med Viminaiom in raznimi prefekturami, temveč tudi nekatere vojaške zveze, ki se vzdržujejo po navadnih državnih telefonih. «To je dejstvo, ki se ne bo ponovilo«, je dejal Segni.
Popoldne je bil pri Segnija tudi Fanfani, ki mu je poročal o svojih razgovorih z voditelji evropskih demokrščan-skih strank ter s predstavniki obeh tradicionalnih britanskih strank. Baje je bil razgovor med državnikoma prisrčen, kar pa je teže verjeti spričo znanega Fanfanijevega stališča do vlade in Segnijevega stališča do poskusov rušenja vlade z izvenparlamentarnimi sredstvi.
Podpredsednik vlade Sara-gat je s podtajnikom PSDI Tanassijem odpotoval v Milan na pogreb Amleta Man-tegazze, vodje tajništva PSDI. ki je tragično preminil pri letalski nesreči na Ginerju. Pogreba se bo udeležil tudi tajnik PSDI Matteotti, ki bo prišel v Milan iz Tridenta, kamor je šel počastit žrtve nesreče
Po podatkih, ki jih je danes objavila Banca dTtali« izhaja, da je bilo 30. novembra 1956 v obtoku 1.619.986.006.500 lir, kar je za 18 milijard in 349 milijonov več kot 31. oktobra.
Tajništvo zveze poštnotele-grafskih uslužbencev je po proučitvi osnutka za odl-ok, ki ga je sestavila vlada, za revizijo organskega statuta poštnotelegrafskega osebja po-
slalo ministru proračuna Zol-liju, pošte in telegrafa Brase hi ju ter upravne reforme' Gonelli pismo, s katerim zavrača omenjeni osnutek. Pismo navaja vzroke, zakaj je tajništvo osnutek odbilo, ter na koncu .poudarja, da bodo morali poštnotelegrafski u-službenci takoj zopet pričeti stavkovno gibanje, če se vlada ne misli odpovedati poskusom izigravanja problema omenjene kategorije.
V Rimu bodo letos1 razni občinski davki nanesli okrog šest milijard ali približno 800 milijonov več kot 1. 1955. Najvažnejši je družinski davek, s katerim je najbolj obdavčen princ Torloma, pri katerem je navedena obdavčljiva vsota 153,485.732 lir. Med politiki je na prvem mestu Caran-dini s 17,700.000. Slede mu Campilli s- 16 milijoni, predsednik senata Merzagora z
8.600.000, rimski župan in senator Tupini s 4 milijoni, Andreotti s 3-200.000. biivši rimski župan Rebecchini 2,400.000 Saragat z 1,650.000, Pacciardi
1.550.000, Fanfani 590.000(1).
Med mdustrijci sta na prvem mestu Fiorentini in Strop-paghetti, vsak z 90 milijoni Annunziata s 30 milijoni itd.
Vittorio De Sica prednjači med igralci in režiserji s 54 milijoni, sledi mu Toto (de Curtis) s 35 milijoni, Gina Lollobrigida — pravzaprav Milko Škofič — s 30 milijoni. Alberto Sordi s 16 milijoni, Sofia Loren s 16 milijoni. Ma-stroiani z 12 milijoni itd.
A. P.
WASHINGTON, 27. — Predsednik Eisenhower je danes sprejel ostavko ameriškega poslanika v Londonu Win-thropa Aldricha. Njegov naslednik bo finančnik John Hay Whitney.
SOFIJA. 27. — Kakor javljajo, je predsednik vlade Jugov v skupščini napovedal nekatere spremembe v vladi. Sirijo se govorice, da bo bivši predsednik vlade in znani stalinist Cervenkov dobil važno mesto v vladi.
Plenarna seja združenja pisateljev v Budimpešti
BUDIMPEŠTA. 27. — Bu-
dimpeštanski radio je javil, da bo imelo združenje madžarskih pisateljev jutri plenarno sejo, ki bo prva po zadnjem uporu. Glavni tajnik združenja Erdei bo predložil poročilo o dogofHeih od 23. oktobra dalje in bo analiziral komentarje tujega tiska o madžarskem uporu. Na dnevnem redu je tudi vprašanje madžarskih pisateljev in novinarjev, ki so bili aretirani in ki so še v zaporu.
Budimpeštanskii radio je tudi javil, da se je v tovarnah danes zopet začelo delo po treh dneh božičnih praznikov. Danee je vlada začela pošiljati v rudnike premoga kmete. Nekateri od teh so že začeli delati v rudnikih v Pe-csu. V te rudnike skuša vlada poslati tudi ručarje iz rudnikov urana, ker so nekateri teh rudnikov poplavljeni zaradi nezadostnega vzdrževanja naprav.
V Budimpešti se vedno bolj opažajo znaki postopnega povratka k normalnosti. Sovjetski tanki stražijo samo blizu parlamenta in na glavnih mostovih čez Donavo. Tudi število novih policistov je manjše in prav tako se je zelo zmanjšalo število patrulj, ki jiih sestavljajo člani milice. Budimpeštanski radio je javil, da je danes po ulicah prestolnice krožilo 1717 javnih prevoznih sredstev proti 1160. ki jih je krožilo včeraj. Glavna tramvajska proga o-koli Budimpešte bo začela obratovati z novim letom.
ZVEZNI PRORAČUN FLRJ SPREJET
Gen.Gošnjak o nadaljnjem znižanju številčnega stanja vojske za 20.00
Vojaška pomoč ZDA ne bo več polrebna • Proračun JLA znaša 10 odstotkov narodnega dohodka - «Borba> poudarja zadovoljstvo zaradi obnove sodelovanja s KPI
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Nocojšnja «Borba» ugotavlja v članku pod naslovom «Osnoue sodelovanja«, da imajo jugoslovanski komunisti razloge, da so zadovoljni z rezultati razgovorov z zastopniki KPI.
«Obnovitev sodelovanja med ZKJ in KPI, ugotavlja »Borba«, prispeva neposredno tudi k nadaljnjemu konstruktivno mu razvoju jugoslovansko-ita-lijanskih odnosov. Naše mnenje je, poudarja list, da bi se morali ti odnosi negovati, kajti obe državi imata glede na razlike v družbeni ureditvi in na politične poglede teh vlad številne skupne interese. Drugi važen razlog za zadovoljstvo je dejstvo, da ZKJ in KPI gradita svoje sodelovanje na zdravih osnovah, ki odgovarjajo potrebam sodobne dobe, čeprav je razumljivo, da zaradi specifičnosti, v katerih obe partiji delujeta, morajo obstajati določene raz. like v pogledih na metode za reševanje nejcaterih sodobnih vprašanj«.
V zvezi z napori KPI za u-I resničenje lastne poti v sccia-
Danes se
južnega
v v
začne	čiščen
Sueškega prekopa
Naserjeva poslanica sovjetskemu ljudstvu - Umik napadalcev še ne pomeni konec borbe proti kolonialistom
KAIRO, 27. — Predstavnik egiptovske uprave Sueškega prekopa je danes izjavil, da je poročilo OZN o začetku čiščenja Sueškega prekopa izdal general Wheeler in ne egiptovske oblasti. Predstavnik je to izjavil, ko so ga vprašali, kaj misli o sporočilu generala Wheelerja, ki je danes zjutraj javil, da se egiptovska vlada strinja, da se delo začne danes.
Predstavnik ni hotel odgovoriti na vprašanje, kdaj se bo to delo začelo. Na vprašanje, kakšen dogovor je mislil general Wheeler, je predstavnik odgovoril, naj to Vprašajo generala. V uradnih krogih pripominjajo, da je Wheeler morda mislil čiščenje min. ker je to delo potrebno, preden se začne pravo čiščenje prekopa.
Pozneje pa je predstavnik egiptovske družbe za Sueški prekop sporočil, da se bo čiščenje južnega dela prekopa začelo jutri zjutraj pri Suezu. Dodal je, da bo ladjevje,_ ki bo sodelovalo pri čiščenju štelo 18 enot iz šestih držav; Nemčije, švedske. Belgije, Holandske, Italije in Norveške. Tudi general Wheeler je potrdil, da se bo delo začelo jutri blizu Sueza. Glede ostalih delov prekopa pa čaka na sporočilo egiptovskih oblasti, da so mine odstranjene.
V zvezi z odlašanjem umika izraelskih čet z egiptovskega ozemlja je ravnatelj egiptovskega oddelka za informa-
cije Abdel Kader Hatem izjavil, da Ben Gurionove izjave, da se Iziael ne bo odpovedal področju Gaze, pomenijo odkrito postaviti se proti resoluciji OZN. Dodal je, da zahteva Egipt popolno izvedbo resolucije OZN, ki določa u-mik izraelskih čet za demarkacijsko črto.
Kakor poroča belgijska a-gencija, je podtajnik Arabske lige Bellama izjavil, da arabske države zahtevajo strogo izpolnjevanje resolucije OZN o umiku napadalnih čet z e-giptovskega ozemlja. «Te države, je dodal Bellama, ne bodo dobavljale nafte in ne bodo dovolile prehoda po svojem ozemlju, dokler se izraelske čete ne bodo umaknile za demarkacijsko črto, ki je bila določena leta 1949.»
Egiptovski minister za industrijo pa je sporočil, da je Egipt sklenil sporazum s Sau-dovo Arabijo in z Izraelom za nakup nafte. Dodal je, da je dodatno k domači proizvodnji ter k uvozu iz Sovjetske zveze in Romunije Egipt preskrbel dobavo 400 tisoč ton nafte iz SaudoVt Arabije in 120 tisoč iz Irana.
MOSKVA, 27. — Moskovski radio javlja, da je predsednik Naser včeraj sprejel skupino sovjetskih novinarjev ter jih prosil, naj sporočijo sovjetskemu ljudstvu njegovo poslanico.
«Izkoriščam priložnost, pravi Naser v svoji poslanici, da izrečem zahvalo egiptovskega ljudstva sovjetskemu ljudstvu
0 letalski bo danes
nesreči na Ginerju razpravljala vlada
Socialdemokratsko glasilo «Giustizia» je napisalo, da je ob nesrečah pri družbi LAl absurdno sklicevati se na usodnost
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Na jutrišnji vladni seji bo gotovo najbolj napeta točka, ki se sploh ne nahaja na uradnem dnevnem redu; zadnja letalfka nesreča, ki je zahtevala 21 mrtvih. Zadevo bodo spravili na dnevni red socialdemokratski ministri; mogoče jih pa predsednik vlade niti ne bo čakal, da sprožijo to vprašanje, ampak ga bo že sam načel. Saj je socialdemokratski poslanec Chiaramello že včeraj naslovil nanj in na obrambnega ministra interpelacijo, v kateri ju vprašuje, če ne mislita, da je spričo vedno pogostejših nesreč pri družbi LAI, ki so povzročile smrt ž» čez sto oseb in popolno izgubo štirih letal, prišel čas za popolno reorganizacijo italijanskega oivilnega letalstva. To naj bi se zgodilo, po mnenju Chiaramella, z združitvijo družbe LAI z družbo Ali-talia in pri tej priložnosti naj bi i* kjončno ustvarila trdna osnova in krepak zalet tej dejavnosti, ki predstavlja sedaj v vseh deželah eno izmed temeljnih energij na področju notranjih in mednarodnih transportov ter tako tudi eno izmed največjih gospodarskih in finančnih sil. Chiaramello še v svoji interpelaciji navaja, da je to vprašanje že načel v juniju med proračunsko debato o obrambnem ministrstvu, toda tedaj se je zadevni minister postavil na
nasprotno stališče. Interpe-lant upa, da so žalostne izkušnje zadnjega časa odločilno spremenile tako stališče.
Posebno hud napad na družbo LAI je objavila «Giu-stizia«, ki pravi, da je spričo grozovitega ritma, v katerem si sledijo nesreče pri LAI, absurdno sklicevati te na usodnost. List pravi, da je pri LAI kaka stvar, ki ne gre. Potem navaja kot stvari, ki <«ne gredo« sledeče: pri LAI dajejo samo po dve uri časa za pregled motorjev na transoceanskih letalih med e-niim in drugim poletom, in to zaradi tega, ker je bilo letal malo; višji funkcionarji družbe tudi celo leto sploh niso med seboj spregovorili, namesto da bi bili v stalnem stiku; administrativna dezor-ganizacija je pri LAI na višku; vsaj na notranjih linijah uporablja LAI letala, ki spadajo v letalsko prazgodovino, tako da je tudi letalsko osebje, ki ga v Italiji ni preveč, v rtalni nevarnosti. Po vsem tem zahteva «Giustizia», naj obrambni minister najprej u-kine vse linije te družbe, dokler natančna preiskava ne ugotovi vzrokov te grozotne vrste katastrof.
V »Corriere della Sera« je napisal članek znani Maner Lualdi, ki se na letalstvo dovolj spozna, da se lahko nje gov članek smatra za strokovno mnenje. Lualdi je sicer bolj umirjen, vendar pa
tudi to, kar on navaja, ne more biti družbi LAI v o-pravičilo. Pa tudi drugi listi so že v yvoj'ih včerajšnjih številkah napisali jedke besede o LAI. Tako pravijo nekateri listi, da gre pri LAI za «škandal starega datuma«; pri tem škandalu imajo glavno vlogo Krščanska demokracija, ameriška vlada, vatikanske finance, angleška vlada in italijanska vlada. Kot je znano, je pri družbi LAI predsednik papežev nečak, princ Marcantonio Pacelli. Kapital družbe pa je — vsaj na zunaj — takole razdeljen: 40 odst. IR1, 40 odst. ameriška družba TWA in 20 odst. zasebniki.
Sicer so tudi demokristjani poslali predsedniku vlade in obrambnemu ministru interpelacijo. V njih imenu ju je namreč poslanec Larussa vprašal, ie ne nameravata da. ti pobude za ustanovitev nove družbe z združitvijo obeh obstoječih. Larussa sicer posebej ne napada LAI, temveč navaja samo važnost letalskih transportov ter zahtevo po učinkoviti službi za zavarovanje transportov in za kon-kurenoo s tujimi družbami.
Ker je zelo verjetno, da teži družbo LAI precejšnja odgovornost, italijansko javno mnenje z veliko napetostjo pričakuje jutrišnje vladne seje.
A. P.
za podporo, ki jo je to nudilo Egiptu med angleško-francosko-izraelskim napadom, ki je bil izvršen z namenom, da bi se polastili Egipta in mu odvzeli njegovo svobodo in suverenost. Egiptovsko ljudstvo visoko cem, podporo sovjetskega ljudstva. To je eden od čimteljev sovjetsko-egiptovskega prijateljstva, ki bi želel, da bi se povečalo in utrdilo. Izrabljam tudi priložnost, da voščim sovjetskemu ljudstvu srečo in blaginjo v novem letu.«
Sovjetskim novinarjem, katerim je izročil poslanico, pa je Naser izjavil, da kljub umiku angleških in francoskih čet niso imperialisti opustili svojih napadalnih načrtov. «To ni še konec naše borbe, je dejal Naser. Vedno se bomo borili proti zarotam kolonialistov, ki delajo načrte proti svobodi in suverenosti Egipta.« Naser je dalje izjavil, da sta se Velika Britanija in Francija posluževali in se še poslužujeta Izraela proti Egiptu in proti arabskim državam. Poudaril je, da je njegova vlada večkrat izjavila, da Egipt nima napadalnih namenov proti Izraelu, biti pa hoče močan, da se brani proti njegovim grabežljivim namenom.
Ko so ga vprašali, kako lahko popusti napetost na Srednjem vzhodu, je Naser odgovoril: «Prvi korak morajo napraviti kolonialne sile. Priznati morajo neodvisnost in svobodo narodov na tem področju. Prenehati morajo z vmešavanjem v notranje zadeve drugih držav in odpovedati se misli, da je to njihovo vplivno področje. Imperialisti zatrjujejo, da hočemo mi zamenjati angleški vpliv s sovjetskim, toda pozabljajo, da hočejo biti Arabci neodvisni in da uresničujejo svoje narodne težnje.« Drugo vprašanje, od katerega je odvisna popustitev napetosti na Srednjem vzhodu, pa je izraelsko vprašanje in v zvezi s tem vprašanje meja in palestinskih beguncev. ((Bistveno je, je nadaljeval Naser, vrniti palestinskim Arabcem njih pravice. Vprašanje Sueškega prekopa pa je vendarle eden glavnih vzrokov napetosti. Sueški prekop je na egiptovskem ozemlju, upravlja ga Egipt in je sestavni del te države. Ce nam ga bodo skušali odvzeti, bo to vmešavanje v naše notranje zadeve in mi se bomo temu odločno uprli.«
«Radi govorijo o nevarno-nosti sovjetskega napada, je dejal dalje Naser, toda ’ napadla nas je Velika Britanija. Glavni rezultat tega napada je bil, da se je pokazala moč arabskega nacionalizma. Prijateljstvo in sodelovanje med arabskimi državami sta zagotovila našo zmago.«
Glede sporazuma 'o Sueškem prekopu je Naser izjavil: ((Egipt sprejema mednarodno sodelovanje, upira pa se nadzorstvu, ki ne bi bilo nič drugega nego nova oblika kolonializma »
Ko so ga vprašali o gospodarskem položaju Egipta, ni Naser prikrival sedanjih težav. »Pomoč, ki sta nam jo obljubili Francija in Velika Britanija za izvedbo določenih načrtov, nam je bila od-rečena. Velika Britanija se je na vse načine trudila, da bi uničila naše gospodarstvo, in mi moramo razviti odnose z drugimi državami.«
Ko je govoril o odnosih med Sovjetsko zvezo in Egiptom, je Naser izrekel prepričanje, da bodo ti odnosi prispevali k i napredovanju Egipta. »Čeprav
je naša država majhna, je zaključil, bi tako sodelovanje pomenilo prispevek k sodelovanju med narodi.«
Jordanska delegacija v Kairu
KAIRO, 27. — Danes je prišla v Kairo posebna jordanska delegacija, ki je prinesla posebno poslanico kralja Huseina za Naserja.
V političnih krogih so mnenja, da se bo jordanska delegacija razgovarjala z egiptovsko vlado o pomoči, ki jo bodo Egipt, Sirija in Saudova Arabija dajale Jordaniji, ko bo prenehala pomoč Velike Britanije, ali ko se bo jordanska vlada tej pomoči odpovedala.
rjeva
WASHINGTON, 27. — Državni tajnik Dulles se je danes pol ure razgovarjal z Eisenhotverjem zlasti o položaju na Srednjem vzhodu. Po razgovoru je predstavnik Bele hiše izjavil, da sta Dulles in predsednik govorila o pripravah za sestanek Eisenho-werja z demokratičnimi in republikanskimi voditelji v kongresu, ki bo 1. januarja v Beli hiši. Ob tej priložnosti to politiko vlade na Srednjem vzhodu obrazložil Dulles.
