Lete LXXV., St. 127
Ejubljapa, ponedeljek 11. oktobra 1943
— Pr
cenit 50
UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINI JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-2$ » 31-26 —
naročnina 11 Mr — Račun prt postno
LjMbtJana 10.351
A^2i7!£2a der Sov/jets
clitopol geseheitert
49 Sowjet!iuoz2u$e und 62 nordamerikanisehe viermotorige Bomber ćLbge5ckcsssn — Ein feindlicher Zerstorer im Dodekanez versenkt,
ein Kreuzer schwer beschadigt
An«   (ir-n   Ftihrerh;uipt(juartier,  10. Okt.
Dr.s Oberk mniando der VVehrmacht gibt bekaimt:
Cei uikI uo-dlich MeJitopoi hat der Feind nacJi He ran ni h run g neuer Krarte some Arv.i". rf,^ w3eder aufgenommea sie schel-terten trota des Einsatees starker Infan-teri«-- and Panzerverbfinde.
An der ubrigen Ostfrool fiihrtrn die Sowjets zahlreiche drtliche Angriffk\ tlie
sib~<*\\ i< ^»-n \\ertl<n.
IVe     f.uftv. :if f ■    irriff   die feindbehen
Nachschnbver bi ndungeo an und vernichte-
te unter aiu"*.r«'m z'hn TranspnrtzJige. B<»i zwel rigonon \ Vr?u*t<'n \vurri<*n grestern 41) Sowje( M'."j/< li'1 sbgeflCllOSSeil.
Hauptmaiin Now8tny erhdhte dnreh aeht AbschUsse đ&e Zahl seiner Iaiftsiejre auf 231. Das « it»;d£eNch\vader 54 meldet seinen  6000. Taiftsiep.
In  tl«*n  Kiiinpfon  am KuKin»M*iiek«'nkopt
hat sich das schleslsche Grenadiem gimenf 667 unter  Fuhrtmg <l\s Oberstleatnantn
Gutte!'b:ich   hi'snnd'Ts ausjrezeichnet.
In Sttditalien sriff der Feind in eini^en Abschiiittt-n siidliehen  AjH'nnin \er-
fjehlieh ;in. An <'n nbri^en Front herrsehte nur   lwiderseitige   Artillerie-   und Stoss-
t rupptatiirkeit.
Bei der Siiuberung: der Halbin-*el I«dT?en verloren die feindlichen Banden bisher iiher 4000 Tott\ 6850 tiefangene, 33 tie-schutze, iiher 20OO Hanilfenonvaffon und mehr als 100 Kraftfahrzenge.
In čfen Qew&merd des Dodekanez ver-senkten deutsehe Stiirzkanipfflugzeuge au* feindlichen Flottenverhanden einen Zerstorer und beschiicli^ten einen Kreuzer dureh mehrere Bombentreffer sehuer.
Nordamerikanisehe Bnmborverhande gril-fen am gliSlllgen Tajre eini^e Orte Ira Kiistengebiete   der   Ostsee,    ilamnter An-
ULnnin und Gotenhafea, an. Jnjrdgesehua-der und Flakartillerie srhossen nach bis-heri n* -n MeJdimgea aus den feindlichen \ rrbanden 62 sebucre viermotorijre Bom-ber heraus. Z\v«"\if eijreno Jagdflugzeuge <rimron In orbitter4.*n Lnftkampfen verloren. Ein Teil der Bosatzungon ist gerettet.
Sieheruiiffsfahrzeuge eines deutsehcn fieleits heschadijrten im Kanal zwei bn-tisehe SehneIH>oote seh\ver. Mit dem \'er-kusttr rineš der Boote ist zu reehnen.
In der vergangenen Naeht \varfen ein-/elno britisehe Bomber planlos eiiii;^1 Spreny;homb<':i im norddeutschen liaum.
At t s cehi sovfetici presso Melitopc! respinti
Dal Quartier generale del Fiihrer, 10 ot-tobre 1943. 11 Comando Supreno tedesco comunica:
Presso e a nord di Melitopol il nemieo, eonducendo miove forze, ha rieoiuineiato i suoi attaeebi. Non optante Pimpegno di torti i parti di fanteria nonehe di qiielli coraz-EStl gli Btessl non ebl>ero suecesso,
Sul riniaiient«' fronte orientale i SOvIetici hnano lanciato namerosi attacehi locali i qH:«li farona respinti.
La Lnftiraffe ha attaeeato le retrovie di Fifornimento nemiehe annieutando tra Tal-tro 10 fr«-ni da trasporto. Perduti dne pro-pri velivoU "kti sono stati abbattuti 40 ap-pareeehi sovietiei.
II eapitano N*OWOtny aumento, segnalan-do otto ntiovi volivoli abbattuti, il numero deile proprie \itt<»rie aeree a eomplessive 331. I.o stormo di eaceia No. 54 comunica la. sua 6000 a vittoria aerea.
In eombattimenti presso la testa di pon-te di Goban si e particolarmente distinto U reugimento granatieri No. 667 di Slesia sot-to il comando del tenente coloniiello Gutten-baeh.
\n Italia meridionale U nemieo in aleuni settori dell'Apennino meridionale attaeeava senza sik ceaso. Dal fronte rimanente si seg-
nala soltanto attivita tli artiglieria e di re-parti d'assalto da amlio le parti.
Durante il rastrellamento della penisola d'Istria le bande nemiehe perdettero finora oltre 1000 morti, 6X50 prigioneri, 32 canno-ni, oltr<> 2000 armi manuali e piti di 100 automezzi.
Nelle acque <>! Dodocaneso gM Stuka teđesdd hanno aJSfondato dif repa rt i navali nemicl un eaceiatoriMHliniore r gra-vemente df nneggiato un ineroeiatore con jKireeehie l>ombe.
Repartl norđamerican] di bombardamen-to attaocarone ieri aleune loeatila nel lit-t orale del Mare Baltico, tra altre An k lam m e firotenhafen. Stormi di caccia e artd^f-rieria. controaerr^ nbbatte\"ano. seeonrio quanto si eomunicr. finora, dai reparti ne-mici 62 quadrimotori pesanti. Sono stati perduti 12 propri eaceia in aceaniti «im-batimenti aerei. Fna parte degli equi;«g-gi e salva ta.
Fnita d? seorta di un conA-oglio tedesco danneggiavano nella Mxnica gravemcnt*» dne »Mas« inglcsi uno dei quali deve rite-nersi perduto.
I^a notte seorsa sin gol i bomba rdi«'rl brl-tanniei sganeiarono a casaeeio rtieii!!e bombe dirompenti nella ii-ermania setten-trionale.
Bol^ševiška nevarnost za Evropo
Sovjetska zveza ne pozna pojma časti
MiHirid. 10. okt. DNB. Španski ureonik To> mas Borras je priobčil v listu »ABC« pretresljivo sliko o krmun stični nevanicsi. »Če bi boljševikom uspelo.« tako prav; med drugim. »predrct; vzhodni zid. k; ga tvorijo junaki Adolfa Hitlerja, potem bi bi! strel v tilnik prava dobrota za vsakega Kvropcjca v primeri 7 barbarskim; ^rozetam:. katere bi doživel nas kontinent od rdečih zmagovalcev Grobovi v Karvrm in V niči ter rdeča Čeka španske državljanske vojne povonjo o tem dovolj jasno.«
Španski uredn:k govori o dveh obrazih So-vejtske zveze, o armadi in kominterni. >\ed-tem kr> je po;astnost sovjetske armade svetu že vidna in jo je mežno pobiti z vojaškim-sredstvi, jc zahrbrr.; strup kominterne daleko rrpa=nejši. k^r pač izkorišča laž kot dovolje no orožje. Sovjetska zveza ne pozna pojma
časti. O'va :c volk v vseh mogočih ovčjh kožuhih. Kakor četo spi v človeškem teiesu kak bacil, preden mu uspe pričeti njegovo razdiralno delo. tako čaka tudi komunizem v tuj;h drža\n*h tclcs:h. orklcr ne nasteri njegova ura. Urednik napada ostro vse one elemente, ki s svojim pasivn;m zadržanjem, z urjenjem govoric in z nanačnr, krt:ko podpirajo podzemeljsko rovarjenic komunistov Samo eno sredstvo obstoja pmt1 delu komunistov: pa triot:čnc delo BorTas konč.uje svoja izvajanja s sledečimi besedami: »General Franco je v svojem posebnem govoru pokazal z v*o jas-nostio na komuirsfčno nevarnost. Z:< nas predstavlja zmaga nad pomunizmom dt.lžnost. katero nam nalagaJG mrtvi n »<e revolucije Mi ne dvomimo, da bo sovjetska zverina vojaško premagana.«
Pollskl emigrant potrfuje tnliševlike zIogu«
Dva milijona Poljakov je br.lo depertirarih v Sfbli'ivs — Katyn je bil poljski emigrantski vlad« znan
Ženeva, 10. okt. DNB. Zločini boljševi-kov nad Poljaki se zdaj potrjujejo iz popolnoma verodostojnega vira. Francoski kanadski list >;Le Davoir« je priobčil razgovor s profesorjem na montrealski univerza patrom Krzesinskim. ki je bil profesor na poljskih vseučiliščih ter je v zadnjem trenutku ušel na litovski meji aretaciji po Sovjetih. nakar je živel delj časa v Zedinjenih državah.
Prof. Krz.esinski pravi v svojem razgovoru, da ostro obsoja boljševike, ker so zasedeni del Poljske popolnoma izropali. nakar so dva milijona Poljakov deportirali v Sibirijo. Krz.esinski pravi, da je bilo med deportirane! tudi veliko število duhovnikov rimsko-katoliške cerkve. Med njimi so mnoge ustrelili brez najmanjšega povoda.
Kričeča beda angleških rtiđr:r5zv
Ženevi. 10. okt. DNB. >Ne\vs Chronicle« objavj. številne pritožbe iz krogov brit-skih rudarjev. Neki rudar pravi, da ne zasluži spričo dela v potu obraza britskih rudarj-ev nihče drugi kakair podjetniki. Cemu, nadaljuje ruda/, moramo žrtvovati svoja življenja v mraku zemlje ob najslabših pogojih? Mari zato. da podjetniki povečujejo svoje zaslužke na naš račun? Neki drugi rudar se pritožuje, da rudarska stan še vedno ni socialno preskrbljen, kakor se spodobi, posebno ne v pogledu hrane. Kogar udari u?oda z invalidnostjo, si mora beliti lase s skrbjo, kako bo sebe in svojce preskrbel s 25 šilingi na teden.
V nekem drugem dopisu je rečeno, naj se tisti, ki rudarjem očitajo, da ne nakoplje-jo dovolj premoga, skušajo sami potruditi pod zemlio in vzeti kramp v roke. potem jih bo minila volja do zabavljanja.
V zdravstvenem pogledu manjka še marsikaj, prav tako pogrešajo rudarji tudi kantin. Rudar mora v zamazanih zemskih luknjah pogruditi svoj košček kruha z margarino, pri tem pa je neprestano izpostavljen nevarnosti, da ga doleti nesreča ali pa bolezen, kakršnim je podvržen rudarski stan. Današnje zmede ni mogc»če urediti na noben drugi način kakor z izvedbo pogumnega načrta.
Izjalovljeni sovjetski
napadi pri Melitopohi
49 sovjetskih letal In 62 ameriških StirimotornUi bombnikov sestreljenih — En W*WWŠat rušilec pri Dodekanezu potopljen, ena kriiarfea hudo poškodovana
Iz Fiihrer je vega glavnega stana, 10. okt.
Nemško vrhovno poveljništvo javlja:
Pri Melitopolu in severno od tod je sovražnik po pritegnitvi novih sil spet začel svoje napade. Kljub uporabi močnih pehotnih in oklopnih sil so se izjalovili.
Na ostali vzhodni fronti so Sovjeti izvedli številne krajevne napade, ki so bili zavrnjeni.
Letalstvo je napadalo sovražnikove zveze za dovoz in uničilo med drugim 10 prevoznih vlakov. Pri dveh lastnib izgubah ie bilo včeraj sestreljenih 49 sovjetskih letal.
Stotnik \owotnv je povišal z osmimi odstreli število svojih letalskih zmag na 231. Lovska jata št. 54 javlja svojo 6000. zmago v zraku.
V borbah na kubanskem predmostju se je posebno odlikoval šlezijski grenadirski polk št. 667 pod vodstvom podpolkovnika Guttenbaeha.
V južni Italiji je sovražnik zaman napadal v nekaterih odsekih južnih Apeni-nov. Na ostali fronti je bilo samo oboje-
Krzesinski tudi potrjuje, da so boliševiki pri Katynu ustrelili 10.000 poljskih častnikov in pravi na koncu: »Poljaki vladi so bila vsa ta dejstva popolnoma znana, toda se o stvari ni izjavila vse dotle*, dokler niso Nemci odkrili grobov poljskih žrtev*.
Angleška „skrb" za Poljake
London. 10. okt. R. Y0rški nadškof >e je vrnil s prijateljskega obiska v Moskvi v Anglijo. Ce misli kdo. tako piše Dailv Chronicle«, da bo Anglija zaradi sedrmjih odnošajev z Moskvo spremenila svoje stališče glede poljskih beguncev, se želo va- J ra. Naj pride kar koli. Ang! ja ne bo storila ničesar, da bi se ti ljudje .-pet vrnili na Poljsko.
stransko delovanje topniških in napadalnih oddelkov.
Pri čiščenju istrskega polotoka so sovražne tolpe do sedaj izgubile nad 4000 mrtvih, 6850 ujetih, 32 topov, nad 2000 ročnega orožja in nad 100 motornih vozil.
V vodah okrog Dodekaneza so nemška strmoglavna letala iz sovražnih pomorskih oddelkov potopila neki rušilee in z več bombnimi zadetki hudo poškodovala neko kri žarko.
Ameriški bombniki so včeraj podnevi
napadli nekatere kraje na obalnem področju Vzhodnega morja, med njimi An-klamm in Gdinjo. Lovski oddelki in protiletalsko topništvo so po dosedanjih vesteh iz sovražnih oddelkov sestrelili 62 težkih štirimotornih bombnikov. V ogorčenih letalskih bojih je bilo izgubljenih 12 lastnih lovcev. Del njihovih posadk je resen.
Zaščitne enote nemškega konvoju so hudo poškodovale v Rckavskem prelivu dva angleška hitra čolna. Z izgubo enega izmed njih je treba računati.
Preteklo noč so posamezni angleški bombniki odvrgli brez načrta nekaj rušilnih bomb na severno Nemčijo.
Hudi fes ji ob izlivu Fripjeta
Savražnl napadi so bili prestreže«! fn Izgubljen _ ozemlje
zopet osvojeno
Berlin, 9. okt, DNH Ob izhvu, Pripjeta v Dnjcpcr sc bil: t. oktobra sloviti boji. Na obeh bregovih Pripjeta so bili sovražni napadi nrestre/cni =n izgubljeno ozemlje ponovno o-svojeno. V bojih na nož je bilo zavzetih pri tem več krajev.
