Številka 290 TRST, v nedeljo 20. oktobra 1907 Tečaj XXXII. gIZHAJA VSAKI DAJf "»S tad! ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 stotink) r mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, 'Iranju, ftt. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornhergu, Solkanu itd. E>'E OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke , mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stctink ; ix osmrtnice, zahvale, poalan.ee, oglase denarnih zavodov o :,0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-taljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa (f stot. — Oglase sprejema „Ineeratni oddeler uprave Edinosti"*. — Plačuje se izključne le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč ! HAROĆSTNA ZNAŠA za tm leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meaece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, »e uprava ne ozira. laiotJina ta ledeljsfco iiđaije .Edinosti' snu: celoletno 15-20, pol ista Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopUi se ne Tračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: nI. Glor^lo d alat ti IS (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. — Poštuo-hraniluičui raćuu št. S>4rtw2. ■ . Telefon ai«v. 1157 ===== Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Zdravje cesarjevo. DUNAJ 19. Cesar je dobro prebil mi- nolo noč. Kašlj al je malo. Tudi danes zjutraj ni imel mrzlice. Splošno stanje relativno dobro. DUNAJ 19. Tudi „Tagblatt"* konstatuje, da se je cesarjevo zdravje zboljšalo, kar dokazuje, da ee je cesar včeraj sprehajal v galeriji v Schonbrunu. Današnje ve^ti pravijo, da s^stanje danes ni poslabšalo. Gospodska zboroica. DUNAJ 19. Gospodska zbornica ima svojo prihodnjo sejo v soboto dne 26. t. m. Imenovanje. DUNAJ 11'. „Wiener Zeitung"' je objavila : Minister za pravosodje je imenoval ad-unkta v koperski kaznilnici, Julija Fischer, kontrolorjem v isti kaznilnici. Zahvala dalmatinskega deželnega odbora za železniško zvezo. ZADAR 19. Dalnsatinski dežeini odbor ;'e poslal iciaistru-pred5adniku baronu Becku brzojavko, ki pravi, da je deželni odbor ra-doatno vsprejel vest, da je po nagodbi z Ogrsko, ki se predloži parlamentu, zagotovljena tako zaželjena, nujno potrebna zveza z monarhijo. Deželni odbor se zahvaljuje za vspešno posredovanje za uresničenje tega važnega postulata Dalmacije. Glasovi o odstopu ministra Forfa. PRAGA 19. „Narodni Politika" zagotavlja, da hoče minister za trgovino Fort odstopiti radi konfliktov z inladočehi in mi-nisterskim predsednikom. Pacak ostane j a na svojem mesta. Insolventnost. TEMESVAR 19. Veietržec Samuel Jiachruch je insolventen. Pasiva znašajo 400.000 K, na katerih so teinešvarske banke udeležene za 200.000 K. Štrajk v Italiji končal RIM 19. Železniški promet se vrši po vsej Italiji popolnoma redno. Zastopstvo vodstva socij ali stične stranke, med temi poslanci Ferri, Bisolatti in Moigari ter poslanci splošne delavske zveze so se na konferenci i javili proti štrajku železničarjev ter po sklenili pozvati organizacijo železničarjev, da ne pričae štrajka. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 19. Sobranjeje s kneževim ukazom sklicano na 2S. t. m. na 1. redno zasedanje 13. narodne skupščine. Iz Srbije. BELIGRAD 19. (Iz uradnega srbskega ura.) Poročila nekaterih dunajskih in budimpeštanskih list o neki zaroti proti prestolonasledniku Jurju so tendencijozne iznajdbe. BELIGRAD 19. Skupščina je bila s kraljevim ukazom odgodjena do 4. decembra. Srbska skupščina odgodjena. Viharni prizori. BELIGRAD 19. Med čitanjem ukaza o odgoditvi skupščine je opozicija viharno protestirala. Ministerski predsednik Pasić je čital ukaz med hrupom ter je potem izšel iz dvorane. Opozicija je kričala: Doli s Pašićem ! Ko je posl. Markovic pozval, naj se posanci podajo v kraljevo palačo, ker se ni slišalo kraljevega ukaza, je poslanec Velikovic izjavil, da nima opozicija tamkaj ničesar iskati, ker se je krona izjavila za nojnoveje nasilne čine. Posl. Bazinović je hotel s stolom napasti posl. Uzimoviea, ki je razgrajal, a zadržali so ga njegovi pristaši. Ko je nastal mir, je bil vsprejet predlog, da se popoludne snidejo opozicijonelni poslanci v dvorani skupščine, da zavzamejo svoje stališče nasproti najnovijemu nasilnemu činu. Ministerski svet je predlagal v pismu, naslovljenem na kralja, da odgodi skupščino z ozirom na to, da se zopet pričnejo pogajanja slede sklepanja trgovineke pogodbe z Avstro-Ogrsko, ker sicer ni za časa zasedanja potrebnega časa za pogajanja oziroma za skupščino. Izvoz srbske živine v Turčijo. CARIGRAD 19. Od srbske strani si prizadevajo, da bi semkaj izvažali živino. Navadno je bilo uvoženih 1500 ovac. Ker se je doseglo znižano voznino, namerava Srbija izvažati tudi vole. Povodnji v gornji Italiji. PAVIA 19. Tičin je vsled deževja močno narasel. Voda je razdrla jez in preplavila predmestje. Oblastnije so izdale potrebne naredbe. Haaška mirovna konferenca zaključena. HAAG 19. Včeraj ob 5. uri popoludne je predsednik Nelidov zaključil mirovno konferenco. Carju Nikolaju je bila odposlana zahvalna udanostna brzojavka. Skepni akt je b-1 včeraj podpisan, jutri se podpišejo konvencije. _ Rusija. Jahta „Folurnaja Zvezda". KRONSTADT 19. Carska jahta „Polar-j naja Zvezda"* je dospela danes semkaj pod. zastavo carjevo. zveza i Svitla točka v nagodbi, sklenjeni med avstrijsko in ogrsko vlado in predloženi parla- j mentu, je železniška zveza naših dežel z Dal-) macijo : Novomesto-Metlika-Karlovec-Ogulin-Otočac Gospič-Gračac-Pridubič-Knin. Dalma-; cija, ki je bila doslej brez vsacih železniških zvez z našimi pokrajinami in je bila v pravem j pomenu besede odrezana od monarhije, se nam približa in s tem se nam približata tudi Bosna in Hercegovina. S to zvezo se nam j odprejo nove poti za naše gospodarsko živ-j ljenje: naši trgovini in industriji. In ne le naši medsebojni trgovini v monarhiji, marveč se nam po tej železnici na kopnem odpre pot I do morja za veliko trgovino v široki vnanji svet. Dogodek je torej to historične; važnosti za gospodarsko življenje Dalmacije-in naših krajev. - Misliti bi se torej smelo, da bo naša; javnost soglasno radostjo pozdravljala ta do-! 'godek in da veselja ne bodo kalili hreščečij glasi iz odurnega domačega boja. Ali ne!; Kakor se je nedavno temu hotelo tržaško! ; šolsko vprašanje, ki je zbog velike važnosti te naše pozicije za ves narod slovenski, da, 'za vse avstrijsko Slovanstvo splošnega pomena za našo stvar, izkoriščati v nizkotne strankarske svrhe ter le jedni stranki pripiso- i vati vso zaslugo na rešitvi tržaškega šolskega vprašanja, istotako moramo gledati sedaj, ko ; se ima graditi važna železniška zveza z Dal- j : macijo, odurno gonjo, s katero hoče zopet le ena stranka fruktiricirati za-se ta dogodek. | Ako bi govorili, da so se tudi oni po-i , trudili po svoji moči — a la bonheur ! Nihče; ; ne bi jim prigovarjal. Ali da si direktnoj j pripisujejo gradnjo železnice kakor vspeh | svoje stranke, to je skrajna drznost! Ne j klerikalna, ne liberalna, ne skupni tostranski Ihrvatski in slovenski poslanci in tudi ne za-! stopniki vsega avstrijskega Slovanstva ne bi bili mogli izvejevati te zveze od avstrijskih vlad, ki so se krčevito držale tradicije zane- j marjanja našega juga, da ni nastopila; nova politična konstelacija! A, ta konstelacija je navstala vsled spremembe j kurza v politiki naše Dalmacije. Ali da go-j , vorimo še določneje: na gradnjo bi tudi: danes avstrijska vlada niti ne mislila, da ni navstala glasovita reška resolucija in da se niso dalmatinski politiki, ogorčeni po tradicijonalnem zanemarjanju Dalmacije od strani avstrijskih Und, tako odločno pridružili reški resoluciji! S to resolucijo je navstala nova politična konstelacija, ki je izsilila gradnjo železniške zveze naših pokrajin z Dalmacijo. To je dejstvo, ki mu je ne more nikdo oporekati, in če vendar hoče glasilo kake naše stranke sebi pripisovati zaslugo na tej pridobitvi, pomenja to, da ima to glasilo čitatelje, ki jim mora natveziti — kar hoče. Sinteza te nove politične konstelacije je boj med Ogrsko in Avstrijo za Dalmacijo. Sedaj še le, ko so Hrvatje v banovini in v Dalmaciji s svojo reško resolucijo tako temeljito obrnili Dunaju hrbet, sedaj še le je ta za blaginjo našega juga toli indolentni Dunaj prišel do zavesti, kaj pomenja Dalmacija za Cislajtanijo in pa, da mu je ta Dalmacija v nevarnosti. Reška resolucija je delala čudeže. Česar niso mogle doseči vse mile prošnje in tožbe, česar ni moglo doseči grozno siromaštvo prebivalstva Dalmacije, za-grešeno po stoletni nemarnosti avstrijskih vlad, to je dosegla po bliskovo reška resolucija. Dunaj je začel posvečati Dalmaciji svojo pozornost. Sedaj kar hiti Dunaj s pošiljanjem milijonov v Dalmacijo: za meiijoracije, za povzdigo gospodarskega pouka, za saniranje silne bede! Iz istega strahu pred izgubo Dalmacije je prišel tudi sklep za gradnjo železniške zveze z Dalmacijo. Avstrijska vlada hoče s to z rezo približati k sebi Dalmacijo teritorijalno in uverjena je, da jo približa s tem tudi politično. V reški resoluciji, oziroma v spremenjenem kurzu politike v Dalmaciji je torej postavek gradnje večkrat omenjene železniške zveze. Vspričo tega nevtajivega dejstva mora človek kar strmeti na drznosti, da si hoče jedna sama slovenska stranka, ki ima v osrednjem parlamentu le malo neznatno skupino, prisvajati vso zaslugo na gradnji dalmatinske zveze. To je strankarsko fruktifici-ranje, ki presega v drznosti vse meje. Ali obstoji še neko drugo dejstvo, ob katerem moramo še bolj strmeti na tej drznosti. Reška resolucija je donesla zvezo z Dalmacijo. A sedaj hoče glasilo, ki je naj- bolj smešilo reško resolucijo ter sramotilo politike, ki so jej v prvi vrsti kumovali, svoji stranki pripisovati zasluge, ki iih smejo reklamirati za-se resolucija in politiki, ki so se zanjo odločili. In iati „Slovenec14, ki je smešil reško resolucijo ob nje postanku, io smeši, tudi sedaj. V številki od minolega petka prinaša članek, v katerem zasmehuje deželno-; zborsko večino v Dalmaciji, da nosi »raz-cefrano zastavo"!! Potem naglasa, da s pristaši reške resolucije nimajo Slovenci (reči bi moral: „Siovenčevi" pristaši) skupnega programa in da ne moremo imetij niti skupne akcije! „Slovenec" pravi i tudi, da sedanji zastopniki hrvatskega na-, roda v Budimpešti ne zastopajo hrvatskega' naroda. To je nečuveno, to je izdajstvo nat hrvatsko-slovenski stvari. Tudi če bi bilo reF, i da se narod ne strinja s sedanjo hrvatsko j oficijelno politiko, vendar ostaja to nezasli-; šano početje, če se notri v hudem boju s • sovražnikom, ko gre za življenske interese, za' bodočnost naroda, hoče te zastopnike diskre-j ditirati in kompromitirati pred licem sovraž- j nika. To je pač slovenska strankarska politika,! aH bratska in slovanska ni! Hrvatje morejo' videti sedaj, koliko veljave imajo za njih j „Slovenčeve" deklamacije v hrvatsko-slovenski vzajemnosti. Naj se brani „Slovenec"' kakor hoče : s temi napadi se ie postavil v službo madjarskega komisarja Rakodczava ! Zaključujemo. Da ni prišla reška resolucija in da se jej niso dalmatinski politiki tako odločno pridružili, čakati bi morali na gradnjo dalmatinske železnice morda še sto let in čakati bi morali na kakega novega Napoleona Bonaparte z njegovim maršalom Marmontom, predno bi se kaj storilo in žrtvovalo za siromašno Dalmacijo. Rvstro-ogrska nagodba. IV. Tretje dodatno vprašanje nagodbe je re gulacija prispevka ogrske državne polovice k splošnemu držav-n e mu dolga. Dočim toliko uravnava medsebojnega razmerja v carinskih in trgovinskih zadevah, kolikor vprašanje banke in določitev kvote, se imajo po decemberskih zakonih od 1. 1867 reševati od časa do časa, bilo je vprašanje o skupnem državnem dolgu za vselej stalno urejeno. Ob gospodarski in državnopravni ločitvi 1. 