LONDON, 27. — Finančni minister Mac Millan je uradno zanikal govorice, da namerava odstopiti.
ližem, ugotavlja «Borba», da imajo ti napori lahko veliš vpliv na nekatere druge idejne zamrle komunistične partije na Zahodu, v katerih se vedno bolj čutijo tendence o-svoboditve dogmatizma m i-skanje lastne poti. List izraža prepričanje, da je intenzivno politično delovanje Komunistične partije Italije na pre-viranju in ocenjevanju idejnega pustošenja, ki ga je pustilo za seboj stalinistično pojmovanje, omogočilo začetek uspešnega medsebojnega sodelovanja na dvostranski osnovi, ki ima več kot dvostranski pc-men.
»Borba« ugotavlja, da se je kongres KPi nedvoumno izjasnil za načelo koeksistence med vsemi državami, to je ne le med socialističnimi državami, in da je popolnoma aravno, da prihaja do borbe mišljenj tudi med socialističnimi stremljenji v svetu.
S tem socializem ne more nič izgubiti temveč samo pridobiti. Razume se, da se v odnosih med socialističnim) stiankami in v odnosih med socialističnimi gibanji mora iskati več kot sama koeksistenca, več kot samo spoštovanje neodvisnosti. Iskati se mora globlje razumevanje, širše sodelovanje, ki temelji na skupnem socialističnem cilju. Razume se, da je potrebna solidarnost, toda tista solidarnost, ki izhaja iz stvarne skrbi za socialistično prakso, za svoboden razvoj socialistične misli za razliko od ((solidarnosti« kominformističnega tipa, ki lahko ustvarja samo iluzijo enotnosti.
«Ce želimo formulirati točke, v katerih so pogledi italijanskih in jugoslovanskih komunistov enaki ali pa podobni, zaključuje «Borba», moramo reči naslednje: Ne samo, da imamo eni in drugi marksistične poglede na svet, temveč imamo zelo sorodno mišljenje o mnogih sodobnih vprašanjih, med drugim o odnosih med državami in med socialističnimi gibanji. To jt dovolj solidna osnova za sodelovanje«, zaključuje list.
Zvezna skupščina Jugoslavije, ki je sinoči sprejela družbeni načrt za prihodnje leto. je sprejela danes tudi zvezni proračun, ki predvideva dohodke in izdatke v znesku 286 milijard, to je za 55,5 milijard več kot letos.
V obrazložitvi proračuna za narodno obrambo je armadni general Ivan Gošnjak izjavil, da Jugoslavija v prihodnjem letu ne računa več na vojaško pomoč ZDA, ki niso v celoti izpolnile programa za vojaško pomoč v letu 1956. «Mi smo hvaležni ZDA za to, kar smo debili po letu 1948, ker ram je to bilo potrebno, je poudaril Gošnjak. Toda glede na spremenjen vojaški in politični položaj Jugoslavije, menimo, da bomo lahko oskrbeli armado sami in da nam vojaška pomoč ne bo potrebna. To sicer ne pomeni, da bo Jugoslavija vse, kar potrebuje proizvajala sama, temveč da bo kar ne bo mogla njena industrija izdelati, kupila v inozemstvu. Slaba stran vojaške pomoči je ta, da je ta pomoč vedno odvisna od spremenjenega političnega stališča v mednarodnih odnosih in od odnosov do Jugoslavije in da se v zvezi s tem javljajo težave glede vzdrževanja prejetega materiala zaradi pomanjkanja nadomestnih delov, ki so potrebni. Zato je po-
glas, v katerem poudarja, da so angleški predlogi za ciprsko ustavo nesprejemljivi. »Niti en Ciprčan, pravi proglas, ni pripravljen ozreti se na britanski načrt ustave, ki nam ne priznava pravice do samo-odločanja. Odgovor Ciprčanov na britanski predlog bi moral biti sledeči: 1. ne bodo se začela pogajanja v odsotnosti nadškofa Makariosa, ki se bo moral vrniti na Ciper. 2. Ne bo se spiejela nobena ustava, ki ne določa pravice do samo-odločanja. 3. Nobena rešitev ni mogoča, dokler bo Hardmg ostal ciptski guverner.« Na koncu pravi proglas, da so Ciprčani pripravljeni nadaljevati borbo za svobodo.
Kakor piše ciprski list ((Times of Cyprus», bosta dva angleška odposlanca, ki sta prišla 21. decembra na Sejselske otoke na razgovor z Makario-som, odpotovala 1. januarja. List dodaja, da bo nadškof Makarios baje kmalu odpotoval s Sejšelskih otokov, tudi če ne bo dosežen sporazum o ustavi.
Preteklo noč pa so člani odporniškega gibanja napadli policijsko postajo v Aloni, majhni vasi v gorovju na jugozahodnem delu Cipra. Spopad je trajal okoli pol ure.
tiebno, je poudaril Gošnjak, da se po možnosti osamosvojimo glede oskrbe armade, pa četudi za ceno slabše tehnične opreme, da bo armada vedno sposobna izvršiti svoje naloge«.
Proračun za narodno obrambo znaša 158,5 milijard, to je okrog 10 odst. narodnega dohodka. Od tega zneska bo u-p-orabljenih okrog 112,5 milijard za vojsko, 24,5 milijard za letalstvo in 18,5 milijard za mornarico, okrog 3 milijarde pa za vojno industrijo. V vojaško industrijo bo investiranih okrog 7 milijard dinarjev. Vojaška industrija bo prihodnje leto poleg sredstev, ki so potrebna za vojsko, izdelala vrsto artiklov tudi za široko potrošnjo. Gošnjak ;e dalje obvestil skupščino, da se bo številčno stanje vojske, ki se je po letu 1953 zmanjšalo za 42 tisoč, z uvedbo enoletne službe za tiste, ki vzdržujejo družino, v prihodnjih dveh letih zmanjšalo še za 20.000. Na kraju je Gošnjak poudaril, da ima Jugoslovanska ljudska armada tesne zveze z drugimi armadami z iz. menjavo delegacij in izkušenj :n da je Jugoslavija na vabilo Združenih narodov poslala v Egipt svoj odred ter tem dala svoj prispevek za j	--------
°rr. c* v min se bibbiho
zadeve Svetislav Stefanovič je v svojem poročilu ugotovil, da so organi državne varnosti
tudi letos kakor prejšnja leta uspešno izpolnjevali svojo nalogo in učinkovito reagirali nz vse oblike in metode sovražnega delovanja. Organi krimihalistične službe so v dobi od januarja do septembra uvedli nad 80 tisoč kazenskih postopkov, od katerih je bilo 41,5 odst. kazenskih dejanj v škodo družbene lastnine in ljudskega gospodarstva.
S sprejemom družbenega načrta in proračuna je zvezna skupščina končala letošnje zasedanje.
B. B.
Nova pogajanja o Cipru?
WASHINGTON, 27. — Po vesteh, ki so jih dobili v Wa-shingtonu, skuša baje perujski diplomat Belaunde, ki je predsednik političnega odbora OZN, sklicati tajno konferenco med Grčijo, Veliko Britanijo in Turčijo, da bi dosegli sporazum o Cipru. Konference naj bi se udeležili turški delegat v OZN Sarper ter angleški in grški zunanji minister.
Na drugi strani pa se zdi, da bodo Egipt in nekatere a-rabske države predlagale skupščini OZN, naj se Ciper internacionalizira, ker so angleško-francoske napadalne čete, ki so se izkrcale v Egiptu, imele svoja oporišča prav na tem otoku.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v zvezi s predlogi lorda Radcliffa izjavil, da bi ti predlogi lahko bili «prvi korak« za mirno rešitev ciprskega spora. Dodal je, da ZDA vedno upajo, da se bodo Velika Britanija, Grčija in Turčija skupno s ciprskim ljudstvom še dalje trudile, da se reši to vprašanje, ki je tako važno za nje same kakor tudi za «ves svobodni svet«.
Na Cipru pa je tajna organizacija »PEKA« razširila pro-
Krišna Menon poročal Naserju o Nehrujevih razgovorih v Londonu
Nehru zanikuje obstoj določenega indijskega predloga o Suezu - Hratek razgovor z Adenauerjem v Unesseldorfn
LONDON, 27. — Predsednik indijske vlade Nehru je danes odpotoval iz Londona, kjer se je razgovarjal z Ede-nom in številnimi drugimi angleškimi osebnostmi. Med potjo se je na letališču v Duesseldorfu razgovarjal s kanclerjem Adenauerjem ii» se je pozneje ustavil tudi v Rimu.
Njegov osebni svetovalec Krišna Menon pa je danes prišel v Kairo, kjer se je sestal s predsednikom Naserjem, kateremu je poročal a Nehrujevih razgovorih v Londonu.
Kairski radio je javil, da je Naser sprejel Menona nocoj in da bo Nehrujev svetovalec zapustil egiptovsko prestolnico jutri.
Pred odhodom iz Londona je imel Nehru na letališču kratko tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil, da predvideva postopno zmanjšanje svetovne napetosti. «Popolna pogasitev strasti, je pripomnil Nehru, bo lahko terjala nekaj let, prišlo pa bo do tega s postopnim zmanjšanjem strahu in sumničenja.«
Nehru je zatem zanikal trditve, da je predlagal, naj Združeni narodi prevzamejo
loga, je dejal Nehru, in kakor mi je znano, je Egipt že zdavnaj zavrnil nadzorstvo Združenih narodov ali vsako drugo obliko zunanjega nadzorstva.«
Na vprašanje, ali bi rade volje posredoval v spornih vprašanjih na Srednjem vzhodu, je Nehru odgovoril negativno. V zvezi z nedavnimi dogodki na Madžarskem in na Poljskem pa je izjavil, da so ti dogodki pripeljali do novega razvojnega razdobja: «Vsakdo od nas gleda stvari sedaj z novega stališča in to bo prav gotovo lahko služilo stvari miru.«
Kakor rečeno, se je Nehru na letališču v Duesseldorfu razgovarjal z Adenauerjem. Razgovor je trajal poldrugo uro. Preden je nadaljeval pot, je Nehru izjavil, da je hvaležen Adenauerju, ki mu je dal možnost izmenjave misli o zadnjih važnih dogodkih. »Lahko z zadovoljstvom rečem. je poudaril Nehru, da mi je ta razgovor dal dragocene namige.«
Adenauer pa je poudaril, da bi bil zadovoljen, če bi se taka izmenjava misli lahko od časa do časa ponovila.
Nocoj je Nehru prispel na rimsko letališče Ciampino.
nadzorstvo nad Sueškim pre- Sprejeli so ga podtajnik v zu-kopom z določenimi pogoji. I nanjem ministrstvu Folchi in »Nisem stavil nobenega pred- drugi funkcionarji, poslaniki
držav Commonwealtha, Nemčije, Egipta, Filipinov in Indonezije ter odpravnik poslov ameriškega poslaništva. Tu se je Nehru ustavil eno uro. P» večerji se je razgovarjal z novinarji in odgovarjal na njihova vprašanja.
»Naj bi leto 1957 prineslo in okrepilo mir povsod na svetu, je dejal Nehru. Prepričan sem, da’ nobena vlada, noben narod in noben posameznik ne želi vojne. Vprašanja, ki ogrožajo mir in o katerih sem se tako na dolgo razgovarjal s predsednikom Eisen-howerjem, so zelo resna, toda upam, da jih bo mogoče postopoma načeti in rešiti. Dogodki v Egiptu in na Madžarskem so tragični in zaskrbljujoči, toda njih nauk in poseben psihološki položaj, ki je nastal, morata biti za spodbudo, da se s še večjo odločnostjo dela za stvar miru «
Na vprašanje, ali se je z Eisenhovverjem dogovoril o kaki specifični akciji za ohranitev miru, je Nehru odgovoril, da se je bolj kakor o akcijah govoriio o metodah in o načinih načenjanja raznih aktualnih vprašanj. »Gandhi, je dodal Nehru, nas je učil, da so metode prav tako važne kakor smotri, in jaz sem osebno prepričan, da, če bomo uporabljali miroljubne metode, bo svet imel mir.«
akcije iiiiurniliDV
PARIZ, 27. — Alžirska fronta za narodno osvoboditev pripravlja osemdnevno splošno stavkio ob priliki razprave o Alžiru v skupščini OZN. V vsem Alžiru so se pojavili letaki, ki pozivajo prebivalstvo, naj bo pripravljeno, da začne stavko, ko bo ta napovedana.
Medtem pa se na vsem alžirskem ozemlju nadaljujejo akcije članov odporniškega gibanja. V več krajih so bili hudi spopadi s francoskimi vojaki. Uporniki so zazgali tudi več gospodarskih poslopij francoskih naseljencev. Izvršenih je bilo tudi več atentatov. V bližini Marbota je včeraj skupina upornikov napadla neki avtobus in zajela devet Francozov. Enega od teh so ustrelili, ostale pa so izpustili. Na istem področju so u-porniki zazgali hangar, v katerem je bilo pet letal.
Nejasen položaj na Sumatri
DJAKARTA, 27. — Radio Medan je danes javil, da je osrednja indonezijska vlada ponovno prevzela nadzorstvo nad severnim delom Sumatre. Radio je javil, da so vladne čete. ki jim poveljuje polk. Djamin Ginting, porazile voditelja upornikov polk. Simbol ona na severnem delu Sumatre.
Vendar pa se je spor z južnim delom Sumatre še zaostril. Tamkajšnji guverner Winarno je namreč sporočil, da se izterjani davki in pristojbine v pokrajini, ki jo on upravlja, ne bodo več pošiljali osrednji vladi. Prepovedal je pošiljati v Djakarto vse izterjane zneske. Poleg tega je zasebnikom, ki potujejo iz te pokrajine, prepovedano vzeti s sebej več kakor 5000 rupij.
Guverner opravičuje ta svoj sklep z nezadovoljstvom prebivalstva zaradi počasnosti obnove, ki jo vodijo osrednje oblasti. Dejal je, da bi to nezadovoljstvo utegnilo privesti do skrajnosti in do anarhije. Poudaril je. da bodo zneske, ki jih bo pokrajina obdržala zase v zvezi s sprejetimi ukrepi, uporabili za graditev cest. mostov in vojaških naprav.
Indonezija dobiva dve petini svojih tujih valut iz južne pokrajine na Sumatri kjer so petrolejski vrelci družb »Shell« in «Standard Vacuum«. Pripravlja se nova porazdelitev davčnih dohodkov, ki pa je osrednja vlada še ni odobrila.
Indonezijska vlada pa je medtem javila, da bo vrhovno sodišče sodilo zunanjega ministra Abdulganija, ko bo končana dodatna preiskava. Poročilo vlade pravi, da ni vzrokov, da bi sodno nastopili proti Abdulganiju v zvezi z obtožbo korupcije, glede katere je posebna komisija izvršila preiskavo. Abdulgani pa .ie baje vmešan v novo afero v zvezi s kršitvijo nadzorstva nad valutami Poročilo dodaja, ,da je Abdulgani pripravljen začasno pustiti svoje ministrsko mesto, takoj ko bodo izpovedi prič poslali državnemu pravdniku.
BANGKOK. 27. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Federenko, ki je bil dva dni v Bangkoku, je izjavil, da je ponudil tailandskemu zunanjemu ministru pomoč sovjetskih tehnikov za izvajanje programa moderniziranja Tailandije.
MOSKVA, 27. — «Pravda» javlja, da je vrhovni sovjet ZSSR odvzel poslanski mandat poslancu Podkaliju, ker je užival preveč alkoholnih pijač. Mandat je bil odvzet na zahtevo volivcev njegovega okrožja.
— 2 —
28. decembra 1956
Vreme danes: Oblačno, veter vzhodnik, temperatura bo še padla.
Vreme včeraj: Najviš.ia temperatura 4,6. najnižja 0.7. zračni tlak 1021,2. vlaga 52 odst., nebo pooblačeno
/ 7	*~*l m		Srti
§s%	w		
Danes, PETEK, 28, decembra
Nedolžni otročiči. Zorica Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 4.16 in zatone ob 13.48. Jutri, SOBOTA, 29. decembra Trot in. muč.. Vnhoslav_______________
DANES POROČILO 0 POLOŽAJU IN PRORAČUNU ACEGAT
OB ODLOŽITVI RAZPRAVE GLEDE NOVIH KONVENCIJ Z DRUŽBAMI PIN
Bo občinski svet zahteval
ostavko upravne komisije ACEGAT?
Na današnji seji občinskega sveta pričakujejo predlog v tem smislu in o izvolitvi nove komisije • Razprava o proračunu naj se odloži
Drevi ob 18. uri bo redna seja občinskega sveta. Odbornik za ACEGAT prof. Gridelli bo prečita! proračun ACEGAT in poročilo o položaju v tem podjetju, kt ga je pripravil občinski odbor. Hkrati pa bo prof. Gridelli prečital tudi poročilo upravne komisije ACEGAT v katerem predlaga znatno povišanje cen mestnim prevozom, električnemu toku za domačo uporabo, vodi in povišanje taks na števce.
Poročilo občinskega odbora o položaju v podjetju ACEGAT je zelo obširno in šteje okrog 80 tipkanih strani. V tem poročilu, občinski odbor razpravlja predvsem o povišanju cen raznim uslugam in dobavam. Poieg tega pa so v poročilu omenjene razne možnosti povišanja cen in tarif o katerih bo moral občinski sve* razpravljati in sklepati. Po nekaterih vesteh gre za povišanja, ki naj bi dala podjetju okrog pol milijarde lir več dohodkov. Predlog upravne komisije pa predvideva nad eno milijardo več dohodkov. Kot vidimo torej, bi hotela u-pravna komisija kar z enim udarcem odpraviti sedanji primanjkljaj, ki je nastal zaradi negospodarskega upravljanja podjetja. Dejstvo pa je. da se tudi občinski odbor ne bo mogel izogniti povišanju cen. čeprav ne v enaki meri, kot tc predlaga upravna komisija.
Večina občinskih svetovalcev pa je mnenja, da ni mogoče kar tako začeti z razpravo o položaju v podjetju ACEGAT, ker je 'reba prej podrobno proučiti vprašanje povišanja cen, posamezne proračunske postavke in kar je najvažnejše, položaj v podjetju samem, ki ga opozicijski svetovalci ne poznajo, ker so bili do sedaj izključeni iz vsakršnega nad zorstva v tem podjetju.
Zato pričakujejo, da bo eden od svetovalcev, takoj po pre-čitanju poročila odbornika Gridellija, predlagal, naj se razprava odloži, dokler ne bo izvoljena nova upravna komisija podjetja ACEGAT. Sedanja komisija pa naj takoj poda ostavko. Večina svetovalcev je mnenja, da ni mogoče razpravljati o položaju v podjetju ACEGAT in sklepati o raznih uk) epih za sanacijo primanjkljaja. dokler deluje sedanja upravna komisija, ki je povzročila nevzdržno gospodarsko stanje v podjetju. V teh dneh se mnogo govori, da nameravajo socialdemokratski in republikanski predstavniki v upravni komisiji ACEGAT podati ostavko. Po nekaterih vesteh pa ti pričakujejo, kaj
bo sklenil občinski svet glede proračuna in kaj bo odločil glede povišanja cen. Mandat sedanje upravne komisije pa zapade šele 30. junija 1957. Zato med občinskimi svetovalci prevladuje mnenje, da je treba sedanjo upravno komisijo prisiliti naj poda ostavko in da je treba takoj izvoliti novo u-pravno komisijo. Tega mnenja so tudi vplivni demokristjan-ski svetovalci, ki pa zaradi nekaterih notranjih sporov nočejo osebno načeti tega vprašanja, ampak so pripravljeni podpreti predlog o takojšnji ostavki celotne upravne komisije podjetja ACEGAT.