Južno od Gomela ^ trajajo bo-ljševiSci napadi. Preo nekaj dnevi se je na tem odseku hotel neki grenadirski polk v zaščiti noči poudari na nove obrambne crte. Neki z boka ogrožen kraj je bil zavzet v presenetljivem napadu :n ob tej prfl ki je bilo* sestreljeni Šest sovjet-kih oklopnikov Tudi sledeči nočni pehod je postavljal četam visoke zahteve. Medtem ko se je nv. ra! polk prebijati v stalnih "o/dnih bitkah -ko/i ozemlje, ki so ga za-* sedle razne tolpe, ie eelo pehote nenadoma naletelo na več sovjetskih oklepnikov, ki so hote'' preprečiti ta umik. V< veljstvo je takoj uvedlo prot:mcrc te? pritegnila poljske havbice in protioklopne topove. Tem je uspelo, tla so ^e v težavnem gozdnem ozemlju približali jeklenim koksom na 15 metrov ter tri uničili, šele nato jc uspelo čelu prebiti sc z dvema grena&rskima četama Vsekakor r-a ie bilo potrebna one p < ht Š£ dva »T 34« in :cle scJiri ie b:l dokončno zlomljen sovjetski oopor Medtem rt« tudi zaacttnice niso ime'e hav Uihktga stalšea ter so bile od vseh strani stalno napadane. Vendar pa ie le tem u.-^elo / združenim ognjem vesfa vrst on žia pri/adeti tem napadajočim sovražnim td'nieam visoke izgube in jih zadržati v spoštljivi oddaljenosti. Tak ro'< žaj je r r i s;': 1 poiknvnega poveljnika, da jc spremem! sv:.j-; nrvrtno -mer pohoda, da bi tako prevari sovražnika Ta manever -e mu ie posrečil. Uspelo mu ie tak., dovesti svoj polk z veem orožjem in z vso opremo z najmanjšimi lastnimi izgubami \ zapovedano glavno bojno SrtO. Med tem di/nim nočnim pohodom teoa polka ni bilo le uniconh 11 so-
vnvivh oklopnikov
Sovjetom prizadejale
visoke krvave izgube, ampak so bile tudi za- j
povedane črte pravočasno dosežene. Tako jc uspelo s pomočjo tega polka zavrniti kmalu nato s'edcei množični napad sovražne pehote in prizaaeti Sovjetom hude izgube.
Na področju Gomela Sx> prcd\>cm boji ■ sovražnikovimi oklopnik;. V teh bojih sc je posebno odlikovala neka baterija. Ko je vdrlo 1o sovjetskih oklopnikov v naše položaje, je bila nevarnost, da bo ogrožena naša glavna bojna črta S hrbta. V tem kritičnem trenutku je ta baterija zamen iala svoj položaj za dva kilometra na stran. Močvirnato ozemlje je izredno otežkočalo to gibanje. Kljub temu ji je uspelo z urerabo vseh moči zavzeti tako pnr vočaeno nov po'<žai. da so prišli »T 34" na razdaljo 6«X) m frontalno pred cevi. štirje »T 34« 9o bili takoj sestreljeni in so obležali s plamenom, ostali pa so se pod vtisom tega uničujočega  ognja h;trr< obrnili  in pobegnili.
Na istem nrostoru južno od Gomela jc b:!a prisiljena neka donavsko-arpska pehotna divi-/• \ v ^ežke, toda uspešne boje. Po silo\-iti topni k; pr pravi je Sovjetom v varstvu teme uspelo. - z dvema bataljonoma prekoračili Dnjeper 4i vdrli v nemške položaje. Pioniri: in grenaoirji te divizije ^o takoj pod vzeli rrrtis.u ic'c in uničil: rreneljane sovražne sMe. Zje':h jc b:lo Sf) ujetnikov Po nj;hovih izpovedih ie uspelo rešiti se le obema bcljšc-vi'Vma bataljcnsk:rpa poveljnikoma in nekaterim četnim poveljnikom, ker so pač skrbeli le za s\ io la:^tno varnost Na obrežju So na, šli 70 mrtvih smražntkov. dočim zaradi temc ni bilo močno pr. "jr; trupe! utopljencev v reki.
Tt'*.l: ni S"-':i si. bili v prvih oktobrkih dne-v:b ••••   * ni rečni hn i:. Tu so boljševik: posta vili  brv:  in sc  poLluži!1' številnih gumijasth g ',.,.v Vendar je naš dobro namerjen topni-
šk: ogeni razbil tc začasne mostove in po.tor.il čolne Vai > \ ražr kovi poizkusi za prehod So bil; tako zavirrcni in vsi položaji so o-tali čvr.-.t,. \ naših rokah.
Savjeti stoje v ogrciani puščavi
Ar^e^ki vejsaški Icr tik o ncnirl- li aCtulUzlrAh pckret.ti
na vzhodu
žc'.'va, 10. okt. DNB V tedniku »Hlu-stratc^ London Newa sc ukvarja znani r-ngleiki vojasld ki t?k Cvrli! Falls z nem-šk'mj   odmika Ini m i   pokreti  na   vzhodu in
_ v: ti va. da so bili izvedeni ti nemški odmikamj p.ck:c4i popolnoma prostovoljno. Sovjeti so moral' dra.^o pepinep-ti vsr.ko rci njim puofRaKene^a onemrja. Krt do-ka2 zn to. da n f:z"čno-vojaške sovjet-rke sile pr:morale Nemce k skrajšanju njih bojne crte. navaja Cvrill Falls hitrost
in gibčnost nemških premikanj ter dejstvo, da se nemške armade niso razšle. Zadržati te armade skupaj pomeni velik u.=rjeh poveljstva, uprave in disciplin?. Sovjet: stojijo sedaj v ogromni puščavi, v kateri morajo, če hočejo vojno voditi da-l;e, pričeti znova s p: polno obnovo. Nemcem pa je uspelo občutno skraišati bojišče. k~r jim omopo^R. da zamnrejo svoje strateške rezerve bistveno izpopolniti.
Na^ntCffemejš; grški rušilec pstoj??|en
Steehholm. 10. okt. DNB Poročilo emigrantske ^rškf admra'i! ; v Londonu obiavlia z obžalovanjem izTub- rušilca Kra'vc. O'.^a . ki se ni vrnil s svoje po-S1ednje " ketie RttSilec sr» spadal med naj-lemr'8? edinice nekdanje grške mornarice in je bil stavljen šele leta 1939. v službo I^ge' ^e h trost 36 vozlo\ ter je bfl obor ž«*n s štirimi 12.7 in štirimi 3.7 cm topovi ter rsroimi to*podnimi cevmi kal-bra 53 3 cm N1e<*ova mirnodobska posadka ra ic štela 150 mož.
vlade
Berlin, 11 okt. R. Tik pred vstopom v vojne je ameriška vlada izdala pesebno belo knjigo o svoji zunanji politiki. V tej knjig:, je objavljena tu* brzojavka, ki jo je poslal ameriški zunanji minister ameriškim poslanikom v nevtralnih državah. Ta brzojavka vsebuje tudi naslednji stavek: Vlada Zedrijenih držav im3 namen igrati akt'.vno vlogo v vojni proti državam Osi. •S tem stavkom je ameriška vlada sama priznala svojo vojno krivdo.
Izražanje SicTje
IVrn. 11. okt. R V faš'stičnem republikanskem radiu je snoči g:vori! Enricc Ce-lenti o izropnnju Sicilje po ang:lo-ameri-ških okupacijskih četah. Celenti je pred par dnevi poheern 1 s Sicilje v Rim. Takoj po prihodu v Palermo so angleške in ameriške čete p brale vse dragocene preprege ure in podobne stvar . da jih odpošljejo domov. Po izropanju mesta se je pričelo sistematično rcnanje ckolice. Istcčasno so vršili raci "o za pristaši fašizma. Ujete fa-š ste so al: ustrelili ali pa odpeljali v Afr -ko. Okupacijske oblasti so tudi podpirale snovanje boljševiških tolp.
Sovjeti zahtevajo letalska oporišča v Egiptu
Kairo. 11. okt. R. Sovjetska unija je pred IcžMa egiptski vladi zahtevo o prepustitvi več letalskih opor.šč na egiptskem ozemlju. Moskva želi dobiti ta oporišča pod enakimi pc-goji. kakor jih je dobila Amerika.
Tudi AbesZftija se brani zidov
Lizbona, 11. okt. R. Kakor poročajo iz Ad dis Abebe. je abesinska vlada opozorila Anglijo, da  ne more već sprejemati židovskih priseljencev. Angleška vlada namerava namre-l naseliti ▼ Abesaniji 100.000 Židov.
Razkrinkani pajdaši komunističnih morilcev
Ob «mrtl primari Ja dr. A. Breel.jn Je napisal hiv&i ban in minister inž, Dušan Sernec v zadnji številki »Slovenskega poročevalca.« nekrolog, iz. kat^rejra. je razvidno, da »ta bila dr. A. Bre^dj ter infc. D. Sernee člana Vrhovnega plenunui Osvobodilne fronte.
Politična morala gotovih krogov pri nas Je zdrknila ie zadnja leta pred i/.bruhom sedanj«* vojne na zek> nizJio ntopiijo. CK1-kar pa j«» odhmtnelii preko nris*4 /4*inl> vojni vihar in odkar je zdivjala pa nit pokrajini pošast kOnninistlOnega uničevanja, pobi fmja in 7j*±igaivja, pa Je i^ditč-na morala teh krogov v popotnem /aloiifi. Kakor temne senee lx»g:ijo iikmI nami lju-d;i. ki so zakrikani in ki imajo po -lanu-sovem vzoru ilva ali pa eelo VO£ obrazo\.
V to t«*nmo U ti. 111 alfpfir zakrinkanih obrazov nam je posvetila zadnja številka »Slavonskega poročevalca« 7. inkn»logoni pa umrlem primeri ju dr. Antona ESreclja
in s člankom izpo<l p4*resa hivS<*i;a hana in ministra inž. Oušana BtoVnecn, Zakrinkana moža in z njimi* vred s<» ta ali oni njune zvrsti stoje pred nami razgaljeni v vsej svoji ]>oiitični pokvarjenosti. Takšnega ravnanja si ni mogoče drugače toimn-čiti, kakor z domnevo, tla sta hotela pok. dr. A. Kreeelj In h \-i h:m lnZ. Serne« p.1 'kositi VSe svoje znane aotedanje politične polomije in konjimkturistične migil*o z novo in poslednjo pddično, vrt4»gh.ivo pustolovščino.
Naj izrazimo ol> tej priliki ie svoje za-čud4'nje na*l tesn. kakšni Ijud.j«- *>4» tako brez sramu spajdašili s komunizmom. TT^uli se poraja radovednost, kdo je skupno z njima »krtimljal« na vrtu s r-nečeve bajte v Ljubljani. O In*. Scrneon naj mmogrede še pri|xamiimo, kar je itak spVošno znano, <la je bil po vsem svojem p-.ditičrsn udejstvovanju popolnoma odtujen pravim ljudskim, preilvsem delavskim in kmetskim koristim. Ko je imel za to dovolj priliko, ni pok/iza! niti troldee smisla za r«^snične ljudske potrebe in za življenjske pmviee našega de!o\-nen-a ljudstva, za čigar prijatelja H se sedaj < "h dna rad izdajal.
Slednjič naj še vse, ki so dobre volje, posvarimo p^nt dvoreznim, razkrojnim d<*-levanjem takšnih zakrinka ni h gospodov, ki bi radi na zunaj u/i\~il n« ko spoštovanje in ceneno priznanje, dočim za hrht4>m harantajo s komunizmom. Umu največjim sovražnikom našega ljudstvu, noseč tako tudi polno odgovornost za VSC strahote in grozoto, ki so bik' \w nj<-m prizade j-ane načinu ljudstvi v zadnjih dveh kdih.
»««»♦♦»>♦♦......♦«>♦......♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Hrvatska se hori na strašit Nemčije
Zagreb, 10. okt DNB. O pi 'liki tedna hrvaške vojske, ki se je pričel v nedeljo, je vojni minister Navratil ;mol v zagrebškem radiu nagovor, v katerem je med drugim dejal, da b.jejo Hrvati sedaj ramo ob rami z velikim nemškim zaveznikom najpravićnejši boj. M* se bojujemo za naš obstoj, za našo državo, za naš prostor pod soncem. Nobena žrtev ni prevelika, če mora b ti doprinesena za domovino. Prepričan sem. di hrvatski vojak izpolnjuje svojo dclž~ost-r.
Krik na pomoč iz Indije
Madrid. 9. okt. DNB. Po poročil h iz New Yorka je prejel tamkajšnji župan nujno-brzojavno prošnjo župana v Kalkuti, naj stori vse kar more za takojšnjo dobavo živil Indiji, ker umirajo ljudje od lakote kar v tisočih.
Vzgled Indije je strašen nauk tudi za Francoze
Vichv, 10. okt. R. Francoski list »Journal des Debats« piše o angleški povojni politiki, da povojni načrti Anglije Francozov ne morejo omamiti. Vzgled Indije je strasen nauk.
Egiptski dijaki proti stikom z boljševiku
Kairo, 9. okt. R. Dijaki vodilnih muslimanskih vseučilišč protestirajo proti obnovi diplomatskih odnosov med Egiptom in Sovjetsko zvezo. Dijaštvo je odposlalo vla-d; posebno protestno poslanico. Kakor znano, so se t' protesti poživili v zvezi z vest-jo- da bo v kratkem prispel v Kairo sov-jetki posl nik iz Mcskve.
Novi ameriški poslanik na poti v Moskvo
London. 10. okt. R. Novi ameriški poslanik v Moskvi Harriman je na poti tjakaj prispe] v angleško prestolnico.
Ženeva, 10. okt. DNB. Kakor izve wa-shingtonski dopisnik lista »Financial Nevvs«. tamkaj odklanjajo povabilo k udeležbi na konferenci, ki naj bi v Washing-tonu sestavljala nove načrte za ureditev finančnih vprašanj po vojni.
Potres v Turčiji
Ankara, 9. okt. DNB. V četrtek so v Nik-sarju v pokrajini Izmir zabeležili precej močan potres, ki je trajal 10 sekund. K <vec\ ni bilo človeških žrtev, niti škode.
Propadanje angleškega naroda
London. 10. okt. R. O narodnostnopoli-ličnih razmerah v Angliji se je izrazil znameniti angleški zdravnik: Padanje števila rojstev je značilno za propadanje angleškega naroda. Angleška vlada je slepa za vsa ta pogubna dejstva.