1867 je izreklo ogrsko zakonodajstvo z ozirom na svoje državno pravo, da ne pripoznava državnih dolgov, ki so bili kontratirani brez dovoljenja ogrske ustave, z ozirov pravičnosti in političnih ozirov, pa da hoče prispevati v pokritje letnih obresti. Radi tega je avstrijska državna polovica prevzela na se ves splošni državni dolg in Ogrska se je zavezala plačevati Avstriji delno v pokritje obresti stalni letni prispevek okroghh 29 milijonov goldinarjev, pridržavši si pravico povrniti svoječasno ves glavnični dolg, v kolikor odgovarja temu stalnemu letnemu obrestnemu prispevku, t. zv. ogrski blok. Ob enem so bili razni državni dolgovi spremenjeni v enotno 5%, pozneje 4V2% rentni državni dolg. Povraćanje tega dolga je stvar avstrijske polovice ; ogrska polovica ima za povračilo kapitala plačati le letni stalni znesek od 1 milijona goldinarjev. Razun tega ima prispevati ogrska polovica letni znesek 150.000 gold. v amortizacijo takozvanega domenskega posojila, ki teži na ogrskih kamerainih posestvih. Glede skupnega nezaloženega državnega dolga, obstoječega v državnih notah, je bil dogovorjen odkup istih v razmerju 70 : 30. Nezaloženi skupni dolg po odkupu vseh državnih not 1. i-S99 ne obstoja več. Omeniti bi se moralo še skupni brezobrestni dolg 80 milijonov g *!d. nasproti avstro-ogrski banki. Vprašanje pistane še le akutno, ako pride do samostojne ogrske banke. Glede prispevka ogrske polovice k skupnemu državnemu dolgu vladala so sporna mnenja zlasti glede dveh točk. Sporno je bilo najprej vprašanje, na katero obrestno mero ima biti kapitaliziran ogrski obrestni prispevek v znesku okroglih 20 milijonov gold. za slučaj povračila kapitala od strani ogrske države. Drugo sporno vprašanje je bilo, ali je Avstrija opravičena konvertirati brez pri-voljena Ogrske del enotne 4.2% rente (ogrski blok), ki odgovarja ogrskemu obrestnemu prispevku. Glede prvega vprašanja je Avstrija zagovarjala stališče, da se ima kapitalizacija vršiti po tekoči obrestni meri, torej sedaj po 4.2°/0, dočim Ogrska je zahtevala kapitalizacijo na podlagi prejšnje 5 odstotne obrestne mere. Z drugimi besedami : Avstrija trdi, da dolguje nam Ogrsko 1-389 milijonov kron, Ogrska pa pravi, da le I2o0 milijonov. — « Ogrsko je nadalje zanikalo, da ima Avstrija pravico konvertirati ogrski blok na nižjo obrestno mero. Radi tega, ko je bila za Čh«;h Koerberovega ministerska konventirana enotna 4l/2 odstotna renta na 4 odstotno obrestno mero, je ostal ogrski blok izključen iz konverzije. Iz tega izvira anomalija, da mora Avstrija obrestovati del državnega dolga po 4.2 odstotkih mesto 4 odstotkih, kar za avstrijski proračun promenja nepotrebno večje obremenjenje od 2*8 odstotka milijonov kron. Sporazumljenie, ki se je sedaj posrečilo potom kompromisa glede teh dveh spornih vprašanj, obstoja v tem : Ogrska nima le pravico, ampak tudi dolžnost povrniti Avstriji glavnični znesek, ki odgovarja ogrskemu letnemu prispevku od 29 mil. kron ; Avstrija ima pravico konvertirati ogrski blok brez privoljenja ogrske Dolovice in dotični prihranek na obrestih gre le nji na dobro ; ogrski biok izračuna se, ako Ogrsko izvrši povračilo tekom 10 let po konverziji, na podlagi 4.325 odstotkov obrestne mere ; za slučaj poznejšega povračila kapitala, ima obrestna mera za kapitalizacijo postopno padati na 4.2 odstotkov ; v vsakem slučaju pa ima ogrska država izkupiti svoj letni obrestni prispevek potom kapitalizacijo najdalje tekom 22 ler. Vsakako ta rešitev ni slaba za Avstrijo ; reši se namreč anormalnosti, da dolguje tu} dolg, sme konvertirati ogrski blok in s tem olajšati svoj budget; glede obrestne mere pa je več ali manj prodrlo avstrijsko naziranie. Toda tudi Ogrska se nima pritoževati, ker ob dolgem roku za povračilo dolga lahko Caka na boljše stanje denarnega tržišča in izplača nam potem dolžnih looO mil. kron, katere si priskrbi potom 4 odstotnega posojila, tako da si prihrani na ta način "letnih 4 mil. kron. Radi tega nas ne sme presenetiti ogrska popustljivost v tem vprašanju. Pregledali smo torej dosedanje razmerje med obema državnima polovicama in tudi vprašanja banke, kvote in ogrskega prispevka k skupnemu dolga, ki so v tesni zvezi z nagodbo. Pri teh treh vprašanjih smo takoj omenili rezultat sedanjega sporazumljenja. Pogledati nam je torej le, v koliko modificirajo sedanji nagodbeni načrti carinsko in trgovinsko razmerje obeh državnih polovic. Nagodiie in češki radikalu. Napram sotrudniku Pari. kor. se je izjavil Klolač. vodja čeških radikalcev : Vsi češki radikalci hočemo glasovati proti nagodbi — razen če vlada v streže prej vsem češkim postulatom! Moje mnenje je, da bi ne smel glasovati noben češki poslanec za nagodbo, dokler vlada ne ugodi našim tir-jatvam. Stališče socijalnih demokratov in nagodba. Prvotno namero, da se pri glasovanju nagodbe v plenumu absentirajo, so socijalni demokratje opustili. Od posameznih socialno-demokratičnih poslancev smo čuli, da bodo glasovali proti nagodbi. Deputacija sarajevskih tobačnih delavcev v parlamentu. Danes so prišli v zbornico odposlanci tobačnih delavcev iz Sarajeva, kjer sta jih vedla češka socijalista Tomašek in dr. L e o W i n t e r pred skupnega finančnega ministra B u r i a n a. Deputacija je izročila ministru memorandum, v katerem prosijo delavci za zvišanje mezde in za zopetni sprejem onih delavcev, ki «o bili pri zadnjem štrajku v Sarajevu odpuščeni iz tobačne tovarne in nadomeščeni s štrajkolomi. Minister je bil izredno prijazen in obljubil, da se mezde zvišajo, ukreniti hoče pa vse tudi zaradi zopetnega sprejema odpuščenih delavcev, brž ko so mu znani detajli. — V enakem smislu se je izrazil zaradi poboljšanja plač bosanskim rudarjem. Deputacija „Zveze" v Budimpešti. „Parlamentarna korespondenca* javlja : „Na Dunaj povrnivši se členi deputacije „Zveze južnih Slovanov" pripovedujejo z vidnim veseljem o prisrčnem vsprejemu in polnem sporazumu s srbohrvatsko^ delegacijo v budapeštanskem parlamentu. Njim na čast prirejeni banket je vspel nad vse sijajno. Deputacija ..Zveze~ si je ogledala v družbi srbohrvatske delegacije tudi budimpeštansko zborovalno dvorano, kuloare itd. Vsied medsebojnega soglasja to- in onostranskih južno-slovanskih poslancev so madžarski listi vsi po koncu in govore o veleizdaji. Eden členov „Zvezine" deputacije se nam je izrazil: rPo tem, kakor pišejo sedaj madžarski lisb", se je skoro čuditi, da so nas pustili v Pešti vsaj dejanski v miru-. Iz Pešte se nam poroča k temu danes zvečer : V tukajšnjih političnih krogih se že resno razpravlja o posledicah, ki iih bo imelo skupno posvetovanje „Zvezine- deputacije kakor členov tujega parlamenta s členi ogrskega parlamenta. Stvar pride na razgovor pred vsem v ogrskem parlamentu. Dalje javlja rečena korespondenca: „Z.*eza Južnih Slovanov" v avstrijskem parlamentu bo imela svoje zborovanje v ponedeljek, o kateri priliki precizira svoje stališče napram nagodbi- Nato povabijo srbohrvatsko delegacijo iz PeŠte na Dunaj. Tozadevno kombiniranje današnjih peštanskih in dunajskih listov imajo torej dejansko podlago. Stališče domobr. min. Latscherja — omajano? Neodločen način, kako je nastopal Latscher v zadevi raznih vojaških nepravilnosti, ki so prišle včeraj na razgovor v parlamentu, je napravil tudi na vladi prijazne kroge mučen utis. Konservativna praška „U n i o n Politik" prizna v svoji današnji (sobota) jutranji izdaji, da ni imel Latscher nobenega srečnega dne o priliki zadnje obširne debate zaradi trpinčenja vojakov. — Posebno so ogorčeni nad njim soc. dem., ker jim je odgovarjal na njih tozadevno interpelacijo na tak prezirljiv način. nadaljevanje zborničnega poročila. Razmere pri vojaštvu so take, da kriče do neba in zato ni čuda, če zvemo neprestano o samomorih v armadi. Dragonec Sammt je sicer mrtev, pustimo ga v miru in glejmo za bodoče take slučaje. Predlagatelj R e s e 1 na kratko še enkrat ponovi obtožbo vojne uprave in priporoča zbornici, da sprejme nujnost. Po stvarnem popravku grofa Sternberga, ki brez noblese napada in psuje socijalne demokrate sprejme zbornica soglasno nujnost in predlog kot tak, kar je izzvalo viharno odobravanje med soc. demokrati. Med tem je predsednik poklical grofa Sternberga in Schuhmeierja zaradi neparlamentarnih izrazov (ušivec, svinja, žganj arski grof) k redu, kar je Sternberg kvi-tiral s tem, da si je v zbornici zapalil smotko. Nato utemeljuje Klofač «voj nujni predlog zastran trpinčenja vojakov in se peča obširnejše z nečloveškim ravnanjem, ki je doletelo Nemravo, ker je iz verskih razlogov odložil orožje. Soc. dem. Seitz je označil obliko predloga za nevsprejemljivo, dasi mu tendenca ugaja. Zbornica je odklonila nujnost ; za nujnost so glasovali tudi socijalni demokrati. Nato je bila seja zaključena, j Dogodki na Ruskem. Zbližanje oktobristov in kadetov. Glasilo stranke oktobristov „Golos Mos-kviju poživlja na volilni kartel med kadeti! in oktobristi, da bo na ta način poslovanje dume zagotovljeno in ustava zavarovana. Reforma davkov pred zbornico. Iz Budimpešte javljajo, da ministerski predsednik dr. Wekerle, kakor finančni minister, predloži zbornici prihodnji torek zakonski načrt o reformi davkov in da poda o tem daljši ekspoze. _ „Magyar Hirlap" o jugoslovanski zyezi. Povodom obiska državnih poslancev „Jugoslovanske zveze1" v Budimpešti, napada „Magyar Hirlap" slovenske in hrvatske poslance ter pravi: Mi si prepovedujemo, da se poslanci v dunajskem parlamentu mešajo v našo politiko. To je zloraba gostoljubnosti, a se strani Hrvatov izdaja, ki ne sme ostati nekažnjena. Nobena dežela ne trpi, da se na njenem ozemlju organizira upor. Stvari, o katerih so eni in drugi poslanci razpravljali, so v zvezi z uporom. Nu, o tem bo še govora, kajti ogrski parlament ne more trpeti, da poživljajo ogrski državljani v pomoč inozemske čete. _ Dogodki na Hrvatskem. Potovanje škofa Scholza po Hrvatskem. Evangeliška občina v Stari Pazovi se je, kakor javljajo iz Zagreba, v navzočnosti evangeliškega škofa Scholza enoglasno izjavila za ustanovitev samostojne evangeliške cerkve na Hrvatfekem. Istotako Beskev, in s tem je dosežena večina evangeliških občin, ki so se izrekle v tem smislu. Avtonomni proračun. Ban Rakodczaj je sklical gremialno sejo deželne vlade, ki ima pretresavati avtonomni proračun. _ Orobne politične vesti. Filipinski parlament. Dne 19. t. m. je bil otvorjen filipinski parlament. Otvoril ga je sam vojni tajnik Taft, ki je odločno zanikal govorico, da nameravajo Združene države prodati Filipinske otoke. Pogajanja glede trgovinske pogodbe med Avstr o-O grško in Srbijo. Iz Belegagrada poročajo, da je za pogajanja, ki se prično dne 24. t. m., za sklep trgovinske pogodbe med Srbijo m Avstro-Ogrsko, srbska vlada določila dosedanja svoja delegata, Popovića in Vukića. Bosanski jezik izginil. Iz Sarajeva poročajo : Deželna vlada je odredila, da se ima v bodoče v vseh uradnih izjavah namesto izraza „bosanski jezik* rabi oznaka „srbsko-hrvatski jezik"'_ Tedenski pregled po domačem in tujem svetu. Avstro Ogrska. Slovenske šole v Trstu. — V proračunu za leto 1908 je tudi postavka za p o- državljenje s l o v e n s k*e šole Sv. Cirila in Metodija v Trstu. Posl. dr. Rybar in tovariši so vložili v državnem zboru interpelacijo na ministra za uk in bogočastje, v kateri se zahteva ustanovitev slovenskih srednjih šol v Primorju. Istra. — „Narodni dom" v Buzetu je bil slovesno otvorjen minolo nedeljo. Slavnosti se je udeležilo tudi mnogo Tržača-nov. — Pogajanja za narodno sporazumljenje v Istri so ostala brezvspesna. — Zasedanje istrskega deželnega zbora je bilo zaključeno minolo sredo. Slovenski in hrvatski poslanci ho zapustili sejo pred zaključkom, ker ni večina hotela vsprejeti predloga posl. Andrij-čiča, da določi deželni zbor 10.000 kron tudi za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro, kakor je italijanska večina določila 10.000 kron za „Lego nazionale". Državna zbornica. V sredo je bila otvoijena državna zbornica. Ministerski predsednik je predlagal zbornici nagodbene načrte. Prihodnja seja bo v torek. Cesarjevo zdravje se je v zadnjih dveh dneh obrnilo na bolje. Srbija. — Dne 24. t. m. se zopet prično na Dunaju pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe med Avstro-ogrsko in Srbijo. — Minoli ponedeljek je bila otvorjena skupščina, a včeraj je bila s kraljevim ukazom zopet odgodjena do 4. decembra 1.1. Italija. — Štrajk delavcev v raznih mestih je končal. Tudi promet na železnicah se vrši redno. — V torek je umrl v Rimu kardinal Steinhuber. Rodom je bil Bavarec, a prijazen Slovanom. Amerika. V San Frančišku so bili zopet krvavi izgredi proti Japoncem. Maroko. Sultan Abdul Aziz biva še vedno v Rabatu. Francoski poslanik Re-gnault se pogaja ž njim radi pomirjenja dežele. Razne vesti. — Velike povodnji so bile zadnje dni po slovenskih deželah, na južnem Tirolskem, v Italiji., Franciji in na Španskem. — V Fontanetu v Severni Ameriki jeek-Bplodirala tovarna smodnika, okolu 40 oseb je bilo mrtvih, oziroma teško ranjen, 600 pa lahko ranjenih. — Pri Schronburgu na Angleškem je skočil vlak s tira, 16 oseb je bilo mrtvih. _ Dnevne vesti f Ema Gori up roj. Daneu. Včeraj ob 9. uri predpoludne je preminula na Opčinah gospa Ema G o r i u p, roj. Daneu, soproga deželnega poslanca in predsednika političnega društva _Edinost~ in „Kmetijske družbe za Trst in okolico", gospoda Ivana Goriupa. Pokoj nico sta dičili posebna dobrota srca in ljubezen do svoje rodbine. Truplo blagopokojne blagoslove na Opčinah v ponedeljek dne 21. t. m. ob 9. uri zjutraj ter je prepeljejo v rodbinsko rakev na pokopališču na Prošeku. Spoštovani rodbini izrekamo najiskreneje sožalje. Otvoritev prve slovenske umetniške razstave v Trstu. Včeraj popoludne je bila slavnostno otvorjena umetniška razstava slovenskih slikarjev in kiparjev v prostorih čitalnice v Narodnem Domu. Je to prva razstava v Trstu, ki tržaškim Slovencem kaže, na kako visoko stopinjo se je povspela slovenska umetnost. Otvoritev je imela radi tega znak posebne slavnosti. Že ob 4. uri zbral se je cvet našega razumništva v prostorih razstave. Med povabljenci smo opazili državna poslanca dr. Rvbara in prof. Mandića in izmed zastopnikov tiska g. dr. Gregorina in g. Lucha, šef-redakterja od „Triester Zeitung". ' Videti je bilo nemalo elegantnih gospa. Občno pozornost pa so vzbujali prisotni slovenski umetniki, ki so bili vsem že znani po imenu. Najprej omenjamo slavnega hrvatskega umetnika Jožo Bužana, ki je prišel nalašč v Trst radi otvoritve razstave ; izmed slovenskih umetnikov smo poznali gg. Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Frana Globočnika. Iv. Mar-čelja, Sašo Santel in Huga Viktor. Predsednik Čitalnice g. višji sodni svetnik Gabrijelčič je otvoril razstavo s sledečim govorom : Velečastite dame, prečastiti gospodje! Srčno pozdravljeni in dobrodošli vsi, ki ste se odzvali v tako obilnem številu našemu vabilu k otvoritvi prve Slovenske umetniške razstave. Naše slavlje se sicer ne vrši t znamenju blišča in lišpa, hrama in šuma, a je vendar dalekosežnega, da, naravnost epohalnega pomena, in vsako slov. srce vtriplje od veselja, ko vidi toliko napredka. Z veseljem in ponosom zabilježimo ta dan se zlatimi črkami v zgodovini našega kulturnega razvoja, kaiti danes izročamo širji javnosti umotvore naših nadepolnih slovenskih slikane in slikarjev, z današnjim dnem slavimo prvo izključno slov. umetniško razstavo. Le malo dni je poteklo, odkar je slavila Talija svoj slovesen uhod v naš Trst, in danes vže nastopa zmagonosno tudi genij slikarstva. Na ta način pokažemo, gosp. moja, slovesno pred vsem svetom, da smo ne samo politično ampak tudi kulturno zrel narod, ter da smo dosegli vsestransko izobrazbo. Prav pravi naš vrli pesnik, ki pravi: Mi vstajamo mi nočemo umreti mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo moči če tudi smo pozni in mladi. Narod, ki izkazuje take umetniške sa i ter ga določil v VIL divizijo. Predstavili srn > dove, je eminentne kulturen, je dosegel vse stransko popolnost, si je osigural svoj kulturen obstoj. Vam pa, vrle umetnice in umetniki iz se uradniku v drugi sobi, da vpiše bolnika. Uradnik nas je pogledoval kar najosorneje. Jaz sem mu pojasnil uliudno, da bolnik zna italijanski, a jaz da moram po svojem milih naSih slov. pokrajin, bodi izrečena na j poslu in da ne morem ostati tu, da l»i tol- tem mestu topla in odkritosrčna hvala za ta krasni izvenredni užitek, kojega ste nam priredili na obalih naše sinje Adrije in bodite uverjeni, da bodemo visoko cenili vaše umotvore. Bog Vas poživi. Bog Vas ohrani na dolgo vrsto let našemu narodu ! Mogočni genij spodbujaj Vas k plodonosnemu vstraj-nemu delu ter naj Vas vodi do naisijajnejih vspehov. Iz dna srca zaključujem : Živela naša prva Slovenska umetniška razstava ! Da bi uspevala, da bi cvetela ! Sledila je govoru navdušena ovacija prisotnim sinom slovenske Muze, ki so z izvanredno ljubeznivostjo razkazali gostom umotvore razstave. Razstava se nahaja v veliki in manjši sosedni dvorani čitalnice in je prirejena s finim umetniškim vkusom. Videli smo mnogo umetniških razstav tu, v Pragi in na Dunaju, a moramo reči, da kar se tiče vkusnosti in elegance naša razstava ne zaostaje za drugimi. Prirejena je v svetlih tonih. Umetniški klub „Sava" je zastopan po sledečih umetnikih: gg. Ivanu Grohar s 6 slikami, Rihardu Jakopič s 8 slikami, Matiji Jama s 3 slikami, gč. Rozi Klein s 3 slikami, Mateju Sternen s 7 slikami in Petru Zmitek s 7 slikami. Od drugih posameznih umetnikov razstavili so gg. Joaip Germ 3 slike, Fran Globočnik 4 slike, Anton Gtvaiz S slik, Milan Klemenčič 2 sliki, Ivan Marčelja 1 kip, R. Marin 8 slik, gč. Melita Roj^c 6 slik, gč. Henrieta Šantel 14 sliic, gg. Šaša Šantel 11 slik, Hugo Viktor 8 slik, Ivan Zabota 8 slik in Ivan Zaje 3 kipe. Kakor se vidi, razstava je dokaj bogata mačil. A čujte, kakov odgovor je dal ta Ijudomili uradnik! Rekel : Ostane naj tu makar do pojutršnjim, ako ne zna italijanski! Mene pa je zazeblo v srce, bolnik se mi je smilil in počakal sem. Pripomnil sem uradniku z ogorčenjem v srcu : „Jaz sem bil v SanfrnnčiŠku v Kaliforniji v bolnišnici in čeprav nisem znal angležki, so bili vendar zelo uljudni z mano in so našli človeka, ki je umel slovenski in govoril z mano. Tu v Trstu pa ste surovi s človekom, ako ne zna italijanski in nočete zvati koga, ki bi znal govoriti slovenski. To je sramota !u V tem je došel v pisarno neki znanec moj, s katerim sem govoril slovenski. Cuvši to, je uradnik vstal, češ, da mora nekam iti in pustil nas je. naj čakamo. Jaz pa sem zopet pripomnil: „Prosim gospod, ta človek je bolan in ne more čakati. On mora v postelj ! In zopet me je zavrnil ta ljudomiii uradnik: „Naj čaka. ako hoče!" — Jaz pa : „Sramujte se takega postopanja s siromašnim človekom!" Tudi jaz sem pustil na strani svojo obzirnost in sem postal ostreji. Na to se je uradnik odzval : ,To je italijansko mesto in ne slovensko!"4 Jaz pa : „Jaz spoštujem mesto in vaš urad, ali vas ne, ker niste dostojni tega mesta. Sramota ! Bolnik ni prišel sem, da tira politiko, ampak bolan je in želi postelje in zdravljenja. Denimo, da bi vi. ki zuate samo italijanski, prišli v Ljubljano ali Zagreb v bolnišniča, kako bi vam bilo. ako bi tako postopali z vami ? ! ! Kako bi vam bilo pri srcu. Bolnišnica mora biti zavod človekoljubja toli po številu sodelujočih umetnikov koli po in ne — politike ! Bolnišnica ne sme poznati številu razstavljenih umotvorov. ! narodnosti, ona mora biti internacijonalna !** Po pregledanju razstave sledil je prisrčen j Na to je vendar naložil nekemu slugi, five o7 clock, pri katerem so s prisrčno Iju-! naj pozove jednega postrežnikov, da je odvel beznivostjo podajale čaj gospice Martelančeve. j bolnika v določeno divizijo. Nu, zadovoljen. Danes se otvori razstava širšemu občin-j da sem temu človeku opral brezobrazno stvu in ostane odprta od 9. ure zjutraj do! glavo ali brez — mila. In odšel sem vskii-5. ure zvečer. Ravnotako tudi v naslednjih ; kom : Sramujte se ! dneh. Slovanskim zasebnim uradnikom. Iz Priporočamo občinstvu, na] si pogleda ; uradniških krogov nam pišejo : Tovariši, urad-to najnovejše našo kulturno dete, ki more biti niki, v Trstu nas je na stotine zasebnih nam vsem v ponos in vzbujati spoštovanje j uradnikov slovenskega pokoljenja. Nekoliko drugih narodov. | teh -e vpisan;h v raznjh laških uradniških Ocena prinesemo v kratkem. 'društvih, velika večina pa ni v nobenem Resmcoljubje „Slovenčevo-* je po- uraaniškem društvu. Mi bi si bili morali že stalo že glasovito. V izkrivljanju in izmišljanju z1ofn in tnni EP lim . 1 ■ _____1 ___- * — 1 ___»____ bi bili s trgov pospravili blato in tudi se jim ni zdelo vredno, da bi bili, par dni pred premestitvijo „trga* za prodajo gob — obvestili mestne kupovalce ! Škodo trpe v prvi vrsti revni kmetski prodajalci — kar je ma-gistratovcem nad vse drago — v drugi vrsti pa se na tak zlobno premišljen način odvrača meščanstvo od kupovanja priljubljenega živila. Pridiga, ki jo je objavil „Piccolo" o prodajalkah gob, ki da so (prodajalke) zavedne in nezavedne (!), ni bila nič druzega, nego namen omamiti meščanstvo, da ne bi protestovalo proti avtokratičnemu načinu, s katerim se je aopet enkrat proslavila mestna camorra v stvari prodajanja gob ! Vzrok, ki ga signori navajajo in ki je bil baje povod novi preureditvi, je tako malenkosten, da ga tploh ni vredno omenjati. Navedemo ga — zato, da svet spozna tržaške mogotce. Dne 17. t. ko je bil čas prodajanja cob in je bilo še nekoliko tega blaga pregledati po izvedencih, je prišel močan naliv ležja. Prodajalci so zbežali v razne trgovine m veže — ter so se tako pomešali „ pregledani in „nepregledani*4. Predno se je zopet dovolila razprodaja, so mestni organi še enkrat vse pregledali ic stvar je bila gotova. Vzrok je torej povsem piškav. osobito, ako se pomisli, da se na novem trgu ob prvi priliki ponovi slučaj iz dne 17. t. m. ! Recite naravnost, da ste hoteli malce ionagajati revnemu našemu kmetu!! Zaustavljen železniški promet. Vsled zadnjega naliva se je utrgala neka skala na postaji državne železnice Opčina, vsled česar je za vstavljen promet ter ne vozita danes | v nedeljo 20. t. m.) vlak št. 44. in 45. 44 vozi navadno ob 2 2b pop., dospeva v Gorico ob 4.20 pop. ; vlak št. 46 vozi navadno iz Gcrice ob 7.30 ter dospeva v Tret ob 9.24 zvečer. TRŽAŠKA MaLA KBON5HA. Podmorski kabel okraden. Vicedirek-tor aagležkega društva podmorskega brzojava Henrik Blakvoodt. stanujoči v ulici Fabio ševero št- 5. je prijavil včsraj credpoludne na policiji, da so neznani tatovi predminolo ooč na miramarski cesti vkrali več brzojavnih priprav v skupni vrednosti 1200 kron. Nevarna ženska. 23 letna brezposelna natakarica Antonija Basarioi, stanujoča v hiši št i 3 v ulici Chiozza, je bila predsinoč-njim aretovana in odvedena na policijo na zahtevo lastnice neke krčme v ulici sv. Ka-rarine. ker je isti pretila, da ji zažene kozarec v glavo. Nevaren krošnjar. Predsinočnjim ob •«. uri je bil v uliti Arcata aretovan Spletni krošnjar Alojzij R., stanujoči v ulici Conti; in sicer je bil aretovan na zahtevo krošnjar j a Davida Dubinskega, kateremu je dne 25. septembra t. 1. na trgu pri rudečem mostu vkradel štiri srajce. — Alojzij R. je tudi pod policijskim nadzorstvom. „Vi ste urednika, tukaj nabili, zakaj ste to -torili— Obtoženec: ..Ko sem nedavno ;kral 100 kron, a on je v svojemMstu napisal: l-rt0 ! fvadi tega sem ime! 6 svojo ieno največje neprilike !4* Koledar In vreme. Danes: Vendelin, opat; Predislav; Raša. — Jetri: Uršula, devica in mučenica; Stojslav; Preja. — Temperatura: včeraj ob it. uri popoludne -f- 22® CelziBS. — Vreme včeraj : deloma oblačno. sten uspeh in je vrlo ugajalo našemu občinstvu, tako da se je izražala splošna želja, naj bi se jo skoro ponovilo, je pričakovati zopet dobrega obiska. Nocojšnjo predstavo po-setijo tudi razni slovenski umetniki, slikarji, književniki itd., ki so došli v Trst povodom otvoritve I. slov. umetniške razstave, in bo na čast tem odličnim gostom gledališka dvorana slavnostno razsvetljena. Začetek predstave je točno ob osmih, konec že ob desetih, nakar opozarjamo zlasti posetnike iz okolice in dežele, ki se bodo tako za povratek lahko poslužili i tramvaja i vlakov. Lože in sedeži so v predprodaji kakor po navadi. Darovi. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija sta podarili: gospa Viktorija Reich 5 kron in gospica Urša Leskovic 1 K. Na zabavnem večeru sv. Ivanskega taEaburaškega zbora je nabrala o priliki odhodnice Josipa Škilana, Josipina Negode 10 K 36 st. za sv. ivansko podružnico sv. Cirila in Metoda. Denar hrani podružnični blagajnik. Vesti iz Goriške. Smrtna kosa. Včeraj zvečer ob 7. uri je preminol gosp. Ivan Gombač, gostilničar in posestnik v Motovunu pri Divači. Pokojnik je bil zvest sin svojega naroda. Lahka mu zemljica. Nova zavarovalnica za govejo živino. Danes bo v Velikem Repnu ustanovni shod zavarovalnice za govejo živino. Shod se bo vršil v dvorani g. Josipa Turč. Posestnike poživljamo, naj se v polnem številu udeleže tega shoda, da ustanovimo zadrugo, ki bo v medsebojno pomoč v slučaju nesreče pri živini. Saj vemo kaka nesreča je to za siromašnega kmeta, ako mu je poginila žival. Plakanje potem ne pomaga. Z zavarovalnico pa si lahko z malimi prispevki zagotovimo pomoč za slučaj nesreče. Iz Sežane, dne 18. oktobra. Večkrat že ste ožigosali železniško upravo radi napisov na postaji sežanski. Pomagalo ni seveda nič. Prijeli ste bili tudi tukajšnji občinski urad. Pred nekoliko dnevi pa so neznani storilci pokušali poseben način protesta: zamazali so nemško-laške napise na čakalnicah. Nu, eden vspeh ste vendar dosegli z napadi v „Edinosti"*. Uradnik, ki ste ga bili prijeli, ker ne zna nič slovenski, je izginil s postaje in na njegovo mesto je prišel drugi uradnik, ki je vešč našemu jeziku. Danes je došlo po južni železnici od kmetijske družbe goriške 10 bikov - plemenja-kov, 8 jih razdele po spodnjem Krasu, 2 ostaneta v Sežani. Tudi o predstojećih deželno-zborskih volitvah smo hoteli spregovoriti. Ali o tem drugikrat. Za danes pripominjamo le, da smo na Krasu do grla siti tistega odurnega domačega boja. Razno iz NabreŽine. Kakor povsodi, Smeinloa. 2sa sodišču. Kadi nas. Sodnik: tako je bila letos tudi pri nas trgatev še pre- M. _ A.____ _____ * 1__A. __ 1— _ r U.l! r. n l»n * cf A f A * 1 1 TT . A? . __ _ _______L Xa I Društvene vesti in zabave. Danes priredi sv. ivanski tamburaški zbor velik koncert s tamburanjem, petjem, igro in plesom v dvorani „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Polovica čistega dobička je namenjena akad. fer. dr. „Balkan** v svrho ustanovitve ljudske knjižnice pri Sv. Ivanu. Rodoljubi! Prihitite v naš sv. Ivan ! Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija priredi dne 7. decembra „Gregorčičev večer" v glediščni dvorani „Norod-uega doma-. Toliko na znanje si. občinstvu in društvom. „Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu"* vabi na izvanredni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 10. novembra 1907 točno ob 3. uri pop. v lastnih prostorih (ulica San Francesco d'Assisi štev. 2.) Dnevni red: lJ- Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika j ■== zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Zadeva nižje trgovske šole. 5. Slučajnosti, rt. Volitev novega odbora. Prosi se gg. Člane, da se udeleže v polnem številu in točno ob določeni uri. ,Narodna čitalnica v Rojanu" priredi, kakor je bilo že objavljeno, danes popoludne ob 4. uri v prostorih ..konsnmnega društva"* v Rojanu „domačo zabavo"* z zelo zanimivim vsporedom. Vstopnina 40 stot. Po vsporedu cej dobra. Kmetje so pospravili boljši letni pridelek v svoje posode, in čakajo eni na svoje odjemalce, drugi pa da dobi dovoljenje za „osmico**. Kakor znano je naša domača vinska kapljica prav dobra, pa tudi močna tako, da ljudem, ki ga ne pijejo po pameti, tako zmeša pamet, da se pretepajo sami med seboj. Tako se je zgodilo v „osmici** Martina Radoviča, da so se gostje napili, pa si tudi fino glave razbili. Vzrok tem pretepu je posledica zadnje stavke (ne bilo jo treba) klesaijev nabre-žinskih. naznako j naznanijo I Nova prodajalnica i\m za moSKe obleke G1USEPPE SPECHAR ulica S. Catterina št. 9 (prej piazza Gadola) naznanja cenjenim klijentom, da ima krasno izbero blaga za jesenske — in zimske obleke po najzmernejših cenah. - Velika izbera Pohištva Petje po vasi, kakor tudi po „osmicahu in krčmah je skoro samo laško. Otroci so se tako privadili temu petju, da ne slišiš druzega nego „Bandiera rossa"* in drugo. Stari-šim teh otrok, kakor tudi gosp. učiteljem bi jaz svetoval, da se jim to prepove. Koliko lepše bi bilo, da bi otroci prepevali kake slovenske šolske pesmi! Sploh, kar se tiče narod, petja, smo mi v Nabrežini zastali. Na novo okrepčano pevsko društvo „Nabrežina4* ne deluje kakor enkrat. Pohištvo svetlo in temno, spalne in jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zrcala, stotice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Rudeče table) VITTORIO DOPLICHER MF~ Najnižje cene. ZOBOZDRAVNIK Univ. M Dr. Mafcso V TRSTU ulica Vlnc. Bellini štev. II TOVARNA obuvala v MODLINGu TRST, Corso štev. 27 Vrhni čevlji iz gome fgaloše) ameriške za. moške . .K 7.50 ameriške za ženske . . ,, 6*00 ruske za moške 5-50 ruske za ženske . . . . „ 4*40 Podplati patentirani higijenični iz navadnega asbesta . K 1*20 iz dvojnega asbesta . . ,, 2*40 iz navadne kožuhovine „—*40 iz najfmeje kožuhovine „ I*— Gama še angležke za lov, za avtomobile, za čport črne z gumbami ... K 10"— c-rue oziroma rumene najfmeje .......... 