Zaradi vsega tega je nujno, da se razprava o položaju in o proračunu podjetja ACEGAT odloži. Odloži pa naj se, dokler ne bo nova upravna komisija podjetja začela delova-
ti, dokler ne bo nova upravna komisija proučila vse notranje razmere v podjetju in sestavila podrobno poročilo o položaju, ki ga bo ugotovila. Samo na osnovi ugotovitve dejanskega stanja v ACEGAT po novih ljudeh, ki nimajo nič skupnega z dosedanjimi upravitelji, bo občinski svet lahko temeljito razpravljal o tem največjem občinskem podjetju. Opozicijski svetovalci ne morejo sklepati na osnovi podatkov, ki jim jih nudi komisija, ki je spravila podjetje ACEGAT v tako obupen finančni položaj. Zato pričakujemo, da bo drevi občinski svet z večino glasov sprejel predlog o ostavki sedanje u-pravne komisije in o imenovanju nove upravne komisije v kateri mora biti sorazmerno 1 zastopana tudi opozicija. |
sedaj pa le 535.000 ton ladjevja
Podatki se nanašajo na tri največje pomorske družbe; in sicer «ltalia», «Tržaški Lloyd» in «Adriatica» ■ Odnos do Genove
Poročali smo že, da je ministrski svet pripravil zakon, ki naj bi pričel veljati še pred odobritvijo parlament« in ki predvideva 6-mesečno odložitev razprave o novem zakonu glede ladjevja PIN, O tem novem zalconu bi namreč moral parlament razpravljati že do konca letošnjega leta, kar pa iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče, tako da je ta odločitev postala nujna.
Vse vesti, ki govore o novem zakonu glede ureditve oanosov med državo in državnimi pomorskimi družbami, trdijo, da bo novi zakon in konvencije, katere bodo sklenjene na njegovi osnovi, manj ugodne kot so bile do sedaj. Na osnovi teh vesti se torej z novimi konvencijami ne bo rešilo vprašanje tržaškega pomorstva, saj menda
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SUITI
Tržaški občinski svet potrdil številne sklepe upravnega odbora
Pri Grljanu botln avto cesto povezali z nabrežinsbo cesto, tako da bodo tamkajšnja zemljišča v bližnji prihodnosti pridobila na ceni
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so razpravljali samo o navadnih upravnih vprašanjih. V začetku seje pa j-e svetovalec dr. Tei-ner (PSI) vprašal župana, naj pove, kaj je dosegel v razgovoru s sindikalnimi predstavniki podjetja Acegat gle-ce stavkovnega gibanja osebja tega podjetja. Zupan Bartoli je sporočil, da so tako sindikati kot tudi upravna komisija podjetja pripravljeni razpravljati o sporu na u-radu za delo. Toda ne eden ne drugi noče predložiti spora uradu za delo. Nato je svetovalec Teiner predlagal županu, naj v imenu občinskega sveta protestira proti brezbrižnosti urada za delo, ki bi moral že poseči v zadevo in skušati poravnati nastali spor, ki je povzročil toliko težav celotnemu prebivalstvu. Zupan pa je poudaril, da se vprašanje ne tiče neposredno občinskega sveta ali občinskega odbora. Odgovornost pred javnostjo, je dejal Bartoli, naj si prevzame-
jo tisti, ki so povzročili sedanjo negotovost glede delovanja podjetja Acegat. Jaz lahko samo posredujem pri uradu za celo, naj povabi o-be stranki na razgovor in naj skuša rešiti spor- Poleg tega pa lahko posredujem tudi pri vladni oblasti. Ne morem pa neposredno posredovati pri u-pravni komisiji. Sicer pa, je dejal župan, bi uslužbenci A-cegat lahko počakali 15 ali največ 30 dni, da bo občinski svet proučil celotni položaj v podjetju Acegat in naj ne držijo prebivalstva v stalni zaskrbljenosti pred novimi stavkami na tako važnem področju javnih uslug. Izrazil je upanje, da se bo vprašanje po razpravi v občinskem svetu rešilo. Zato je ponovno pozval uslužbence, naj počakajo, kaj bo o tem sklenil občinski svet.
Nato je odbornik za ceste in kanalizacijo ing. Visintin predložil v odobritev štiri sklepe, ki so bili vsi sprejeti. Prvi sklep se nanaša na postavitev dveh javnih vodnih
ŠE VEDNO NAPET POLOŽAJ V PODJETJU ACEGAT
VODSTVI	SINDIKATOV
0 NADALJNJIH STAVKOVNIH AKCIJAH
Upravna komisija še vedno trmasto vztraja na svojem odklonilnem stališču
Po božičnem presledku je ostalo vprašanje protestnega avkovnega gibanja uslužben-»v Acegatu zopet pereče. U-užbenci so predvsem neza-ovoljni »pričo vesti, da ne
0 tržaški občinski svet_ iz-'pno razpravljal o položaju
podjetju Acegat in o njmo-ih zahtevali na letošnjih ob-nskih sejah, marveč še,e po ovem letu. V tem vidrjo nov oskus zavlačevanja rešitve xira, ki je doslej tako hudo rizadel vse prebivalstvo. Zaidi tega zavlačevanja c* ne tore izključiti možnost na-alj-njih stavkovnih akcij, bo-!si v tramvajskem in filo-usnem prometu bodisi v od-;kih, ki dobavljajo razne u-
u*e-	,	•	A
Utlužbenci se zavedajo, da > prebivalstvo zaradi stavk ;lo prizadeto ter da se obra-
1 njegova mržnja tudi proti jim Toda pri tem poudarijo,' da je za vse nevšecno-i kriva in odgovorna uprav-a komisija Aecgata, ki je iuha za vse zahteve usluž-encev.
Včeraj dopoldne eo se se-:ali c ani vodstev obeh sin-lkatov uslužbencev Acegata ;r proučili ponižaj, ki je na-;al po več dneh sindikalnih kcij. Pri tem so tudi prou-Lli vse možnosti nadaljnjega tavkovnega gibanja, da se pravna komisija končno^ pridi k popuščanju. Doslej pa iso sprejeli nobenega nove-a vklepa niti niso izdali no-enega poročila o sestanku.
0 pa ne pomeni, da niso ložna nova presenečenja in tavce.
Med uslužbenci so se tudi ačele širiti vetti o nesoglas-
h, ki naj bi nastala med ata-
1 upravne komisije Acegata.
0 teh vesten naj bi dva čla-a komisije, ki sta včlanjena
pSDI, nameravala odstopi-
i, ker se ne strinjata z rav-anjem komi rij e g.ede zahtev siužbencev. Govori pa se tu-
1 o sporih in nasprotjih meč emokristjani. kar naj bi tu-i vplivalo na položaj v pod-etju Pri tem je treba podariti, da je važen predstav-,ik demokristjanov, tq je na-ionalni svetnik stranke Uo-ogna, tajnik sindikata usluž-lencev Acegata struje stare >elavske zbornice CiSL. Bo-ogna je namreč ves čas tpo-a odločno branil interese u-lužbeneev.
Uslužbenci Acegata tudi u-jotavljajo, da »o bile doslej iblasti do opora brezbrižne _,e župan je že večkrat omeni, ča bi moral poseči v spor
urad za delo. Sindikata seveda ne bosta zahtevala njegovega posredovanja, saj sta že znižala nvoje zahteve na minimum, medtem ko vsak poseg urada za delo predstavlja arbitražno, to je kompromisno rešitev. Po drugi strani se pa tudi upravna komisija Acegata iz nasprotnih razlogov ne navdušuje za posredovanje urada za čelo.
Končno pa se upravna komisija izgovarja, da nima na razpolago sredstev, da bi u-godila zahtevam uslužbencev. Ti pa se vprašujejo, zakaj pa so ji vedno na razpolago avtobusi zasebni hpodjetij za primer stavke vozačev tramvajev in filobusov. Ti avto-tobusi zasebnih podjetij za vsak migljaj upravne komisije, stanejo veliko denarja. Za ta denar torej vodstvu ni žal, ko pa gre za uslužbence, vztraja na svojem odklonilnem stališču.
Nadaljevanje razorave proti sindikalistom
Danes zjutraj se bo pred kazenskim sodiščem nadaljevala in če ne bo kaj novega tudi končala razprava proti skupini sindikalnih voditeljev in delavcev, ki jih je poliaija obtožila in prijavila sodnim organom, da so julija lani organizirali poulično cemonstra-cijo brez predhodnega dovoljenja. Nekatere delavce to tudi obtožili napada na organe javne varnosti.
Da obtožba nima nobene trdne podlage, se je izkazalo že med razpravo. Obtoženci so namreč zanikali, da bi organizirali povorko, ki se je razvila po končanem sindikalnem zborovanju na Trgu Venezia ob stavki električnih varilcev ladjedelnice Sv. Marka. Zanimivo je, da hiti policijski organi niio mogli prinesti nobenega dokaza o tej demonstraciji, ker pač ni obstajala.
Danes zjutraj boco govorili odvetniki obtoženih prof. Seme. Cattinarja, Faellija in drugih in nato bo sodišče zelo verjetno izreklo razsodbo.
Oanes pogreb Mezgeca
Danet popoldne ob 13.30 bo iz mrtvašnic* splošne bolnišnice pogreb tragično preminulega Marina Mezgeca iz U-lice Montecehi 15, ki se je v sredo smrtno ponesrečil na sežanskem obmejnem bloku.
Mezgec se je namreč zale-
tel e svojim motornim kolesom vrste Iso v zapornice na jugoslovanskem obmejnem bloku ter je kasneje med prevozom z rešilnim avtom jugoslovanskega Rdečega križa v tržaško bolnišnico podlegel hudim poškodbam.
Po enem tednu so ga našli mrtvega
84-letnega Antona Guliča iz Nabrežine št. 70 so že več dni zaman iskali. Stari upokojenec je 19. t.m. okoli 14. ure odšel z doma in se ni več vrnil. Naravno je, da je njegova odsotnost povzročila precej skrbi ženi, ki ga je sicer iskala povsod, a ko ga ni mogla najti, je izginotje prijavila nabrežinskim karabinjerjem.
Več dni je že minilo oč dneva izginotja, a o možu ni bilo ne duha ne sluha. Sele včeraj se je raznesla vest, da so ga našli mrtvega na Sv. Primožu. Bilo je okoli 10,30, ko je lovski čuvaj zgoniške občine, 60-letni Anton Furlan iz Gabrovca, med rednim obhodom po polju opazil neznanega moškega, ki je ležal na razrvani stezi vzporedno i' cesto, ki pelje v bližnjo vas. Starcu sam ni mogel z ničemer pomagati in tako je Furlan poklical na mesto agente komisariata javne varnosti s Proseka, ki so pripeljali s seboj tudi občinskega zdravnika. Ta je ugotovil, da je smrt nastopila 48 ur pred najdbo in da je mraz pospešil starčevo smrt.
Možno je, da je Gulič odšel z doma z namenom, da te malo sprehodi in da nato ni našel več poti domov. Zaradi njegove starosti mu je namreč spomin že močno o-pešal in tako se je znašel sredi travnikov, ne da bi vedel, kam bi se obrnil.
Po končani preiskavi so truplo pok, Guliča odpeljali z dovoljenjem državnega tožilstva v mrtvašnico v Nabrežino.
Močan udarec mu je zlomil čeljust
Pozno popoldne se je zatekel v bolnišnico tudi 20-letni Mario Serafini iz Ul. Sette-fontane. Zdravniki so mu u-gotovili hud zlom čeljusti in tako so ga sklenili pridržati na stomatološkem oddelku, kjer se bo zdravil 30 ali celo 40 dni.
pip pri Sv. M. M. Spodnji, drugi na popravilo notranjih poti glavnega pokopališča, tretji na nabavo še enega dvigala, ki ga bodo namestili v novi občinski palači, ki jo sedaj zidajo, četrti pa se je nanašal na nabavo novih električnih naprav za premikanje kulis v gledališču »Verdi«. Za te naprave bodo porabili o-krog U milijonov lir.
Odbornik za javna čela (legalna vprašanja) odv. Hara-baglia je predložil sklep o prodaji nekemu zasebniku male občinske zemljiške parcele. Sklep je bil sprejet. Nadalje je predložil še skiep za nakup zemljišča v Grljanu za gradnjo nove ceste, ki bo vezala sedanjo avtocesto s tako imenovano «Nabrežinsko cesto«. Pojasnil je, da bo cesto zgradil Selad in da bo nato postala občinska lastnina. Sklep je bil soglasno sprejet. Kot je znano, gre za cesto, ki je že več let v načrtu in ki naj poveže Nabrežinsko cesto z glavno avtomobilsko cesto, kar bo omogočilo avtomobilski promet s številnimi hišami v Grljanu in Mi-ramaru, kii so sezidane ob Na-brežinsiki cesti. Hkrati pa bo nova cesta turistično valorizirala ta del Grljana in Mi-ramara. Poleg tega pa hoče mnogo pridobila na ceni tamkajšnja zemljišča, ki so zelo primerna za zidanje vil. Zato opozarjamo vse Prosečane, Kontovelce in Križane, ki i-majo na tem področju svoja zemljišča, naj bodo budni, da ne bodo padli v roke špekulantom. Pazijo naj, da ne bodo sedaj prodajali teh zemljišč po nizkih cenah, ker se bodo cene po zgraditvi nove ceste znatno povišale. Občina bo secaj odkupila 6279 kvadratnih metrov zemljišča po 400 do 850 lir kvadratni meter.
Odbornik za osebje Venier pa je predložil sklep o notranjem natečaju za novo službeno mesto, o povišanju doklade nočnim čuvajem in o vprašanju obnovitve zbora mestnih redarjev. Vsi trije rk/lepi so bili sprejeti. Glede mestnih redarjev je občinski svet zavrnil predlog pokrajinske upravne komisije, ki je zahtevala, naj bj zmanjšali število članov tega zbora. V odgovoru p okra j inski upravni komisiji občinska uprava meni, da te je mesto v povojnih letih razširilo in da je 365 redarjev, skupno s častniki in podčastniki, najmanjše število, ki ga mesto potrebuje. Zbor mestnih redarjev v Trstu ne vrši samo redarske službe, ampak se ukvarja tudi z informativno službo, z nadzorstvom nad živili na trgih in podobno. Zato je gornje število omejeno na najnujnejše potrebe. Nato je občinski svet izvolil odbornika Veniera za občinskega predstavnika v pokrajinski komisiji INADEL.
Odbornik Verza pa je predložil v odobritev nekaj sklepov o nabavi pohištva in drugega materiala za razne občinske pisarne in ustanove. Odbornik za Acegat Gridelli pa je predložil več sklepov o napeljavi javne razsvetljave v mestu in v okoliških vaseh, ki so bili vsi sprejeti. Zadnji sklep je predložil podžupan Dulci. Sklep se je nanašal na odgovor občinske uprave pokrajinski upravni komisiji glede davka na obrtna dovoljenja srednjih in malih podjetij. Občinski svet je svoj čas sklenil, da ne bo uveljavil tega davka ker bi stroški za pobiranje davka znašali več kot davek sam. Pokrajinska upravna komisija pa je sedaj zahtevala od občine, da mora uveljaviti ta davek, da bo lahko povečala svoje dohodke. V odgovoru pokrajinski upravni komisiji občinski svet ponovno pojasnjuje, da bi imela občina s tem davkom več škode kot dobička in da je zato bolje, da ga sploh ne uveljavi.
ne bodo predvideli obsežnejših gradenj novih ladij za državne pomorske družbe in je tudi kaj malo verjetna pomembnejša preureditev rednih pomorskih zvez, ki bi o-škodovala Genovo v korist Trsta in Benetk.
Položaj treh pomorskih družb, ki vzdržujejo redne pomorske zveze iz Trsta je namreč tak, da je velika večina njih ladjevja, katerega so zgradili po vojni, bila preusmerjena v genovsko pristanišče na škodo jadranskih pri. stanišč.
V tej zvezi so zelo zanimivi naslednji statistični podatki, ki se nanašajo na delovanje treh pomembnih državnih pomorskih družb, in ki so še bistveno neizpremenjeni, čeprav govore o stanju ob koncu 1954. leta. Zlasti pa je zanimiva primerjava teh podatkov s položajem pred drugo svetovno vojno. Po teh u-rcdnih podatkih so pred vojno vzdrževale pomorske družbe «Italia», «Tržaški Lloyd« in »Adriatica« skupno 1300 tisoč ton ladjevja, sedaj pa vzdržujejo skupaj 535 tisoč Ton ladjevja- Tonaža ladij teh pomorskih družb se je torej močno znižalo, saj so po vojni gradile nove ladje predvsem privatne pomorske druž. be, medtem ko so državni organi zavirali gradnjo ladij za pomorske dražbe PIN-
Pa tudi razdelitev tega preostalega laajevja je bila u-smerjena tako, da je koristila predvsem genovskim krogom.
Pomorska družba «Italia» je pred vojno imela 457 tisoč ton ladjevja, od česar so 191 tisoč ton upravljali v Trstu, 266 tisoč ton pa v Genovi. Ob zaključku 1954. leta je ta pomorska družba upravljala 297 tisoč ton, od česar komaj 44 tisoč ton v Trstu in 253 tisoč ton v Genovi.
((Tržaški Lloyd» je imel pred vojno 707 tisoč ton ladjevja, cd česar je upravljal v Trstu 279, v Genovi 209 in v drugih pristaniščih 226 tisoč ton. Sedaj razpolaga omenjena družbi s 194 tisoč tonami, od česar odpade 38 tisoč ton na Trst, 100 tisoč ton na Genovo in 6 tisoč ton na druga pristanišča.
Pomorska družba ((Adriatica« je pred vojno razpolagala s 136 tisoč tonami ladjevja, od česar so upravljali 58 tisoč ton v Trstu in 78 tisoč ton v Benetkah ter drugih
pristaniščih. Sedaj razpolaga omenjena družba s 47 tisoč tonami, vendar Trst od tega nima ničesar.
Na osnovi teh podatkov lahko izračunamo, da so pred vojno upravljali v tržaškem pristanišču 40 odst. vsega ladjevja omenjenih treh državnih pomorskih družb, medtem ko so upravljali v Genovi 37 odst. Sedaj pa se je odstotek znižal na 15 odst., in v Genovi narasel na 75 odst. Trst je pred vojno razpolagal s 521 tisoč tonami ladjevja omenjenih treh družb ter razpolaga sedaj z 82 tisoč tonami ladjevja. Genova je razpolagala s 475 tisoč tonami in sedaj s 403. Tudi ti podatki, ki se v zadnjih dveh letih niso bistveno spremenili, saj sta bili v tem razdobju Trstu vrnjeni praktično samo ladji «Saturnia» in »Vulcania«, torej govore, da je mogoče re-
P0 KONGRESU PETROLEJSKIH DELAVCEV SILP
ZA NADSTRANKARSKI SINDIKAT ki bo združil vse delavce stroke
Delavci zahtevajo nadalje nacionalizacijo vseh energetskih virov, da se preprečijo špekulacije monopolov
Kot smo že poročali, je bil v okviru priprav na vsedržavni kongres sindikata petrolejskih čelavcev, ki bo v Benetkah, tudi v Trstu kongres pokrajinskega odseka SILP.