Nov režim v Kolumbiji
Bogota, io. akt. R. V Kolumbiji je bila imenovana nova vlada, ki je takoj proglasila obsedno stanje m uvedla najstrožjo e&izuro.
f
Stran 2
»SCOVENSKI   NARO D«, ponedeljek. II  oktobra 1943
Stev. 227
Kak® j@ bilo aa Haki
K?Scn prisiliti part'zariTki tncb lizlranec pripev o sv 3 jih cf^Zi vetjih In epa reva« jih
Pc.rezali smo 2c n zajet j'..' parrizatitkcga od-dc ka. ki je tabori! na Rakitni Ob tej priliki s-> bili rc*en: tod" '*v\ ].n- tak imo/ie in fantu*, ki so bili s s:lo cuvedeni in uvrščeni med rart zanc. 71 enim od njih. ki je doma ■•/ Suhe Krajne. probCu jc "»Slovence* zelo zanimiv razgovor, po katerem posnemamo:
Prijela »p odvedla 'ja je partizanska ed niča.
ki je prišla % Srh., ECsaj rte s Kočevskega n prrvedla s tabo vit priilnfn mobilizirancev :/ t;'n h krajev. Ta oddelek ie rowd. kamor y:; ■*-•. ROJpooarl kakor Huni Pob-rai jc ijud:
'n ž"vi'a in etrahoval ves preb valstvo Xbra! ej Iti-di fz narrazftčnej£fh krca:e\. takt, «tš so pr:« 'n:   rr-Sranc;  predstavljal    Zelo pi.canO
dražbe Tudi pi -t.1* i1 so Mi vse prej ko enotni. Ti k2 lo In 17 le T^tirih dečko? so psrtizan prisilit v Kvo;e \r^r:- tuđi pq n vrč !ct sare m* f.t N W-^-ir ntan vpraSaft, »li sna uporabi »t- i -• ? c Tudi / IravntŠko iih m so preiskati \"-ak ?t oobtl ru ko n ic moral z nrm". (*e je kd' onemo<?d al kak-, dru-r^čr n' mo«*el na«ref, pa oddelek n- već videl !n nd'r ni r\ ecfel  k?j je t njim.
Iz Žviri so vodi'1 pthflitc mobilijfrance v Strttge, <~d ram v D brcni.lic. potem v v»&
C *r'. natO ra* naprej prof) Ejub'mn; Pravili SO jim, «la b1 oo 7;1 rezerv . partrzanotn k" rh'cn Turjak Ki pi • rr?ŠH blizu Turjaka, sa jim rekli. <!i «■ . H - - f i |e končani, ter jih potem pel tali n: že'-m'jc n na Golo, končno pa na Rakitno, kamor s;> prispe!: zadnje dm septembra
Zenindvi e podatki rešenega partizanskega ?r»cb!*zir.inca o vr ja*kc:n ustroju partizanov. N:cmu :n tovanSem so rekli, da pripadajo 18.
cEvj'ji. Ni začudeno m neverno vpraSanje, kje go ostale olvizije, SO jim stan komun lati m partije" raz'agali, da ic ta številka fc v redu, ker se div./ je Štejejo /a -ve* Balkan in da ic večna -.i njih na j u u k! ci diviziji so sr* lale (Cankarjeva. Levsikoo* in 9, br£a'
da Levstikovo so po večini sestavljali baito- I gHjevci. Partizansko »aivjzijo« t\ *-rij<J, dve do I šri »brigade«, brigado tri do 5t*n bataljoni- , prTkcv t^rej n\ bataljon pa po tri Čete Re-šcm mobHiriranec ej pripadal 9  brigadi. Na pod*očiu Rakitne *n bila skupaj drugi in tretji bataljon, cd katerih jc Štel v&ak okrog 300
uif /   Po tem takem naj hi »brigada«, će bi V
resnici imela .širi bataljone, štela 1200 mož, »Q!v:z;ja« pa povprečno 3600 mo/. kar predstavlja komaj saboten p( !k kake redne vojske Označba / »bn^adam-« in »divizijami« je torej ic ?gračkanje, ki ima samo namen »imponirati«.
Ko so prišli na Rakitno so se nastanili de-
lema po lii-'ah. največ pa po kozolcih ker se le partizansko vodstvo balo letalskih napadov.
/'sedJi so ?o!o. gasilski dom   in bunkerje.
»;tab" pa sc je naelil v neki vili Vse življenje jc  bilo  do!Roča>»no.  za  prisilne mobilizirance
pa povrh sc nadvse žalostno. Kadar ej kak ( ddeJek lcam< r kr>li korakal, je moral vedno peti. <ia ie markiral »borbenost« jn zadavolj-
! • * Kdor n: pel. je biJ kaznovan. Hrana za navadne pirtzane jc b:la slaba in nezadostna.
<.n < d š*ab ra c 'ničli vsega dovolj in seveda vse boljše.
O koncu partizanskega oddelka na Rakirn? pripoveduje resen« pr'silni mobilizirance: »V nedelje zjutraj so kjr na Tepem sv nčenke dokazale patruljam ;n predstra/am. da smo de-1« ma obkoljeni. Ob o'evct:h »*e je začel pravi n:ir:ul na tth-.c!jc. Nastala ie panika, vse jt bežalo kri/cm prek. Nić čudnega V drugem batalji nu jc bilo 200 ljudi Od tega okrog 30 starih partizanov. Drugo zapeljane1, vel'ka ve-čina pa prisilnih mobi 1 izirancev. Vr tretjem bataljonu ie bilo 296 ljudi in spet le okrog 30 starih partizanov komunistov. Vsi ostali spet zapeljanci največ pa prsilni m< bilziranci. Bunker S strojnico, ki jc branil dohod v vas p.i eni ;/med cest. &e jc hran 1 in regljal. Sam sem vinel. kako jc nemški vojak pritekel do bunker ja ;n vrgel vanj ročno granato. Pok — in bunker je utihni Ludje so sc zaradi strašnega o^nja ra n>pilj po manjših gručah in hiteli proti go/duvom. Ostal sem v vasi in tam so me na:l; in rešili. Obema bataljonoma na Rakitni je bila napovedana na pomoč tako imenovana ljubljanska brigada. Tedj. ko je pri-d<, ra/sula na Rak'tni. je še ni bilo nikjer ne videti, ne slšati. kaj se je zgodilo po ne-.jclji. ne vem Prepeljan sem bi! namreč najprej v Borovnico, nato pa v Ljubljano, kjer sedaj vstopam od srca rad med domobrance.«
F^gram Nemške akademije
Novi tečaji za nštnškj jezik v Ljubljani
Lektorat Nemšlce akademije v Ljubljani je i/dal svoj program za šolsko k4i<> 1943-44.
Nemška akademija inni po /ikonu, ki -a Te i/cial Kiihrer dne 1") novembra I94t, nali-: >. do razširja nemški jr/ik in nemško kul-ruro. Nunska akademija jc DOS tala temeljna organizacija za nemSko kulturo, izpolnjujoč na ta način *\<>jo vzvišeno nalpgo, pospeševati n«> strogo znanstveni podlagi raziskovanje in študij nemškega jezika in omike.
Lektorati — i/vršni organi Nemške akademijo — razvijajo >w>jr delovanje, lo jc pospeševanje študija nemškega j<vika v inozemstva, /. \so znanstveno mpc;>-ij«> in strogostjo in strogo nirtodi».rdguvoniutrdgovcd go metod
Med Šolskim letom (i. nov. 1043 do t. julija 1044) se ^sijo tečaji nemžkega jezika, predavanja, koncerti in druge prireditve. Tečaji nemškega jezika obsegajo;   1- nižji
tečaj (za začetnike); 2. srednji tečaj (za one, ki imajo /e osnovno znanje jezika); višji tečaj (splošni pregled zgodovine, knji-zevnosti in gospodarskega in kulturnega življenja v Nemčiji); 4. konverzacijski tečaj (■•»Uravnava praktičnih vprašanj in nemške teraturei: 5. tečaj za poklicno specializacijo (poglobljen Študij gramatike, čitanje in konverzacija z ozirom na razne veje specializacije).
Vpisovanje za tečaje in predavanja traja od ta do 31. oktobra 1943. Ob tej priliki je prinesti seboj dve sliki za legitimacije. — 1 akcije, trajajoče po eno uro, bodo trikrat
na teden.
V načrtu so popoldanski tečaji od 15. do 19. ure, ki bodo trajali S mesecev.
Za informacije se je obrniti na tajništvo
v Beethovnovi tdici 14-1. vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Protiletalska zaščita Ljubljane
Marsikdo v Liubljaii je še mišljenja, da ria&emu mestu ne grozi nevarnost letalskega napada- Tako mišljenje pa ni pravo. Čeprav nevarnost V Ljubljanski pokrajini še ni neposredna, vendar zahtevajo razlogi, da se vse pripravi in ukrene za varnost.
Zato je nujno potrebno, da se vsi že odrejeni ukrepi za protiletalsko zaščito z vsem: razpoložljivimi sredstvi pospešijo in v najvišji meri izpolnijo z upoštevanjem izkušeni, fci so jih zbrali od letalskih napadov že prizadeti kraji.
Pri izpolnjevanju teh ukrepov morajo sodelovati vsi. Razumljivo je, da je potrebno zato žrtvovati tudi svoj prosti čas, opustiti marsikatero udobnost in poleg svojega rednega opravila opravljati tudi doci-alno delo.
Zlasti pri ureditvi hižne zaščite se ne smemo ozirati na lepo ureditev stanovanj, će je potrebno namestiti vodo in pesek ter predmete, ki se morajo premestiti zaradi predpisane   izprazaiitve podstrešij.
PH tem morajo hišni posO:>tnii:i podpirati slanovalce in obratno, vsi pa se morajo ravnati po navodilih hišnega starešine. Vzajemna pomoč pri teh izrednih xikrepih mora biti vsakemu najvišje pravilo!
S posebnim poudarkom vabimo hišne posestnike in stanovalce, naj imajo v polni meri razumevanje za odgovorno delo hišnih starešin in drugih organov protiletalske zaščite ter jim olajšajo njih delo
s tem. da radi izpolnjujejo njihove odredbe.
Hišni starešine in drugi organi protiletalske zaščite so oblastem odgovorni za izvedbo zaščitnih ukrepov, zato pa uživajo tudi vso zakonito zaščito. Kdor bo njih delo namenoma oviral ali jim žaljivo nasprotoval, bo strogo klican na odgovor.
Hišni starešine naj v lastnem delokrogu takoj imenujejo svojega namestnika — podstarešino zaklonišča — in prostovolj-■rte branilce v številu, ki je za obsežnost stavbe potrebno — (najmanj po enega za vsako nadstropje in stopnišče ter skupino po 1—2 samarijana in sla). Imenik teh oseb s starešino vred ter z navedbo njih funkcij in nadstropja stanovanja je treba nabiti v vsaki veži ali poleg »Glavnih navodil«.
V vsaki hiši naj se zato v tovariš ki vzajemnost i med hišnim go«spodarjerrL, hišnim starešino ter podstarešino. prostovoljci hišne zaščite in vsemi prebivalci prerešeta, kar je še potrebno za izpopolnitev in izboljšanje hišne zaščite in čimpreje pristopi k izvršitvi.
Z zadostnimi in pre i zki cš en i mi ukrepi o pravem času bomo najbolje zavarovali svoje in svojih bližnjih življenje in premoženje.
Glede načina ureditve hišne zaščite se ravnajte po tiskanih navodilih, ki so jih dobili hišne starešine in hišni posestniki ter po vseh novih ukrepih in navodilih, ki bodo še izšli.
Mali gospodarji mislijo na zimo
j.h, kjer je ni v izobilju, pravijo v »Malem
gospodarju«.
Koristni nasveti rejcem. Pod posebnim poglavjem »Pogovor o rejU objavlja »Mali go-sroaar« redno številne koristne, jedrnato pisane nasvete za rejce. To je prava še.Ia zs rejce in marsikateri roječ najde tam odgovor na vprašanje, kj b- si ga sicer ne mogel po-jasmti. — V J-eptcmbrski številki je bil objavljen še poseben članek pod naslovom »Zbirajte krmo. toda poStcnc!«.   Skoda, da tega
Ljubljana. 11. cktobra Mal« qc<fpodarii en pri rta9 dandanes že ve lika sila — ne zejolj no svoji številnosti, temveč tudi po pe.menu malega gospodarstva, ki vključuje rejo malh živali, obdelovanje vrtov 2aradi prehrane, smotrno uporabo ter predelavo stranskh in ciavnih surovin pridelovanja in prireje itd. Malo gospodarstvo pri nas je pa postalo zlasti pomembno, ker je organ t/i -rano: številni mali gospodarji so organizirani v rej?kih druJtrih, ki jih veže Zveza dru-tev >Mali gospodar«. Zveza izdaja redno svoje •glasilo, ki je verno o«ledalo prizadevanj rei-Scih društev in njihovih delavcev. Glasilo predvsem poučuje in vzpaia rejce ter išče načmov. Jda bi se malo gospodarstvo č:m boli 'zpopol" nilo. Vsekakor je rejsko elasilo »Mali gofipo-car« c«. k- se ob nji razvija vse smotrno delovanje za izbdjšanje ter orgam'zacijo malega gospoda rs tva.
Spoštujmo delo! »Mali gospodar* zasluži priznanje že zaradi tega. ker navaja številne meščane spoštovati delo. To je — kakor vsaj sedimo mi — ena najpomembnejših vzgojnih nak>£: Hudi učiti spoštovati delo. navajati jih Jdelati. če spoštujeio aelo odrasli, znaio tudi navaditi delat; otroke V septembr-ki številki »Malega tfospoćlarja* čitamo uvodnik pod naslovom ^Spe,:? mo deloV Zc 'z tega članka 5 pre Sirarna t. čno noto '-previdimo, da 50 orjjs-p-zatorji našega malega gespooarfetva značajni
in pošteni možje, ki So spoznali, da je v življenju največja vrednota delo
Rejci pred zimo. Za rejo malih živali nastane v začetku zime kriza, če se niso primerno pripravili, kako bodo prehranili živali pozimi. Predlanskim je reja mahh živali pri nas precej nazadovala pozimi, ker ni bilo zimske krme za živali. Dru-tvo je sicer mnogo pripomoglo, da so se rejci vsaj nekoliko zalGžili z najpotrebnejšo krmo. toda z nakupovanjem in vskla-diSčenjem so bile težave. Lan-' je »Mal« gospodar« začel dovolj zgodaj opozarjati rejce, naj s; preskrbijo zimsko krmo. Nudil jim je koristne nasvete, kako in kaj naj zbirajo sami. Seveda je pa društvo zopet pomagalo organi-zirnn:m rejcem ter je razdel'lo na vagone dobrih krmil. Zdaj pa čitamo v »Malem gospodarju«, da bo letos preskrba z zimsko krmo verjetno šc težavne j.:a kakor Lani. Krma bo draga, kgr bo ponudba slaba. Tudi Žegoza (Splošna železničar, gospodarska zadruga) ne bo megla mnogo storiti. Tega se naj rejci dobro zavedajo in zdaj je zadnji čas, da Si skuhajo preskrbeti sam- krmo; vsak si naj pomaga predvsem sam. V zadnjih jesenskih mesecih je dovolj prilike, da »i rejec nabere na vrtu in polju precej krme. S tem p« seveda ni rečeno, naj pobega po tuji lastnini. Nikogar pa ne bo C iodoval. če bo nabiral cb parebkih plevel, ki je primeren za krmo. Mnogo krme k vedno propade, ker je nihče ne zbira na kra-
t članka ne bodo čitali prav tisti, ki jim je edi-I n:m namenjen, kajti pošteni. Organiziranj rejci j se pač ne zgledujejo po »zajčkarjih* m poljskih tatovih, j     Tudi septembrska številka »Malega gospodarja«  je pravi  zbornik  strokovnih člankov. Reč; je treba, da je na-   >>\a!: gospodar« dosegel višino tuj:h rej>kih strokovnih rev'j. Posebno vrednost ima »Mali gospodar« 2e zaradi razprave o zakonu dedovanja, ki izhaja v rta-dalje van ju in ki jo piše dr. Podobnik.