15*— Kopita, ameriška, da se vzdrži čevlje v redu in prvotni obliki..........K 5"— (Za pošiljatve treba je poslati dolgost čevlja od pete do podplatov). Gritftn je najbojja ameriška krema, da se ohrani U3nje najfine-jih čevljev vsake barve mehko in svetlo.......K K I*— B ritan ia je izvrstna pomada za čiščenje in vošcenje obuvala črnega in rumenega K —"50- Struckel S 3eritsch Trst, Piazza Nuova vogal ulica S. Caterina Izdeluje zadelauje z emajlem, porcelanom srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. Izbera perila, volnenega blaga, trliža preprog, zaves, pletenin in modercev. Xo2iilioma — 2ida — Manj Čipke, vozila, obal vi. -- Drobni predmeti. flnfonio Alberti izdelovanje in barvanje kožuhviite Trst, ulica Ponziana 656 Prevzema naročbe in vsako popravljanje Hrani čez poletje vsako vrst kožuhovine. Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. Na zahtevo prihaja tudi na dom Tovarna pohištva V prodajalnici manufakturnoga blaga L. G. Colombani ulica Vincenzo Bellini šf 18 Ker je zimska doba kmalu kcic^ia, proda se cela zaloga blaga in fužtanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za gospe - „r' t J*:.^;;^,!.: _ /V1,'. UMETNI ZOBJE PtomMrat^e zobov. Izdiranje zobov brez vsake bolečist v zobarskam i fosdter TRST ulica deUa Ctisrat itsv. 18, d Manifakturna trgovina Artu.ro Modricky Trst, ulica Belvedere 32 Fuštanj bel in barvan, maje Lawn-tennis, fuštanjaste spodnje hlače za moške in ženske, robci volneni in flanelasti, šarpe volnene in zidane, fuštanjasta spodnja krila, srajce za moške in ženske, moderci, pasi, ovratniki, zapestnice, ovratnice in vse potrebščine, ki spadajo v krojaško Btroko. (Dale na 12 strani) Podplrolmo „Nor. del. organizacijo"! Skladišče kož barvane, vseh vrst: rumene in črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečja kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila najbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno In hitro GIACOMO FREGNAN di S. Trst, ul. Caserma II [poleg kavarne Sociale] DOBITA SE V T8KE T.KTAMUTT POMFA gg ▼ VSM MggAgBJjft revmatizmu In profcin TEKOČIH/1 GODINA 14a* |rita, kfaru JBla Jbfeua Frane Skok psdpirajsno „Kar. delavsko tapecirar Trst, ulica Giovaniii Boceaecio 4 \Mw ysaRo tapcirsKo aslo kskor posteljni vzmet, žimnice, zavese itd. — | — | — | CENE ZMERNE. J — | — ZDRAVNIK De. O. K ARAK! AH specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordinira na svojem stanovanju ulica Giuiia štev. 3 od 11.», do l.V. TELEFON 12GS Prilika. Drobnarije za darove in potne tcr-bics po 70 kr., gld. in 2 gld Prodajalnica porcelana - -----===== in steklenine Trst, Trg Ponterosso štv. 7. Prodajalnica potrebščin za lape umetnosti iti. prej M. BRUSINI saccss P. di F I5II,L0SS0VZCH sedaj blatnik GIUSEPPE BRUS1NI se je preselila a ulito Cassa di Rlsptsrrnio štsu. 6 Hiša „Banca popolare". Skatljice barv za darove. - n « repa, s ske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Doičič TRST, ulica Sorgents 7 - Tel. 1465 o% Sredstvo za barvanje las S© 5f od E. LINK. zakonito zavarovano ibrez strupa) odlikovano zlato kolajno. Častnim križcem in častno diplomo DUNAJ, jh PARIZ. LONDON, je za zdravje zajamčeno neškodljivo, bar%*a trajno osivele in ru-dečkaste lase in brado, obrvi — ne da bi izgubile barvo pri umivanju oziroma v topii kopeli — črno temno-kostanje-vo. svetlo-plavkasto in temno-plavka sto Veliki karton 2 gl.. za poskušnjo I gl., poštni omot 15 kr. ¥ finj* frizer, kosmetik in spe-Vp» «UlU\ cijalist za barvanje las. DUNAJ. L Spiegelgasse 19 (vis-a-vis Ooroteum) JSurvanje las v posebnem kabinetu za gospode ln sospe. električni aparat najnov. zistema z fiojnousjsim risanjeni Razne cirobnarlne Čipke, vezila, trakovi, ob vezivi, pajčolani, svila, in vse potreb-:: seine za šivilje :: Zastopnik : ^Iberro JeDeschi TRST Corso 4 !ll. nadst. V bogati izberi pri to«. PIETRO TAVOLAC i rst Corso 19. Zahtevajte brezplačno pošiljate v mojega ilustrovanega cenika z nad 1000 podobami. Jamatvo za več let. Vsako nepokvarjeno blago vzame se nazaj v popolnem znesku. Klsbc po! naravne velikosti. št. :;<;."> Srebrna damska ura "emoutoir 8.50 Niti mu mil iz hrastovega lesa od oO do 50 hekto-j litrov prodaja F. Ivanišević, TRST, ulica Va'dirivo štev. 1 7 Trst. ulica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štey. 819 Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barv Zonca ■ pripravljena za barvanje. ■ ■'—— ■ l>arve iz materijalov in rjav s kovin. Štuk Zonca" * f Barve svetle in motne Carlo Zottich TRST, ulica Molino a uento 3 Prodajalnica usaKovrsinih kož usnja ter vseh potrebščin za čevljarje Cene zmerne. Pekarna in sladčičarna Q-iacomo Viola Trst, ulica oluišaic8, kopelji, Sole, urade, privatna stanovanja, prenočišča, resiavrante, gledališča itd. iti. Specijaliteta: Pođi Jako avetli za luksusna dela. BriV Prevzamem vsako delo, bodisi lino kakor tudi navadno, katero izvršuje Izvežb2n slikar ■ Naj se ne zamudi poprašati cenike, katere se daje zastonj. Št. :V12 *=2£5J Srebrna za gospod« Remontoir grl. 3.50 Št. 337 Srebrna Auker 1 kameno?, cld. 5'— dvojni pokrov n 50_ Št. 341 Srebrna Anker, 2 pokrova, !•» kamnov posebno močna gl. 7 do. j?ld. 9.50 ANTON KIFFMAXX S^Tt1^^ Ivoz v vse dežele. — MARIBOR T. 2 (Štajersko) ^i Trgovina z mamifakturmm blagom ANTON SANZ1N pok. Frana - Trst. Barrera vecchia št. H VELIKA IZ BERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, phtenine, kravate moderci in razne potrebščine: srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano fciaga za delavce. Dr. A. Barkanovie specijalist za notranje in živčne bolezni ima Volnene suknje:: giadke po K 1.20 delane „ „ 1-30 Poštni zaboj 5 kg vsebuje 6 afi 7 kom. Trgovcem popust. Gustav Weissenstein v Bvstrćm v Polićky. Josip Keršovan Zaloga vipavskega vina belega in črnega dalmatinskega in istrskega lastnega pridelka = TRST = ulica Ug: foscoio li 16 (nasproti šole Banelli) Prodaja na debelo i a drobno ter se priporoča za obilen obisk. Fi HflH^^ Enoletni trgovski tečaj za deklice. (* Poj I nrrT^T.TTTTT'i Zavod šolskih sester v Trstu, ulica P. Besenghi 6 Na tej oblastveno potrjeni šoli je vpisovanje vsak dan do I. novembra od 9.—12. ure dopoludne in od 3.— 5. ure popoludne. — Trgovski tečaj obsega sledeče predmete : I. Enostavno in dvostavno knjigovodstvo. 2. JMernško in italijansko trgovsko korespondenco. 3. Trgovsko aritmetiko. 4. Trgovsko in menično pravo, s. Pisanje na stroj. 3C«r Predavanje je nemško, "ž* Šolnina mesečno 6 K. Pogoj za sprejem je, da Je gojanka že zadostila šolski dolžnosti. — Na ovontaelna vprašanja odgovarja PREDSTOJNIŠTVO ZAVODA ŠOLSKIH SESTER. jfluliililiiil ifiiiiiiijiMI *W1WCTIIIftf,i'aiyffw 3VOJ AMBULATO BIJ 1 v Tratil v ulici danita štev 2 ORDINUJE: vsak dan ed 10. : 8 do 12.1, J ure zjutraj in 4.—5. popol. -i" H- -I- Prodajalnica cueflic GI05EPPE FORLflNI TRST, ulica 5. Micolo 34, vogal ulice S. flntonio. Bogata izbera svežih cvetlic in ezotičnih rastlin. Sprejme se naročila za vsako slavnost. Velika izbera vencev. — Cene zmerne. — ■i- IVAN K RŽE TRST Piazza S. Giovauni štev. 1 A. SEMI LIC Bogata izbera pohištva Trst, trg Belvedere štev. 3 Lastna delalnica. ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerna in postrežba poštena in natančna. j\j>ertot urar r> , Trst. ulica Poste Nuove 9 ■ j Žepne ure najboljilh tovarn. Najnovejše atenske ure. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. Priporoča svojo trgo\ino a kuhinjsko posodo vsake vrs^e bodi od porcelana, zemlje,, emajla kopitarja, ali cinka, nadalje [.a«amnnte^e, kletke itd Za gostilničarje pip1?, troglje. zemljenj ia stekleno posodo za vino. Razpošilja na deželo. Salog-a kuhinjskih in kleuirakih potrebščin od lesa in pletenin, škafov, brent. čebrov in icad, sodčekov, lopat, reSet, sit in vsakovrstnih košev, jerba?uv in metel ter mnogo drugin v to stroko (jpadajočili predmetov Postrežba na dom. Cene zmerne. Josip Stor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boach etto štev. 1. a tu so tudi ostale J * j Hočete-li spoznati trpljenje, idite na Slo- svojo in mojstrovo sliko, ^nnmini na SlOVtlŠlCO važko! Hočete-li videti nago bedo, poletite ; dame prosile mojstra za sliko za spomin, in WpUIIIIMI lia Tatram, in ko vam je težak sen legel na umetnik je nosil eno fotografijo za drugo, Letošnjo spomlad sem bil na Slovaškem, dušo, pridite med to obupano ljudstvo ter izsnemal iz okviijev, izpraznil tudi alba; Ob vsakem pogibu vlaka vzraščala je pred se naučite trpeti! Vem, da dolgo in dolgo skratka: razdal je vse svoje slike, svoje nami temnota Stranskih starcev, ki so tonoli ne pozabite na te umirajoče poglede, in ta /ene in svoje rodbine — a bilo jih je pre-v zibljajoči pesmi resnega Vaba. ki omiva 1 neizmerno žalobni pogled, pogled teh globo- j cejsnje število ! pete tatranskih vrhov in gor. Kako lahko ; ki h, vlažnih oči si vzamete seboj, nam je bilo, kako krasno, ko smo izstopali seboj grenkost pa tudi čut za te, lalem kolodvoru. Vleklo nas je neodo- | daleko sreča in radost. Ničesar v na malem vzamete ki sta jim reč vam ni- Ameriški gostje so zopet snemali svoje znake, da z njimi dekorujejo Kubelika, je neoao- aaieiu* sreua m nauu&u miveaar vcu člene rodbine ter prisotne zastopnike občin ljivo k tem krasnim, žalnim osolzenim Ta- mam reči. Idite na Slovaško, glejte in za- in korporacij. Po 4. uri začeli smo se po- J - - ...........~ 1 —življenje bede, trpljenja in žalo3ti! slavljati. Z vsakim vdelezencem st-t se pn- F. Krašovec. srčno ločila mojster in njegova soproga. _ Stiskanje rok in premnog poljub, klici ^Nazdar! Na svidenje v Ameriki!" — in vo-franjo krasovec : žov- gQ zapUščali grajščinski park, spremljani Tram ki se okolo njih tlačijo ozke kočice, v zreie katerih često ni prostora, ni usmeva, ni ra- ! dosti; samo pesen tu ne umira. Milobno j clngljanje kravjih zvoncev je spremljalo nas, starega bačo in njegovo čredo. Stali smo na ozemlju ogrskem — in vendar doma. To ljudstvo, ki je hodilo okolo, dozdevalo se je nam iako naše, tako milo in dobro! Mehka, nepokvarjena govorica Slovaka govori k vam prijateljski in iskreno, kakor ta njih pogled. Ta trda, koščena telesa, globoko lice, iskren, dojmljivi pogled, trda, žuljeva pest — to je bratski nam na- Zobozdravnik dunajske poliklinike izdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia štev 34 TELEFOH itev. 1708 0 POSETIH PRI MOJSTRU KUBELlKU.