Na tem kongresu so sprejeli tudi resolucijo, s katero so odobrili poročilo prejšnjega odbora ter izrekli pohvalo vodstvu sindikata .aktivistom, nabiralcem prispevkov in raz-našalcem sindikalnega tiska, ki so s svojimi napori prispevali k izboljšanju življenjskih razmer in delovnih pogojev delavcev petrolejske stroke.
Nato pravi resolucija, da so na kongresu proučili splošni in krajevni položaj v petrolejski industriji in krizo, ki je nastala zaradi sueškega spora. Petrolejski delavci izražajo željo, ča bi prišla v OZN do izraza miroljubnost
NAROČNIKI, pozori
ludi letos bomo razdelili bogate nagrade tistim izžrebanim naročnikom, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja 1957.
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI!
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
šit; pomorsko kjizo tržaškega pristanišča samo na ta način, da se zgradi manjkajoče ladjevje državnih pomorskih družb in delno tudi tako, da se premesti določeno število ladij iz Genove v Trst.
Samo premeščanje ladij pa bi ne moglo dokončno rešiti krize tržaškega prekomorstva, čeprav je treba ugotoviti, da je Genova zelo malo izgubila in je v praksi vse posledice vojnih izgub moralo vsa povojna leta prenašati le tržaško pristanišče.
Omenjena odložitev razprave o novem zakonu o sklenitvi konvencij med državnimi pomorskimi družbami in vlado, torej omogoča, da Trst ponovno postavi na dnevni red vprašanje pravičnejše razdelitve sedanjega ladjevja in zlasti vprašanje gradenj za po-zlsti vprašanje gradenj za po_ trebe svojega pristanišča.
vseh narodov, da bi se čim-prej rešil spor na Srednjem vzhodu, kar bi normaliziralo položaj v pomorskem prometu .skozi Sueški prekop. To bi bilo tudi v veliko korist našemu mestu.
Petrolejski delavci so izrazili tudi svojo solidarnost s pokrajinsko gospodarsko kon-zulto, ki je postavila znane zahteve, ter spomnili na pobudo CGIL še iz novembra 1954, ko je zahtevala od vlade organičen načrt za obnovo tržaškega gospodarstva. Na kongresu so obvezali sindikalno vodstvo, naj ri prizadeva, da se v okviru širše akcije vseh strok nove Delavske zbornice CGIl v sodelovanju z drugo sindikalno organizacijo in z vsemi združenji in ustanovami, ki jim je pri srcu gospodarski napredek Trsta, poroda in razvije odločna akcija, ki bo prisilila vlado, da se končno izmota iz seda-
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
POZIV PREDSEDNIKU POKRAJINE
da bi ustanovili posebno komisijo
Komisija naj bi pripravila predlog gospodarskega načrta za Trst - Razprava o zakonu 703 - Izvoljena davčna komisija
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Sinoči je občinski svet v Dolini soglasno odobril naslednjo resolucijo:
((Občinski svet dolinske občine zbran na svoji seji dne 27. decembra 1956, po izidu razgovorov predstavnikov tržaške trgovinske zbornice s piedsednikom ministrskega sveta Segnijem;
upoštevajoč, da vlada nima organičnega načrta, da bi odpravila hudo gospodarsko kri. ze v Trstu in da prebiva.stvo tega ozemlja stoji še enkrat pred neučinkovitimi obljubami, ki jasno dokazujejo, da se vlada skoraj izogiba rešitve najvažnejših problemov tega ozemlja,
glede na to da je treba proti temu stanju in v obrambo splošnega gospodarstva mobilizirati vse tukajšnje prebivalstvo,
SKLENE
pozvati predsednika pokrajinskega sveta, naj da pobudo za ustanovitev posebne komisije, v kateri bi morale biti zastopane vse občine tega ozemlja, z nalogo, da pripravi gospodarski načrt, ki se bo moral predložiti osrednji vladi in poslanski zbornici in ki naj vsebuje med drugim, naslednje zahteve: ustanovitev integralne proste cone;
ustanovitev deželne avtonomije s posebnim statutom;
večje investicije za razvoj industrije iz državnih sredstev oziroma ustanov;
povrnitev Trstu vseh njegovih tradicionalnih pomorskih prog in obnovitev trgovskega brodovja za pospešitev zvez posebno s Srednjim n Daljnim vzhodom ter Afriko;
razvoj železniških in cestnih zvez z naravnim zaledjem in z bližnjimi italijanskimi pokrajinami«.
Ob začetku seje je po preči-tanju in odobritvi zapisnika občinski svet potrdil dva sklepa občinskega odbora glede popravila peči za centralno kurjavo v osnovni šoli v Do-mju ter prodaje 79 kv. metrov zemljišča srenje v Borštu po 16u lir za kv. meter.
Občinski svet se je nato lotil zakona 703. V razpravo so posegli vsi svetovalci, vprašal, za pojasnila in izrazil: svoje nezadovoljstvo glede predpisov omenjenega zakona. Predvsem so razpravljali o družinskem davku in odobrili predlog občinskega odbora za dvig vsote neobdavčljivih dohodkov. Kakor je znano, je
do sedaj znašala vsota neobdavčljivih dohodkov v dolinski občini 135.000 lir, zdaj pa znaša 225.000 lir; za vsakega člana družine je treba dodati že 50.000 lir. Davčna lestvica pa je zvišana za dve desetinki; prej je znašala tarifa dva odstotka, zdaj pa 2,40. Omenjeni sklep ne bo znatno vplival v dolinski občini, saj bo prišlo v poštev za večjo obdavčitev le malo število občanov.
Nato so občinski svetovalci razpravljali o trošarinskem davku ter razveljavili dosedanje predpise, oziroma trošarine, nakar so sprejeli nove tarife. Zaradi manjše troša-ne na vino bo dolinska ooči-na imela približno 2 milijona lir dohodkov. Do sedaj je znašala trošarina na vino v dolinski občini 18.75 lir na liter, s spremembami, ki so jih o-dobrili, pa bo po zanouu 703 znašala 12 lir na liter. To pomeni, da bodo od 1. januarja naprej gostilničarji plačevali 6,75 lir manj trošarine na vino. Po novih predpisih je vermut izenačen z vinom glede trošarine, za žganje, konjak itd. do 50 stopinj alkohola bo znašala trošarina 75 lir na 1, od 50 do 75 stopinj pa 112,50 lir na liter. Trošarina na meso se poveča od 4 do 8 lir na kg, ti%iarina na električni tok pa za 1,75 lir na kWh; izmed jestvin spa. data pod trošarino samo med in čaj.
Občinski svet je nato pooblastil trošarinski urad, da sklene pogodbe s trgovci in gostilničarji za plačevanje trošarine, razen za alkoholne pijače in meso, za katere bodo morali plačevati trošarino na podlagi faktur.
Sledila je izvolitev članov občinske davčne komisije ter občinskega zastopnika v šolskem patronatu, za Katerega je bil izvoljen Bruno Prašelj. Občinski svet je nato pooblastil občinsko upravo naj uporabi že odobreno vsoto 1 milijona 647.000 lir za nabavo raznih potrebščin za županstvo.
Ko so izčrpali dnevni red, je župan obrazložil in predložil objavljeno resolucijo, ki jo je občinski svet soglasno odobril. Nato pa je predstavnik opozicije svetovalec Strajn predlagal v imenu svoje skupine protestno resolucijo glede dogodkov na Poljskem in Madžarskem. Resnici na ljubo
je treba povedati, da resolucija ni bila pravilno sestavljena in je bila le nekako vabilo občinskim svetovalcem, naj se izjasnijo in naj povedo svoje mnenje glede omenjenih dogodkov. Poleg tega je bil neprimeren uvod, ker Strajnova skupina le «z zadovoljstvom ugotavlja, da sta se Anglija in Francija pokorili sklepu GZN ter umaknili svoje čete iz Egipta«, niti z besedico pa ne obsoja agresije na Egipt. Omenjena skupina nato z c-gorčenjem ugotavlja v svoji resoluciji, da Sovjetska zveza ni umaknila svojih čet iz Madžarske in Poljske, pozdravlja junaško borbo tamkajšnjega prebivalstva, se klanja padlim žrtvam ter obsoja ubijanje nedolžnih žena in otrok. Sledila je živahna diskusija. Nekateri svetovalci so pripomnili, da bi se ruske čete umaknile, če bi se umaknile tudi čete NATO iz Zapadne Evrope. Drugi so očitali SZ, da ni spoštovala mednarodnega dogovora glede Nagyja. Zadnji je spregovoril župan Lovriha, ki je poudaril, da so padale žrtve ra obeh straneh, tako na Madžarskem kakor v Egiptu in da je treba obžalovati v enaki meri vse žrtve, medtem kij v predlagani resoluciji in sploh govora o bombardiranju in agresiji na Egipt, pač pa le pohvala, da sta se Anglija in Francija pod višjim pritiskom pokorili sklepu OZN. Glede dogodkov na Madžarskem pa je Lovriha pripomnil, da komunisti niso o-dobravali kar se je tam dogajalo, odobrili pa da so intervencijo Sovjetske zveze, ker so vedeli, da gre za o-hranitev miru v tem delu Evrope in ker bi lahko prišle na oblast Hortyjeve bande.
Za predlagano resolucijo sta glasovala dva svetovalca, e-den se je vzdržal, 10 pa jih je glasovalo proti.
Ob zaključku seje je župan voščil vsem srečno novo leto-
nje negibnosti v zvezi s Tr-ntom. Tržaško gospoč arstvo namreč ne sme propadati in z enotno akcijo vseh delavcev in prebivalstva bo nedvomno uspelo ponovno oživiti to gospodarstvo.
Na kongresu so zavzeli tudi stališče do odkritja novih ležišč metana in petroleja. Poudarili so, da ta odkritja omogočajo pospešitev proizvodnje. Razen tega pa se morajo nova ležišča izkoriščati izključno v korist italijanskega gospodarstva ter jih je zato treba odtegniti nadzorstvu tujih monopolov. S tem se boč-o tudi prihranile velike vsote deviz, ki se sedaj uporabljajo za uvoz petroleja in premoga. V ta namen naj SILP skupno s CGIL in drugimi sindikalnimi organizacijami začne odločno akcijo po vsej državi, da se nacionalizirajo vri energetski viri, tako da ne bo več potreben uvoz petroleja iz inozemstva ter da se rafinerijam zagotovijo surovine iz podržavljenih podjetij-
Na kongresu so nadalje u-gotovdli, da je sindikalna razcepljenost petrolejskih delavcev v poriednjih letih resno kompromitirala možnost večjega uspeha v borbah za izboljšanje mezd in delovnih pogojev, od česar so imeli korist le petrolejski monopoli. Politika sindikalne enotnosti, ki jo zagovarja SILP, ee mora rešiti vseh shematizmov, formalizmov in strankarskih vplivov ter se mora osredotočiti samo na obrambo interesov vseh delavcev. Da se v SILP okrepi politika enotnosti, meni pokrajinski kongres, da je treba priznati vsem članom in vsem strujam, da javno lahko izrekajo svoja mnenja glede vseh političnih vprašanj tudi v nasprotju z mnenjem večine. Da bo lahko sindikat v celoti opravljal svoje naloge, mora biti neodvisen od strank, oč vlade in od drugih organov in ustanov.
Kongres meni, da je treba na podlagi teh demokratičnih in enotnih načel delovati v podjetjih in med javnim mnenjem, da se pospeši združevalni proces, katerega namen je zbrati vse delavce v edinem sindikatu vse stroke m kasneje tudi v edini konfederaciji.
PRIMORSKI DNEVNIK
je v prodaji tudi v naslednjih krajih:
TR2IC Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por-porella 4 RONKE- Sev.: časopisna agenc. GREGORIN VIDEM: S.A.F. železniška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna postaja RIM:	S.A.F. ze'ezniška
postaja RIM. Časopisna agencija FUCILE, Ul. Margut-ta 110
MFSSINA: La Diffusio-ie della Stampa ROSOL1N1 (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NI, L l. Umberto I
Oitatelji, obvestite sorodnike in znance!
O Ameriški konzulat, uradi USIS, Kulturni center in a-meriška knjižnica bodo zaprti od sobote 29. t.m. do vključno torka 1- januarja.
NOČNA SLUŽBA LEKAIIN
Coderinatz, Ul. Tor San Piero 2: De Colle. Ul. Hevoltella 42: Depangher. Ul. S. Olusto 1: AUa "Maiionna del Mare. Lamo fiave 2; Zanettt - Testa d’oro. Ul Mazzini 43:	Harabaelia v Barkov-
ljah in Nicoli v Skednju.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE
'Dne 25., 26. in 27. decembra l*do Se je v Trstu rodilo 14 obok u mrtvorojen), umrlo je 32 oseb. poroke pa so bile 3.
POROČILI so SE: učitelj Ter-zo Sciortino in gospodinja Ma-nella de Baseggio, uradnik Renato Pmi in učiteljica Itala Pat-ti. geometer Fabio Ferfolia in gospodinja Marija Benolič.
UMRLI SO:	24-letnl Giullo
Grassi, 59-letni Rodolto Boniven-to. 6'6-letna Mercede Scharz vd. Beek, 71-lena Angela Paganeilo por. Guerrini. 44-letni Adotfo De-oin, 61-letni Francesco Fabbret-to, 74-ietna Giovanna Požar por. Purinani. 84-letna Maria Varda-basso . por. Degrassi. 7-letna Rosa Marcuzzi, 61-letni Valentina Co-cetta. 75-letna Anna Parma por, Rlosa, 23-letnl Giorgio Ferluga, 33-letni Mirto Milanese. 47-letna Josipina Cibic por. Nabergoj. ,lo-sipina Katarina Mohovič vd. Slavič, 33-letni Umberto Pecite, 68-letni Filippo Bette, 85-letni Vir-gilio Cappelletti, 79-letni Giovan. ni Gramellini. 92-letna Marija Ceglar por. Stefani, 62-letna GIu-seppina Chersovani. 84-letna Giovanna Rasman por. Zueca. 44-letni Luigi Lazzarini, 59-letni Domizio Deluicca, 50-letni Altilio Brusaferro, 75-letni Attilio Mag-giolaro, 60-letni Giuseppe Ricco-bon, 82-letna Ottilia Olivo por. Mamfioletti, 30-1 etn i Stelio Vec-chlet, 62-letna Virginia Polencig vd. Linassi,. 85-letoi Luigi Peren-tin. Giorgio Passerini. st ar 1 dan.
( QLEPALlSČA~~)
TEATRO NUOVO
Danes. 28. t. m. ob 21.00 uri: C. Bertolazzi: «Lulu».
PETEK, 28. decembra 1956 TRST POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Predavanje: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Operetne melodiie: 13.30 Glasba po željah: 17.30 Plesna čajanka;
18.00 Ravel: Koncert za klavir in orkester; 18.21 Suita iz Prokofjeve opere ((Ljubezen treh oranž«; 18.30 Z začarane police: 18.40 Zenski kvartet Večernica;
19.00 Melodije iz filmov: 1.9.15 Radijska univerza; 19.30 Priljubljene melodije: 20.00 Šport; 20.05 Havajski motivi; 20.30 Dve Slovanski simfoniji: 20.48 Duet iz prvega dejanja Verdijeve opere «Rigoletto»; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Slavne skladbe znanih mojstrov: 21.45 Chopinovi valčki in mazurke;
22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti; 22.15 Melodije iz revij: 22.40 Bach: Koncert za violino in orkester; 23.02 Južnoameriške popevke.
TRST I.
11.00 Nove popevke: 15.00 Igra orkester Piero Soffici; 19.15 Italijanski gledališki odri in dvorane; 21.00 Simfonični koncert torinskega radijskega orkestra ih zbora, dirigira Arturo Basile.
KOPER
Poročila v	slovenščini:	6.00,
7.00. 7.15. 13.30 14.15 15.00 19.00.
22.00
poročila v italijanščini: 6.30,
12.30. 19.45 23.00.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane: 6.15 Jutranja	glasba; 7.00-7.15
Spored iz Ljubljane: 7.25 10 minut ritma: 7.35 Tri jutranje Popevke:	7.45 Koledar:	8.00-12.00
Spored jz Ljubljane:	13.45 Pe-
ster glasbeni spored: 14.20 Zapiski našega	reporterja:	14.30
Zabavna glasba:	14.40 Parada
ritmov in popevk; 15.00-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke: 17.25 Folklora v glasbi; 18.00-19.30 Spored iz Ljubljane: 19.30 Melodije za trobento igra orkester Harrv James: 20.00 Zunanje-politični pregled:: 20.00-
23.00 Spored iz Ljubljane: 23.10 G. Verdi: «Ernani». 2. dej.
SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m. 212,4 m
Poročila ob 5.00.	6.00	7.00,
13.00	15.00	17.00.	19.00	22	00.
8.00 Novejše zborovske skladbe slovenskih skladateljev: 8.30 Radijski roman — Branko Čopič: Dogodivščine Nikoletine Bur-sača - XII.; 8.50 Dopoldanski koncert:	10.15	Od melodiie do
melodije: 11.00 Za dom in žene; 11.10 Dopoldanski operni spored;
12.00 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike pojo solisti in dueti, spremlja Avgust Stanko: 12.40 Dve rapsodiji F. Liszta (izvaja pianist L. Kent-ner); 13.15 Zabavne popevke in melodije od tu in tam: 14.35 Želeli ste — poslušajte!: 15.40 U-trinki iz literature — Pavle Oblak:	Pesmi:	16.00 Popoldanski
simfonični koncert: 17.10 Športniki. pozor!:	17.30 Zabavn-a in
plesna glasba: 18.00 Ljudie med seboj: 18.15 Narodne pesmi iz Slovenske Benečije POie vokalni kvintet ((Anton Neffat«: 18.45 Klavir v ritmu igra Robert Valentino: 20.00 Tedenski zunanie-nriitični pregled: 20.15 «Zimsko potovanje« (glasbena oddata s komentarjem); 22.15 Igra plesni orkester radia Ljubljana: 22.30 Vitomir Ahtik:	Poklicna sveto-
valnica za mladino; 22.50 Melodije za lahko noč.
TELEVIZIJA
17.30 Spored za otroke: 20.45 Vesti; 21.00 Aldo De Benedetti: «Dva ducata rdečih vrtnic«, slušna igra.
Ker so se odprla vrata na kamionu
Včeraj zjutraj nekaj pred 8.30 je prišlo na Sprehajališču sv. Andreja do hude nesreče, zaradi katere so morali pripeljati nujno v bolnišnico 46-letnega Oliva Jermana* iz Vil-lanove pri Farri.