Emil Frelih: Mladoletne
Mladi pisatelj je s svojim najnovejšim dclrcn Zel vsestransko priznanje
Ljubljana, 11. oktobra Ime Emil Frelih je dobro znano tudi š r-ši javnosti. Mladi rež ser, ki uspešno deluje na oORi opernega gledališča, je že prea leti prijel za pero in se v razmerema zelo kratkem času uveljavil. Slovencem je nedvomno ostala v spominu njegova prvi kr.jig-a ^Materi'., ki je dala slutiti, da mladi umetnik hrani v sebi Izredno močno ustvarjalno silo. Se prej pa se je predstavil nasi kulturni javnosti na bralnem večeru in z mnogimi uspelimi črticami, objavljenimi v razn'h listh.
Iz Frelihovih dosedanjih del vidimo, da je njegova muza lastna mati. Morda je ni proze, v kateri ne bi bila, vsaj bežno, označena vel'ka ljubezen do matere. Ta ljubezen, ki jc nedvomno vzvišena nad vsemi, pa je najbolj opevana v knjigi »Ifateric, knj*gi, ki je bila, čeprav kaže začetniške nedostatke, hvaležno sprejeta med naSo javnestjo.
Potem so izjemne razmere Freliha prisilile, da je utihnil. Vendar ni držal križem rok. V dolgih dneh internacije se je s podvojeno s:lo lotil dela. In tako je v izjemnih okoliščinah nastala daljša povest 2 Mladoletje«, ki je dekazala, kar je dala njegova prva knjiga samo slutiti. Vrednost novega dela je najbolj potrdilo izredno zanimanje med ljubitelji in ljubiteljicami dobre domače knjige, ki so z veliko vnemo segli po njej.
Tudi a Mladoletje« preveva od začetka do konca velika ljubezen do matere. Glavne osebe so doma na Ljubljanskem gradu in iz njihovega življenja je vsa snov zajeta. Junakinja je krepostna Slavka, mladenka, ki je rano izgubila mater in ki s svcjim lepim značajem že v začetku pridobi bral-čeve simpatije. Izmed meških oseb je na prvem mestu Milan, ki je v svojem b'-stvu
pošten,   vendar  nekoliko  Šibak, zunanjim
vpl vom predajaječ se mladenič. Vrtoglava Darinka ga zavede, da skoraj pozabi zvesto Slavk? in zanemari učenje tik pred :zpiti. V svoji zaslepljenosti ne vid', da povzroča skrbni materi velike skrbi in gorje, da iz-voljenka uho trpi in hira. Slavka je namreč priskočila na pomeč preprostemu in poštenemu, a revnemu Janezu, sosedu z Ljubljanskega grada, ki z veliko ljubezn*-jo skrbi za svojo bolehno mater. Povest se lepo razpleta in postaja zmerom bolj zanimiva. Nadalje spoznamo južnjaka Andrijo, nesrečnega in vase zaprtega Č'ovcka. Obenem pa se nam zmerom bolj razgalita Milanov in Darinkin značaj. Njuno razmerje konča z ncizeg:bnim zlemom. Milan iz-prev'di svojo veliko pogreško in se posveti učenju, obenem pa se vrne k Slavki, ki SC zdravi v gorskem zdravilišču in ga srečna sprejme. Pri tem se seznanimo tudi z mladim dr. Korenom, vzorn-m in člcvekcljub-n:m zdravnikom, ki v vsakem pogledu pravilno pojmuje svoj vzvišeni pokl'c. »Mlft-doletje- se veselo konča. V grajski kapelici je za zaključek poreka Milana s Slavko. Slog je prijetno domač in vsakomur lahko razumljiv, snov privlačna in učinkovito podana. Avtor je tudi dokazal dobr^ poznavanje značajev. kakor tudi trenutnega človekovega razpoloženja ter življenja sploh. Pokazal pa je zlasti mnogo sm'sla za stvarno in zdravo življenje, brez uničujoče zastrupljenosti in tragičnosti. ki je svojska večjemu delu sodobnih piscev, kar je seveda logična, a ne nujna posledica našega stoletja.
Knjiga sMladoletje«: obsega okrog 200 strani in je izšla v zaležbi »Naši obraz'«. Zunanja oprema je preprosta, a okusna. Prijateljem lepe domače knjige jo toplo priporočamo.
Smola kunčjega tatu
Ljubljana, 9. oktobra Preo! dobrim mescem. 30. avgusta ob 7. zjutraj, sc karabinjeru potrkali v Dravljah na vrata Jožctovega stan« \anja. Monotone, močne udarce je spremljal globok, krepek glas. ki je odločno zahteva!: — V imenu zakona, odprite!
Jožeta je spreletel mraz po vsem telesu. Njegova prijateljica, k deli z njim že dclj časa brez blagoslova debro in slabo, se je preplašeno umaknila. Glas, ki se je ponovno slišal za vrati, je bil tako silen, da se mu ni o>ilo mogoče upreti. Jože se je vdal v usodo in odprl.
Zagledal je tri karabinjer ie, ki 90 ga takoj ostro premerili od nog do glave. Tega pogleda se ni ustrašil, pač pa je zatrepetal, ko je opazil, da so preskočile b;^te oči varnostnih organov mimo njega v njegovo stanovanje. Paničen strah ga je objel, ko je za kara-bnjerji opazil žensko in moškega. Vedel je, da je njegov greh neodvmlii\o odkrit, komaj nekaj ur po tatvini.
Karabinjerji in civilista se v prvem hipu niso mnogo* zanimali za Jožeta in njegovo priležnico. Bili so veseli, da jih je odkrita sled vodila naravnost v vlomilcev brlog. V sobi so na tleh zagledali ljubko družbo 11 kuncev vseh barv in velikosti, ki so. nevajeni novega okolja, preplašeno vohali okoli sebe. Edina kokoška v njihovi družbi se rud', ni počutila med njimi preveč domačo.
Civilista sta takoj ugotovila, da so kokoške in kunci njuni. Še prejšnji večer so bili v svojih kletkah v drvarnicah hiš. ki stoje v Dravljah ne daleč od Jožetovega stanovanja. Ponoči pa so izginili, ne da bi kdo slišal okoli hiše kakšno hojo ali ropot. Vlomilec je iz* redno spretno in tiho odtrgal ključavnico in poba&al vse živali v vrečo, ki jo je prinesel 3 seboj. K 6reči je bil manj pazljiv pri hoji. Oškodovanca sta zjutraj, ko sta tatvino odkrila in ko sta se razgledala okoli hiše, 00-krila vidno sled. Med sleditvijo so se jima pridružili karabinjerji in vsi so prišli naravnost v Jožetovo stanovanje.
Ko sta lastnika pobrala svoje kunce in kokoške, so karabinjerji pozvali Jožeta in njegovo priležnico, naj se brž odpravita z njimi na policijo. Napravili so še preiskavo in na.:li hranilno knjižico za 30.000 lir. Ker se jim jc zdel izvor aenarja sumljiv, so jo zaplenili.
Začela se je preiskava. Pokazal*, je. da je denar poštenega izvora, last prilcžnice, ki je
Tržaške novice
— Smrt polkovnika-zdravnika. V Trstu je umrl polkevnik-zdravnik Aleksander Abbatet ravnatelj vojaškega zdravstva. Pokojnik je bil v Trstu zelo znan.
— Na smrt obsojena. Posebno vojaško sod'šče v Trstu je obsodilo na smrt zaradi ropanja Adolfa Vittiglia iz Trsta, iz ulice Edmondo de Amicis 4, ter Antona Verroc-
ch:a iz Trsta, ulica Giorlamo Muzric 1. Oba sta bila just'ficirana.
— Himen. Poročili so se te dni v Trstu tehnični uradnik Julij Tromba in gospodinja Angela Zadravec, zdravnik dr. Artur Pavlin, m uradnica Marija Marušič, uradnik KcnrarJ Bruno in gospodin j a ^Jermen e-
EUda Salomon, vseučihščnik Josip Brando. n in učiteljica Elvira Poguc.
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK. 11. OKTOBRA 1943
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.0O—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. Prekinitev oddaje. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.45: Poročila v nem-fečmi  In   slovenščini. 12.45—14.00:  >Zabavni kon-
ceru. Igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M.
Sijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15— 15.00: Popoldanski koncert. Prekinitev oddaje. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Zabavni koncert. 17.45—18.00: »človek duh in snov« (Ciklus predavanj o človeku kot duhu tn telesni snovi) — predava g. dr. De-bevec Fr»nc. Prekinitev oddaje. 19.00—19.30: Koncert terce ta Dobrsek. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00- Mala medlgra. 20.00— 20.15: Poročila ▼ nemščini. 20.15—21.00: Operna glasba. 21.00—22.00: Koncert Malees orkestra: vodi Oton Stenovic. 22.00—22.10: Poročila v nem-Kini. Konec oddaje.
lastnica hiše. Jože jo je v svoji izpovedi, ko je prizna! svojo krivdo in opisal, kako je vtm! vlom, razbremenjeval, češ da ni vedela za njepm- pehod in da se je zjutraj, ko je opazila ukradene kunce in koko>ke, zelo razjezila nad Jožctcm,
Svojega greha pa Jože ni b;I voljan priznati brez izgovorov. Zatrjeval je, da je prejšnji večer dolgo popival v druibi tovar:-šev in da je priiel domov tako pijan, da ni vedel, kaj se z njim godi. Vlom jc izvr.vl v pijanosti ter mu je bi!o zjutraj, ko sc je streznil, žal. Prvi trenutek mu je bilo tako neroono, da sc ni domislil, kako bi kunce in kokoš vrnil lastnikoma. Kasneje sta ga oškodovanca prehitela.
Jožeta so zaprli, njegovo priležnico pa izpustili. Na sodniji je Jože vztrajal pri svojem zagovoru v preiskav- in na glavni razpravi. Popolnoma mu pa sodniki niso verjeli, da bi bil vlom izvršil v taki pijanosti, da bi se svojega dejanja ne zavedal. R'.lo jc mnogo okoliščin, ki so kazale, da Jože svojo pijanost nala:č pretirava. Razen tega je bil .It /c. ki je pretepač in nasilnež, že obsojen zgradi podobnega vloma. Leta 1941. je bi! kaznovan, ker je nekemu mesarju odnesel prav tako 11 kuncev, na tri mesece strogega zapora.
Edino Škodo, ki sta jo lastnika utrpela, so bile poškodbe na nasilno odprt;h kletkah in drvarnici. Enega kunca so morali zaklati, ker ga je Jože vrgel v vrečo s tako silo, da se jc močno udaril. Vse druge živali sta dobila nepoškodovane nazaj.
Sodniki so upoštevali Jožet&vo priznanje, poravnano škodo, prav tako pa. da je V povratku in še nekatere druge olajšane in ob tc/ilne okoliščine. Obsodili so ga na 4 mesece strogega zapora in na dve leti izgube častnih pravic. Plačati mora 190 lir sodne takse.
Sodil je senat, ki mu je predsedoval sos Rajko Lcdcrhas. Kot vetanta sta sodelovala sos Ivan Kralj in Joaip Raričevič. Obtožnico je zastopal državni tožilec France Sever, obtoženca pa je branil dr. Švigelj.
URADNI RAZGLASI
Spremembe predpisov o začasni vojni dokladi
Sef pokrajinske uprave v Ljubljani glede na riaredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pekrajmo z dne 5. juliju 1041, st. 60, z dne 25. januarja 1942, št. 9, z dne 26. maja 1942. št. 100 in z dr.- 31. avgusta 1^4^, 5t 171, ter na podlagi danih poobla Stil odreja:
CI. l. Uradnikom in vsem drugim uslužbencem bivše jugoslovanske uprave se priznava od 1. septembra 1943 dalje začasna vojna d oklada v i/.meri 43' o prejemkov, ki so jih imeli na dan 11. aprila 1941 in to brez omejitve vsot po dosedaj izdanih primerjalnih razpredelnicah. Vračunajo pa se posebne funkcijske doklade.
Cl. 2. Uradnikom X. in ix j^lo/ajne skupine, uradniškim pripravnikom zn X. položajne skupino, služiteljem in vsem uslužbencem, ki še niso bili dosedaj razporejeni in niso bili še deležni 43ft « povišanja, se priznava izredna vojna doklada po čl. 1. te naredbe od rine l. decembra 1941.
Ljubljana dne 7. oktobra 1P43.
Sef pokrajinske uprave: pred .-vodnik:
Kupnik
Cenik za brivske in frizerske obrate
Scf pokrajinske uprave v Ljubljani, glede na naredbo z dne 21. septembra 1943, št. 92, smatrajoč za potrebno spremenit« maksimalne cene ga brivsk I in frizerske obrate v ljubljanski občini, odreja:
Čl. 1. Naredba bivšega Visokega komi-sariata z dne 21. septembra 1943, It 92, o spremembi maksimalnih cen za brivske in frizerske obrate v ljubljanski občini se razveljavlja.
Čl. 2. Namesto s 61. 1. te naredbe razveljavljenega cenika stopa zopet v veljavo cenik, odobren z naredbo VJPOkaga komisarja za Ljubljansko pokrajino i dne 8. decembra 1941, .št. 189. Cl. 1. cenika se dodaja sledeči odstavek: »V gornjih cenah je obsežena tudi odškodnina za porabljeni material in za obrabo orodja in niso dovoljeni pribltki po katerem koli naslovu.«
Cl. 3. Ta naredba Btopfl v veljavo na dan objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave.
Ljubljana dne 5. oktobra 1943
Sef pokrajinsko uprave: predhodnik Rupnik
URADNI RAZGLAS
Pozivajo se vsi na področju ljubljanske mestne občine bivajoči moški in ženske Italijanske narodnosti, ki po svoji službeni dolžnosti niso vezani na stalno bivanje v Ljubljani, da se brezpogojno zplasijo v dneh li. do vključno 14. tek. meoeon med uradnimi urami pri upravi policije v Ljubljeni, Sublčeva ulica št. 5, I. nadstropje, desno, sobi st. 9 in 10.
Otroke prijavijo stari] ozlr. rejniki.
Vsi priglašeni se morajo Izkazati o potrebnimi listinami o i=-tr.votnosti.
Zoper one, ki se tonui podvu ne odzovejo,
se bo postopalo najabroftje po zakonu
Ljubljani. S. oktobra 1948. Predsednik pokraj: mrke uprave L. Rupnik
COMIMCATO UFFICIALE
Tutte le persrne di nasTJOnailta itaiiana,
di aesso masehile o fcmmir.ilc, dim oran 11 nella citta di Lubiana. che per radioni di servizio non sono obbkgate di avere la lo. ro residenza fissa a Lub:ana, sono diflida-te di presentarsi incondizionatamente nei giorni 11 fino tutto 11 fiema M < orrcnte meso nelle ore d'uftie'o alki Direzione di PcTzia a Lubiana, Via BUbičeva No. 5-1, parte destra. stanze No. 9 e 10.
Bambini dovranno esscre denunziati dal loro genitori o di ehi ne fn le veci.
Tutte le persone denunziate devono le-g-ittimarsi con opportuni documenti ocm-provanti la loro identita.
Contro i renitent: alla presente diffida, si procedera ngorosamente a sensi di es-
Lubiana S ottobre 1943. II presidente dell'Amministrazi^ne pro. vinciale: L. Rupnik.