še tTT^ „ po- Vsem Vam, dragi čitatelji, živi gotovo ] Predmetom iskrenih ovacij, se- v spominu letošnji vsesokolski zlet v Pragi- ** ,m v**™! -f nJlh, d J® napol-m T- • - \ j i , - - ° I nieval odmev čarobnih zvokov moistrovih Tudi se spominjate, da je ob tej priliki po- "J^*«1 T w „ . , J , letelo pol tisoča amerikanskih Čehov v svojo i §osll_ ~ in zaJosene °.C1 ,moz m S°lze' P - - bo dobrodo-Jla : dajoce se v oci mnogih dam, so jasno govo- metnik, mojster rile ° mileif ,m dokazovale da jim oradu Bvchorv ! sPomin na kratki obisk pri mojstru JsLubeliku tradicij in tako neizrečeno tra- | 186 amerikanski* uebov, tih" in skiomnoj . traJen [a J™ bych<>rksy grad ostane gičnega bitja. Vsaka njegova kočica je tra-1 ne brineč se morda za to, da bi že vnaprej % za %ecno- gedija bede, tragedija življenja. Vse. kar je novinami proletela vest: „Amerikanci gredo okolo njih,'ironija, z uzmevom pogleduje h Kubelfku". na njih rane, in Madžar! ta jih zaliva Bilo je par dni pred sokolskim zletom. staro domovino. Gotovo nam vest, kako je slavni češki u rod,'teh prekrasnih glasbenih harmonij, teh Kubelik, gostil na, svojem idealno čistih tradicij in tako neizrečeno tra- 186 amerikanskih Cehov, ti strupom. Stopa sam naš Slovak, sam a sam. ; Amerikanci so se odločili, da v svobodnem Njega nmeva samo poverjena čreda, vlažni času, ki jim še ostaja do zleta, obiščejo ne-pogled ovce in žalobna narodna pesem. On i katera staroslavna češka mesta. Na programu Je najbolj srečen med nebotičnimi nepristop- ' sta bila Kolin in Kutna Gora. In tako smo aimi stenami, ki so zorne kakor njegova duša. nekega junijskega jutra zasedli kolinski vlak Tam daleko od sveta zrak, pipa in misli so njegovim lekom. sv. — 186 do številu — skoro sami ameriški uehi, razven kake desetorice Pražanov, ki je Prišli smo tudi na slavnosti v Turčanski j bil med njimi tudi pisec teh vrst. ^ Martin. Slovaki ga smatrajo svojim sre-1 P^etno nas je iznenadilo, ko je ze v ii<čem, glavno mesto njih narodne kulture. Kutni Gon pnsel k nam visi gozdar Kube-Te slavnosti so največi narodni praznik. Vsako likov z grada Bychory ter nas je v imemu leto prihaja na stotine poštenih duš iz vseh mojstrovim povabil na grad Bychory. strani severnega Ogrskega, prihajajo tudi go- ! Ni bilo drugače možno, nego da se -ti iz Češke. Ali ravno tam ne spoznate Slo- slavnemu mojstru zahvalimo za izredno po-vakov, tam se zbira večinoma inteligenca, ki i urnost ki jo je posvetil za oceanskim bratom živi povsem drugače nego ostali narod, ljud- P" njih romanju na veliki praznik vseso- stvo. To ne ve o koncertih, gledališčih, v kolskK . ~ . , . njem so samo ljudje bede in težkega življe- i šumnih dnevih slave in časti ki se nj a Kavno v Turč. Martinu pada na nas ne- je izkazovala Kubeliku tu in onstran Oceana, i/merna teža narodne malosti. V metropoli se f slavni mo^er čutil utrujenim ter pn- Slovakov, v narodnem domu: gostilničar z,id i ^ ™pet v svojo milo domovino. Njegov in Nemec•madžaron, sami madžarski in nem- umetniški dar ga je povzdignil v milijonarja s ki časopisi, ljudje se zabavajo in kr ep čaj o — ^ubfllk SV?J P°ffbni salonski _vlak ob madžarski godbi ... ~ ^P11 s\ Je v rajskomilem kotičku ceske „ , ° .. .,.. zemlje prekrasno tfrascmo, kjer v miru in. Ob slavnostih martmskil. vidite elito ^ y k %voje ^ eprovaja naroda : žene moderno oblečene ah v pestrih, j življenja. svilenih krojih, povsod »Ionska obleka na- Kubejffov Tiieulum - grad Bfchorv puh v todeti etiketa in - nekoliko ur hoda se & v ^ * ; dalje padajo Slovaki pod delom m tezo uso- , ^ ^ h^da od starobele mesJta ^o-de, umirajo od gladu. Težko vam je pn tem, j ^ gprejemi in ovacije, ki so spremliale i GIOVANNI CANZ optik in mehanik Trst, Pano di Piazza šf. 1, Trst (ob strani namestništvene palače} _ ll! jzdduje navtične inštrumente [■ Zaloga dainogtedov, ilakomerov, toplomerov is - naočnikov. - Popravljanja optičnih in zemijemernih inštrumentov, severnie in elekt. zvoncev po zmernih cenah. fl. Tosoratti TRST, ulica Malcanton štev. 4 Prodaja po cenafi, fla se ni tati Mnrence žimnato volno, trliž, perje na kilogram. Emporij volnenih in prešitih pogrinjaf. Sprejema tudi naročila za vsako velikost in barvo. — Izbera surovih in barvanih flanelet. Volnene in platnene pletenice vsake vrste in velikosti. Razne drobna-rine v veliki izberi. Restavracija finding (ALL* ORSO BIANCO) ulica Cologna štev. g-13. i Velik prostor a plesno dvorano, vrtom, kegljiščem, biljardom ^eitiert, igralno sobo. Separatna sobana za klube in društva. Najpripravnejsi lokal za zborovanja, društvene zabave, ženitovanjake pojedine itd. itd. Vsako nedeljo in četrtek plesna zabava, pri kateri svira orkester. !---Prostor za 1000 oseb.--- bbobbmbi Trgovina s pohištvom Trgovina s pohištvom Peter Jeraj ulica Uincenzo Bellini 13 ter uogal ulica Su. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste — in po jako nizkih cenah. — > > ) - ) > > > Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnenicah je vedno pripravljena in se lahko vsak čas kupi in dvigne vsaka množina apna. — To apno prodaja tudi Carlo peteani, Crst — Via delle y!cque št. 10 TEIEFOS it. 20. hod ~ ^ni naroda nje nara^®al°» se Je Kmochova kapela, lati % xxio<-e m naro a. spremljajoča amerikanske goste v posebnem i Ko sedite v narodnem domu, prihaja ; V0ZTlj pOStavila pred B^chory na celo spre-I u r ig a, črnih, živih oči, ne kakor svečenik, vodu. se(jaj je intoniranju narodnih ampak kakor politični apostol. Njegova be- ! pesiIli jn prisrčnih pozdravov nastopila prava seda je meha tem mučnim mislim. Ne ceni j triumfalna pot na grad. žrtev, samo narodni preporod mu je vodilna : §treli so naznanjaU prihod ameriških ideja navzlic ružomberskemu procesu. Ljud- g0BWV Kočija za kočijo je letela v grajski -i-o bi dalo zanj vee, bilo življenje. — Ka vrt> kjer je prej gradom etala vsa rodbina zbirališču u^ene družbe zagledate nekoliko , moj6trova. Voz za vozom se je zaustavljal, teh poštenih narodnjakov, ki jim je vera v j gostje so izstopali in vsa<*3ga posebej sta zmago in nada v spacenje nad lastni jaz . . . pozdravila mojster Kubelik in njegova dra- Konečno smo se poslovili od tega me- j žestna soproga, ki je objela vsako damo. steca,- kjer deluje peščica vzornih domoljubov. I Ko je vsa družba izstopila, pozdravil je Y>ako leto prihaja sem društvo glumčev, da mojster Kubelik ognjevitimi besedami ame-madzarizuje. Nezakonito, surovo in nasilno riške rojiike ter izrazil iskreno radost na njih kradejo, zaplenjajo Madžari narodno imetje posetu. Vodja ameriških izletnikov pa se je1 Slovakov, da z živinsko tiranijo poteptajo enako iskreno zahvalil mojstru in njegovi narod, ki je brez |K»moči. Trije milijoni soprogi za milo povabilo. Slovakov so brez šol, brez p ra v- j Xa to smo bili na željo ameriških gostov ne obrane. Martinski akademiki nas z vsi izletniki skupaj z rodbino mojstra Kube-bratsko ljubavjo vodijo po mestu ter nam lika od enega izletnikov fotografirani, da jim »>okazuj€jo svoje skromno imetje: denarne za- ostane trajen spomin tega prekrasnega izleta. ] vode, zavod Gošparikov, kulturne zamenitosti, Na to nas je umetnik odpeljal v hlad- ki so shranjene v stolnici, tvornice, spadajoče nico, kjer je bila pripravljena južina. Umet- j Slovakom in dr. Razkazujejo nam tudi spo- nikova soproga, vzradoščena obiskom dalnjih menike madžarske nasilnosti, ki se lahko vi- gostov, je sama z neobičajno pozornostjo j dijo. v knjigah, stavbah in na uničenih eksi- stregla gostom. Vodja izletnikov je slavil Etencali. Moderno robetvo gre s tem zagore- umetnost mojstrovo, s katero je proslavil i lim Slovakom za vsakim korakom. Madžar češko ime ne samo v Evropi, temveč tudi — Zid — otimlje mu deeo, onečašea žene, v drugih delih sveta. Napil je gostitelju in uničuje njegove koče in alkoholom mu ubija njegovi soprogi, ki si je sh svojo milobnostjo možgane. Slovaku pa ostsja edina radost: ; mahoma prisvojila srca vseh gostov. Želel je delo in vera. Pa tudi vero mu otimajo, ker mojstrovi rodbini — mala dečad, je mahlja-mu jemljejo domorodne svečenike. joča z ameriškimi zastavicami in vsklikajoča Ljudstvo pije, često besni. Čudite se te- „Nazdar" letala od voza do voza — mnogo mu '? Čisto logično in običajno. Žganje je sreče. Te napitnice so bile opetovane z bur-njegovo kosilo. Njegovo dete pozna večkrat nim soglasom od vseh prisotnih. Prisrčna za-samo njo in kruh, še več, strada dostikrat bava, katere animiranost je poviševala Kmo-aekoliko dni in noči. Kaj čuda, da hodi Slo- chova kapela, razvila se je pri vseh mizah, vak, svoje se silo uklenjeno življenje zapijat Mojster se soprogo sta bila sedaj tu v židovsko krčmo! In izza malih okenic od- sedaj tam, skrbeča, da bi ničem ne bila pozvanja potem tem večji jok in stok. kvarjena prisrčnost in neprisiljenost. Romantična slovaška pokrajina dozdeva Vedeli smo že poprej, daje umetnikova se vam včasih kakor bajka. V prepereli koči, soproga madžarskega rodu. Pri južini jo je _ ___*_L. Z ——— Jm^im U rv .-I ii/lnwm mo^?arclrili notfln 17mpfl ffftst/^V AfrA^-nn J namcl'i Vor 1C Komisijsko In tMursko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst = ulica Gaetano Donizetti št. 5 = I Zastopnik z zalogo užigalio družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške gnjati ter raznih drugih predmetov. : : Jlova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacije iz trgovskih krogov. i I tehnični urad ANGELI i PAOLINI TRST — ulica Chiozza štev. 4. Motori na paro, plin (gas povero), bencin, petrolej, gorki zrak in nafto (nerafiniran petrolej) koncesijonirani; najboljših svetovnih tovarn. Stroji za vsako obrtnijo. Sprejema naprave za vsako obrt kakor n. pr. mline, tovarne za pivo, tovarne ledu. Popolne napeljave za mizarje, kovače mehanike. Napeljave za mehanično izdelovanje kruha, pralnice, likalnice perila, tovarne sveč, mila. čokolade itd. po jako zmernih cenah in plačilo po dogovoru. ima toliko samoniklosti! Je revež ali je bogat, bogat po grandijoznem kompozitu svoje narodne pesmi. Ko mu je najhuje, peva si svojo -^ ^ » o ^ ---„--T> ~ ~ ' ~ češki. Moj možje Ceh, torej sem Čehinja tudi jaz!" Drugemu zopet, ki jo je nazival milostivo gostiteljico, je pravila: ..Nobena milostiva, jaz sem gospa pesen-žalnico, in ko mu največja teža lega na rame, začenja neizmerno ljubiti svojo gru- i Kubelikova do, svoje gore. Pase črede, in za čas priha- . Ko smo si ogledali grad, kjer smo po-jajo k njemu, da mu dado občutiti madžar- slušali melodijo, ki so se zlivale s čarobnih ski bič. In naj mali Slovaček sede sredi ze- I gosli mojstrovih, prinesel nam je grajski viši lene loke, ki niti ni njegova, zagleduje se v gozdar 500 razglednic ter jih razdal med modrino gor in v njej pozablja svojo nemo goste. In sedaj je nastalo mojstru in njegovi bol. In ko mu je najhuje jemlje nekoliko soprogi trudapolno delo — podpisovati svoje žic in par-ti in težko odhaja e trebuhom za ime — kar sta oba storila z radostjo. Umet-kruhom . . . nikova soproga je dala eni od ameriških dam TržišKa tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiski proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GB0S60L" itd. itd. za sedaj priznana kakor najbolje In najtrajnije mazilo, ki ohranja nova hi aiara plasti oa asfaltičnih kartonih, skrUnlb T- ploičab in vsakovrstnem kunarinu. Asfaltirani kartoni, izolatora! kartoni, lasni oament, karbolinej, knrbolna irjf1?iU asfalti in drugi prolavodi i* asfalta in katrama, opolala olja, mast sa stroje, mašila u voaovo, prianano in najbolje anamke (regittosas) mast za vagone, mast-vaselina sa koie, mast sa orodje, voščilo sa čevlje itd. Torarnu in pisarna r TRŽIČU (Monialconc) pri Trata. s KAVO s Santos, St. Salvador, Cuba, Porto-riceo, West India, Perl in Mocca razpošilja proti poštnemu povzetju v poštnih omotih najbolje in ceneje FRAN VERTOVEC trgovina jestvin TRST, ulica Caierma St. 14, TRST postrežba točna. "^EfeS Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja 66 kr. predpasniki 80 „ ženske srajce 130 „ „ hlače 160 ,, ženska spodnja krila 40 „ ena peča čipk BV Vse po 175 kr. spodnje hlače za molke 150 ,, srajce Iz zeflrja barvane 190 ji lz surove Žide za molke 170 „ rjuha z robom za eno osebo 130 „ beli prti z robcm. tovarniških cenah Mirodilnica «B.mam,CBt ^wmmmmmm^mmm Pjazza Carl0 GoIdoni 6 Zaloga barv, povlakov, oljev, eopieev. Specijaliteta parfimerije. Prah za skisano vino. Pojdete vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Piazza Rosario St. 5 (nasproti certre sy. Petra) Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici, za otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe po meri po takih cenah, da se ne boji tekmnovanja Hermangild Trocca Barriera vecchia Št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. WW Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s tra • kovi in napisi. siLfce na mlanastiH ploščati za spornemu Najnižje konkurenčne cene. Odlikovana tovarna glasovirjev E. Warbinek Trst, Plazza Carlo Goldoni It 'vogel Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasoMr» jev svetovnih tvrdk St«inwey ta Jons v fiew~Yorku, 5chweig*iofer itd. €likt. pianini, orkestrom, harmoniji Isposejiije. — Menjaje. — Baje k» oVraka Popravlja. — Akerdira pe ameralk eaaak V pekarni Valentin Cuccagna ulica Molino a vento št. 3 se Dobi sveži kruh trikrat na dan. ZALOGA MOKE in prodaja vseh najboljših vrst biškotinov. Postrežba na dom. HOTEL Pri zlatem ielenu j = v GORICI. = Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. I" Za preč. duhovščino soparatna soba na razpolago, j I Za mnogobrojen obisk se toplo pripo- j roča u dani J^ Sodružnik:: se sprejme v lukratično narodno tovarniško podjetje s 15—25*000 kron vložne glavnice, ki se najpoprej obrestujejo po dogovru, in z osebnim sodelovanjem je zagotovljena prav dobra eksistenca. — Ponudbe pod „SODRUŽNIK u na Inseratni oddelek Edinosti, ulica Galatti 18. (jrand hotel „Union" v Ljubljani. Jtomfor! prve vrste. ■a HB H jiad 100 sob Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu Via S. Francesco d' Assisi št. 2y I. n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04 Poštno h rani! nični račun 74679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje 4 II 0 2 0 po Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako. da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Malina pojasnila se dajejo ? orada med uradnimi urami, iti so: ob delamito od 9. do 12. dipl. in od 3. do 5. dodoI. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registro-vana zadruga z neomejenim jamstvom. 000OOOO o 000000 o Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaioga tu- in Inozemskega blaga in vseh pred-* ' metov apadaločih v krojaško obrt ===== Odlikovan dne 5. aprila 1 903 na XXVII. mednarodni r&uun ▼ Parizu ■ častno diplomo, čutnim križcem in zlato kolajno in na IL mednarodni razstavi ▼ fimzellee □ s najrečo odliko „G RAN D PRIXU diplomo. Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim ■poštovanjem AVGUST ŠTULAR Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici št 6, I. nadst. Registrovan vzorec. BfiltJJ^M IL*UZItJjR ! Oblastveno varovano. Najlepši kras božičnega drevesca, ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano : briljantno an$el. zvonilo za božič, drevo štev. 1 popolnoma iz kovine s 6 pozlačenimi angelci, 30 cm visoko. Garantirano fllUKCijOIliiailje Pritrdi se lahko t&koj na največje rali najoianjSe drevo s preprostim nx-ajanjem. P.»