Jerman se je vozil v kamionu, ki ga je šofiral Alojz Komjanc iz Steverjana, ko se je na ovinku pri moatu, ki vodi v pristanišče Duca D'Ao-sta, nenadoma s hrbtom naslonil na vrata kabine. Ta so popustila in Jerman je padel na cesto, medtem ko eo kamionova kolesa zdrsela tik mimo njega. Seveda so mu takoj priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico,
Excelslor. 13.30: «Vojna In mir«. A, Hepburn. H. Fonda.
Fenice. 15.30: »Trapez«. G. Lollo-brigida. B. Lancaster.
Nazionale. 15.30: «Saifari», V. Mature, J. Leigh.
Filodrammatico. 16.00:	((Zadnji
lov«, R. Tavlor, S. Granger.
Supercinema. 16.00: ((Dvorski norec«, D. Kave.
Arcobaleno. 16.00: «Mobv Dick« (Beli kit). G. Peck. R. Base-hari.
Astra Rojan. 16.00: «Puščica v prahu«. S. Ha.vden.
Capiiol. 16.00: «Uporna ženska«, J. Russell. R. Egan.
Cristallo. 16.00: «Tudi junaki joka k>», W. Holden. D. Kerr.
Grattacielo. ie.00: «Dvorski norec«, D. Kave.
Alabarda. 16.00: «Labod». G. Kel-l.v. L. Jourdan.
Ariston. 16.00: «Vera Cruz«. G. Cooper, B. Lancaster.
Armonia, 15.00:	»Tihotapstvo Z
Orientom«, G. Montgomery.
Aurora. 16.00: «Pikmk», W. Holden. K. Novak.
Garibaldi. 16.00:	((Prepovedana
pesem«, C. Villa, F. Mari.
Ideale. 16.00: «Džungla na ringu«. E. Borgnine, T. Curtis.
Impero. 16.00: «Piknik», W. Holden. K. Novak
Italia. 16.00: »Ob času počitnic«. G. RalIi. V. De Sira.
S. Marco. 16.00: «2eja oblasti«, W. Holden. J. Allvson.
Kino ob morju, 16.00: ((Zaseda sto puščic«. L. Darnell. D. Robertson.
Moderno. 16.00: ((Nebeški stebri«, J. Chandler. D. Malone.
Savona. 16.00: ((Deževje v Ran-chipuru«, L. Turner, R. Burton.
Viale. 14.30: »Glas, ki ubija«. L.
Taioli
Vitt. Vencto. 16.00:	»Avtobusno
postajališče«, M. Monroe. D. Mtirrav,
Belvedere. 15,30: «Ir«ki upornik«. R. Hudson, B. Rush.
Marconi. 16.00- «Mož z zlato roko«. F Sinatra. K. Novak,
Massimo. 16 00: ((Čudovite zgodbe VValta Disneva«
Novo cine. 16.00: ((Zenska z železno krinko«. L. Ha.vvvard. P. Medina.
Odeon. 14.00:	«Zcnska z reke«.
S. Loren.
Radio. 16.00: «Tam-tam Ma lum-be«. P. Armendariz, Kerima.
Skedeni, 18.0T «K!ic krvi«.
Prosvetno društvo »S. ŠKAMPERLE« Sv. Ivan
vabi člane in prijatelje na
SILVESTROVANJE
ki bo dne 31.12.1956 od 21. ure do 5. zjutraj v veliki dvorani na stadionu nPrvi maj«, Vrdelska cesta 7. Rezerviranje miz na sedežu društva: Vrdelska cesla 7 danes v petek in soboto od 20. do 21. ure, v nedeljo od 10. do 12. dopoldne in v ponedeljek od 16. ure dalje.
NAČELA ZA VSE
Iz skupnega poročila, ki sta ga objavili delegaciji italijanskih in jugoslovanskih komunistov, kakor tudi iz govorov voditeljev obeh delegacij, Lui-gija Longa in Petra Stamboli ča, je nedvoumno razvidno, da sta obe delavski stranki uspeli vzpostaviti odnose na način, ki edino ustreza sedanjemu stanju v svetu.
Italijanski in jugoslovanski komunisti so zaradi celotne, ga razvoja mednarodnih političnih pogojev prišli do zaključka, da morejo sodelovati le na načelih popolne e-nakopravnosti, svobodne diskusije, vzajemne kritike, toda tudi spoštovanja lastnosti, ki odlikujejo drugo stran, pa četudi se le-te razlikujejo od lastnih osebnosti.
Italijanski komunisti so v svoji deželi v opoziciji, jugoslovanski na oblasti. Vendarle načela, na katerih oni razvijajo svoje sodelovanje, niso pomembni samo za njihove medstrankarske odnošaje. Vsaka delavska stranka, pa naj bo 'e-ta na oblasti ali ne mora imeti danes pred seboj, poleg splošnih, predvsem koristi svojega ljudstva. Samo tako more ona prispevati tudi k normalnemu razvoju svetovnih razmer. Zato je povsem logično, da sta obe strani poudarili svoje prepričanje, da bo tako njihovo strankarsko sodelovanje prispevalo k zboljšanju splošnih odnosa, jev med italijanskim in jugoslovanskimi narodi, kakor tudi med ooema državama. Kajti načela njihovega sodelovanja so v bistvu ista kot ona. ki se danes uporabljajo pri odnošajih med narodi in državami. če se želimo ogniti napetosti in medsebojnemu nerazumevanju.
Ce za odnošaje med delavskimi strankami veljajo načela enakopravnosti, izmenjave mnenj, spoštovanja posebne poti, tovariške in dejansko objektivne kritike, tedaj velja prav tako isto načelo tudi za narode in države, le da se to izraža v diplomatski obliki: vzajemno spoštovanje vrhovnosti, nevmešavanje, miroljubno reševanje sporov itd. Lahko je videti globoko podobnost med prvim in dru gim. Ta podobnost more seveda povzročiti, da so globlje in. vsakemu razumljive tudi same zveze med delavskimi strankami.
Mi se še nismo poslužili izraza koeksistenca, toda moremo ga uporabiti.
Med nekaterimi delavskimi gibanji se še čuti odpor proti uporabi koeksistence na strogo strankarske odnose. Smatra se, da je to čisto diplomatski in državni izraz, m celo da nima neposredne zveze z vprašanji socialističnega _ razvoja v posameznih deželah Toda, ali more ta izraz ostati le ((diplomatski« v dobi. ko je v več deželah prevladal socializem, pa je zato njih razvoj odvisen od tega, ali bodo le-te uživale vse pravice svobodnega razvoja? Zdi se. da je vprav v odnošajih med socialističnimi reželami, ki so zgodovinsko mlade m ki zaradi tega gleda nanje ves svet, izredno važno, ali bodo uporabili načela koeksistence. Po drugi plati pa te dežele ne morejo sodelovati na teh načelih. če predvsem stranke, ki jih vodijo, niso navajene delati tako!
Ce delavska gibanja in dežele ki jih le-ta vodijo, ali bodo vodila jutri, ne znajo živeti druge poleg druge v duhu dosledne enakopravnosti. kdo bi tedaj moral verovati, da bo prihodnost prinesla bratstvo med narodi? Toda imamo uporne klasifika-torje političnih odnošajev, ki bi želeli delavska gibanja in socialistične dežele v celoti ločiti od definicije koeksistence. Proti koeksistenci postavljajo proletarski mterna-cionalizem kot temelj, na katerem bi se morala povezovati delavska gibanja in socialistične dežele.
Res čudno naziranje! Proletarski internacionalizem proti koeksistenci! Po mnenju klašifikatorjev je treba živeti vzporedno z deželami drugačne družbene ureditve, to' je s kapitalističnimi deželami. Tu veljajo načela enakopravnosti in nevmešavanja. Toda za socialistične dežele ta načela ne veljajo, saj niso »edi-no» važna. Imamo nekaj, kar je važnejše: to je internacionalizem. Pod tem izrazom se razume solidarnost v smislu ((zavestne discipline«, pod tem pa spet uoločena posebna organizacija odnošajev.
Dogodki teh poslednjih ča-
sov pa so pokazali, da prole- — je točno pokazal na vza-tarski internacionalizem ni jemno povezanost med prole-nič drugega kot pobožna že- tarskim internacionalizmom in
lja, če se predvsem ne spoštuje pravica do samostojnega razvoja, do samostojnega vrednotenja in popolna enakopravnost — ti bistveni elementi koeksistence. Zakaj naj bi v ostalem socialistične dežele morale imeti v medsebojnih odnošajih manjše pravice kot kapitalistične dežele v svojih odnošajih s socialističnimi deželami?
Ce bi tako ravnali, bi med socialističnimi deželami in tudi med delavskimi gibanji nujno zavladalo nezadovoljstvo in nezaupanje. Take primere pa smo že imeli. In ne le to. V tem primeru bi se tudi one druge, nesocialistične dežele, vprašale — povsem v duhu nekaterih propagandistov na zapadu: Koliko trajne resnice je v tako enostransko mišljeni koeksistenci, koliko pa je taktike, kajti, če se koeksistenca razteza le na nekatere dežele, na druge pa ne, ne more biti nihče siguren, da gre dejansko za načelno politiko.
V razdobju hladne vojne so nekatere manjše zapadnoev ropske dežele stopile v atlantski pakt med drugim vprav zato, ker jih je prestrašila centralizacija Vzhodne Evrope. Smatrale so, da se morejo tej centralizacij; postaviti po robu samo tako, da stopijo v neko vojaško skupnost Ce bi se odnpšaji med socialističnimi deželami sedaj ne razvijali na novih temeljih, bi se te dežele počutile tako kot pred osmimi leti.
A kaj naj šele mislijo one azijske in afriške dežele, ki še niso ((povsem« socialistič ne. in ki nikakor niso več epovsem« kapitalistične? Ali tudi zanje velja načelo koeksistence ali tako pojmovani proletarski internacionalizem?
Jasno je, da proletarskega internacionalizma ne smemo postavljati proti koeksistenci. V življerpu ni protislovja med obema. Vedno bolj se ta dva pojma prepletata. Ne bi mogli reči. na primer, da je geslo ((Proletarci vseh dežel, združite se!« danes v nasprotju s koeksistenco. Proletarci se ne morejo združiti, če so njihovi narodi in države ločeni. A te države bodo ločene če ne sodelujejo na načelih koeksistence, ne glede na to, ali gre za socialistične, ali za nesocialistične dežele. Morda celo bolj in globlje, če gre za socialistične dežele.
Neki važen dokument v tem
koeksistenco. V njem je rečeno, da pet znanih načel koeksistence velja za vse narode, najbolj pa za socialistične dežele, ki morajo, ko! neodvisne in suverene države biti vzor vsem. Hkrati je v tej deklaraciji rečeno, da te države združujejo ideali socializma in duh proletarskega internacionalizma. Torej prvo in drugo hkrati. Mogli bi dodati: prvo ne more biti brez drugega.
V ostalem tisti, ki so koeksistenco med socialističnimi deželami začeli imenovati malomeščanski nacionalizem, egoizem, nezadosten smisel za enotnost naprednih sil, hi si mogli še enkrat prečitati tudi nekatere druge dokumente, med njimi poljsko-sovjet-ski sporazum in tri deklaracije, ki so jih podpisali najvišji sovjetski in jugoslovanski predstavniki.
JURIJ GUSTINČIČ
(Iz «Po!itike»)
šsissss;
..
KAJ RAZBEREMO IZ PISANJA BOLGARSKE REVIJE cLITERATUREN FRONT>
BOLGARSKI PESNIKI IN PiSATEUl
se ne marajo še otresti <vzorov->
Vojak OZN stiati ob Sueškem prekopu.
Ce hočemo govoriti o sodobnem krijiievnem življenju v Bolgariji, se na vsak način moramo zaustaviti na značilnem aspektu tega ustvarjanja in sicer na odnosu bolgarskih pisateljev do sovjetskega slovstva. Vprav na tem področju se v nizu sestavkov in izjav, objavljenih u omenjenem listu, odražajo dojemanja in postavke, ki dokazujejo, da ima sovjetsko slovstvo v razvoju bolgarskega književnega ustvarjanja, precejšen delež. Vsa mnenja bolgarskih književnikov in kritikov o sovjetski literaturi se med seboj razlikujejo le po določenih niansah v tonu in po nekaterih drugih obeležjih, vendar imajo povečini nekaj skupne-
KAKO IZDELUJEJO MODERNE IZREDNO PRECIZNE ZEMLJEVIDE
Dolga pot od osno vne mreže trikotniko v do posnetkov iz zraka in kartografov
Francozi so začeli z izdelovanjem takega zemljevida za vso Francijo že pred 12 leti, doslej so ga dokončali le za tretjino svoje dežele
Od XIX. stoletja do danes se je lice zemeljske površine mnogo spremenilo. Mesta so se močno razširila, cela področja pa so bila spremenjena zaradi novih cest, prekopov in umetnih jezer. Tudi
nekaterih tehničnih novostih, ki jih danes uporablja kartografija. Se pred 20 leti so kartografi in geodeti povzeli podatke kar na zemlji s pomočjo naprav za snemanje posameznih odsekov. 2e ne-
številne ravnine so zaradi no- znatna napaka v začetku sne-vih kultur spremenile svojo I manja podatkov je pri nadalj-zunanjost. Vse te spremembe t njih delih privedla do velikih terjajo od kartografov, da netočnosti. Ce bi na primer
stalno izpopolnjujejo zemljepisne karte, ki morajo biti vedno čimbolj natančne. To
poslednjem	času — kitajska j , ,	. ,	, ,
deklaracija	od 2. novembra	delo pa m kar	tako,	Ce hoče biti	popolno,	terja	izredno
mnogo	sredstev	in tudi časa.
Magnezij - proti rak«?
Skupina zdravnikov je nedavno tega ugotovila na področju Severne Afrike, da v oazah Sahare ni skorajda nobenega primera rakastega o-fcolenja. Znani švicarski strokovnjak dr. J. Schiveitzer razlaga ta pojav z veliki količinami magnezija v vodah Sahare. V tej zvezi je prišel na misel, da utegnejo magnezijeve soli preventivno delovati proti nastanku raka.
Preden se kartografi lotijo svojega dela, potrebujejo številnih priprav, številnih podrobnih kart in dokumentov. Preden začno sestavljati več jo zemljepisno karto, morajo
star zemljevid določenega področja položili na moderni zemljevid istega področja, bi epazili velikanske napake. Ceste bi ne bile tam, kjer so, meje bi bile različne, naselja .n geodetske točke bi se prav gotovo ne ujemale. Edina rešitev je torej ponovno predelati karte. To se začenja z običajnim trigoncmetrijskim merjenjem terena.
hranijo mnoge napore in o lajšajo orientacijo na terenu.
Francoski znanstveni list «Znanost in življenje« piše o
\
M
Francoska filmska igralca Brigitte Bardot in Louis Jour-dan, ki nastopata v filmu « La mariee est trop belle« (Nevesta ie prelepa).
izdelati podrobne karte majh.1 Tr‘Sonometrijsko merjenje
nih predelov ker jim te pri-1	J	obe'eŽhevan^.	P0?0.1-
1 re mreže nekih namišljenih
trikotnikov — «pentelj», ka-teiih vozli predstavljajo realne točke, ki so izbrane zaradi tega, ker so vidne na veliko razdaljo. Koti teh geometrijskih slik so točno izmerjena. Veličina osnovne stranice teh trikotnikov služi pri tri-gonometnjskem določanju veličine drugih stranic. V notranjosti teh trigonometrijskih trikotnikov, katerih kraki so lahko od 40 do 50 km dolgi, so vrisani drugi manjši trikotniki, v teh še manjši in tako dalje, dokler ne dobi-)no drobne mreže trikotnikov — ((pentelj«, ki imajo 4 do 5 km dolge stranice. Ko je tako sestavljeno ogrodje nove karte, se moderni kartografi lotijo drugega sredstva. Najboljše sredstvo moderne kartografije so — letala. Ta letala imajo posebno izvežbana moštva in naloga pilota in navigatorja je v tem, da o-hrani letalo tudi ob vetru, ki piha v letalo s strani, stalno r.a povsem ravni poti, kot na neki namišljeni vrvici, ki bi bila potegnjena med dvema določenima točkama. Tu r.e gre le za horizontalno, ampak tudi	za	vertikalno	toč-
nost, ki se bo nato odražala na karti, oziroma zemljevidu. Prej smo	rekli, da so za ta
letala izvežbana posebna moštva, kajti	ni	vsak pilot	sposoben za	tako	službo, saj	tra-
ja snemanje v ravni črti včasih tudi po več ur in to v
višinah, ki terjajo včasih tudi Aiasko za dihanje.
Ti napori in ta metoda dela, namreč snemanje terena iz zraka pa zagotavlja popolno točnost nove karte, hkrati pa ima to prednost, da se da »osnovni material« za novi zemljevid zbrati sorazmerni naglo. En edini polet letala nudi material, ki dvema kartografoma zadošča za tri leta dela.
Vsak del terena se snema tako, da se dobita dva izseč-ka, katerih vsak prehaja deloma čez drugega. Trenutni posnetek mora biti posnet z največjo točnostjo, brzina snemanja pa mora biti v stalnem sorazmerju z brzino letam.
Po snemanju prihaja na vrsto sestavljanje in skladanje ali usklajanje. , Tu je posebno važno delno prekrivanje enega posnetka s sosednima posnetkoma, kakor tudi stalna in neprekinjena kontinuiteta.
Stereoskopske metode, ki služijo za kontrolo posnetkov in ki predstavljajo temelj fotogrametrije, pomagajo k vzpostavitvi realne slike področja, hkrati pa tudi njegovega reliefa. Na račun te metode se relief da določiti do najmanjših podrobnosti.
Fotografski posnetek je dejansko vizuelna slika. Optični snop pokriva določeno področje. Da pa bi prešli od fotografije do zemljevida, je tieba nato preiti še na kotov-no' ali konično projekcijo, na vertikalno oziroma cilindrično projekcijo. To, da se posnetki krijejo v dveh obrobnih pasovih, nam omogoči, da dob,-mo za vsako površino dejansko dve sliki, t. j. dve zorni poziciji, ki omogočajo, da se tečno določi realna razvrstitev črt in znakov, ki predstavljajo elemente preciznega zemljevida.
Zahvaljujoč tem stereoskop-nim skupinam slik dobiva področje, ki smo ga hoteli obdelati, svoj popoln prirodni videz. Splošna slika tega predela ima v sredini določeno točko, ki tako rekoč lebdi nad področjem- Ta točka je fiksirana in kamera se avtomatično vrti nad področjem. Poseben svinčnik, ki je v zvezi z osrednjo fiksirano točko, pa kroži po papirju in obeležuje prve osnovne črte bodoče kar-
te. bodočega zemljevida. Ker r.e moremo podvomiti v preciznost mehanizma, je jasno, da je ves uspeh dela odvisen od položaja kamere v trenutku snemanja, od pravilnosti manevriranja in od ritma tet seveda na koncu tudi od zaključnega sestavljanja stereo-skopskih slik, oziroma klišejev.