Spremembe voznega reda za večerni vlak proti Postojni
Većem? vl.»k, ki je odhajal 17. l.jubliane proti Postojni doslej ob 18.1.>. ho od 10. oktobra dalje odhajal la LjabljsMie ob it.so.
Zgodovinske slžčirg
Erazem Predjamski
Marsikateri vitez je pozabil dolžnosti svojega poklica, ki so bile: braniti vero in domaće deželo, skrbeti za mir in red v svoji domovini ter varovati vdove in sirote. Ta in oni je hotel nacloma in na lahek način obo^ateti in &c jc lotil sramotnega pobla, da je napadal s svcj;mi hlapci popotne trgovce ter jih ropal.
Najbolj znan roparski vitez naše dežele je bil Erazem Predjamski. Spri se je bil na cesarskem dvoru z nekim svojim vrstnikom in ubil ga je v dvoboju. Zato je morai bežati in pribežal je v svoj skriti grad Predjamo pri Pcstcjni. Se danes vidimo ostanke tega gradu, ki so ga sezidali Erazmovi predniki v pustem skalovirem kraju v globini kratke jame. Bilo je pravo orlovsko gnezdo, v katerem je pnct'1 gospodovati zdaj Erazem z dvanajstorco d;v-jih. neukrotljivih hlapcev. Od tod je pohajal na sveja roparska poojetja. tako da daleć naokrog nobena cesta m bila vež varna pred njim  in njegovo drhaljo.
Tedanji tržaški glavar Nikolaj Ravbar (k bi slednjič povelje, naj roparskega vite/a izsledi m ulovi, bodisi živega al: mrtvega. Dolgo so Ravbar in njegovi ljudje prežali na Erazma in ga iskali. Ali on &e jim je znal veano spretno umakniti, za njegov grad pa prti vedeli niso. Bržkone bi ga nikoli ne bili na*:? če bi Hm Erazem s svoji drznosti sam ne bd pokaral poti do gradu. Nekega zimskega dne se je namreč pojavil pred taboriščem Ravbarjevih vojščakov. jih zasmehoval in odairjal na svojem bržem konjiću po snegu proti svojemu domu. Ravbarjevi hlapci so šli po sledu v snegu in tako so slednjič zagledali jamo in grad v nji. Takoj so obkolili podnožje strme skaline. v kateri zeva jama. in SO jeli oblegati roparsko gnezdo.
Ali Erazem se je svojim oblegovalcem le
smejal. Dohpa di> jame jc bil skoraj nepri-stopen, lahko ga jc bilo hranit- in v CVCStobo svojih hlapcev jc vitel trdno /aupal. Bili flO b.variši njcftovib zloĆTi>k;h podjetij in čakala jih jc ista nemila inoda kakor njega, če bi prišli pravici V pest. Pravi dc,hc>d do gradu so vihu teja tvorili pod/etniki rovi. po katerih se je prišlo v nar. Ste gOZUOVe. Za te rove pa n hče drugi n: vedel kakor le Era/cm in njegovi hlapci.
Medtem ko so tedaj oMegnvu'ci zmr/ovali pod gradom V hud: /inv. ker &u mcirli. da sc jim bo vite/ slednjič vdal zaradi lakote, se je ta s svojmi pajdaši prav imenitno gOStil v gradu. Hrano jc do-bival p0 podzerrk>k:h hodnikih prav iz V pave. kjrr je tedaj napočila že pomlad. In prešeren ]i bil dovolj, cia jc metal svejim oblegovalcem  danes sveže  sadje, jutri
sveže ribe pa zopet vreče moke in celo zaklanega vola.
Glavar Ravbar je uvideli di tako ne bo mopel predrznežu nikoli do Sivega l oral je OTUgo pot. Vprav tedai je sporočil Erazem glavarju da bi mu rad poslal -c nekaj d<>brcga \z firadu. in to vsak dan. 5e dovolj njegovemu h!arcu prosta pol v v\oj teber, Ka^ar obljubi, da klancu ne bo vtor 1 n v zalega, nai le pride, kacusV in če. In tako je sedaj prihajal Erazmov hlap. p dan /a dnem s košaro polno tiaro v v Ravbarjev tabor Kavhar si je znal hlapca pridobiti i lepim; besedami, z obljube,, da mu bodo odpuščeni njegovj /ločim, in z denarjem, takn da je hlanec slednjič vdal svojega gospodarja. Povedal je Kavbarju. kam naj nameri male topiče. ki so tedaj bili že v rabi in j:h jc imel glavar tudi nekaj s seboj, če hoče cb do'ocLTjcn času zadeti roparskega viteza.
Ravbar pripravi vse, kakor mu je svetova! hlapec, -n ko mu ta da dogovorjeno znamenje z gradu, zagrme *oppvj in smrtno zadet S6 zgrudi Erazem na tla. Ravbarjevj vojščaki urno napadejo fjrao m vname se strahovito klanje, k: jedva poneha, ko ie bil ubit zadnji divjih Erazmovih hlapcev.
Stcv. 227
►SLOV EN S K T   MAR OD«, nm^vv-. m  ~m^v- t«**
Stran 3
Sobotni živilski trg založen z gobami
Razstavna omarica z
Ljubljana, 9. oktobra
Dan~s je bi! precej bsljii dovoz živil na trg kak druge drrj v tednu! Vendar z'.aj zclenjp.ini trg no more biti več posjbn:) dobro zaloten, kor je povrtnine, ki ;e zorela, c'.oslrj. C^d^ljO rnaAj ln se že uveljavlja z.n:,ii.i zelenjava. Dovazajo 60 neka-tei>e ostanke letnih pridelkov. Tako i? bilo danes nelcfcj t .;žn Jtov. V .^p'.GŠnem prcvla.dujc ze'en java. ki je je največ na vrtovih V poznih jesenskih mesecih in ob aacetku z;.ne.
Gospe lin je torej nimajo posebne izbire na zelenjavnem trgu. Poljski pridelki, ki jih pridelujejo tudi pr delovalci povrtnine na Vrtovih, je serazmerno male. n. pr. korenja in repe. Pričakova'i bi. da bo zi ij na- 7e!en-acineni trgu med jCF.nskimi p:l-delki tudi mnogo zelja,, a zel.math glnv je sorazmerno malo. Ohrovta je navadno već. Pozno zelje pa zdaj Sc marsikje ni pocekan in upznjc je. da bo trg: založon z njim še dolgo, tu '.i v zimskih niccccih. vraj tako kakor doslej. Pričakovali bi tudi, da to naprodaj več pese. Tcda po tem pridelku tudi ni pesebrega povpraševanja. Pridelovalci lahko hran.jo peso za prodajo v zimskih mesecih in jim je zdaj ni treha ponujati. Da ni med domačim blagom n»p i> se doslej nismo čudili, ker je bila uvožena čebula precej cenejša in je bil trg z njo vselej izredno do-bro založen. Ko bo pošla uvožena čebula, ki je je zdaj že m^lo, bodo lahko založili naši prodajalci trg tudi 9 tem svojim pridelkom, ki pa seveda ne bo mogel biti po-sebro počen'. Upoštevati je tudi treha. da naši pridelovalci niso pridelovali mnogo čebulo zaradi velikega uvoza tega pridelka. Ni se nam pa treba bati- da bo tako kmalu pošel česen, ki ga scer tudi ni posebno mnego v zalogah, a poraba je so-
gobami zapet na trgu
razmere m 3 majhna in branjevci so še dobro založeni z nj'm.
Na zelenjadnem trgu meci domačim blagem je danes prevladovala šp:nača. ki je je bilo celo več kakor e" divi je. Pojavljati se je začel tud: že motovileč, ki ga se- I veda zdaj še ni mnogo. Razen spinaee je j zdaj precej tudi zelenega rad či, a gospo-dinje  pesc-gajo mnogo b:lj po spina či Da-
nea je b:lo tudi preče- ze'ene kolerabe, povsem svežega pridelka. V prvih urah je bilo tudi nekaj ohrevta in zelja. Dovo'.j je bilo zelene in druge zelenjave za juho.
Grspodinje so se razveselile, da imamo z^aj zopet gobji trg. Zadnje čase je mnogo gob in čeprav so z nabranjem težave, so : gobarji začeli prinašati na trg razne užitne gebe v večj h količinah, da je bilo tre- j 03 zopet posebe' urediti prodajo tega blaga. Prejšnje čase je bil določen prostor za g be ob stolnici, z laj je pa ob kramarsk h lopah, kjer je  bil  včasih  perutn nski t:g. 1 Tam  imajo tudi  razstavno  cmarico in  v j nji so razstavljene     zdaj  najb:lj pogoste gobe v gozdovih. Prodaja gcb na trgu je pod stalnim nadzorstvom mastnega tržnega nadzorstva in gospodnjam se ni rreba bati. da bodo kupile strupene ali nczirnve j gobe; nadzor je streg. Danes je bilo napro- ; daj največ maslenk. Res bi bila vel ka škoda, če bi ljudje ne nabirali maslenk, ki jih sds j toliko rase in ki so zelo dobre in so- , razmer no lahko prebavljive gobe. Zavedati I bi se morali, da so g< be najboljše nadome, i stilo za meso po svoji hranilni vrednosti in I ckusnosti.  6e vedno jih  premalo  cenimo. ] Naprodaj so bile še ježevke. borov glivec. j #ebularji. nekaj golobic in l:s:čk, ovčje vi- 1 me itd. Večina teh vrst goh Je tudi ziaj razstavljenih v    omarci.    Gospodinje so ( kmalu pokupile vse gobe in po tem naj bi i se tudi ravnali gobarji ter bi naj trg de bro zalagali,  zlasti  te  tedre, ko je najboljša jesenska gobja sezona.-
LJUBLJANSKI
<C!r«MATOGPAFI
KINO UNION Telefon 22-21
Najsijajnejša kmetska burka — Dve url burnega smeha!
GREŠNA VAS
Strah  hinavskih  občinskih svetnikov pred razkrinkan je m njihovih »grehov«. V* glavnih  vlogah:   Hansi Knoteck, Joe Stoc-kel. Jo«ef Eichhcim
Predstave dnevno ob: 15.30 in 1T.30 uri
KINO  MATICA Telefon «-41
Igialska in režijska umetnina po slavnem Grn-hcfei jevem romanu
PLAZOVI
Borba Jju ii 12 gora proti plazovom. Izklesani ljudski značaji v ljubki romantični ljubezni dveh mladih src. — Sijajni igialci: Fiitz Kampera, Hansi Knoteck, Maria Andergast in Paul Richter.
Predstave   dnevno   ob 15. in 17. uri.
EVNE VESTI
— fiO. umetnostna rai iHmia. Te dni je bdla v celovškem Umetncstncu domu otvorjena 69. razstava Umetnestnega društva za Koroško. Razstava je bila organizirala v okviru slavnostnega tedna ob obletnici 10. oktobra. Na razstavi so zbrane umetnine vseh koroških likovnih umetnikov.
— 90 letnik aktiven ooratov°dja. V kraju Lichtenvii: th pri Dunajskem Novem mestu je praznoval te dni 90 letnico Karel Hartung, obratovodja istoimenskega obra* ta. Slavijenec še zmerom zelo živahno deluje v tvom:ci.
— Poziv upnik°m. Tvrdki > Lesna industrija;, družba s omejeno zavezo v Kočevju, in *Zurl in Co.<, družba z omejeno zavezo v Borovcu, sta se razdružili in prešli v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da se zglasijo ozirema prijavijo svoje terjatve edino pri likvidatorju: dr. Rogcrju Ivanu, referentu pri nemškem izselitvenem pooblaščencu za Ljubljansko pokrajino v Liubljnni.
— Z Sedežne Kaplje.   16 letni mizarski
pomočnik Fric Mohorko iz Železne Kaplje se je med delom ponesreči!. Pri žaganju i> oirkulaiko se je porezal po obeh rokah in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
— S Spodnjega Štajerskega. V Mariboru je umrla eoietna hišnica Lucija Adam, 501etna šivilja Terezija Benedičič. lSletni Franc Koren. 591etra zasebniea Marija Kramer. 791etni upokojenec Franc Kelbič, v Studencih pri Mariboru pa 481etna zasebniea Terezija Klančič, železniški upokojo-nec Ivan Gradišnik in Jožef Novak. V Gradcu sta o mrl a h i-'.ni posestnik in želez-n'ki upokojenec Karol Namestnik ter zdravnikova hčerfca Olga Rostohar. — Na vzhe<Inem bojišču je padel Ladislav Bizjak iz Maribora. - Pridelek krompirja na Sp. Štajerskem je bil tudi letos zelo dober.
— Podzemska k°ncertns dvorana. \' Jrraju Hs gen na VVestfalskem prirejajo koncerte v znani podzemski jami siedi romantične ok:lice. Dvorano odl-kuje izredna akustika. V njej je bilo doslej več koncert •
—minapke gledališke predstave. Za ro.
Vo sezono napoveduje nemški Burgtheater uprizoritev G. Kauptmannovega dela »Ifi-genija na Aulidi-s ter M. Meldove »St'ske Nibelun^ovt. Na cdru nemškega ljudskega gledališča na Dunaju pa bodo uprizorili novi odrski dol Kurta    Lessna ter Emesta
Sccreibelreitersa.
IZ LJUBLJANE
Pekom, trgovcem in zadrugam
Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljub-3rjani poziva vse peke. trgovce in zadruge v Ljubljani, naj dvignejo v uradu na Novem trgu St. t TT nakazila za moko za raadaljnih deset dni v oktobru po sledečem redu:
Dne 11. oktobra 1943 peki.
Dne 12. oktobra 1943 trgovci od A—M.
Dne 13. oktobra 1943 trgevci od N—2.
Potrošniki bodo na odrezke za kruh ali moko št. 13—22 prejeli za vsak dan po 150 gr kruha ali po 124 gr moke. cd tega dve tretjini pšenične in eno tretjino ržene ali  ječmenove moke.
Ponovno opozarjamo potrošnike, naj Čimprej dvignejo koruzno moko na odrezke št. 11 in 12 pri svojemu trgovcu odnosno pri trgovcih, ki jo še imajo na za-Jogi.
-®-
—Ij Naročnikom {„ čitateljem »Slovenskega Naroda«. Zaradi okvare v omrežju jsl istosmerni električni tok v dolofVneni mestnem delu naša tiskarna v »oboto dopoldne nJ mogla obratovati. Zaradi tega tudi »Slovenski Narod« ni mogel iziti. ProsiiiKi vse prizadet« naročnike ter in-serenfe, da nam to oprostijo. — Uredništvo  in   uorava   »Slovenskega Naroda«.
—Ij Osemdesetletnico praznuje dane^ ga- Terezija Hrenova, dobro znana >študentovska mama:. Doma je iz Dol!-narjeve hiše v Radečah, poročila pa se je 1888 e Karlom Hrenom, postajenačein:-kom v Sežani. Potem je 40 let bivala v Melju pri Mariboru, zdaj pa živi v Ljubljani. Vzgojila je tri sine in hčerko in jim pcckrbela po vseh močeh za dostojen obstanek. Prenekateri slovenski dijak je bil deležen njene dcbrotljivosti in če bi mogla, bi blaga študentovska mama pač tudi #e danes postregla ubožnim   dijakom z
brezplačnim kosileem. Toplo se je spominjajo vsi njeni stari prijatelji in ji žele še mnogo zdravja.