- ' stavljene na mizo se rabi lahko tudi z% namizno zvonilo. Postavljene na topio peč funkci- i jonira ti: d i brez pridanih sveč. .n— Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni beučki pa udarjajo na troje zvoncev in -blagozvočno, sreorno-čiflto zvonenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v boii<-no blaženost. £<>mari *tane s kartonom in navodilom vred K 1.50. \ -t. 1 flBj . komadi K komad. 4*25 5.50 8.— 9 komadov K 12.— 12 „ „15.- 24 „ „ 29 — 36 komadov K 43.50 50 „ „ 58 — 1C0 „ „ 112 — St. 2. Bavnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce. izvrSeno veleelegauX.no in posebno lino po-nikljano, s sotamimi atebriči za zvonce i u tremi prekrasno žarečimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko «0 prižgane sveče, prekrasno odsevajo. Komad s kartonom in navodilom t red K 2. pristna Hoakopf patent na re-montoirka na sidro Švicarskega zistema r. masivnim solidnim švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje r varstveno plombo in šarnirskim pokrovom,oralnim robom, 36 ur idoča (ne gre samo 12 ur], okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in triletni garancijski list, komad 5 K. 3 komadi 14 K, Ssekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K. Bogata izbira v mojem glarnem katalogu. 3 komadi K 5.50 4 . .. 7.25 6 komad. n 10.50 36 komadov K 50 100 9 komadov K 15.50 12 20.25 24 „ „ 39.50 57 50 77.50 150— Najnovejši stekl. nakif za bož. drevesce 12 kosov sortiranih, •krbno zavitih t kartonu, po velikosti in irvriitvi po E —'40, —'60, —"70, --80, 1.—, 1.80, 1-50 6 kosov t kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —•75, —-90, 1-—, 1-20. Lametta, angelski iasci, arbrni ali zlati, kurert K —'10, žica za orehe 100 kosov K —-20, verižice ia steklenih kroglic 1 in pol do 2 metra dolge, po velikosti kroglic K —'90, —-95, 130, 1*40. 8rečice 24 ko-sot v kartonu K. —-50, večje, 15 korov t kartonu Kron —■58. driajci za sveče, ducat K —-50. —- Božična nagrada št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, *atian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora na nmet, nikljasta zunanja zapora, 9 cm dolgosti, 6 cm Široko«ti K 1-50. St. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena. I a zaklnpci iz govedine, 4 predeli in vizitje, 3 zapore, 9 cm dolg., 6 cm Sir. K 1 35. Boljše denarnioe po K 1*85, a.lO, 3.SO, 3.10, 3.50 3.90, 4.20 in riše. Prosim, zaMevaiie Katalog Vsak p. □. kupec, ki od 1. septembra do 30. novembra pismeno naenkrat naroči' za najmanj 40 K blaga, dobi zastoqj za božično nagrado alarmno badllko številka 4343 s ponoči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za leto 1908 Zaman* dovoljena ali denar nazaj, torej bre* rizika. Pošilja 9e po povzetju ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na od rezka poštne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se podije blago po povzetju ali će je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v interesu vsakega naročitelja, da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15. decembrom ker poŠta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. Naslovljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov : Prva tvornica za ere 7 Mosta Jan Ronnd & g. in t đv. zalaptelj t Mosta —--- ^JP štev. 1949 na Češkem. G. Kehiayan TRST Corso 23 Velika izbera zlatih in srebrnih ur, verižic prstanov in uhanov z dijamanti ali brez dijamantov. zapestnice itd. absolutno novi po najnižjih cenah v novi prodajalnici :::::: Preino kupite zlatanino in dragocenosti, obiščite delavnico zlatanin in dragocenosti] Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se ne bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu. se kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in me-• njava dragocenosti. Vsako v to svrlio spadajoče de!o ■ se takoj izvrSi. ■ - HB Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od IS. do l. in od 5. In pol do 6. in pol pop Azeglio Venturini TRST, uliea Farneto št. 26 Edina umetna delavnica za nad vrata in okvirjev izdelanih popolnoma na roko. Plastične slike v barvah. Prevzamejo se naročbe za okolico in deželo Nova prodajalnica obuvala :: Peter Cetinić:: Crst, ulica Ciulia štev. 52 izvršuje vsakovrstna dela po naročilu z naj. večjo salidnostjo. Sprejemajo se tudi popravljanja po zmerni! ceoai. Prva slovenska zato ii tovarna pohištva ANDREJ JUG, Trst ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Svoji k svojim Lorenzo Lasorte TRST, ulica Pondaree št. 7 Zahtevajte moj najnovejii glavni katalog s 3000 slikami. zastonj In poštnino prosto ki vam g-* takoj pošljem Prodajalnica kovčegov in torb. Popravljanje vsakovrstnih potrebščin potovanja. BB~ CEHE ZMiBN;:. £uciano (jrattoni -------- mehanik------ TRST — ulica Tiziano Vecellio 4 sprejema napeljave in popravljanja obrtniških strojev in motorjev na plin ali benzin, kakor tudi vsako drngo natančno delo. Prodajalnica jestvin in tolonijalneja blaga Ivan Škerjanc, Trst ulica Massimo cTAzeglio £t. 5 VELIKA IZBERA: kave, iladkojja, olja, riia, aapeljake zmesi, sveč, mila, plznakega piva v buteljkah, biftkotov Itd. Itd. Ako se nakupi za 100 kron (v več kratih) dobi se - vrednosten dar - * A VmV A 1 1 1 1 ' h ** < \ M. U. Dr. Ant. Zahorsky j - ulica Torre Blanea šter. 8 ^ Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. Telefon štv. 1384. Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana sr. 7 in 9. Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. /■ ■-j*?**. Večkratno odlikovana ptva ia edisa v TRSTU artistična vlivanja Homeo lapagna Trs deHa Valle ia sv. Ivan (Vrdela) TELEFON Številka 1678 Zaloga jedilnega in finega namiznega olja. rfnglesko in ameriško mazilno olje za stroje. A. G. & V. Cosulich - Trst ulica Gioachino Rossini št. 2. Prilika!! Okoristite se!! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vaake vrate in delalnico---■ ________za povečanje fotografij po najnižjih cenah, •žaI Dalmatia = Prva trgovinska družba = SESLII1 & C" TRST — Borzni trg 3 — TRST Komisije in zastopstva izključno dalmatinskih izdelkov, kakor : žganje, maraSkin, vina (Opollo in proseSki način) oljkino olje, ma-raSke, mandeljni, sardine, sardele, jedila v konservah, hrizantem, med, borovje seme, kože, volna, steklina itd. itd. Iščejo se zastopniki. Zavod za komisije in zastopstva Prodajo no debelo in drobno. Mrtvaški venci iz biserov, kovine, papirja in platna. Ti poslednji za mrtvaške sprevode. — Bogata izbera franž za svetilke in biserov za oiepšanje. ?. jttORO, trst Piazza Nuova (ex Gadola) št. 1, II. n. V prodajalnici jestvin in kolonijalnega blaga Lni^i Boik Jrst, ulica 6inlia stev. 17 dobi se kava sladkor, olje, milo, -veče. moka. neapeljka zmes najboljše vrste, slanin v veliki izberi. Čajno maslo vsaki dan sreže. Vse blago izbrano in po zmernih cenah. TAPECIRARSKA DELAVNICA M. CANARUTTO Trst. Piazza scuole israelitiche štev. 2. Prevzema vsakovrstne poprave ia izdeluje Najfinejša dela po oenah brez konkurence M ADRIA se je preselil iz vlice S. Caterina št. 1 v fonte delta fabbra št. 2, II. n. Odprt je z 28. t. m, XXXX50000000000CX Zaloga in delavnica godal Emilio Uber » TRST ulica Cavana štev. 3. Tamburice, mandoline, kitare, gosli harmonike in lajne od gl. 3 50 naprej. Rogi. llarineti, tromije in heliioni od gl. 16 naprej. Ij^r Popravljanja po zmernih cenah. xxxxxxxxxxxxxxxx tri goldinarje stane mali poStni zabojćek dobro zbranega mila : vijolica. vrtnica lilija i. dr. — PoSiljater po poitnem povzetju EOHEMIA PABF UMEKIE Bodenb&oh a / E W elotaer 240 Prvo tržaško pogrebno društvo Telefon štev. 1402. V nočnem času 1403- Via Vincenzo Bellini 13 (nasproti sv. Antona novega) Zaloga ulica S. Francesco d'flssisi 5t. 62 Bogato preskrbljena z vsemi pogrebnimi potrebščinami, da more aado-stovati vsakej zahtevi. Zaloga vencev T velikej izberi. — V boljo priročnost slavnega občinstva daje se pojasnila tudi v ulici Torrente it. 33. (Ponte della Fabbra) v prodajalnici mrtvaških predmetov „Concordia". Nadejaj« aa ca obilen obisk beleži se udani G. LAVRENCICH. V pekarni 6iovanni Jfadizar ulica Madonnina št. 12 se dobi vsake vrste kruh gV avež trikrat na dan Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih biškotinov. Postrežba na dom. Aless. Giordani Specijalist za zdravljenje kurjih očes., diplomiran ranocelnik. Ambulatorij Corso 23,1, n. Ozdravi takoj navadna in zastarana kurja očesa ter jih izdere na najnavadnejSi način brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Keže nohte Na zahtevo pride tudi na dom. vsake debelosti. — Mop ra in tt Prodaja tudi koruzno perje za postelje. m. ud. ZERQUENIK ulica L ligi da Palestrina l (ogel oL Coroneo) Zržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 v lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON ©52 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 „ četrt „ „ 2 za en meaec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. _ Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. V mizarnici, geU^To^rice^li^ e izvršuje vsakovrstna dela lično in trpežno, kakor n. pr. zaklepe za pisarne s steklom, v lesu, klopi, police, slonjače, pode, mize itd. Specijaliteta: ledenice angležke in vsakovrstnega zistema in velikosti za gostilne, mesnice, prodajainice slanin, jestvin, mlekarne, za zasebnike itd. Priprave za skladišča in tovarne, kakor lestve, nadstreške, kape itd. Vsakovrstna popravljanja, svitljenje pohištva z novim zistemom strugarska dela in zaboje za pošiljatve- V zalogi se dobi vedno kuhinjsko pohištvo in ledenice, vse po ceni, da se ni bati konkurence. >F m Gostilna ,Pri stari breskvi' Trst, ulica Belvedere štev. 17 = z veliko dvorano in vrtom = BONIVENTO & Comp. TRST, ulica Tiziano Veoellio št. 4. Artistično - kromolito-grafični zavod I. reda. Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. In jamči za perfektno in lepo izvršitev. ■ Poseduje stroj povsem nov, in najnovejega zistema. — to Toči se vsakovrstna nova in stara vina po Jako nizkih cenah. Gostilna ima orkestron „Juno", kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Henrik Kosič, lastnik. Comingio Anese Bu„7jn: -T: Velika izbera koralov. Popravlja tsaki predmet po najzmernejih cenah. Kupnje staro zlato in srebro. TRST — ulica Cavana IO — TRST Ambulatorij za izdiranje zobov Dr. A. Mittak succ: Trst, ulica Zonia štev. 7 TELEFON štev. 10-85. Podpisani naznanja, da se je preselil iz ulice Sette Fontane 2 v ulico Molino a vento 8 s prodajo usnja, podplatov in potrebščin za čevljarje. Prodajalnico vodi vedno gospod ANTON BOSE, ki je bil mnogo let pri gospodu Počkaj-u. V nadi, pa me bo si. občinstvo počaščal« bilježim udani AGOSTINO P» LIBERTI. DeSerni krojaški Ufaj n ■Dopolnjevanje 3-krat na teden, od T.--9, are za gospodične, ki ao preko dneva n* poslene, je odprt na krojaški šoli — Tr#* ■lica Sam Laazaro Itev. 7, I. nadftraB Jakob Fre mehanik, elektrotehnik, a za vodo, plin in clekL.^ . sprejema popraf* M^i® ^^ kemičnih aparatov, eri j al za galvanoplastična Telita izbera svetilk H" Prodajalnica: Trst, ft Oelalnica: Trst, ulic^ Jgjj^on 1057 ion BALKAN "«£ HOTEL. BALKAN Izdelovalnica pohištva JHoriano Jtiillich ===== TRST = ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna dela bodisi navadne ali fine vrste po cenah, da se ni bati konkurence in jamči za največjo natančnost = ^^ in preciznost. r Mednarodna klet Duje Kađić f aža dalmatinska vina iz lastnih kleti, kakor Uvaža dalmatinska vina iz lastnih kleti, kakor tudi istrska in furlanska. Prodaja in kupuje vina na drobno in debelo. TRST, al. Kolino a vapore št. 13, TRST — VO GUERiNO MARCON :: ulica Sivarnella štev 3. :: Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanja na dom. Telefon št. 1654. VELIKA ZALOGA karbida sodček! od lOO kg kron 30; 50 kg kron 31; zrnati kron 33 za lOO kg. Čiste teže, embalaža zastonj.___ Za Istro, Goriško franko na ladjo ali postajo naročnica najmanj za 100 kg. PAOLO PATRIZI, Trst ulica. San Laz z aro štev. g. q Trgovina z urami q o ftaffaele Chiarelli o Trst, ulica Barriera vecchia 19. o Gostilna „Balkon" (bivša „ALLA GROTTA") TRST — ulica Tivarnella štev 5. (v bližini južnega kolodvora) Toči izvrstna vina: istrsko, dalmatinsko, istrski refošk in pristno vipavsko. Kuhinja vedno dobro preskrbljena. Postrežba točna.---Cene zmerne Velika izbera zlatih in srbrnih žepnih ur za moške in ženske. Sobne zidne ure [pendole], bu-dilnice k gld. 1*50 in več z jamstvom za dve leti. Izvršuje poprave z največo natančnostjo. Cene po dogovoru OOOOl O Josip Waldner g skladišče lesa 8 o o o 0 01 - TRST ulica Madonnina štev. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu Trsta in okolice; da sem odprl svojo prodajalnico klobukov in kap katere bom prodajal BVF" P° ugodnih cenah Imel bom v zalogi vedno :: dobro in fino blago. :: Priporočam se za obilen obisk ter bilježim spoštovanjem Matej Sclimidt Trst — ulica Barriera vecchia štev. 31. Nova prodajalnica ur in dragocenosti BUCHER (ex m Prnž'mm) TRST — Corso štev. 36 — TRST Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino žepne ure. — Cene zmerne. tii i MERKUR Prima lavanderia - - - -- - meccanica Triestina M tffifca mMm pralnica ulica Belvedere št. 35 prevzema, počenši t I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovi], za kar se Jamč Naročba po telefonu. "*» ■ Talafoa 1661 — oooooooooooeoooo Fni £!mi kaacssijrairaii mi za čiščenje Podjetnik OTTO HČFER Trst - ulica Fontanone št. 11 - Trst Obrniti Fe je tudi na mirodilnico N^GELSMfDT, ulica Sebastiano —.....