Po vsem tem je treba še pojasniti in izpopolniti posamezne črte na samem terenu ir. pa vnesti po že ugotovljenih pravilih na zemljevid običajne znake in oznake. Tedaj je glavno delo na zemljevidu končano. Toda tak zemljevid je še suhoparen in ne pove še nič. Zemljevid gre zato* še v oddelek karto grafov — umetnikov. Na različnih ploščah, katerih vsaka ima drugačno barvo, ti kartografi točno obeležujejo ceste, železnice, reke, potoke in vse druge značilnosti posameznega področja in to v izredno precizni tehniki, ki jo ti rja sodoben zemljevid. Kajti na modernih zemljevidih se ločijo ne le ceste od železnic, ampak same ceste med seboj, ker so na njih točno dolčerie celo ožje ceste od širših cest. Določene so tudi gozdne ceste in na najbolj preciznih kartah celo navadni kolovoz. Na modernih kartah zasledimo celo razliko med telegrafskimi linijami nad zemljo in podzemskimi kabli, kakor tudi potoke s stalno živo vodo ter presahlimi potoki.
V začetku smo rekli, da je izdelovanje takih kart na sodoben način hitrejše. To pa je le relativno hitrejše, kajti Francozi so n. pr. začeli delati tako karto Francije že pred 12 leti, doslej pa so je napravili le eno tretjino. Preden jo bodo do konca izpopolnili, bo trajalo še dvajset let. Vendar je' pri tem dobro poudariti, da so te karte skrajno točne in tako popolne, da predstavljajo dejansko sliko vsakega kraja, vsakega predela ali področja. Ker pa je posredno prenašanje, kot smo opazili pri francoskem primeru, zelo zamudno, se zdi. da tako snemanje zemljevidov nima tistega učinka, ki bi ga moralo imeti, kajti že v začetku smo rekli, da se
zunanji videz dežele stalno menja in zato bi bilo po 30 letih dejansko treba začeti znova. Vendar ima, ta načih snemanja kart oziroma zemljevidov absolutno prednost, ki je v tem, da se poznejše epremembe lahko prenašajo na povsem točno osnovp, ki smo jo dobili pri prvem snemanju z letal, to pomeni, da vnašamo poznejše spremembe na trdno in neizpodbitno določeno osnovo, ki je povsem drugačna od prvotnih kart, ki so bile marsikdaj in v marsičem le približna slika realnega stanja.
Prejeli smo
Jezik in slovstvo. Letnik II., številka 3. Ljubljana, 15. decembra 1956. Izdaja Slavistično društvo v Ljubljani.
Organizacijski vestnik Ciril-metodijskega društva duhovnikov LRS, letnik VII. štev. 7—8 in 3 leta 1956. Ljubljana.
Italjug, revija za italijansko-jugoslovanske gospodarske in kulturne odnose, letnik II. november 1956, Rim.
ga namreč poudarjajo vodilni značaj sovjetske književnosti na bolgarsko književnost. O sovjetski književnosti se vedno govori kot o učitelju in vzoru. Ta tema prevladuje celo v delih zelo znanih pisateljev kot je na primer Georgij Karaslavov. Kot odskočna točka za koncepcijo o slovstvu — vzoru je služilo neizpodbitno dejstvo, da so največja dela sovjetske književnosti in predvsem dela A-lekseja Tolstoja, Solohova in posamezna dela Serafimoviča, teljina, Leonova, Vsevoloda Ivanova in drugih močno in široko odražala vso pooktobr-sko sovjetsko realnost in s tem pritegnila in še vedno privlačita veliko pozornost vsega sveta, predvsem pa pozornost kulturne javnosti v socialističnih deželah. Iz tega dejstva pa so na Bolgarskem literati potegnili zaključek, ki nikakor ne more pripomoči k razvoju njihovega lastnega slovstva, to je domačega bolgarskega slovstva, ki naj poglablja in očrtu je specifične razmere in težnje bolgarskega življenja njegove domače vsebine in celo oblike.
Človeku se zdi, da je bila v danem primerit meja med ustvarjalnim in aktivnim odnosom do najboljših dosežkov sovjetske literature v bolgarskem slovstvu močno prekoračena. Tako na primer bolgarski književnik Stefan Di-čev, ko govori o sovjetskih zgodovinskih romanih, pravi, dr je v teh delih ljudstvo prikazano ((kot ustvarjalec zgodovine». «Tudi tedaj, ko se v osrednji strukturi romana opisujejo osebnosti kot so na p-imer Peter Prvi, Bogdan Bmelnicki, Pugačev, St jepun Razin, Dimitrij Donski, Suvo-rov, Kotuzov, Bagration ali Ušakov, so ti vendarle prikazani tako, da izražajo svojo značilno dobo, izražajo namreč napredne sile svojega ljudstva». Tako piše dobesedno Dičev.
Znano pa je, da se vprav v zadnjih mesecih mnogi sovjetski kritiki ukvarjajo z vprašanji pooktobrskih zgodovinskih romanov in da so prišli do zaključka, ki se v marsičem razlikujejo od zaključkov, kakršen je tudi zaključek Dičeva, ki smo qa ravnokar navedli. V moskovski (iLiteraturnaji gazeti* so bile že prikazane, na primer, c cene, ki precej določeno in odločno zanikajo koncepcije ir. metode, ki so jih uporabljali nekateri pisatelji zgodovinskih romanov. Res je. da se ta zanikanja ne nanašajo na dela kot so na primer Tolstojev «Peter /.», Siskova aPugačev* in Capiginov «Stje-
pan Razin« ter Borodinov ((Dimitrij Donski*, vendar se v teh zanikanjih govori o načinu prikazovanja osebnosti Suvorova, Kutuzova, Pušako-vc in raznih drugih ruskih slavnih vojskovodij in admiralov. Pri tem se kaže, da ni bilo pravilno, ko so tem vojskovodjem pripisovali prepričanja in poglede, katerih nihče izmed njih ni zastopal niti ni mogel zastopati, če zaradi drugega ne, že zaradi svoje družbeno politične o predelitne. Zelo talentirani, o-sel.no hrabri, v svojem stališču do vojakov mnogo bol) človeški od drugih vrstnikov ti ljudje vsekakor še niso spadali med nosilce naprednih idej. To posebno poudarjajo oni sovjetski kritiki m zgodovinarji, ki zahtevajo, naj bi se s teh likov strgala koprena idealizacije, da bi si mogli te ljudi ogledati z njihove prave, realne plati. Dičev, kot se zdi, tega nesporno zelo zanimivega pojava, ki ga opažamo v sovjetski kritiki ni opazil, ali bolje ga m hotel vzeti v poštev. On piše o sovjetskih zgodovinskih romanih v glavnem tako, kot sc je pisalo v SZ tedaj, ko se idealiziranje oziroma idealiza-torski poizkusi posameznih pisateljev še niso obsoditi.
V zvezi z izrazom #ustvarjal ni nauk*, na katerega naletimo v listu «Literaturen front«, se zato vsiljuje pripomba, da se izvirna ustvarjalnost razvija prvenstveno na temelju nazorov in pogledov pisatelja, t. j. na temelju določenega procesa, ki se šele v določenih obrobnih obrisih more u-jemati s sprejemanjem izkušenj in naukov drugih, to je tujih vzorov, pa čeprav bi šlo tudi za zelo dobre vzore. Zato se zdi še bolj čuden in nejasen poudarek, ki ga je dal v svoji izjavi bolgarski pisec Mladen Isajev ob 39-letnici oktobrske revolucije, ko je med drugim rekel, da je za bolgarsko emlado nacionalno poezijo sreča, da se more biez motenj učiti od najboljših del sovjetskega pesništva*, biajvečji dosežki tega pesništva so kot je znano veza ii na imena Bloka, Mujttkovskc-ga, Jesenjina in Bagridskcga. 1 i pa so in še vedno pomenijo novo vsebino in novo kakc-i ost, ki pa je nastala u korenito spremenjenih družbenih pogojih na samem izvoru življenja, pa čeprav na razne načine in vsak po svoji ustvarjalni individualnosti. In edino v tem, v novi vsebini in novi kakovosti, ki bi nastala na bolgarskem izvoru, bi bilo možno govoriti o sreči za «mlado nacionalno poezijo*.
NEKAJ ŠTEVILK O VOJAŠKIH STROŠKIH ZAPADA
Lanski obračun atlantskega pakta 56 milijard 106 milijonov dolarjev
V Parizu so pred kratkim spet krpali atlantski pakt, ki je zaradi dogodkov v zadnjem letu pokazal, da njegova trdnest šepa. V naslednjem pa bomo prikazali nekaj številk, ki so značilne tako za atlantski pakt, kot za o-brambno politiko najvažnejših zapadnih dežel. Skupni vojaški stroški vseh dežel atlantskega pakta so v letu 1956 znašali 56 milijard 106 milijonov dolarjev. Na evropske dežele — članice atlantskega pakta odpade od gornje vso-
te 12 milijard 663 milijonov dolarjev, na ZDA in Kanado pa 43 milijard 443 milijonov dolarjev.
Zapadna Nemčija je v preteklem letu porabila za oboroževanje 7 milijard 150 milijonov nemških mark, Velika Britanija 1 milijardo 551 milijonov funtov šterlingov, 11 ancija 1 milijardo 358 milijonov frankov, Belgija 19 milijard 306 milijonov belgijskih frankov, Turčija 1 milijardo 249 milijonov turških lir. Holandska 1 milijardo 890 mili-
IZIDOR PREDAN
Usodni	inte
Ljubezenska zgodba iz življenja beneških Slovencev
3.
Pred poroko si je želel Ciril popraviti hišo. Med drugim je bilo treba podreti ognjišče in postaviti štedilnik. Za vse to pa je potreben denar. Ni ga imel. Kje naj ga vzame? Odločil se je, da pojde delat v belgijske premogovnike, kakor drugi fantje. Ko bo zaslužil dovolj denarja, si je mislil, se bo vrnil.popra-vil hišo in se poročil. Prijavil se ie, da bi sel v Belgijo. Potokarjevi pa so odločili, da bo Irena šivilja. Hodila se je učit v dolino, v Ravnico. ze pred Cirilovim odhodom. Ko se je vračala, ji je Ciril hodil naproti, da bi je ne bilo strah.
Nekega večera jo je nestrpno pr*ča koval v Ovčjem potoku. Ko jd je zagledal, da gre po peti navzgor, je vrgel kamen v vodo, da bi ga o-
pazila. Voda je pljusknila in oškropila Irenino krilo. Ni se utegnila prestrašiti, kajti, ko je dvignila glavo, je zagledala svojega dragega, ki jo je čakal sedeč na okroglem kamnu. Zasmejala se je in takoj je bila pri njem.
«Dober večer» je rekel, (izakaj sr tako pozna danes?«
«Imeli smo dosti dela,« je odgovorila.
Ovil ji je roko okrog vratu, jo ljubezn vo pogledal in poljubil. Nato sta molče nada ljevala pot. Irena je videla, da njen dragi ni tak, kakor druge dni »Kaj mi boš povedal lepega?« je ona spregovorila. «kaj ti je danes, da tako trmasto močiš?«
«Prem sljeval sem, kaj naj začnem. Povedati ti moram nekaj, kar te gotovo ne bo razveselilo, če me imas rada « «Kaj, morda je prišlo...«
je vprašala s tresočim se glasom.
«Da, sporočili so mi, da moram jutri na pot. Upam, da me zdravniška komisija v Milanu ne bo odk'oniia.
Cirilove besede so tako zadele Ireno, da se je morala ustaviti. Vsa tresoča se ga jc oklenila. Z vso ljubeznijo ga je objela in držala, kakor da bi ga ne hotela več pustiti, Nekaj ji je pravilo v srcu, da če ga enkrat izpusti, ga ne bo nikoli več imela.
«Stisr i me, stisni me! Poljubi ine, Ciril,« je prosila. »Oh, Ciril! V Belgiji je mnogo deklet in... in so razvajene. Tam boš hitro pozabil name,« je tiho šepetala.
«Ne, ne! Jaz te ne bom nikoli pozabil. Morda boš ti mene, ko me ne boš videla več pred očmi«.
«Ne, nikoli te ne bom poz.a-Lila,« je obljubila Irena. Spef
str šla molče naprej. Bil je iep večer. Luna je jasno sijala, obsevala brežine in dolino. Pri Devici Mariji se je oblasil zvon. Zvonilo je uro noči. Prišla sta do Potokarjeve hiše. Sla sta po stopnicah in se ustavila na balkonu.
«Ne grem naprej. Vaše sem že pozdravil,« je žalostno spregovoril Ciril. «Se nocoj za zadnji krat,« je rekel in globoko vzdihnil.
«Ne govori tako, ljubček moj! Se bova skupaj, še,» je odgovorila ona in se privila k njemu. Prijel jo je za kito in rahlo ovil okrog svoje reke, ter še enkrat strastno poljubil njene vlažne ustnice V orehu, pod hišo, je zasko-vicala sova, a se nista zmenila zanjo. Poljub je bil dolg Na njunih zdravih rdečih licih se je poigraval mesečni svit. V tem zadnjem in strastnem poljubu sta oba zaprla oči, a zaprte veke niso mogle zaustaviti solz, ki so jima tekle po licih. Sele ko so se odprla hišna vrata, sta sprevidela, kje sta. Vrata jc bila odprla mati, ko je vrgla vodo na gnojišče, a jih je hitro za seboj zaprla, ko je videla, kar ni bilo veg za njene oči.
((Zbogom, -Irena, jaz te pozdravim. Jutri te ne bom videl. Jaz pa moram še nocoj pripraviti kovček. Bodi mi
pridna in zvesta. Takoj, ko kom prišel v Belgijo, ti bom pisal«.
«0 Ciril, Ciril,« je zaječala ir. položila glavo na njegove močne prsi. Se enkrat jo je poljubil ,ji podal roko in molče odšel proti domu.
# * #
Drugi dan je odšel Ciril v Belgijo.
Irena je nestrpno pričakovala njegovih novic. Cez osem dni je dobila prvo pismo Prebrala ga je z velikim veseljem. V pismu ji je povedal, da se ima dobro na dely, čeprav je nevarno. Poslali so ga delat v rudnik Sv. Barbare. Dela osem sto metrov globoko pod zemljo, a zaslužek je dober. «Ko bom zaslužil dovolj, se bova poročila,« ji je pisal. Dopisovala sta si več mesecev. V pismih ji ie dopovedoval s skromnimi n osnovnimi besedami, da jd ljubi, da mu je brez nje težko življenje in da nikakor r.e more pozabiti nanjo. Enako mu je ona odgovarjala. Pisala mu je, da ga težko pričakuje, da se ji zdi tu vse pusto, da je življenje brez n It ga brezpomembno. Tako ie šlo mesece in mesece, dokler se ni Irena spremenila.
» » *
Irena se je pridno učila *n aobro napredovala v poklicu,
ki si ga je bila izbrala. Zjutraj z doma, zvečer nazaj. Nespremenjeno je potekalo njeno življenje. Nekega večera pa se je zgodilo nekaj, kar jo je globoko vznemirilo, r.tkaj usodnega. Vsadilo se ji je v dno srca nekaj nevidnega in ji pretreslo vso dušo Ko se je vračala iz Rav-n.ce proti Laznici in prišla v Ovčji potok, kjer jo je po navadi pričakoval Ciril, ko ji jo hodil naproti, je luna obsijala, prav na tistem kamnu, kjer jo je zadnjo noč čakal r.jen dragi, veliko moško senco. Preplašeno se je približala. Senca se je zganila n znašla se je pred nekim mladim fantom v uniformi. V roki je držal kapo, da bi mu ne razkuštrala njegove črne polizane lase.
«Buona sera, signorina. De-siriera che 1’accompagni a časa,« je spregovoril neznanec v italijanščini, z južnjaškim naglasom. Njegov glas je bil vabljiv, toda ona se ni dala zapeljati. Ni spregovorila 'n .•e ni ozrla. Napela je vse sile in tekla kakor prestrašena srna navkreber. Večkrat sc je skrivaj obrnila in pogledala, če ji sledi, a ni bilo slišati nobenih korakov. Prišla je domov bleda ko smrt, zasopla in prepotena.
«Marija devica, kaj se ti je
zgodilo?« jo je vprašala prestrašena mati. Vse ji je povedala.
»Šivilja bi te morala prej pustiti in ne čakati teme,« je iekla mati. »Jezus Marija, ali si ga poznala? Ali je bil žan-dai ali financar,« je dalje spraševala mati.
((Nisem ga poznala, a zdelo se mi je, da je bil financer«.
«Pazi se, ovčica! Danes ne manjka lačnih volkov. Hm.. Posebno tisti ljudje, se spustijo na dekleta kakor sokpli na kokoši. Nevarni so kot sam zlomek. Bog in Marija na Stari Gori te obvarujta štabih skušnjav«.
Tisto noč Irena ni zatisnila oči. Pred njo je stal neznanec. Premišljevala je, kaj bi bil naredil z njo, če bi mu bila prijateljsko odgovorila in se ustavila. Kakor je videla, je bil lep fant. V njej so se čudno spreminjala čustva. Sedaj ji je bilo celo žal, dr je zbežala. «Hm... Kake lepe lase je imel in potem, joj., uniforma. Uniforma, kake mu je lepo pristajala,« je z radostjo premišljevala Ire-i.a. Koj nato pa se je prestrašila teh misli. Poskusila je misliti na Cirila, r.a zadnji poljub. Ojoj! ni več utegnila. Samo neznanec z uniformo ji je bil pred očmi. In
zopet se je zgrozila, a si ni mogla več pomagati. Nasled-nj, dan je popila samo kavo, ko je šla z doma. Na delu ji je šlo vse narobe.
«Kaj ti je danes, da si tako nerodna,« ji je govorila šivilja.
Irena ni odgovarjala, samo ona je vedela, kaj ji je. Ko se je vračala zvečer domov, je na istem mestu, kot prejšnjo noč, opazila' isto senco. Pospešila je korak. Ko je prišla pod kamen, je slišala isti nagovor, kot prejšnjo noč. Hotela je bežati, a nekaj bolj močnega kot je bil njen razum, ji je pravilo v srcu, naj se ustavi. Zastal ji je korak. Boječe je odzdravila. Neznanec je stopil bliže. Bil je res lep fant. «Lepši, kot Ciril,« je pomislila Irena.
»Kako to, da se ne bojite hoditi ponoči?« jo je prijazno vprašal, kakor da jo sedaj prvič vidi.
(tCesa bi se imela bati,« je ona odvrnila, ko sta že stopala po poti navzgor.
((Strahov... mrtvih, mislim«.
((Strahov in mrtvih se ne bojim, bojim pa se živih«.
«Kdo izmed živih bi storil kaj žalega tako relademu in lepemu dekletu,# ji je rekel z nasmehom na ustnicah.
(Nadaljevanje sledi)
jonov guldenov, Norveška 1 milijardo 4 milijone kron, Portugalska 2 milijardi 351 milijonov eskudov. Luksemburg 482 milijonov luksemburških frankov, Kanada 1 milijardo 892 milijonov kanadskih dolarjev, ZDA pa H milijard 441 milijonov dolarjev.