—Ij Promocija. Dne 30. septembra je bil promoviran na univerzi v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva g. Ježe Kambič iz   Sodjega   vrha   pri   Semiču.   Cer t.tamo.
—Ij N*>v grob. Za vedno j, zapustil svojce tiskalniški ravnatelj v pokoju g. Mihael Rožanec. Pokojni je bil dolga lota vodja Biasnikove tiskarne in njen s^'ast-nik. Za razvoj podjetja si je stekel ve!ike zasluge V družbi je bil vedno doorcđodel in si je kot prijeten družabnik p:idcbil mnogo prijateljev in znancev. 7a njim žalujejo brat Josip in drugi sorodniki. K večnemu počitku ga bo Jo spremili v ponedeljek ob 15 iz kapele sv. Nikolaja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo nase iskreno so žal je.
—IJ N°v grob. V 93. letu svojega življenja je umrla gospa Alojzija Rakovec* ki leži na mrtvaškem odru v svojem stanovanju na Mostnem trgu št 17 III. V torek bo prepeljana v kapelico sv. Nikolaja na Zale, od kjer bo pogreb na pokopali-šče k sv. Križu ob 16. uri. Blagemu srcu blag spomin, preostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje!
—Ij Smrtna kosa. Umrla je v LJubljani ga. Judita M e d v e d rojena Suhi. vdova po veletrgovcu Josipu Medvedu. Doživela je \epy starost 76 let. Uo pogreba objavimo pozneje. Blagi, plemen ti pokojnici svetal spomin, žalu.ojim svojcem naše globoko sežalje!
—Ij Lepih nedelj je najbrž konec. Nastopila je jG.-en z vsemi svojimi značilnostmi. Konec je lepega vremena in ob nedeljah zdaj sonce več ne izvablja ljudi v naravo. Kljub temu je oilo tudi včc.;i precej živahno v naš'<h gozdovih. Zadnie čače je namreč v gozdovih mnogi oseb. Kostanja ni več skoraj nič; v štirinaj 'ih dneh so ljudje oklestili in ot:e:di vaa drevesa v ljubljanskih gozdovih. Menaa niso 5e nikdar z večjo vnemo nabirali ko tanja. — Zdaj že meščani ob nedeljah živahno obiskujejo razne prireditve, posebno gledališče in kinematografe. Popoldne je pa tudi precej živahno v gostilnah, ne I9 v predmestjih, temveč tudi v samem mestu.
—Ij Zaeelo so jo oM'ijpvafl. V SObtto je bilo čemerno vreme m kazalo je, da bo začelo deževati, toda Tračnj tlak je naraščal, pa so ostale nebesne zapornice zaprte. Bilo je pa rafteno oblačno. TuJi včeraj se oblak! niso razor';:!:. Prav tako Je bilo zelo oblačno davi. Zračni liak je bil še vedno precej visok in je še malo naraščal. V soboto popoldne je bilo te precej hladneje kakor prejšnje dni. Maksimalna temperatura je znašala 16.5 stop. Včeraj popoldne je pa maksimalna temperatura dosegla 15.4 stop. Višja je pa bila najnižja dnevna temperatura včeraj kakor prejšnje dm: 13.6 stop. Današnja minimalna temperatura je precej nižja, znaša 11.4.
—Ij   Pisarna  Vodn'kove  družbe  p slu^e vsak dan od 10—12 Li ol 16—18 v Naroln: tiskarni, Puccinijova ulica 5, I. naJstropje kjer   lahko   naročite   letošnje  Vodnikov ■ knjige, ki izidejo konec novemba. Naročnike sprejema tudi knjigami T.skovne zi-druge. Selenburgova ulica 3. in knjigama Učiteljske tiskarne. Frančiškanska ul.ca 6 —!j  Začetek novega šolskega ieta. Šolske počitnice so končane. Davi navsezgodaj  je mladina  znova .preplavila mestne ulice. Otroci so hiteli k cerkvenim Opravilom, ki  vsaku leto uvajajo novo š.lk, razdobje.  Čeprav so vojne razmere vplivale na Stavilo šolske in dijaške mladine, so bile ulice zopet izdatno živahnejše. Najmlajše so spremljale mamice, da so jim pregnale te.-nobo prvega koraka v svet.   V   nekaj   dneh   se  bo  začel reden pouk, v  mJade  zvedave glavice se bodo naselile prve skrbi, ki bodo še večje za mnoge starše.
—Ij Glcdališčc ima izredno lep obisk. Na pragu nove sezone je gledališka uprava izkoristilo soboto in nedeljo za net predstav. V operi so v soboto uprizorili ■Madame Butterflv«. včeraj pa »Deželo smehljaja«. Drama Je v foboto privedla na eder »Nevesto s krono«, včeraj pa Desetega brata« in »Velikega meža«. Vse predstave so bile zelo dobro obi-kane. Sklepctti smemo, da bo naše gledališče tudi letos privlačevalo najširše množiee ^Dežela smehljaja«, ki so ji prisostvovali
,.EELI KIT"
Tel. 27-30  KINO SLOGA  Tel.  27-SO
Dve uri lepe zabave! Nad vse zabavna *.n zapletena zgodbica o ljubezni na prvi pogled v Tobisfilmu
Dva v velikem mestu
V glavnih vlogah: Monica Burg. Kari John, Hansi \Vcndler, Murianno Simson
Predstave ob 15. in 17. uri; v nedeljo tudi ob 10 30 uri
številni nedomačini. je z Mlcjrdkovo. Bar-bičevo, Čudnom in Sancinom dosegla velik uspeh. Pevci so bili nagrajeni za svoje
lepo petje mnogokrat sredi dejanja, konec predstave pa so morali večkrat pred zavcoo sprejemati zahvalo navdušenih po-slušafar*.
■ 1 n    g ra ■ a ■ ■ i'"wf mlw m ■ rji-f a^ii ■ i
NALOŽBA „PLUG"
I/sla je druga redna knjiga, znameniti pomorski roman Hermana Melvilla:
Dobite Je v založbi »PLUG«, Miklošičeva cesta 30 in v vseh knjigarnah
nrin ■ ■ 1111 ■ ■     ■ ■
—Ij Hišnim starešinam protiletalske zaščite. M^slno poglavarstvo vabi vse h šne starešine, ki so imenovani za protiletalsko zaščito v posameznih hiSah v mestu in ki so debili osebno« izk: ;nieo za hišnega starešino od zaporedne številke 1 do 600 (številka je zapisana na desnem g:rojem robu izka::nice), na obvozni Be*4telielc, ki bo V četrtek 14. t. m. ob 16. uri V frančiškanski dvorani. Na sestanku bedo podana podrobna pi akt Ona navodila za ureditev hišne zaščite ter razložen delokrog, pravice in drlžnc.^'. hišnih starešin, ki bodo lahko stavili f.!dl vprašanje, ki nanje žele po^ebn h poja nlL
—Ij V ljubljanski bolnici umrli: Lamnič Alojzija, 11 mest *v, hčerka mesarja. Unec 66 p:i Rakeku, Verh č Frinc. 76 let. pre-užitkar. Stara Vihnka 30, T^minee Janko, 13 let. sin posestniki. Planina 18 pri Vrhniki. Se ao Ježo 3 te<-'.ne. s!n veznika, Ižanska c. 61, dr, Bubnov N kola. 85 let. un.v. profesor. Dvoj-akvi ul. 8. Ga.skl Mart n. 53 let. orožniški kapetan v p.. Strel tka ul. 37, Grum Alojzija, 44 let. žcaa delavca. Zaloška e. 80. Jeretina Mar ja. 18 let, de-iavka, Linhartova u'ica 32, Struna Ivsn. 83 let, eevrjarski pomečnilc. Mrzlo polj2 7. obe. St čna. Prudič Andrej, 52 let, Slivice 28, TJnec pri Rakeku, čuk Ivann. 67 let, Srednja vas C0. cbč. Ručnik pr. Ljub'ja":'. Zvlcšar Jernej  9 De, sin pitskega d>
lavca, Po Ismrcka 29 pri Dcbro.i. \ JJub-ijini muli od 1. oktobra do 7. oktobra 1943 Kaimus Jar .slav, 69 let. izdelovalec peč . Velika čolnarska ul. 2, Tcriina Avgu-eta, 67 le". za::.biilca. Stari trg 2, Lamov-šek Mriiiji roj. R kar, 60 let, upokojenka tob. tovaine- Dolenjska c. 28, Pcgačar J ;-žefa. ro . Braun, :0 'et, žena žtrojevo Ije. Rožna d: lina. C. 11-17. Val Kur:l. 66 let. zasebnik Jap'.jevi ul. 2. Janžckovč Bogdan, 22 It ^tud. mca*.. Dv:r;i trg 3, L3-kar Marija, 2 meječa, hčerka natakar ce Cesta na Obilje 15. Kcnda Ir-m, rej. Fu> 1 n. 75 let, \uava t:t;ovca in hišna pecest-:■'( i. Mestni trg 17, Bizjan Jernej. 73 let, čevljar. Rožna dolina, C. XXI-1S.
—Ij Ne»rJ*ee V ljubljanski bolnic se zdravijo naslednji p:nesreče ci. Pri padcu se je ran*! na glavi 71etn» Pr. Kr žmanč, s;n mestnega uslužbenca iz Ljublj ne. — Pri igri je padel :n se ranil na cesn n'ji triletni sin učitelja iz Dal. Logatca Domi-c . a S i a jak. — Z avtom: bila je padla Ju.'t'na Gregorc, 26ietm delavka opekarne na Brdu; hila je notranje ranjena. — Z voza je oadel 31ctai sin posestn ka z Iga Fr. Strul.elj in s*, zlomil desno n:go.
- Ij Staršem priporočamo, da nabavijo za svojo ddeco izbci najlopš h slovenskih voščil, ki jih je zbral m ure i:l raš pe=nik Cvetko Gdlar v krr:g; »Voščila dragim sr-cem« Dcb:te jo v Knjigarni Tiskovne zi-druge in v vseh knjigarnah.
—ij Vodnikova i ratiita za l?to iri4„ ta naša p lijuldj^ni ljuicka čitar.". r0 ip:t prLac^i.i vsem in vsakomur c'.iio zz~iLn\-•n :a :n p uć::ga čt va, Ve'rj-d-v čir.ip.ej v Vo nikevo dužbo!
NazcClte se na romane DOBRE KNJIGE
itozija pUna
na MiBiBtšiisvi cesti
V roboto 9o bili meščani zelo raočaranl
n vse popoldne do večera s? vpraševali, zakaj ni »Narodar.. R. znesle so se lažne govorice ln ljudje so tudi končo zvedeli, da je odpovedala elektr ka, vendar nekateri prepresti ljuije niso mogli r: ".meti. zakaj bi kljub temu list ne mc£?i iziti.
Ko bi se v soboto začelo naji.v • bnej"o delo v stavn:ci. malo pred osm>. je sred. mesta močno zagrmelo. kakor da je pečil tep; pred hotelom ^Unio:« je pregorel električni kabe! in hkrati j^ elisplodiral plin. Kak- jo prišlo do nesreče, ne morejo dobro pojasniti niti strokovnjaki. Morda je eksplodiral plin :n je eksplozija pc-vzročla kratek stik. verjetno pa je tuđu da je kratek stik povzročil ekspliz jo plna. Kabel je dovajal istosmerni tok številnim industrijskim in obrtnim podjetjem na lavam bregu L.ub'janice. med njimi tudi Naredni tiskarn5. Stsvne stre je v naši tiskarni poganja Lstosmern: tok- zato se je ustavilo vse dalo. V začetku smo pričakovali, da bo kabel kmalu popravljen, vsaj že do 10., toda dela je blo RUiego več. t=ko da so podjetja začela dobivati tok šele pozn > popoldne. Delavci mestne plinarre in elektrarne so pa imeli dovolj dela s popravilom še včeraj. Eksploz'Ja je močne raz- j mesar la kabel in plinsko napeljavo ln iztrgala je tudi omare iz jaška. Nesreča je zahtevala tudi žrtev. Ob tla je vrglo 531et-nega sodni;skega uradn ka Antona J^g.a. ki je Sel prav tedaj po Miklošičevi cesti v službo. Ponesrečenec je ranjen ra glavi in rekah.
Velika manifestacija za domobranstvo
O priliki prve domobranske oddaje ▼ ljubi j j kom radiu »o včerajšnjo nedeljo prirediii prostovoljni prijavljene! v Slovensko domobran»ko legijo propagandni obhod po Ljubljani.
O tej veliki manifpfttarijt za »loven-»ko domobranstvo, ki mi ji |H> ulicah prisostvovale gostr u.noiite I-jubljančanov. bomo ob&imeje poročali jutri.
Opozorilo
Plcnr.esfti l»3trtei v slovo
Ondan. ko sem N as spremljala na pos'ed nje domovanje, je b;l diin .^e sončen. Oukur \'as ni. v* dnevi tako tožni. da je rožam po vrtovih zamrlo cvetje. In v tej težnosti prebiram pesmi, ki so jih peli mo>jfl mati. in v duhu zrem \"as v ozki. črni kr.,ti — vso spokojno in vendar s tistim milim in vabečim obra/om in s tistim umikaom na ustnah, k je bil nam vsem veselje :n tolažba. Z molekom so za veke sklenjene tiste koščene in božajoče roke. ki so tak . ljubeznivo negovale in vzgojile ena jat Otrok, ki Vam jih je pustila prva vona kot spomin družinske sreče, obenem pa k< t breme. -Vrb in hkrati v uteho. A te rake. vajene tlela cd zr-re do pozne noč', so imele dovolj — še preveč deiovne moči, da so pojtg enajstih polsirr-t v/<jcj:!e :c dvajset tujih (drek. čir.vck Ba&trmj <>h tej življenjski sli in meči in «e tiivi tej \ prav čudežni skrbi za svoje in tv.jc.
lu. kadar sem prihajali k \ am, botrica ljuba in nikoli prežaljena, kako prijazno ste me sprejeli, da sem se p< čutila kakor pri svoji materi. Dajali Bte mi življenjskih pobua". me z d< bfChotno besedo tolažili v mračnih dneh in mi pel pesmi, ki so jih peli moja mati. Prav /;st(> aii je tako hudo po Vati da mtijc oči še vedno begajoče :ščcja \*a;ili pogledov ter U§csa Val h d< brJfa in zaupljivih besen'. Zato mi je takt? hv-do, ko da matere ni več---
Več let Vaa je priklepala belezen na posteljo. S prav -:\et-. pisemsko potrpežljivostjo in Boga vdano r11 stc k prenašali z zavestjo.
ca ste kr- mati in rccir.ica storili za svoje m tuje vse, kar mote steriti le mati s tako zlatim in plemen tim Srcem v zavesti svojega pOBUUV :.t\a na t.an niče vem svetu.
i' /n io dnevi, ko Istjc vene in rože no vrten rrrj    vendar pa il> v mojem srcu tako
r plo ob BporainUi mi Vas, ob tstih sptiminih. ki niko r in nikoli nc minejo. Ti spomni pa
bodo ž veii v meni, dokler se ne bo zgodilo, da b*..:n z Vami v <;i Stran rvu združena za
veke
Dotlej pCT mi bedite tja čez grob prisrčno pozdravljen'. Te iskrene vrstice pa naj veljajo v Va" * p snvr> kr.t skromen, a -:iv spomenik blaj : ■  •: materinstva in z-ate dobrote!