- TELEFON št, 915 ■ Podruž. BBMO (Moravska) Chechnergasse 3 k J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 in tovarna škatelj za pošiljat ve. klobukov, sladkarij in vsakovrstnega galanterijskega dela GIULIO GERVASONI se je preselila v ulico Domeiiico Rossetti štev. 12 (vogal ulice Acquedotto) J ulica S. Giovanni št. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica maj oličnih peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopelji kuhinje. Komisije. - Zastopstva. - jnformacije. Zaloga raznovrstnega kolonialnega iii tlruzega blaga. ----- ZAHTEVAJTE CENIK — ALEXIH Majfineja ^Rastlinska Zabela Za [Kuhanje PraŽenje in Pečenje. 25°/p ■i ! Izdatneje Od Vsake Druge Masti. Radi Lahke Prebave! i s to var. znanu0 Zflravn. priporočena. Dobi se v vsaki prodajalnioi specijalitet Zj&S NOVA Pelinrna In sladčičarna se je odprla dne 1. oktobra v ulici Montorsino štev. 7, Rojan. Dobi se vsake vrste kruh svež trikrat na dan. Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih bi-škotiuov. Postrežba na dom. Sprejema se domače pečilo. — Priporoča se za obilni obisk svoji k svojim: JOSIP MREULE. Te&kft, Vak.<»H'-i ii .-e p«'i.T z o>jem, en2*11,j* ta petot itd. — t. izvaja loćn* jm .meniti B5«totii. — Enaka podj«tja t BKSl'. Dolgoletna pr&ka. —— ia tate rajanii«mo Crete iu etTari prluicrao dvlo. —»• žSjT- y*ro$be p» uainižjih eenah. ""^Kfr OOOOOOOOOOOOOOOO Peiarna, slarteičarna in tovarna bislolov s prodajo moke na debelo in drobno Giuseppe Zazinovich Trst, ulica Media št. 31. — Podružnici: ulica deli' Industria 3 in Skedenj št. 511 Zaloga buteljk; vsakovrstnih namiznih in dezertnih vin. ===== Sprejme se pečenje kruha == Svež kruh trikrat na dan. SIiIKAf* - DEKORATER Trst, ulica Boschetio štev. 6 izvršuje vsakojako slikanje sob v različnem modernem skladu == Tapeciranje s papirjem. = DELO ĐOVBSNO. cene zbterme RARU&RNIPA pralnica in čistil- I W MnlllUrt niča oblek na suho CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boegan Ii II II IP" II If1 ■■ II ! ggS Prodajalnica izgotovljenih oblek ul. Arcata I, ob strani gost. „Antico Ussaro" Prodajalnica izgotovljenih oblek — Ulica Arcata 1, ob strani gostilne „Antico Ussaro". Častim se opozoriti si. klijentelo in P. n. občinstvo da sem naročil v veliki množini izgotovljene obleke, površnike, jopiče toliko za moške kakor dečke tu in inozemsko blago. Ker sem kupil vse to blago EH BLOC zamoren prodajati je po izključno nizkih cenah, da se ni bati konkurence. Opozarja tedaj si. klijente in P. n. občinstvo, da si, predno kupi navedeno blago, ogleda mojo prodajalnico, kjer najde blago po najnižih cenah. Udani VITTORIO PISCUR i« n ii »■ ii '■ r ■■ ii ir« 11— » Prodajalnica izgotovljenih oblek ul. Arcata 1, ob strani gost. „Antico Ussaro*' Q|«ji ii ii ■■ ii ■■ n i« ii ii ii ■■ ■■ i Skladišče pohištva VITTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanit& št. 8, vogal ul. Porporella nasproti kavarne Fedel Triestino je bogato založeno z novim nepre-kosljivim solidnim in eleg. pohištvom. Cene zmerne. F. P. U1D1C 5 Korop. Ljubljana opekarna in zaloga peči, ponudijo patentiranih se sprejme v 1 ško podjetje s glavnice, ki se dogovru, in z osebni zagotovljena prav Ponudbe pod „SODRUŽ na Inseratni oddelek Edinoeti,0 Se zastopniki. zarezanih strešnikov „Sistem jHaaola" (Strangfalzziegel) „Sistem JKarzola" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. IV Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje. Vsaki strešnik se zamore na late prbiti ali pa z žico privezati, kar je go tovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Y Trstu, dne 20. oktobra 1907 »EDINOST« štv. 290 Stran IX ffF^ I®! J OGORflfL P!M0'S Sobni slikar in lakirar GIORGSO PRIFTI, Trst bivši urar v Sežani ima .«vojo novo :M§ predajal ?! ic s ur ulica San Micheie štev. 5 Slika sobe r vsafcojakem umetniškem sloiru, izvršuje tapecirarsku dela s papirjem, prevzema dela novih z?radi>. &ST C EN K Z3IERXE i J SLOVENCI! KUPUJTE Narodni kolek! fe m K __v «VV> C »p TJ »•liea Tinronzo JJe'Hni St<-T. I? nasproti ct r'." iv. Anto:..i novega );':e£r.ja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z iarostvom. e-inSEFFB CR.AMEIL — TEST = ulica Madonna dei IViare št. IO. — Telefon 1949. hode Imgtl s*jsž Kruh cel dan? služite se v pekarni f § Kovač • »M. afteovaii instalater za vodo, plin, kiosete in Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklje) ia šivalne streje _ CKNIKI ZAHTEVO BREZ P L A Ć XO. - Bfc ___ _ _ _______ ■ ■ i s Oblast c eno varovano ! .ilica SeVtc ?ontsne sv. 83*, Jrsf. Zaloga vina in piva uieljikah iz zagrebš •Edino pristen je Thierryjev balzam Ina Vsako ponarejanje kaznivo! zeleno varstveno znamko z nuno, 12 fmajhnih ali G dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s^pa- temnim sklopom 7frjerryjevo ceniifolijsko mazilo za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3-50. Pošilja i •____J_____ ____T1.-. rl AT>1 oni rrA T" i VI 1 1 C? t O L.Tlt . . ! i'CH fl'ENi se samo p0 povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot ' uieinectiferBaisa« najboljši splošno znani in starosiavni. — Naslavlja naj se na :ov rne s prodajo na drobno za družine m* *v id.!:mi te nno-ie pri S- ICERZE j Trsi ; tjgszSS? »sam najboljši splošno _____________ _ «... ^ lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. ulice Cereria štev. 6. Zaloga po skoro vseh le Prodaja na debelo pri : FRANCESCO MELL — TRST - karnah. Kn'i/jce s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj :n poštnine prosto _ CTV Zaščitna zjaafia: „SIDRO" •Mi L n'ment Capsci nadomestek za Ankes1 - Pain - £xpe!les« je splošno priznano kakor najizvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri preblajenju itd — Cena 89 stot, K 1 40 in K 2 ; dobiva se v vseh lekarnah. Pri nakupoviinju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj se jemije le originalne steklenice v škatljah z nnso zaščitno znamko: SIDRO"', potem je kupo--rjV.« i o prejel originalni izdelek. — — 3r Richtcr a lekarna pri Zlatem levu v PRAGI | ] ELIZABETLNA ULICA štev 5 (novi) ^sP^J SOK Dnevno razpošiljanje. jqh? T£V ojačnica ?iazza Caserma št 4 7 Vittorio Candellari je preskrbljena vedao [ 1 » I TRST, ulica Stadion S svežim Krunom j — siikar-kali3raf za napise (specijalist) S kicami in sladkarijami vsake vrste : : («3 S|ika sobe in |akira. Natančno delo. Izdeluje najhitreje. CENE ZMERNE. Trst, Corso 11, II. n. Zadnji uzorci. Zmerne cene. Najveća hitrost. Postrežba tudi na dozn. :C30C0C20 Zt N?d 40-leten vspeh IGSJE PkE od ogolunjan« sladke ikorj* 5 F ^STIGLIE PREHDINI C :nsj(1itslj In izdajatelj P. PRENDINI v Trst« Počaičene z kolajnami in diplomo r! Z.ir&TniSco priporočane pri grloboitf, kašlja jv hripavosti, katara. £ i^udejjajejo pevcem in govornikom čist glas. Zaloga v lekarni PRENDlNI In v vtth boljših lekarnah v Trstu in Evropo. ! ser Pariti je na nepoštena ponarejanja f»n zahtevajte vedno „pastiglie prendini". -OCCCS Medtem, ko večji del sladčlc pokvarja zobe in želodec so sladst-ice. katere izdeluje Petrograjska tovarna slašcic eosaso .511X v tem ]>ogledu neškodljive radi svoje melikote in .-.stave. Kuputte vedno „KAI11MELE" iz petrograjdtt tovarne sladcic ..MIMEttVA^ ----------- J>obijo se v vseh sladčičarnah. prodajalnicah jestvia ia mirodilnicali. ava Pekarna vav |iovanni |ravin Trst, ulica Farneto 6 Svež kruh dvakrat na dan Vedno sveže siartčice in MM Postrežba na dom. IVkariia G. 7i,jeršič, katera se je nahajala do ?ei3«:j v ulici Commereiale, je prestavljena ^ v u*.ico Madonna del rviare št. i O. — Prodaja vedno svež kruli j-rv<- vrste, kakor tudi tirolsko maslo ::: m sveže. — Postreže tudi na dom. Naznanjam p. n. gospodom klijentom, da je moja prodajalnica jestvin in kolonialnega blag-a preskrbljena z vsakovrstnimi jedili in Tedno je najbolja tinktura za lase. V svežim bia^m: isti 111 nikakih škodljivih stvari HflHHHHHHBMTI>Qbi » piavolaso, kostanjevo, črnikasto, Urno barvo. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI Poilljatv* po poitn ulica Belvedere št. 2 Toplo se priporoča lastnik NIKOLA ERCEGOVAC. pOVS«^]Q. f,:-- aa. Tfarodno podjetje ! GORIŠKA -<£30 i II' a s^eiegiin Kunanega misia iz hribov Kranjskih in Štajerskih fl. GRBR5C£K r fz'Je!!ci in cene se r.e boje konkurence. 51 4 i Zastopnik za Trst: ekoslav Piesnlčar ulica Gaeta.no Dcnizetti št. 5. ■>':: t J - k Naredno podjetje! aaa •3 ^vlorizovana mehanična fislalnica O kr nce^ijonirana od c. k. namest. v Trstu za instalacije plina, 7cio7cio7 in to- ^arna a aratuv za aceffiensii plin zapriseženega izvedenca JOSIPA JESCH TR3T, al. Oiorgio Vassari 4 -- Tel. 1448 Izvršila je nad 150 inštalacij. Foto&Mlfcii al olje SPECIJALITETA: KODAK plošče film, papir, kisline itd. ulica Madonnina št. 3f. SPECIJALITETA: Povečanja skupin, reprodi.kcije itd itd. KO^STjEEJIČJIE CEI«E. Trst ul. del Boschetto št. 6. Pohištvo solidno in : elegantno. : ......Cene zmerne. —— —— Hočete [meti svež kruh ce! dan ? služIte se v pekarni Antom Kralj Trst, ulicu Commereiale štev. 7 kjer dobite vedno svež kruh. Specijaliteta biškotiniin sladčice z rahlega zmeša. a Zlata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu ieta 19Q6j I D I I O O A f ^ f I A Vpisan t italijansli Tlaini formalcopeji' i U kJ i I /A VJ L I r\ KJ o za čiščenje in krepčanjc krvi.lj PROFESORJA ERNEvSTA PAGLIA>0 -------- Naše pravo je neprekiicso priznano od visoke oblasti Tekočina—prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro Ogrsko M. LANG — TRST "1 • \B. Pazite na ponarejanja — Zahtevajte naJo tovarniško znamko [modro, rudeče, zlato] Nimamo podružnic "ftT^OT^^JI neapeij Naslovljati Prof. ERMESTO PAGLIANO — 4 Calata Saa Marco i^ltcip^Aj lekarna Frst, u ioa Boschetto št. 36, Trst je preskrbljena vedno s svežim mlekom. ^aeio iz mleka in čaja. Vedno sveža jajca. — Pivo v buteljkah. i-os.režba brezplačna na dom. Patent Slernitov SkHIj IM je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo toeno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GLtRVHlH MESTIH-====== Vprašajte vzorce in kataloge v ===== Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeid) Trst, Scsla 3elve8ere št. i, &tefon 1057 Vzrok je najprvo mlačnost in strankarstvo. Delalo se je na vso moč, da smo dobili eno novo učiteljsko moč, ki se trudi da bi društvo vapevalo. Ta je gosp. učitelj Macarol. kateremu vsa čast, ali pevci ne zahajajo k va jam redno, posebno pa ne mladi pevci, kar je tudi vzrok, da se sliši od mladih fantov tisto tuljenje v tujem jeziku po vasi. Dosti imamo še pometati pred svojim pragom, ali za danes naj bo ! Oglasim se drugič! Krava padla v propad. Iz Velikega Repna: Dne 15. t. m. je 8-leten fantič, sin Frana Skabaja iz Velikega Repna hiša št. 42 na senožeti, na kateri je velik prepad, pasel živino. Propad je zaraščen s travo in je 15 metrov globok. Krava se je pa preveč približala propadu in je zdrsnila v propad. Ko je fantič prignal drugo živino domov, je povedal, da se mu je krava izgubila, kajti ni vedel, kaj se je zgodilo ž njo. Šli so jo iskat, ali zastonj. Slučaj pa je hotel, da se je neko dekle približalo propadu in je čulo, kako krava stoče v propadu. Vse prestrašeno je dekle prihitelo v vas naznanit dogodek. Na to so vaščani hiteli na lice mesta in so vzlic slabemu vremenu — tla so bila vsa razmočena — z veliko težavo izvlekli kravo iz jame. V splošno začujenje je krava, ko go jo izvlekli iz jame, skušala celo hoditi. Žira je sicer še, ali bati se je, da pogine. Pozor torej, ljudje, na kraške propade. Ravno v naših krajih ne mine skoro leto, da ne bi si kaka žival zlomila noge ali se drugače poškodovala. x Sfov. kmečka stranka na Goriškem. Pripravljalni odbor je imel v četrtek od 11. do 1. ure zborovanje, na katerem se je določilo, da se prične izdajati s 1. novembrom lastno glasilo, in sicer do konec leta kakor tednik. Seje se je vdeležilo odličnih kmetovalcev vse dežele in nekaj učiteljev. Zborovanje je bilo jako živahno in temeljito. Razun dosedanjih zaupnikov po deželi se je mnogo drugih prijavilo, ki bodo delali za stranko* Rešetal še je strankin program na vse strani, njega bistvo obstoji v tem, da nobeden pristaš ne sme iskati ali pričakovati od stranke osebnih koristi, mor več mora biti delovanje vsakega posamičnega pristaša obrnjeno le v občno korist in prid ljudstva. Glasilo mora pisati dostojno, brez napadov na posamične osebe ali zafrkovanj, sramotenj in žaljenja poediaih oseb. Zavračalo pa bo odločno napade nasprotnikov ter odpirala oči ljudstvu, kam ga hočejo zavesti gotove struje. A glavni smoter stranke in glasilo bo, zediniti vse goriške Slovence zopet v skupno delovanje, ker le od tega moramo Goričani pričakovati kaj dobrega v narodnem in gmotnem oziru. x Oglejska bazilika. Odbor društva, ki se je lansko leto ustanovilo z namenom ohraniti baziliko v dobrem stanu, je imel v petek popoludne sejo, v kateri se je govorilo o stalnem nameščenju paznika za baziliko. Odgovorilo se je na vprašanje na-inestništva, koliko bi društvo doprinašalo za napravo kanalizacije okoli cerkve, sklenilo se je slednjič popraviti streho. Lahi goriški so ponosni na oglejsko baziliko kakor umotvor italijanskega duha, društvu za nje vzdrževanje pa nočejo pristopiti. Skoraj vse furlanske občine so odbile prošnjo odbora za podporo. Ker se torej lahi ne zanimajo sami za baziliko, zakaj bi se Slovenci za njo ogrevali ?! In to tem manje, ker s na stotine razposlanih vabil v druge kronovine, ni nikdo oglasil pristopa. Država naj proglasi baziliko za državno last in naj jo vzdržuje ! lfesti iz Kranjske. Krava je počila pred par dnevi nekemu posestniku v Borovnici, ker se je pasla v sveži detelji. Poplave na zgornji Pivki. Voda se 6e vedno ni odtekla. Tod je Še vedno promet zaprt. Njive z vsemi pridelki so pod vodo. Škoda je velikanska. Za vzdrževanje idrijike realke je dobilo mesto Idrija 5000 kron državne podpore. — Najstareji okrajni Šolski nadzornik v Avstriji je gospod Ivan Tuma v Postojni. Opravlja ta posel že 32 let. Mož je bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur14 v Ljubljani. Vslužbosevsprejme: 1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondent, 1 potnik za milo, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 1 pomočnik delikatesne stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 kontori-stinja, 1 blagajničarka, 4 prodajalke, 12 učencev. Službe iščejo: 2 kontorista, 16 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 16 kon-toristinj, 6 blagajničark, 16 prodajalk, 2 potnika. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Gospodarstvo. Plavajoča razstava. Iz Rio de Janeira poročajo : Izdelan je načrt za plavajočo razstavo produktov avstrijske industrije. Ti produkti bodo razloženi na raznih parnikih, ki bodo obiskavali vse glav-j neje braziljske luke. Razne vesti. Obsojen urednik. Glavni urednik „Hrvatskega Dnevnika" v Sarajevem, Karol Cankar, je bil radi članka: Čemu nam bo madjarska zastava ?M, obsojen na 8 dni zapora ali 120 K globe. Silni povodnji na Španskem Iz Madrida poročajo, da je vsa Katalonija vsled silnega deževij a pod vodo.. Voda je napravila na milijone škode. Železniški promet je ustavljen. Na tisoče delavcev je brez dela. V proslavo 60-letnice cesarjevega vladaAja. Dunajski mestni svet je sklenil zgraditi v proslavo šestdesetlenice cesarjevega vladanja tehniški muzej. V to svrho je določena svota 1 milijon kron. Dunajska borza in dalmatinsko posojilo. Dunajska borzna zbornica je sklenila, da ne bo priporočala koatiranja dalmatinskega posojila, ker niso obveznice sestavljene v nemškem jeziku. t Dušan Simić. V Belemgradu je umrl mladi, nadarjeni srbski pesnik Dušan Simić. Davek na zabave. Graški mestni svet je sklenil, da uvede davek na zabave, kakor n. pr. orfej, gledališče, koncerte itd. Prihodnji mednarodni medicinski kongres se sestane leta 1909 v Budimpešti pod protektoratom cesarja Fran Josipa I. Kongres bo otvorjen 29. avgusta 1909. Ogrska vlada je dovolila v svoto kongresa 200.000 kron. Docenti na nemških vseučiliščih. Neki nemški list je priobčil statistiko docentov na nemških vseučiliščih. Po tej statistiki je v Nemčiji skupno 3132 docentov in sicer 1233 rednih, 729 izrednih, 1x6 honorarnih profesorjev, 1054 privatnih docentov. V samem Berolinu je 477 docentov, v Monakovem 226, v Lipskem 224. Najmanje docentov in slušateljev ima vseučilišče v Rostoku. Prebivalstvo Bolgarske. Statistični urad v Sofiji je izdal podatke o številu prebivalstva v Bolgarski leta 1900. Bolgarska ima 96,345 kvadr. kilometrov, a leta 1900 je imela 3,744.233 prebivalcev, torej je prišlo na en kvadr. kilometer 39 prebivalcev. Od teh je bilo 77.563 Turkov, 12.000 Srbov, 5629 Rusov in 12.938 drugih narodnosti. Danes ima Bolgarska okolu 4 mil. prebivalcev. Naj no veje ljudsko štetje na Ruskem podaja zanimive podatke o številu prebivalstva velikih mest v Rusiji. Vseh prebivalcev šteje Rusija 151,514.000, dočim jih je imela koncem leta 1857 le 74.500.000. Tekom pol stoletja se je torej prebivalstvo Rusije več nego podvojilo. Vseh mest v ruski državi je 1082, ki imajo skupno 22 mil. prebivalcev. Velikih mest je 25 s 7,767.000 prebivalci. Petrograd ima 1,550.000, Moskva 1,310.000, Varšava 848.000, Odesa 500.000, Kijev 404.000, Lodz 328.000, Riga 283.000, Harkov 206.000, Saratov 197.000, Tiflis 196.000, Vilna 167.000, Taškend 165.000, Kazan 160.000, Jekaterinoslav 156.000, Baku 150.000, Astrahan 147.000, Rostov ob Donu 135.000, Helsingfors 125.000, Kišenev 120.000, Tula 109.000, Minsk 105.000, Samara 103.000, Nižni Novgorod 102.000, Nikolajev 101.000 in Namangan 100.000 prebivalcev. Novi San Francisko se dviga, kakor poroča dopisnik londonskega „Standarta"4, iz svojih razvalin. Dnine so jako visoke, brezposelnih delavcev ni in trgovina je ob dobrih cenah izredno živahna. Tesaiji zaslužijo 6 do 7 funtov šterlingov na teden, navadni delavci po 16 šilingov na dan. Pri tem pa niso živila razmerno draga. Kalifornija prideluje obilno sadja. Najizbraneje grozdje stane funt 20 stotink, jabolke, hruške, breskve in melone so po ceni. Najbolje meso stane funt 60 stotink. Ženske obleke so po ceni, možke pa že dražje. Navadna obleka stane do 12 funtov šterlingov. Sedaj gradijo v San Frančišku približno tisoč hiš. Kačji strup postaja, kakor piša neki angležki list, čim dalje bolj trgovinski predmet, ker se ga čim dalje bolj uporablja v zdravilstvu in v znanstvenih laboratorijih. Izvaža se ga iz Avstralije, je pa zelo drag. Unča kačjega strupa je mnogo dražja nego unča zlata ali platnine. V Londonu ga prodajajo sedaj 20 do 25 šilingov po gramu, in celo po tej ceni se ga težko dobi, ker je povpraševanje veče negoli ponudbe. Strup je zato zelo drag, ker ga je silno nevarno nabirati, kačo; je namreč treba živo vjeti in potem dobiti od nje i strup, kar delajo na razne načine. Strup raznih j kač ima tudi različno moč. Strup, n. pr. ti- j gerske kače je 14 krat močneji nego strup i takozvane črne kače. V Avstraliji je namreč vse polno strupenih kač, ki so prebivalstvu prava nadloga. Najbolj razširjene so črne kače, ki pa le redkokedaj napadajo človeka in so silno boječe. Bogastvo v starem matracu. Nedavno temu je v Italijanskem mestu Fossana neki siromašni starec, ki je kupil tri stare in raztrgane žimnice, našel pod umazano podstavko ene žimnice, ko jo je čistil in zračil, nekoliko menic v vrednosti 100.000 lir. — i Nikakor se ni moglo najti lastnikov ~ te svote in prvih gospodarjev žimnice, in tako! je ostala ta svota srečnemu starcu, ki 8e zove! Juvenal Castellino. — Nad vojvodina Badenska ima 15.000 kvadr. kilometrov in 2 mil. prebival-1 cev. Javni prihod iznaša 167,000.000 kron. Slovani! p . . .. --- SlovaniT __Podpirajte samo svoje narodno podjetje 0,UVctm ■ i knjigarno m papirnico JOSIPA GORENJCA, Trst, ul. l/aldirivo 40 I Naslov za brzojavke : Sporobanka. Akcijska glavnica K 10.000.000-— »•im Telefon štev. 19-95. i*r»i» :: Vlog okoli K 66.000.000 — (Isffetfnl banka českych spoHtelen (Osrednja banka čeških hranilnic). :: PODRUŽNICA v TRSTU :: Piazza del Ponterosso 3. se peča z vsakovrstnim bančnim in menjalniškim trgovanjem in izdaja Vložne knjižice m Dohodninski davek iz vloznih knjižic plačuje banka sama. URADNE URE OD 8. DO 3. [EEL! V čevljarski delavnici Josipa Skubic Vabilo. Trst - Uia Giulia št. 22 - Trst Filijalka: Via Molin Grande štev. 34 nahaja se bogata izbera čevljev za pspe, gospođe in za otroke po zmernih cenah. Popravlja čevlje in prevzamo tudi naročbe po meri. Vse čevljarske obrtnike vabim K ustanovnemu občnemu zbora „ČEVLJARSKE ZADRUGE" dne 20. ok tobra t. 1. ob 3. uri popoludne v dvorano gostilne JOSIPA ŠTOLFA v Sežani h*t. 4«. V Sežani, 15. oktobra 1907. MACAROL FRAN trgovec in čevljar. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente ■V** Provzroda voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. "VS Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO == TRST === C. in kr. dvornik založnik ^^ in Papežev dvorni založnik LEKARNAR RICCOLI LJUBLJANA Dunajska cesta (lekarna pri angelju) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkuSene izdelke. „iflntirrheuinon" Satmijakove pastile preizkušene — olajšujejo hripavost in kašelj — razkrajajo sliz. — 1 škatljica stane 20 stot., 11 škatljic stane 2 kroni. najboljše bolečino-gaseče sredstvo proti trganju in podobnim revmatičnim boleči-činam. — 1 steklenica stane 50 stotink. "WCi C7M ATfl t/mn vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, biede in slabotne otroke fckkkCiHM I U VinU lahko prebavljiv, železnati izdelek. Steklenica po litra K 2—. Poštni zavoji s 3 steklenicami zavojaine in požtnin e prosto K 6.50 TIM I/TI IP A 7 A 7CI nncp je želodec krepllno, tek vzbujajoče, prebave I ini\ I Unn tn CuLUULv m odprtje telesa pospeftnloče sredstvo 1 st. 20 v Kako je nastal denar. V Egiptu so najprej pričeli kovati srebrni denar. Ramzes naročila se točno izvrše proti povzetja V Trstu, dne 20. oktobra 11*07 »EDINOST« štv. 290 Stran XI III., ki je živel pred 3000 leti. je imel že bogato napolnjeno blagajno. Razmerno pozno seznanili so se z denarjem Grki. Homerjevi unfiki so kupovali po težini vina in rude; is: Mko so tudi Rimljani pričeli primeroma pozno rabiti kovani denar, kajti še le leta 430 pred Kr. spremenjene so kazni v denarne globe, dočim so pred tem rabili v to svrho o<-ce in goveda. Od Rimlianov so vsprejeli kovani denar Germani in to pred kakimi 2000 ieti. Prvi nemški knez, ki je pričel kovati denar, je bil kralj Klodvik. nu, na njegovem ■ienaiiu so bile še glave rimskih cesarjev. Se le i.Trnovi nasledniki so pričeli kovati nnvce s svoiimi slikami. V početku so kovali denar gospodarji dežele, ali ko je pričela padati uuLoia. oblast, so kcvali denar pojedini velikani in tudi mesta. Vsak grof, vsak samostan, vsako mesto je imelo svoj denar, in tako je prišlo, da je biio že v 16. stoletju v nemškem (e>arstvu tisoče vrsti denaria. Na Angleškem je iim-l denar državni grb. Ime dukat prihaja od italijanskega „ducato", ki ua je dal kovati Roger II. sicilijanski v prvi polovici 12. stoletja kakor vojvoda Apulije : po vojvodi .duca*4 nazvani so novci dukati. Forinti imajo svo: i r. vir od Florence. „Fenig" prihaja od keltske besede pen (glava). V Pragi kovani novec se je latinski zval „grossi pragenses", odkoder je nastala češka beseda „groš", ki so jo vsprejeli tudi Nemci. Mesto Kali je kovalo polufeuike, ki so se imenovali „halleri", rh:il* leri" in „helleri". .Marke" je pričelo najprej kovati mesto Kolin, s čemer se je hotelo do-lo :t i prvotno stalno težino plemenite kovine. IiL" „krona"4 prihaja iz Angležke, kjer so početkom 16. stoletja pričeli kovati srebrni denar, na katerem je bila označena krona. Zadnje brzojavne vesti. Plenarna seja trgovinako-politične centrale v Brnu. BRNO Trgovinsko politična centrala združenih trgovinskih in obrtnih zbornic in osrednje zveze avstrijskih industrijalcev je imela danes v prvič, odkar obstoji, svojo plenarno sejo v Brnu. Zastopane so bile trgovinske in obrtne zbornice iz Heba. Gradca, Olomuca, Plzna, Prage. Liberca, Solnograda, Trsta, Opave in Dunaja, Centrala se je v prvi vrsti bavila z nagodbo ter je na temelju obširnih razprav došla do nastopne resolucije : Trgovinsko-politična centrala pozdravlja sklep nagodbe kakor konec stanja, ki je čim dalje bolj gospodarsko odtujevalo obe državi v mocariiiji, ki sta navezani ena na drugo. Cesarjevo zdravje. DUNAJ 19. O stanju cesarjevem je :vedei koresp. biro nastopno: Danes zvečer je bil cesar popolnoma brez mrzlice, katar se je znatno zmanjšal. Subjektivno 6tanje ie povoljno, tek dober. Fort odstopi. DUNAJ 19. Govori se, da bo v slučaju, GAR>T, Krak ovo št. 134 Kdor naroči dva paketa, dobi brezplačno 1 nož z dvema rezilaam. Ako se vzame več nego 2 zavoja, dam k vsakemu po 1 nož. — Za kar ne ugaja, vrnem denar takoj. Trst _ ulica Giosue Carducci štev. 20—22 — Trst Kuhinja italijanska in nemška. Vina in pivo I. vrste. Sobana za biljard, dvorane za klube in društva. Postrežba točna. — Cene zmerne. Lastnik ANTON SILVESTRI i Clnlfl mizarski mojster, Trat, ulica JOSip O lul Id Belvedere štev 8, izvrSuje vsakovrstna mizarska dela. iFratelli Rauber Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljarje in sedlarje. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje) 639 Izvršuje naročbe za vse kraje v pokrajini. ^B ! SLOVENCI ! Nazori] Kocijančič, Trst ulica Donato Bramante 6 Priporoča Vam svojo čevljarsko de lamico. Vdobl se v skladišču vsake vrste čevljev po zmerni ceni. Sprejema naročila po meri. J.GALPERTI TRST ul. Barriera vecchia 13 SKLADIŠČE tu- in inozemskega blaga za moške o-bleke, Podvlake. flanele, satin in vsakovrstne potrebščine za krojače : možkih oblek. A\W//// Perilo, Lan, Fuštanj, Pletenine lanene in volnene. Srajce, ovratniki ovratnice, zapestnice Sprejme se naročila za obleke KS" po jako ugodnih eenah. Včeraj 19. oktobra se je odprlo skladišče izgotouljenih oblek in izdelanih kosou za ženske obleke jft. fonda tk — Trst, ulica Barriera vecchia 31. SLOVENCI no zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago W po jako nizkih cenah. BHP MALI 1GLASI. 7pinno krompirja, zelia in fižola, ulica della Kaffineria St. 7. Prodaja se po nizkih Priporoča se za obilni obisk Viktor JMuller. Ariialdo Censkj Krznar. Tovarna kap in prodajalnica kožuhovine. Barvalnica in izdelovalnica. Trst, ulica S. Nicolo štev. 29 Zaloga Kožuhov o veliki izberi Kakor tudi kap za civilne in vojake. Poprave se izvršujejo hitro in po nizkih cenah. Sprejme se čez poletje v shrambo kožuhe ter se jamči proti moljem in ognju. lavno tombolo __1279 IŠCB S8 leža^a za kuhinjo. — Hotel Balkan kflfip v'na ' heictolit-ov, ima na 'UUC prodaj J. Hrovatin. kavarna Miramar. Trat. priredi Zavarovalnica goveje živine v Lonjerju a n e h