Gornje številke nam menda dovolj jasno kažejo, kolike. terja bog Mars, hkrati pa si lahko tudi predstavljamo, koliko bi gospodarsko razviti zapadni svet s temi sredstvi mogel pomagati nerazvitim predelom Azije in Afrike.
• • •
Brazilsko ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo izvoz urana, torija in drugih »atomskih« kovin. Sklep je bil sprejet na sestanku komisije, na katerem je sodeloval sam predsednik vlade Ku-biček. Na sestanku so razpravljali tudi o bodoči razde-l tvi »jedrskih« kovin in očitno je, da Brazilija namerava ustanoviti »nacionalni odbor za izkoriščanje jedrske energije«.
* * •
Zahodna Nemčija si gradi svojo vojsko. Tej vojski pa piimanjkuje vojašnic. Ker pa se Nemcem zelo mudi, so sklenili*, da bodo gradili nove vojašnice kar v serijah. Samo v prihodnjem letu bodo za gradnjo vojašnic potrošili milijaido mark, ali v naši valuti 150 milijard lir,
« » •
Švicarska vlada je sklenila, da bo nabavila v Franciji •ovce «Mistere 4-A« v skupni viednosti nad sto milijonov švicarskih frankov. Po mnenju švicarskih letalskih strokovnjakov francoski lovci u-strezajo švicarskim razmeram. Poleg tega je švicarska vlada predložila parlamentu zahtevo, naj ji odobri nakup sto britanskih tankov vrste »Centurioni!.
— 4 —
28. 'decembra 1958
?MM 8b
i ~ s‘t.
4.{ r f>‘i j> < J	h	•
« •
Umrl je Delpin - Zmago goriški narodni heroj
V sredo zvečer je v bolnišnici v Šempetru umrl v cvetu mladosti narodni heroj 36-letni Radislav Delpin-Zmago. Med narodnoosvobodilno vojno je srečno prestal celo vrsto akcij, v katerih je pokazal ne le osebno junaštvo, ampak tudi popolno predanost ljudskemu gibanju za narodno in socialno svobodo primorskega ljudstva. Zadnje čase pa se ni mogel upirati naravnim silam, ki so vedno bolj izpodkopavale njegovo zdravje; niti operacija ga ni mogla ohraniti pri življenju. Izdihnil je ter zapustil ženo in tri otroke ter celo vrsto prijateljev in znancev.
Delpin-Zmago se je rodil v Podgori pri Gorici. Njegovo Življenje se je pričelo tam, kjer so fašistične tolpe najbolj razsajale in kjer je bilo zatiranje našega naroda še posebej zelo okrutno. Kot mlad fant, prežet z ideali o svobodi, se je priključil osvobodilnemu gibanju že pri njegovih začetkih. Nikoli se ni odtegnil dolžnosti. Bil je e-dert izmed tistih, ki so nesebično *Ii v neenak boj ter tzšli iz njega kot zmagovalci. Vnašal je moralno silo v naše. ljudi in trepet v vrste sovražnikov.
Ko se je slovensko ljudstvo dokončno osvobodilo in pričeto novo življenje, ko je tov-Zrrtago že videl sadove borbe, ki jo je tako pogumno vodil z ramo ob rami s sotovariši, je prišel zanj najhujši udarec, kt ga more doživeti človek, ki ne prenese verig: okupacij. tke sile so njegove zasluge poplačale s tem, da so ga aretirale in poslale v zapor. Najprej je bil zaprt v goriških zaporih, od tam so ga peljali v Coroneo v Trst in končno t) Benetke, od koder se je vrnil v svobodno domovino, ki ga je pričakala s hvaležnostjo, ki jo more izkazati samo dobra mati svojemu sinu. Domovina mu je za njegove zasluge podelila najvišji naslov, ki si ga je zaslužil med borbo na Primorskem — imenovala ga je narodnega heroja.
To je bilo samo skromno %>riznanje za njegove žrtve. Ni pa 'bilo mogoče vrniti njegovemu telesu mladostne sile, ki jo je na veliko trošil v številnih akcijah, kakor ni bilo mogoče vrniti mlademu telesu jeklenega duha, ki je izgoreval v zaporih pod okupacijsko oblastjo v Gorici, Trstu in Benetkah. Pisec teh trsfic je bil z njim v ječi in ga je videl, s kašno muko je prenašal življenje za rešetkami, medtem ko je zunaj bila pomlad in ko so v Brdih cvetele češnje.
Danes bomo njegove posmrtne ostanke položili k večnemu počitku. Ko bodo streli iz pušk izkazali spoštovanje do človeka, ki se je ves predal domovini, tedaj bo primorsko ljudstvo z ene in druge strani meje sklonilo glavo v njegov spomin.
Potreb pokojnega Delplna-Zmaga, bo danes ob 14. uri izpred upravne palače v Novi Gorici, kjer so izpostavili njegove posmrtne ostanke, na solkansko pokopališče.
je postelja, v kateri leži v plamenih. Goreča svečki je namreč vnela posteljno pogrinjalo, nekaj perila in drugih predmetov ter povzročila za 80.000 lir škode. Na srečo so bili domači še v kuhinji ir. so preplašeni gospodinji priskočili takoj na pomoč; vrgli so več posod vode in obenem takoj poklicali na pomoč gasilce, ki so hitro o-pravili svoje delo.
Nezgoda kolesarja
Ko se je 53-letni zidar Olin. do Pinausich iz Ločnika vrača! s kolesom domov z dela, je neki avtomobilist na Maj-nici zadel od strani v njegovo kolo, tako da se je prevrnilo. Pri tem si je Pinausich poškodoval levo zapestje in koleno. S kolesom se je nato pripeljal še do Ločnika kjer je iz gostilne poklical rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v goriško bolnišnico.
NAMESTO DENARNEGA POVRAČILA ZA ŠKODO PO TOČI
Kmetje grmeške občine zahtevajo popravilo cest
Prometne zveze z dolino so izredno slabe, popravila poljskih cest pa so ostala nedokončana, ker je zmanjkalo denarja
Kakor je znano je ozemlje, r.a katerem se razprostira gr-meška občina zelo podvrženo toči. Skoraj vsako leto uniči tcča precejšen del poljedelskih pridelkov, kar še bolj otežkoča domače gospodarstvo, ki je že itak zelo slabo. Ljudje so- kot drugod v Beneški Sloveniji, ali pa morda še bolj primorani iskat dela po svetu in jih je v tujini od skupnega števila 1.737 prebivalcev. več kot polovica.
Tudi letos je toča popolnoma uničila pridelek sadja in grozdja v Grmeku in Plata-cu. Občinska uprava je bila zaradi tega primorana prositi 7a pomoč ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, da po-
Po dvanajstih dneh je naše! ženo utopljeno v vodnjaku
Komaj 35-letna Ernesta Paoletti iz Sv. Roka si je v trenutku obupa zavezala kamen za vrat in skočila v domači vodnjak
Ker ni upihnila sveče Di kmalu zgorela
V sredo pozno zvečer bi lahko prišlo do hude nesreče v stanovanju družine Su-sani v Kaštelu 32, vendar pa so pravočasni prišli gasilci in pogasili ogenj, ki je nastal po krivici gospodinje Brune Susani. Slednja se je odpravila precej zgodaj v posteljo, najbrž je pred spanjem hotela čitati p« si je prižgala svečo, toda spanec jo je hitro premagal in je zaspala, ne da bi svečo ugasnila. Kasneje jo je prebudil močan smrad po žganem in zaprepaščena je opazila, da
Zelo je meetni okoliš pri Sv. Roku presenetila vest o žalostni najdbi trupla 35-letne Erneste Toplikar poročene Paoletti iz Ul. Grabizio 51. Pokojnica je že večkrat zapustila dom in se zatekla k sorodnikom in prijateljem, ker naj bi se po pripovedovanju teh slabo razumela v zakonu, poleg tega pa je bila podvržena trenutnim živčnim depresijam in je večkrat izjavila, da je naveličana takšnega življenja.
Pred 12 dnevi je tudi odšla oč doma, mož jo je iskal povsod, toda ni je bilo na spregled; pred časom so jo sicer opazili na obrežjih Soče, vendar se je vsakikrat zcpet vrnila domov. Tokrat pa je ni bilo niti za praznike, kar je postalo sumljivo možu in sorodnikom.
Ko je v sredo zjutraj Paoletti odšel po vodo v vodnjak, ker mu je vodovodna cev zamrznila, je začuden opazil, c'a iz vode moli človeška roka. Poklical je sosede in gasilce, ki lo kmalu potegnili na dan truplo nesrečne Erneste Toplikar. Na že razjedenem telesu so opazili ob vratu veliko opeko, ki naj bi si jo nesrečnica privezala, preden je skočila v vodnjak. Najbrž je mlada žena etorila ta korak iz žalosti in trpljenja, ki ji ga je prinašalo njeno vsakdanje življenje in iz nemoči, da se reši tudi slabe navade, kateri je bila podvržena.
Utopljenko so odpeljali v kapelico glavnega pokopališča, kjer bo danes pokopana. V sredo zvečer je goriška policija poklicala na razgovor moža utopljenke, vendar se je takoj potem vrnil domov.
na. Vsekakor pa takih primerov, posebno v Gorici, ne bo dosti, kajti vsi oni, ki lahko plačajo visoke najemnine, eo si že izbrali nova stanovanja in se odrekli blokiranim, čeprav je po drugi strani še vedno premalo stanovanj za ljudi, ki ne zmorejo visokih najemnin in ki bi mogli plačati le najemnine, kakršne so v veljavi za blokirana stanovanja.
maga revnim občanom in jim vsaj v nekoliko olajša premostiti težave, ki so nastale zaradi toče. Prizadeti so bili nir.enja, naj s pomočjo občina dogradi potrebne poljske poti Lese-Grmek in Lese-Brdo-Pla-tac. Občina bi potrebovala 10 milijonov lir za ta važna dela, kajti ta dela okoli poljskih poti so pred leti že začeli S'cer na pobudo pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo in s pomočjo pokrajinske ustanove za gorsko gospodarstvo. Toda kmalu so denarni viri, ki sta jih te ustanovi obljubili usahnili in omenjena dela so morali prekiniti.
Ce bi dela nadaljevali bi omogočili prebivalcem šestih vasi grmeške občine, da bi bili bolje povezani z dolino, kakor so sedaj, kajti sedaj imajo na razpolago samo majhne gorske steze, ki jih zelo ovirajo in otežkočajo pri vsakdanjih opravkih.
Prebivalstvo grmeške obči r.e zatorej upa, da se bo ministrstvo spomnilo nanje in jim pomagalo, da pridejo do boljših prometnih vezi z do-l.no, kajti edino s tem si bodo lahko nadoknadili izgubo, ki so jo imeli pri poljskih pridelkih zaradi toče.
Na osnovi zakona o blokiranih stanovanjih
Povišanje stanarin s 1. januarjem
Kot vsako leto se bodo tudi prihodnje leto s 1. januarjem na osnovi zakona o najemninah blokiranih stanovanj povišale najemnine za 20 odst. Omenjeni zakon predvideva, da lastnik stanovanja lahko poviša najemnino tudi za 100 odst., če smatra, da ima najemnik večje dohodke kot on ram in če je prepričan, ča ima najemnik dosti večje koristi od stanovanja, kakor pa znaša najemni-
Silveslrovanje DPD «Svoboda» v kinu «Soča» v Novi Gorici
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Novi Gorici priredi za Silvestrovo v vseh prostorih kina »Soča« zabavno prireditev s plesom. Ker je to prva društvena prireditev, je tembolj pomembna, sa; je namen društva, združiti zadnji dan leta vse prebivalstvo Nove Gorice in bližnje okolice v prijetnem družabnem razvedrilu.
Vodovod v Spodnji Brdci v Benečiji
Pred dnevi so dokončno napeljali vodovod v Spodnjo Brdco v sovodenjski občini. Načrt je bil izveden s pomočjo prispevka komisariata za higieno in zdravstvo. Prebivalci so dograditev vodovoda sprejeli z velikim veseljem, ker bodo preskrbljeni s pitno vodo, katera jim je prej primanjkovala.
Seznama na vpogled na županstvu
V skladu z zakonom o lokalnih financah ter naslednjimi spremembami sta na protokolnem uradu goriškega županstva na vpogled do konca decembra 1956 sledeča seznama;
dodatni seznam II. ^erije družinskega davka za leto 1956 in prejšnja leta;
dodatni seznam II. serije raznih občinskih davkov za leto 1956.
Prizadeti si ju lahko ogledajo ob delavnikih med 9. in 12. uro.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17, telefon 28-79.
Privatna meteorološka noslaja s I. Mem v Triu
Prof. Carlo La Rosa bo s 1. januarjem postavil v bližini svojega bivališča v Tržiču majhno meteorološko postajo, v kateri bodo potrebne priprave s katerimi bo omenjeni profesor lahko opazoval vremenske spremembe, predvsem pa bo lahko kontroliral temperaturo zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra in druge značilnosti vremena v naših krajih.
Izključitve, globe...
MILAN, 27. — Med moštvi in igralci, ki jih je italijanska nogometna zveza disciplinsko kazn,ovala z globami, izključitvami in opomini, so tudi naslednji: globe: Lazio 35.000 lir, Verona, Venezia, Simmen-thal po tO.000, Roma 45.000 lir. Izključitve: za dve nedelji Ba-rison (Venezia), za eno nedeljo: Tagiioretti (Pro Patria), Guarnacci (Roma). Opomini: Belloni (Triestina), Becattini (Genoa), Griffith (Palermo), Corti (Pavia), Mion (Venezia). Globe zaradi protestov prot: sodnikom: Ferrario (Triestina) 6000 lir, Artoniotti (Juventus) 6000 lir.
Zveza je nadalje določila, da bo zaradi megle prekinjena tekma A,alanta - Udinese ponovljena v sredo 2. januarja.
Zveza je razpravljala tudi o pritožbah kaznovanih moštev in sklenila naslednje: Samp-dorii znižati kazen od 100.000 na 45.000 lir, igralcu Napolija Moru znižati izključitev od treh na ave nedelji, Udinese znižati globo od 500.000 na 300.000 lir.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V Reki zasvetila električna luč
Končno so po dolgih prošnjah in potrpljenju prebivalci majhnega naselka Reka v tavorjanski občini le prišli do električne razsvetljave. Sveča, nost je bila pred dnevi, tako je tudi ta majhna gorska vasica prišla do elektrike, ki j: bo omogočila, da se bo bolj sodobno razvijala in o-mogočila svojim prebivalcem znosnejše življenje.
Z ZMAGO AVSTRALCEV V IGRAH DVOJIC (3:0)
«DAVIS0V P0KAL» OSTANE TUDI LETOS V AVSTRALIJI
Dvojice: Hoad, RosewaII (Av.) - Seixas, Giammaiva (ZDA) 1:6,6:1, 7:5,6:4
Letvis Hoad
ADELAIDE, 27. — Avstralija je praktično tudi letos zmagala v teniškem tekmovanju za Davisov pokal. Igralca Le-wis Hoad in Ken Rosevvall sta danes v igri dvojic premagala Amerikanca Seixasa in Giammalvo v štirih setih z izidom 1:6, 6:1, 7:5, 6:4. Ker sta ista avstralska igralca včeraj zmagala tudi v prvih dveh igrah posameznikov, je stanje dvoboja po drugem dnevu 3:0 v korist Avstralije. Zadnji dve srečanji posameznikov ne moreta več vplivati na zmago Avstralcev, ki so še enkrat potrdili svojo veliko premoč nad ameriškimi igralci, ne upoštevajoč seveda profesionalcev.
Današnji dvoboj dvojic je bil zelo zanimiv in razen v prvih dveh setih tudi zelo napet in borben. V prvem setu sta Amerikanca začela nepričakovano ostro in s poletom, predvsem po zaslugi odlično razpoloženega Giammalve. Pri stanju 5:1 za ZDA je servira! Giammaiva, ki je s presenetljivo avtoritatornostjo dobil svoj servis in s tem set. Tudi v drugem setu sta Avstralca začela slabo in izgubila prvi game. Toda Hoad in Rose\vail sta se kmalu vigrala in razmeroma lahko dobila set.
Izredno napeta je bila bor-
A z i
Dragoceni Davisov pokal
Seixas, ki danes očitno ni bil v formi, izgubil svoj servis kar je Avstralcema omogočilo
bo oslal v Avstraliji
zmago s 6:4 in s tem osvojitev dvoboja ter istočasno tudi končne zmage.
PO MNENJU AMERIŠKE REVIJE «RING»
PATTERS0N- BOKSAR LETA
no najboljš' Giammaiva, ki je povedel ZDA v vodstvo do 3:1. Naslednja dva servisa sta Sei-xas in Hoad odločila v svojo korist in izenačila. Dvojici sta bili nato izenačeni do 5:5, ko je Giammaiva nenadoma popustil, kar sta Avstralca izkoristila in odločila set v svojo korist z rezultatom 7:5.
V zadnjem setu je bila borba skrajno zagrizena in negotova, toda pred koncem je
iitcuiiv	JC	Ulia	UUl-
ba v tretjem setu, v katerem i Od lla!ijanov sla v najnovejši lesfvici najboljših boksarjev na svetu po!eq
je bil od vse četvorice še ved- .	■	.	,.	.	. .	....	.	„	.	.	.	,	..
svetovnega prvaka petelinje kategorie D Agata, se D. Loi in E. Marconi
— KINO —
CORSO. 17.00: «Rešilne čolne v morjeh), J. Chandler, J, Adams, vistaVision v barvah.
VERDI. 16.00:	«Mešana	kr:»,
Ava Gardner, Stewart Gran ger.
VITTORIA. 17.00: «Prihaja teta iz Amerike«, Tina Pica
CENTRALE. 17.00: «lzprijena mladina«, cinemascope z Van Heflino-n.
MODERNO. 17.00: #Yankee paša«, J. Chandler.
r h s v
Ul. sv Fran. čiSka 20/lU te!. 17-338 sprejema ln serate mal« oglase, osmrtntee m ari,« od 8. do 12.30 In od 15. do 18. ure.