— VaSa Pa\la.
Na včerajšnji prireditvi »lovcnskeign domobranstva pred glavno posto smo opa-zL»i žalo-stno dij^tvo, da m* naši ljudje Se Ked.tj niso nam- li |>ozdravljati svoj«* r.a-'t>'vo. Pred glavno po-;to je namreč stala četa domobrancev z veliko slovensko tro-bojnieo na č'du. ki so ji Izkazovali čast nemški in italijanski vojaki, dočtn se naši ijudj* te dolžnosti niso zavedali. XI dvema, da je dolžnost v>«kega Slovenca, da svojo zastavo spe štuje in ji izkazuje čast. ki ji gre.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
D R A M A
Četrtek. 14. oktobra, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Krstna predstava. Otvoritev dramske sezone. Izven. Cene od 22 lir navzdol.
Sobota. 16. oktobra, ob 16: Kova nd v o ln ljubezen. Red Prvi.
Nedelja. 17. oktobra, ob 14: V Ljubljano Jo dajmo! Izvan. Cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: Cvetje v jesen«. Izven. Cene od 22 lir navzdol.
OPERA
Sreda. 13. oktobra, ob 16: Traviata. Izven.
Cene cd 32 iir navzdol. Sobota, 16. oktobra, ob 16: Orfej in Evri-
dika. Otvoritev operne sezone. Red Prvi.
OpczorilD avtorjem
Posredništvo za avtorsko pravic«' gl«-d«' g!nshenlh in dramskih del, ki ima po od-
ločbj šefa Pokrajinske uprava z dne 1. oktobra 1943 (Služben: lat z dne 6 X. 1943. št. 80) zdaj pravico, pohirati v ljubljanski pokrajini avtorske nagradi*, sporoča vsem prirediteljem, da se nahaja njegova poslovalnica začasno v Ljubljani. Resljeva cesta 13 I. ki ima do nadaljnjega uradne ure za stranke od 11. do 12. ure.
Po«redn'štvo za avtorske pravice glede glasbenih ln drumskih del vabi vse pri Soeieta Italiana degli Autori ed Editon fSIAE) včlanjene pisatelje, pesnike in skladatelje iz Ljubljanske pokrajine, da mu najdalje do 31. X. 1943 p«siiieno javijo, katera njihova dela. kdaj in kje so bila izvajana V letu 1942. v letu 1943 pa do 30. IX. Te podatke potrebuje pesred-ništvo. da bo lahko od centrale SIAE v Rimu zahtevalo izplačilo avtorskih nagrad. Tudi oni člani, ki so mCTda že prejeli nagrade, naj se temu vabilu odzovejo z navedbo izplačanega zneska. Od 1. okto-ra t. i. dalje vodi posredništvo o vseh izvajanih del'h strego evidenco in bo plačilu avtorskih nagrad posvečalo vso pažnjo. Zaradi pcpolne evidence prosi končno posredništvo, da se mu pismeno prijavijo vsi slovenski avtorji, ki so bil včlanjeni v SIAE. UJDA in UJMA. pa tudi oni. Ki dozdaj niso b li včlanjeni in želijo, da bi posredništvo zanje pobiralo avtorske nagrade. Poslovalnica, ki posluje do nadalj-nega od 11. do 12. ure. je začasmo na Resljevi cesti št. 13 1. tel. št. 20— 74.
Hlravesa, ki da|a}o kruh in mleko
KABL.JENO POHIŠTVO (postelje, omare, stole, ogledal.-i, žimneet. : czne obleke, čevlje in drugo poceni prodam. — Ogled dnevno od 2—3. ure. Gcspcsvetska cesta št. 13. vrata 78.
KTiOBl rARNA
„P A J K"
v am strokovno osnaži, oreeblika  in prebarva Vaš klobuk da Izgleda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga   klobukov.   —   Se priporoča
RUDOLF  PAJft, LJUBLJANA.
SV. PETRA CESTA ST. 38
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 •Nasproti hotela Union)
Na z:ra!ji so kraji kvr narava lene Ada' movc r '''' *ncc preveč razvaja, kjer jim tako rek* j »Tete v usta pečena piSceta« Toda tu . bj na c!ra stvarnlca, oa drevesa ne raste do neba in kaznuje pokojno brezdelje deveto-deželstA i: čun ugodneje se ljuelstva m p'eme-na r<C t jo, čini lažje si pridobivajo hrano, tem b i se k nć, V \em dc'a jim jc neznan m nej o rcoea Zato zapadejo končno v gmotno bcuo. da o duševni niti ne j»ovor:mo.
Te nvsli fec nam nehote* porajajo, ko čitamo n eteetenih drevesih, k: nudijo brez pr.moOi in gojitve £ud « * • borate darove v jedi in pi-TakTG piipovedirc an^'eski naravoslovec \\arlace, da ra^te na Novi Gvineji Mgova palma, ki daje v višini 20 čevljev in debelini S Ccvlj v t L-:ovh poveseni; Iz teh t»c priredi 180" hlebcev, katerih pet zadostuje za dnevno
prehrano odraslega moža. Skupno število teh hlebcev hraiv torej moža vse leto. Za presno okrepčihui pijačo polcj trdne hrane se je ra b:lo d(j X\ II. stoletja deževno drevo (laurus fr.tntci) na r^toku Fcrro. G'a^miti gaclog I.eo-pold vm Buch ga v s\ojem spisu o Kanar-^k\h otolrah opisuje kot drevo Srokih, me*>na-th. lavoru p.:of;bn h. vedno zelenih listerv, ki s;pa okoli sebe eost: senco. Po opisn nekega
sodobn ga potovalca je b;!o drevc v4scko kot srednjen^ean hrast in je itnelo belo skt/rjo. Vaak dan dve ali tri ure pred senjnim vzhodom ši ,se listi crcsili in od lista do lista so pac::»'c kan!j*ce kot dež ter sc spodaj zbrale v studenček. Otočani so prihajali pod drevo m f ''i'j!i v vrč'h »čisto vodo iz neba«. Dre vc'a ra se s »tar - ^ r j: > iagubtla listje in z njim vred svoje čudežno lastnost, Okoli vršjčev teh dre\cs jc visel vedno maihen oblak, ki je napaja! listje z vlago. Ze Plinij pripoveduje, da raEtcjo na Ob ku Ombron (s tem misli brž-krr-e Ferrol drevesa, Id nudijo vodo, in s:cer prhaja od ćm:h dreves grenka, od belih pa sla Iks in okusna pijača.
Naib-^lj iuano teh »čudesnih dreves« pa je brez dvema v Venezueli rastoče mlečno drevo (Valrctrstendren). Francoski učenjak Jean B:apt. Boussinpault. ki sc je za južnoamen-:k:h bojev za neodv'^nost boril j<d zastavami Botfverja in je med bojno vihro vendar še na-:cl časa. da je dela! zanimive poizkuse s sokom mlečnega drevesa, ie na svetovni raz-tavi v Parizu leta 1878., kjer je bilo videti po-amezne dele tega drevesa, nadaljeval "m izpopolnil preiskave lega čudcviteea mlečnega s-.:ka. Mlečno drevo raste 15 do 23 m visoko :n ima podr.lgaste. trdne suličaste Pste. Dovolj je. aia drevo narežemo, in že priteče iz
debli mleko. Indijanci nazivlje jo ta opravek »mol/o«, in scer po pravici, zakaj sok je zelo podoben živalskemu mleku. Da, to mleko je celo l'^tci-c in polnejše od ž-valskega. Smetana, ki se tvorj na njem, vsebuje za en odstotek \ eč sei n nega masla in za pol odstotka več kaze na. album ina in fosfatov, nasprotno pa en odstoteh manj sladkobe kot smetana kravjega mleka. Na 7raku sc rastl'nsko mleko zgosti v nekak s'r Razen tega vsebuje čebel' nemu vosku podobno maščobo, iz katere delajo domač ni svečt. Več od poštenega drevesa vendar nc moremo zahtevat !
<Be!
czttico
KOLEDAR
Dan«*s: Ponedeljek, 11. oktobra: Nikazij.
DANUNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Plazovi.
Kino sloga: Dva v velkem meMu.
Kino Inion: Grešna vas.
Kino Moste: Baron Trenk.
D E Ž VR N E LEKARNE
Dan«*«: dr. Piccoli, BleiweLsova cesta 6, Hrčevar. Celovška cesta 62, Gartua. Moste Zaloška casta 47.
Zlogovnica št* 46
a — a — a — be — Ce — čre — e — gan
gi — gu — gu — 1 — i — ju — ka — ka ke — la — la — lep — man — mi — na nal — ne — ni — nit — o — po — prt ra — ra — ran — ran — re — ri — slo stri — tar — te — ti — ti — tva — van van — ve — vr — za — žvir
Iz teh zlogov sestavi 15 besed s pomenom: 1. država v Srednji Ameriki, 2. predstojnik pravoslavnega samostana, 3. snov drevesnega lubja, 4. reka k Jadranu. 5. žensko ime. tudi: vinska trta, 6. palaca v R mu. 7. mesto v Siriji, 8. vas v Suhi krajini, 9. rimski pesnik satir. 10. mesto v Armeniji. 11. bajeslovni jrrškl velikani, 12. otočje v Indijskem oceanu, 13. skupina Vzhcdnlh Alp. 14. nahrbtnik, 15. slovenski pesnik in pisatelj (u 1923).
Prve in n?to četrte črke vsake besede, brane navzdol,  povedo Demostenov izrek.
Rešitev zlogovnice št. 45
1. Jalovec. 2. komedija, 3. piramida. 4. Crna gora, 5. ihnevmon, 6. Argonavti, 7. dvojina. 8. Avstralija, 9. Polhov gradeč. 10. Tičistan.  11. Cile.  12. vanilja.
Jakopič Rihard — Vavpotič Ivan.
8 Okviri fšSSSS! Umetane S
OBoaoaoacaioaoaoaoaoaoaoaoaoBO1}
Naročite m na knjižno zbirko DOBRE KNJIGE!
«
Stran
Štev. 227
Akrobati, cigani in lajnarji
Ljubljanska ljubezen okoli vrtiljaka — Vpiješ ko jesikar, krifii
V poletnem času so obiskovale Ljubljano rasne komedije, ki so imele svoj prostor ob stranski p: ti Tivolija proti s ški. ob podaljšku Puharjeve ulice med železniško progo do kostanjev.
Lepaki po mestu so oznanjali cirkuse, zvernjake. razne zabavne in zanimive zadeve. Ljubljančani niso šli mirne vabil «m reklame, posebno ne ob nedeljah in praznikih nrpoldne. Mnogo liudi se je drenjalo tam okrog n tudi mladine ni manjkalo. Kadar je bil vrtiljak, kateremu so rekli »ringlšpi!-. se je gedba lajne, ali orke-striona slišala vsenaokoli. Igrala je kuplete n. pr.:
»Kjer      bila mlinar ca. tja je vleklo mlinarja*. al: Moje sice je kakor panj, dekleta v njem so pa čebele, oriletajo. odletajo in meni v srce sedajo.*
Najlepši vrtiljak je postavil, kakor se je bralo na deski: Adam   Michel   iz  Furtha   na Tirolskem. Vrtiljak   je  bi  z  rdečimi  draperijami iz žameta in z ogledali okrašen, imel je obla zinjene klopi in lepe konjičke po tri v eni vrsti.  Oti oke  so  z jermeni  zavarovali, z rekami s. držali uzde. noge pa so imeli v stremenih. Ob strani vrtiljaka ie bil bar van kol, na njem tarča in nad njo kovi-nast obroček. Na zunanjem konjičku jezdeči  vozači  so dobili  palčiće,  s katerimi so poskušali zadeti v središče tarče. Ob zadetku se je sprožil cbroček  in nagnil, vozač pa. kateremu se je to posrečilo, se je enkrat zastonj vozil. Gospodar vrtiljaka  Furth  je  imel tri sinove,   ki so med vožnjo stali na vrtiljaku in trempetali k napevu  orkestriona.  Eden  je bil posebno lep  in   prejemal   je   ljubavna  pisma v dokaz.
da  se  }■  ljubljanska ljubezen tudi
okr<>£   »riiv^lšpila« vrtila,
okrog komedij in cirkusa, saj se je dve leti po p:tresu neka Ljubljančanka iz dobre meščanske hiše poročila s cirkuškim jahačem-jockevem, kar je bilo za takratno Ljubljano, posebno za šentjakobsko faro in za Stari tiar. dogodek.
V komedijah so kazali »čudeže sveta«, n. pr. najdetoeJejšo žensko na svetu, morsko deklico, ženo z brado in brkami, govoreč:: glavo itd. Za to >>glavo« je bila pripravljena spredaj, levo in desno do tal poginjena miza z odprtino v plošči, okrog odprt n? je bil širok rob v cbliki krožnika. Od mize oddaljenim gledalcem se je zdelo, da je glava na krožniku. Gospodar jo je izpraseval, bleda glava je prikimavala in odkimavala. usta so se odpirala, odgovarjala, ljudje pa čudili. Pri neki predstavi je ljubljanski paglavec, ki ni imel denarja za vstopnino, napravil luknjico v platno šotora in opazil bose noge klečečega života pod mizo. Sklonil se je. dvignil plahto in žgečkal podplate nog". Miza se je zazibala, dvignila in visela na ramah lastnika glave. Sprva so gledalci začiudeno gledali in se »zbrihtali«, ko so opazili noge do kolen. Komedije je bilo konec, nngajivec je zbežal, odhajajoči pa so s smehom pripomnili:
»Tkula Lublaneane kumedijontari farba ja!«
Panoptikum je razkazoval voščene kipe raznih zgodovinskih osebnosti, panorama pa razne pokrajine, mesta, posamezne svetov n ozn ari e stavbe in slično, kar so gledali skozi okrogla okenca, mimo katerih so se slike počasi premikale.
Panoptikum in panorame so postavili svoje kolibe tudi na Jarmarskem, na sedanjem Krekovem trgu,
kjer je razpel vrvi vrvohodec Stroh-sehneider,
oče onega, ki je 1. 1930 prikazoval svojo artistično umetnijo v Vegovi ulici. Stari vrvohodec je med dnigimi atrakcijami položil na vrv m al štedilnik, zakuril in si napravil peč en jak. Nekaj svoje večerje je vrgel na desno in levo med gledalce, češ, prepričajte se. Po tem delu je vrgel pečico v mrežo. Njegova zaključna točka je bila umetalni ogenj. V zelenem siju so se utrinjale svetle iskre in razsvetljevale ves prostor.
Med komedijami je bil > brzi fotograf, ki je v petih minutah napravil sliko na pločevino in tudi strelišče je vabilo na streljanje v razne lesene predmete, ki so bili opremljeni s tarčami, če je streljač zadel pravo točko, se je >nekaj zgodilo«,
potel'n je zapel, zajec je padel, sonce se je zibalo itd.
Menežarije so razkazovale razne živali, povodni konj je imel svoj bazen, severni medved je bil v kletki z dvojno stensko pločevino, med katero je bil nasut led. Enaka so bila tla in vendar se je žival priklanjala in zevala vročine. Ljubke, nemirne opice so bile mladini v zabavo.