Petorice najboljših jugosL atletov v L 1956
Objavljamo drugi del petorio najboljših jugoslovanskih lahtogtletov v 1. 1956, ki smo jih povzeli po slovenskem športnem tedniku «Po!et»:
visim
198 Marjanovič (P)
190 šepa (ČZ)
190 Zečevič (Sar)
190 Radonjič (Sen)
188 Sp:ri'donovič (ASK) daljina
7.32 Savič (CZ)
7.15 Radovanovič (CZ) 7.13 Miler (M)
7.06 Kušec (CZ)
7.05 Radonjič (Sen) troskok 14.83 Milovanovič (P) 14.82 Jocič (P)
14.72 Radovanovič (CZ) 14.47 Kuzmanič (2K) 14.23 Simjanovski (CZ) palica
4.32 Milakov (CZ)
4.22 Lukman (CZ)
4.20 Lešek (K)
4.15 Skupek (P)
4.12 Miler (M)
krogla
Skiljevič (P) Bojič. (V) Radoševič (Sar) Penko (L) Oavrilovič (CZ)
16.11 15.45 15.43 15.38 15.09 disk
53.04 fadoševič (Sar) 50.40 Krivokapič (CZ) 48.33 Sekulič (CZ) 46.80 Peterka (K) 46.60 Krnjajič (P) konje
71.58 Vujačič (B)
68.47 Fpvlovič (P)
67.59 Kopitar (K) .
66.01 Grabovac (ASK)
65.23 Miletič (P) kladivo
62.80 Račič (2K)
61.39 Bezjak (D)
61.24 Gajič (CZ)
54.10 Koprivica (Sar)
53.80 Dokler (D)
4 x 100 m
42.4 Crvena zvezda 43.0 Partizan
43.5 Mladost
43.6 Kladivar
43.7 Vojvodina 4 x 400 m
3:17.3 Crvena zvezda 3:17.7 Partizan 3:22.8 Kladivar 3:25.7 Ljubljana 3:26.6 Odred
Kratice pomenijo:
K — Kladivar, Ce'je CZ — Crv. zvezda, Beograd V — Vojvodina, Novi Sad P — Partizan, Beograd M — Mladost, Zagreb L —• 2AK Ljubljana S — Svoboda, Ljubljana O — Odred, Ljubljana D — Dinamo, Zagreb Sp — Spartak, Subotica E — Egyseg. Novi Sad Sar — Sarajevo Sen — Senta ASK - ASK, Split B — Budučnost, Titograd RK — Radnički, Kragujevac 2K — Železničar, Karlovac T — Takovo, Gornji Mila-novac
NEW YORK, 27. — Znana ameriška revija «Ring» je izbrala Floyda Pattersona, novega svetovnega prvaka težke kategorije, za «boksarja leta«. Njegova izvolitev za najbolj šega boksarja na svetu v letu 1956 je bila soglasna. Kot drugi najboljši boksar v tem letu je bil izbran prvak srednje-lahke kategorije Carmen Ba-silio, tretji je, vedno po reviji «Ring», Joe Brown, prvak lahke kategorije, četrti Mario D’Agata svetovni prvak petelinje kategorije, peti Argentinec Perez, prvak mušje kategorije, katerega smatra revija tudi za najbolj aktivnega boksarja v 1. 1956, ker je kar trikrat branil svoj naslov, Floyd Pstterson je v lanski letni klasifikaciji najboljših boksarjev na svetu bil na petem mestu, čeprav ni bil prvak nobene kategorije.
Najmočnejša lestvica boksarjev po posameznih kategorijah, ki upošteva le dvoboje med 1. januarjem in 26. dec. letos, je naslednja:
Težka kategorija:	Svetovni
prvak: FLOYD PATTERSON. 1. Tommy Jackson, 2. Archie Moore, 3. Harold Carter, 4. Eddie Machen, 5. Willie Pa-strano.
Srednjetežka kategorija: Svetovni prvak: ARCHIE MOORE. 1. Gerhard Hecni, 2. Hans Stretz, 3. Chuck Spieser, 4. Yolande Pompey. 5. Tony An-thony.
Srednja Kategorija; Svetovni prvak: RAY ROBINSON. 1. Gene Fullmer, 2. Charles Hu-mez, 3. Ralph Jones, 4. Rory Calhoun, 5 Spieder Webb.
Srednjelahka kategorija: Svetovni prvak: CARMEN BASI LIO. 1. Johnny Saxton 2. To-ny Demarco. 3. Art Aragon, 4. Isaac Logart, 5. Gaspar Or-tega. 6. Virgil Akins, 7. Vince Martirez, 8. Joe Miceli, 9. Ramon Fuente, 10. EMILIO MARCONI (Balija).
Lahka kategorija: Svetovni pr^ak: JOEY BROWN. 1. DUI-LIO LOI (Italija), 2. Kenny Lane, 3. Larry Boardman, 4. Wallace Smith, 5. Cisco An-drade, 6. Ralph Dupas, 7. Johnny Gonzallves, 8. Jimmy
Carter, 9. Orlando Zulueta, 10. Ludtvig Lightbur.
Peresna kategorija: Svetovni prvak: SANDY SADDLER. 1. Cherif Hamia, 2. Miguel Berrios, 3. Hogan Bassey, 4. Carmelo Costa, 5. Paul Jor-gensen.
Petelinja kategorija: Svetovni prvak: MARIO 1TAGATA (Italija). 1. Raton Macias. 2. Leo Espinosa, 3. Alphonse Ha-limi, 4. Billy Peacock. 5. Tan-ny Čampo, 6. Robert Cohen. 7. German Ohm, 8. Jose Lo-pez. 9. Al Asuncion, 10. Fili Nava.
Mušja kategorija:	Svetovni
prvak: PASCUAL P^REZ- 1, Dai Dower, 2. Memo Diez. 3. Young Martin, 4. Danny Kid, 5. Hitoshi Miuako, 6. Oscar Suarez, 7. Aristide Pozzali, 8. Jake Tuli, 9. Robert Pollazon 10. Bindi Jack.
NOGOMET
Še trije importiranci iz Južne Amerike
RIO DE JANEIRO, 27. — Brazilska nogometna zveza je odobrila prestop igralca Silvia Parodija iz kluba Vasco de Gama k Fiorentini. Paro-di, ki je od 1. 1953 igral v Braziliji, se je rodil v Paragvaju.
BUENOS AIRES, 27. — Se dva argentinska nogometaša sta odpotovala v Italijo. Gre za Vernazzo desno krilo Ri-ver Plate, ki bo prišel k Palermu za ceno 28.000.000 lir ter za Francisca Loiacona, srednjega napadalca kluba San Lorenzo, katerega je angažiral Milan. Oba igralca mora italijanska nogometna zveza registrirati do 31. dec. letos, da bosta lahko nastopala se v tekočem prvenstvu. Vendar pa Loiacono letos ne bo mogel igrati pri Milanu, ker ima ze dopolnjeno število registriranih tujcev. Pa tud' Vernazza ne bo mogel igrati za Palermo, če ta ne bo do konca leta plačal zahtevane vsote njegovemu matičnemu klubu.
NALENCE, 27. — Pred 17.000 gledalci je dunajska «Austria» premagala špansko moštvo «Valencia« z 2:1.
Mednarodni nogomet
TITOGRAD, 27. — Pred 5000 gledalci je domača Budučnost izgubila srečanje s Ferencva-rosom z rezultatom 2:1 (0:1). Budučnost je bila v prvem polčasu boljša, toda njeni i-gralci niso znali izkoristiti številnih priložnosti. V nadaljevanju so se Madžari odlikovali z lepe tehnično in prodorno igro po krilih.
BOCHUM, 27. — Zadnjo tekmo na turneji po Zah. Nemčiji je BSK iz Beograda odigral v bochumu in izgubil proti istoimenskemu klubu s 6:4 (3:3). Igra je bila zelo živahna in lepa za oko. Igralci BSK so bili ze utrujeni in so igrali slabše kot na prvih dveh tekmah, ki »o jih odločiM v svojo korist.
BRUSELJ, 27. — Beograjska Crvena zvezda je v Gandu (50 km od Bruslja) premagala drugoplasirano moštvo belgijske lige «La Cantoise« z 8:1 (3:1). V domačem moštvu sta igrala dva člana A reprezentance in trije iz B reprezentance. Crvena zvezda je s svojo igro navdušila.
AUGSBURG, 27. — Beograjski Partizan je tudi tretjo tekmo na turneji po Nemčiji odločil v svojo korist. Danes je z dobro igro premagal klub Entente iz Augsburga s 3:2.
BRUSELJ, 27.	—	Praška	*
UDA je premagala moštvo An-derlecht z 2:1. Po tej tekmi je UDA odšla na gostovanje po Egiptu, Sudanu, Etiopiji in Grčiji.
Program Honveda do marca 1. 1957
FIFA ne bo aplicirala svojih pravil?
MILAN, 27. — Program madžarskega nogometnega prvaka Honveda, ki je trenutno v Italiji in ki je prejel nedavno uradno dovoljenje madžarske nogometne zveze, da sme nastopati izven domovine do zadnjega marca 1957, je bil dokončno sestavljen takole: Jutri popoldne odpotuje Hon-ved z letalom v Pariz in od tam v Casablanco. Tukaj bo nastopil v nedeljo proti lokalni enajstorici Wydad. Takoj nato se bedo igralci vrnili v Italijo na počitek, katerega bodo prebili v Ospedalettu ali pa v Neivi. Bivanje ob morju bo trajalo do II. - 12. januarja. 13. januarja bodo Madžari zapustili Evropo in se Odpravili na dolgo turnejo po Južni Ameriki, kjer bodo imeli vrsto tekem v Braziliji, Argentini, Urugvaju in Mehiki. Ni izključeno, da bodo nato odpotovali tudi v Severno A-meriko, kjer bodo nastopali po glavnih mestih ZDA. Baje imajo Mcdžari še povabilo nekaterih »everno-ameriskih klubov.
Tajništvo mednarodne nogometne zveze s sedežem, v Zuerichu pa je danes javilo, da ie prejelo pismeno obvestilo madžarske nogometne zveze. da ne bo dovolila prestopa svojih igralcev k klubom inozemstvu. Vendar pa je predstavnik tajništva dejal, da ie zahteva madžarske zveze le generična in zahteva od FIFA le aplikacijo njenih pravil. FIFA zaradi tega ne. bo sprejela nobenih ukrepov, ker se zahteva ne nanaša na nobenega igralca konkretno. Dodal je, da eventualno diskvalificirani igralec po pravilih FIFA ne more igrati 1 leto, po preteku te dobe pa lahko nastopa kjer in za kogar hoče.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 28. t. m. ob 18. uri barvni film:
„Klic krvi“
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOacJOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOKSOOOCOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOO
DOBRIČA ČOSIČ
Mietll SODCI
»Nič ne mara j, nič ne maraj! Pravi čas si prišel hudiču na svatbo, če bi le vedel, bi še za kakšen dan izgubil zvezo,» je dejal DJurdje ter mu zagrozil z glavo.
»čemu pa? Misliš, da se kesam? Na vseh svatbah sem vojvoda. Tako je z menoj že od rojstva.«
»Precej reven vojvoda si. Slabo se poznaš. Veš, kaj sl?»
«Kaj?»
»Poper! Poper na svatovski juhi, in nič drugega.«
«Bolje bi bilo, če bi ti, vojvoda, prihajal o pravem času, ne pa, kadar ti pade v glavo,« je Gvozden, jezen na Jovana, prekinil tak razgovor pred neznanimi ljudmi. »Najprej mi povej, kdo so ti tovariši, ki so s teboj, in pohiti, da izročiš Pavletu pismo!« Je dodal in pogledal na prišlece, ki so zmedeno stali in opazovali partizane. Prav gotovo so si jih drugače predstavljali, kakor vsi, ki v mestu slišijo o partizanih.
«Ne takoj uradno, tovariš Gvozden. Poglej samo, kakšne proletarce sem privedel. Vsi so za puškomitraljezce. Če ti jaz ne bi vodil nove vojske, ko ti Nemci v zadnjem času zobljejo odred, bi ti do pomladi ostal namestnik komandanta samo nad Jevto in Stankom Smolo. Jevta ima nos kakor cmok od samega ritja po zemlji, Stanko Smola pa je skregan s svinčenko. No, da vas seznanim: to je namestnik komandanta, tovariš Gvozden, ta poleg je komandir Vuk, največji nevarnež, to tu pa so novi tovariši, ki so prišli v odred. Ostali se seznanite sami,« je Jovan veselo odvrnil in se odpravil k drugemu
ognju, da izroči Pavletu pismo.
Novinci so se pozdravljali, ne da bi povedali svoja imena, kakor je to navada po pravilih partizanske konspiracije, ter zmedeno gledali v pretesne ali preohlapne nemške uniforme, ki so visele na partizanih.
«No, kako gre, tovariši?« je vprašal zgovornejši novinec v čepici in delavski obleki, ki je najbrž pred odhodom v odred ni utegnil preobleči. Sedel je k Djurdju.
»Odlično, tovariš! Malo nerodno je prvi dve, tri leta, dokler se ne navadiš na jastrebško vodo in oster zrak, potem je lahko. Kar strah te je, da bi se vojna naglo končala,« je Djurdje neprisiljeno in resno odgovoril.
Partizani so si med seboj prišepetavali in razburjeno omenjali, da je Jovan prinesel direktive od okrožnega komiteja partije, in niso niti opazili Djurdjevih šaljivih besed. — Novinci so se zmedeno nasmihali. Da bi se rešil iz nerodnega položaja, se je isti obrnil k Djurdju:
»Midva, tovariš, se od nekod poznava? Nekje sva se morala videti, ali si morda iz...«	*	/
»Saj sva sorodnika! Moji in tvoji babici je na svatbi godel isti dudaš.«
Nekateri so se glasno zasmejali, Sima pa, ki mu je bilo nerodno, ker se je novinec neprijetno počutil, je rekel:
»Ne jezi se, tovariš, nesrečno nrav ima, nekaj narobe Je vkup dejan, srca pa ni slabega,« in je pomignil z glavo Djurdju, naj molči.
«Prav ima moj odsluženec Sima, nisem do kraja sklepan, ko sem ostal tolikšen. Dajmo, da se kot vzgojeni ljudje lepo seznanimo. Jaz sem sedaj Djurdje, tako me je prekrstil komandant v spomin na nekega svojega ujca, v popovi knjigi pa sem na zahtevo svojega botra, rajnega kovača Toza, zapisan kot Vladimir; nad dvajset let, po poklicu mizar, stanujoč na starem trgu, sedaj pa borec, hraber — kakor pride — v vodu mojega odsluženca Nikola, ki bo po mojem mizarskem metru postal še kapetan!« Djurdje je stisnil roko še vedno zmedenemu novincu. — »No, dobrodošel! Strahopetec nisi, ko si sedaj prišel. Samo, kakšno ime naj ti dam, da se ne boš jezil na botra?«
»Kakršno hočeš, vseeno mi je.»
«Zdrav mi bodi, čmuh! Vi iz kurilnice ste vedno črni, kakor da bi dimnike čistili z vami. Ti je všeč?«
«Dobro. Strinjam se,» Je ta odgovoril in se dobrodušno nasmehnil.
čmuh v resnici ni bil niti malo čm; bil je plavolas, štorkljast človek z dolgim kljukastim nosom.
»Gvozden, gre lahko k meni v desetino, saj se je korpus mojega odsluženca Nikola tako zmanjšal na desetino?«
»Naj bo Samo zresni se malo!« je strogo odvrnil Gvozden in odšel z Vukom k Pavletu, da bi videl, kakšne direktive le prinesel Jovan.
«V redu Puško boš takoj dobil, čmuh. Sinoči so jih grenadirji pustili tu zate. Škoda, da ni tu našega kaplarja Nikola Sinoči je imel hudo izgubo.«
«Nehaj vendar, pusti človeka^ pri miru! Če bi tako dobro streljal, kakor govoriš, jim niti ne bi bilo treba priti sem« je čemerno vpadel Stanko, ki ga je bila izzvala Djurdjeva vsiljivost. »Bojim se, da me braniš ti s svojim brencljem Samo strelivo nam zastonj žre. Ko zaženeš hrup, si mislim' moj bog, moj bog, le kako bomo zbrali tolikšen plen! Ko pa se vse konča, imaš vrabca v roki.«
»Nisem odšel na vojno, da bom tebe branil.«
»Tovariš čmuh, pozabil sem ti ga predstaviti: to je Stanko, imenovan Smola, mitraljezec, to pa je topništvo našega kor pusa. Sicer pa ima, kakor sam vidiš, dobro nrav, kakor sveti Ciril ček.*
Stanko se je vedel, kakor da ni ničesar slišal. Ljudi, ki so tako lahkomiselno in mnogo govorili kakor Djurdje’ je imenoval trlice. Trlic pa ni ljubil. Zato je menda tudi sam bil drugačen od njih. Največ je govoril v boju, ko je sovražnika obmetaval z raznimi psovkami. Nikola misli, da govori takrat samo zato, ker mu. nihče ne odgovarja. Stanko je o sebi molčal; razen tega, da je elektrlčarski delavec, ni nihče v odredu, razen morda komisarja, ničesar vedel o njem, ker je bil begunec iz krajev, ki so jih držali ustaši. O tem ni nikomur pripovedoval, a so vsi slutili, da se je njegovi družini pripetila velika nesreča. Jevta je predpostavljal, da je ne-
zakonski otrok in se sramuje govoriti o svojem izvoru. Zato so ga vsi začudeno pogledali, ko je pričel prepir z Djurdjem.
«Prav imaš, Stanko! Kaj si se nocoj razšopiril kakor puran pred mačkom,« je pristopil Jovan in ga dregnil v rebra.
»Razumem, tovariš kurir. Od nekdaj sem spoštoval tvoje zajčje noge in zajčjo pamet,« mu je zbadljivo odgovoril Djurdje, sklonil glavo in pritisnil dlan desnice na prsi. — «Vi, tovariši,' pa mi oprostite, če sem dejal kakšno neumestno, če se v vojni malo ne nasmejiš in svoji duši ne zlažeš, tedaj se ti srce usmradi od strahu. Strelivo, dovtip in poln želodec, to je poglavitno. Potem se ti ni treba bati, če malo zapoka,« je Djurdje resno spregovoril, se presedel in umolknil.
Vsi so umolknili. Gvozden se je vrnil in sedel k ognju. Obraz mu je bil namrščen in razsrjen. Partizani so se spogledali In dregali, sumili so, da je Jovan prinesel slabe vesti. Gvozden je povprašal novince o novicah s fronte in iz mesta. Novinci so neurejeno in pretrgano, skakajoč drug drugemu v besedo, stresli vesti z vzhodne fronte in o sovražnikovem odkritju mestne partijske organizacije, ki se je kot požar naglo in nevzdržno širilo. O tem zadnjem so govorili z občutkom krivde in sramu. Mimogrede so omenili streljanje talcev.
»Pravim vam, fantje, tale zima je za Nemce zadnja. Stalingrad bo zanje prav isto, kar je bila za Napoleona Moskva. Kadar slišim, da Rusi napredujejo, tedaj mi je nekako vseeno, kaj bo z nami,« se Je važno oglasil maturant DUško, največji možak v odredu.
«Od kod pa so navlekli tolikšno vojsko na nas, če jim je tako vroče v Rusiji,« je dvomeče pristavil nekdo izmed partizanov.
«Saj prav za to gre. Ravno zato, ker jim na vzhodni fronti gori pod nogami, jim je do tega, da bomo mi tu mirni,« je odgovoril Duško in z drugimi dalje razpredal strateške kombinacije.
»Nič brez delavskega razreda! Vidiš, vidiš, kaj se to pravi! Kdo od kmetov bi sedaj prišel v odred?« je Sima zadovoljno in zbadljivo šepnil Gvozdenu. Ta ga je pogledal izpod čela in ni ničesar odvrnil.	(Nadaljevanje	sledi)