V cirkusih je bila popoldanska in večerna predstava. Lastniki teh zabavišč so predočevali umnost konj ln slonov, jahačice so med dirom konja vstajale na njem,
se obračale, stale na eni nogi, odskočile s konjevega hrbta skozi nastavljen cbroč na dirjajočo žival nazaj, nad pozoriščem so telovadili na trapecih. se zibali in pognali na oddaljene drogove, da je gledalcem zastajal dih. cirkuški pieret pa je zabaval občinstvo.
V tistih časih je bil cirkus Klud-sky najbolj znan po obsegu in iz-vežbanih močeh.
Komedijantarji so imeli za šotori in kolibami stanovanjske vagenčke na kolesih. Skozi eno okence je bila izpeljana cev iz štedilnika, na zadnji strani vagona so bile Jesene stopnice, na katerih so sedeli gospodarjevi otroci, kenji pa so se pasli ob robu travnika.
Za neko nedeljo je bil napovedan dogodek,
da se bo dvignil iz KOslerjevega travnika zrakoplov s telovadcem.
Množice meščanov so obkolile vsa pota. da n«e bi zamudili zanimive prilike. Lastnik zrakoplova in pomagači so tekali okrog čudesa, vrvi so se napele, zadnja povelja so bila dana, zganila se je ogromna masa. zazibala in dvignila v zrak. Telovadec pod zr a kop 1 ovom je bil v črni obleki na trapecu in se obračal na njem.
Zrakoplov je odplaval visoko nad strehami proti kolodvoru ter izginil s črno točko pogumnega telavadca v daljavi. Pristal je nekje okrog Device Marije v Polju. Njegovi sodelavci so med gledalci pobirali »vstopnino« in radi so se oddolžili.
Naše mesto so večkrat obiskali
cigani z medvedi, ki plesali po napevu.
so renčali in
katerega je udarjal medvedar na tam-burin:
»Plesi, plesi medvedi ne, za denarce, za cekine.« Na   Marijinem   trgu,    pred Bučarjevo trgovino, je postavil mlad moški mizo in nad njo razpel rdeč dežnik. Vabil in klical je mimoidoče  k papagaju, ki je na rahel žvižg dvignil listek izmed mnežice v skrinjici, na katerem je bil tiskan horoskop.  Da je  »bolj vleklo«, je imel na mizi  visoko stekleno posodo, napolnjeno z vedo. v kateri je padal od vrha do tal črn vraži ček in se zopet dvigal. Ta fizikalna naprava je privabljala in papagaj je pridno s kljunom potegoval listke.
Pred hišami in po dvoriščih so se ustavljali lajnarji.
Nekateri so imeli lajne čez ramo prepa-sane, večje lajne pa so vozili na vozičkih. Za godbo so poslušalci metali iz oken j drobiž v nastavljeni klobuk. Navadno so ga zavili v papir, da je lajnar videl, ako je padel na tla.
Ciganke so prihajale s harfami v družbi sina ali hčere, da je bilo petje dvo-glasno ob spremljevanju strun. Otroci so peli sopran, mati alt in ko so prejeli n ovčice, so šli k drugi nisi. Ob dobri nagradi so lajnarji in cigani »eno navrgli«.
Peskarice visoki glas se je razlegal:
»Pe-sek!«, Ciči iz čtfčarije pa so hodili po mestu z bariglo, pločevinasto mero in lijem na hrbtu in zategnjeno ponujali svojo čcšmiinasto robo:
»Jee-siha, kislega, dobrega jee-slha!«
Od takrat je menda ostala v Ljubljani prislovica: »Vpiješ, ko jesihar« in * Kričiš, kakor Črič!« Mara Tavčarjeva.
Srednjeveško kmetovanje
pri nas
Naši predniki so pridelovali le so mnogo lanu — Bili so
in
, rž in oves — Sadili dobri živinorejci, čebelarji
Ljubljana- 25. septembra
V dveh člankih smo nedavno opisali, kako so naši predniki v srednjem veku ru-darili. Ob zaključku smo poudarili, da je bilo rudarstvo dolgo časa le dopolnilni vir dohodkov našega kmeta in da se je kot samostojni poklic razvilo zelo pozno. Dane3 poglejmo, kakšno je bilo srednjeveško poljedelstvo in gospodarstvo na naših tleh. Podatkov nam je sicer ohranjenih le malo, s pomočjo rasnih beležk iz starih urbarjev pa si bomo ustvarili vsaj približno sliko.
Obdelane zemlje je bilo zelo malo
V srednjem veku domovina Slovencev kakor druge pokrajine po vsej Evropi ni bila posebno gosto naseljena. Prebivalstva je bilo mnogo manj kakor danes. To dejstvo izhaja iz mnogih podatkov, močan dokaz zanj pa je poročilo, da je bila obdelana zemlja zelo redka. Naši kraji, ki se še danes ponašajo z velikim gozdnim bogastvom, so bili v srednjem veku še mnogo bolj poraščeni z gozdovi. Nasprotno današnjemu naziranju gozd ni imel posebne cene. Gozd je našim prednikom veljal za nerabno, škodljivo puščavo.
Iz tega razloga ni bilo nikomur težko, pridobiti si pravico sekanja. Izsekavanje gozdov so celo pospeševali z raznimi olajšavami. Kdor je izsekal večji kos gozda in zemljo obdelal, je bil za nekaj časa oproščen desetine in drugih davščin. Mnogo gozdov so iztrebili veliki samostani. Zgodovinski viri pripovedujejo, da se je v srednjem veku raztezal med Soro in Savo obsežen gozd. Posekali so ga brižinski škofje, ki so v ta namen najeli drvarja na Bavarskem in jih tod naselili. Vso pokrajino med imenovanima rekama so spremenili v rodovitno polje.
Razlog, da se je izsekavanje gozdov in spreminjanje njihove površine v rodovitno zemljo pospeševalo, je bil tudi zadovoljstvo zemljiške gosposke, ker so se z večanjem obdelane zemlje množili njeni dohodki. Drevesa so večinoma sekali. Pogosto pa so gozdove pcž^gali. Zažgali so cela gorska pobočja. Izsekavanje gozdov so začeli omejevati šele proti koncu srednjega veka. Takrat so prvič izdali za pustošenje gozdov stroge zakone, ki so pretili nepokornim s hudimi kaznimi.
Orali so še z lesenim drevesom
Obdelovanje zemlje je bilo v srednjem veku zelo preprosto, železni plugi so bili zelo redki. Največkrat je cela vas razpolagala le z enim železnim plugom. Večina poljedelcev je orala zemljo z lesenim drevesom.
žita so pridelovali tri vrste: pšenico, rž in oves. Ponekod so pridelali še nekaj ječ-
mena, malone nikjer pa niso sejali ajde. Koruze in krompirja niso poznali. Koruza se je udomačila pri nas šele v 16. stoletju-krempir pa celo v 18. stoletju. Mnogo so sadili lanu.
živinoreja je bila že na precej visoki stopnji. Redili so večinoma le govejo živino. Konji se omenjajo le redko. Na Spodnjem štajerskem in Dolenjskem je bila razširjena prašičjereja, povsod pa ovčjere-ja in kozjereja. Drobnice so redili splošno mnogo več kakor danes.
Na planinah izključno živinoreja
Mnogo kmetij je bilo raztresenih po planinskem svetu. Pečale so se skoro izključno z živinorejo in izdelovanjem mlečnih izdelkov. Vsaka kmetija, je imela večje število krav in ovc. Sira je pridelala na leto več tisoč hlebcev. Zapiski nam pripovedujejo o takih planinskih kmetijah po Koroškem, v Kamniških pkoiinah, v bohinjskih in loških hribih, na Tolminekemj okoli Laškega in Gornjega grada.
V planine nad Sočo in v okolico Bohinja je prihajalo mnogo furlanskih pastirjev, ki so imeli velik vpliv na naše sirarstvo in planšarstvo. Trdi se celo, da so se Slovenci naučili sirarstva prav od teh pastirjev. Sklepajo to iz dejstva, da imajo stare mlekarske mere in uteži večinoma italijanska imena (libra, nafa, unča).
Čebelarstvo je bilo že udomačeno
Slovenci kot poljedelci so se oprijeli čebelarstva že zelo zgodaj in so dosegli velike uspehe. Urbarji so nam ohranili zapisane razne zanimive podatke o tem, kako so posamezni samostani dobivali med kot služnost. Pripovedujejo tudi, da je bila v okolici Ptuja vrsta vasi, ki so se pečale večinoma samo s čebelarstvom, čebelarstvo je bilo po vsem slovenskem ozemlju resna zadeva. Stremelo je za pridelovanjem medu in voska
Danes je ajda glavna čebelja paša. Takrat je bilo drugače, ker ajde še niso sejali, »čebele so dobivale glavno hrano na gorskih pobočjih, na katerih je raslo mnogo vresja. Vresje so gojili namenoma za čebele, saj omenjajo zapiski tudi »pašnike za čebele«. Odjemalci voska so bili predvsem samostani in cerkve, ki so ga potrebovali za verske obrede.
Vinogradi, kjer ph danes več ni
Domnevajo, da so že rimski vojaki zasadili vinsko trto ob Krki, Dravi in Savi. Ko so naši predniki prišli v svojo novo domovino, so našli vinogradništvo že razvito ha so se ga brž oklenili. Vinogradništvo se jim je zelo priljubilo. Trta je rasla po mnogih krajih, kjer danes ni ve Č o njej niti sledu.
Tako omenjajo viri vinograde okoli Ljub-nega in Gradca na Zgornjem Štajerskem, na Koroškem okoli Ostrovice, v junaki, la-vantinski in spodnji dravski dolini.
Na Kranjskem je bila v 11. stoletju zasajena z vinogradi zlasti blejska okolica. V njih so prvotno gospodarili svobodni slovenski vinogradniki, ki so kasneje prišli pod gospostvo briksenške nadškofije. Brižinski škofje so imeli svoje vinograde v okolici Škofje Loke. na Kamnitniku in šmarjetni gori. Trta je tod rasla do 16. stoletja, ko so vinograde spremenili v nj ve.
Najbolj sloveča vina so bila: l;utomer-čan. vipavec. rebula in deloma tudi dolenjsko vino. O ljutomerčanu vemo. da so ga zelo radi pili celjski grofje. Na Kranjskem sta bila v čislih vipavec in rebula, ki so jo pridelovali na Gorrškem. Dolenjsko vino je bilo manj priljubljeno, ker je bilo bolj kis-lasto.
Način gospodarjenja so določali skupno
Kako bodo zemljo obdelovali, kakšen red bo na poljih, pašnikih in v gozdovih, so se naši predniki pomenili na posebnih zborovanjih: večah ali pravdah. Kar se je sklenilo na takem zborovanju, je bilo obvezno za vse in se ni trpelo samovoljnosti. Na zborovanjih je običajno sodeloval vaški župan ali pa grajski sodnik. Ob tej priložnosti se je obenem določilo, kaj so kmetje obvezani dati svoji gosposki in kakšne so pravice podložni kov.
Sklepi zborovanj so prav zanimivi. Tako so določali, da zadene vsakega kmeta kazen, če orje sosedu čez mejo, mu napelje na njivo vodo, če prestavi mejnik, če žali v vinogradu čuvaja, obseče sosedu drevo ali mu pokosi travo. Vsi so morali ob določenem času popravljati plotove in trebiti jarke. Sadja niso smeli trgati pred sv. Jern#-jem. Kaznovan je bil, kdor je ponoči na vasi razgrajal, na polju igral, med verskim obredom točil vino ali kdor ni zapiral za seboj lese.
Prava neodvisna kmečka sodišča so delovala v okviru tako imenovanih gorskih pravd. Na njih so govorili gorniki, ki so jih izvolili viničarji. Sestavljena so bila iz 13 vinogradnikov kmetov. Predsedoval jim je gorski župan, drugi člani pa so bili prisedniki. Gorska pravda se je vršila dvakrat na leto: spomladi med veliko nočjo in binkoštmi in jeseni takoj po trgatvi.
Na zborovanja je moral priti vsak vinogradnik brez izjeme. Kdor je izostal, je bil kaznovan. Gorski župan je na zborovanju tolmačil gorski zakon in klical na odgovor vse, ki so se od zadnje gorske pravde pregrešili. Prestopki so se tikali večinoma popravljanja gorskih poti, škode, ki jo je na-
pravila živina v vinogradih, nereda gleda mejnikov, preobile saditve sadnega drevja v   vinogradih   in   podobnih gospodarski!*
zahtev.
Gorske pravde so bile za vinogradnika važne svoboščine, ki so jih ščitile pred samovoljnostjo graščakov. Ohranile so se da konca 18. stoletja
O tem in onem
Dnevna potreba vede (voda. kava. juha, sadje itd.) znaša pri odraslem človeku največ 2WH) do 3000 unimov. t. j. 2 do 3 litre
Praviloma udari srce štirikrat, ko človek enkrat dihne.
Rdeče krvno telesce tehta 0,00008 grama, tv/a, ki si je ne moremo zamisliti.
Človeško telo vsebuje več bil:jonov cehe (bilijon je milijon milijonov ali tisoč milijard).
(človeška koža ima nižio temperaturo kakor znaša temperatura v notranjosti. Najhladnejši je vrh nosa in uhelj, kjer ima koža samo 22 do 24° C.
Ženske dihajo hitreje kakor moški in stari možje hitreje nego mladi.
Doslej so smatrali, da je največja morska plobina pred vzhodno obalo Filipinskega otoka Mindanauo. kjer so ugotovili globino 9788 m. Potem pa so dognati, da je morje jugovzhodno od Tokija na nekem mestu globoko 0247 m, torej približno 10 km. Najvišja gora na svetu pa je, kakor znano, Mount Evcrest. ki meri 8882 m. Morsko dno sega tedaj v večjo gto-b:no nego zemeljska površina v vi-ino.
Veliki slikar in kipar Leonardo da Vinei ?e bil Ievorok in vsa svoja dela je izdelal z levico.
Sonce izžari v po letnem času na vsak hek tar zemeljske površine toliko gnrkote. da bi lahko dobili iz nje 17.000 konjskih si!.
Kilogram medu izdela 80.000 ćebenc.
Slcrom n o st
Li Tai Pe je bil največji kitajski pemik. Nekega dne je Prišel k njemu mlad mož, da bi mu izrazil svoje občudovanje... Rekel je: »V vaše pesmi, mojster, so vlite vse višine in globine človeškega ptca, bolest in vesel jo se blesti iz njih. kakor vin<> iz pobočja svete gore v kristalnih čašah.
»Motiš se,« mu je odgovoril modri pesnik, prej bi napis iT vse svoje pesmi na eno samo riževo zmo. kakor da bi izrazi bolečino ene same matere, ki obj<^ svojega sina. ali srečo enega sramejra ljubimca, ko ga usliši njeuova ljubljenka, na tisoč milj dolgem papirju.
Križanka št. 125
Besede pomenijo: Vodoravno:   1. mesto v Grčiji; 5. zločin; 9. trikotn:kova stranica; 13. predlog; 14.  vas pri   Ljubljani;   17.  priprava, študij; 18. domača ži\al; 21. mesto v Rumuniji. kraljeva letna rezidenca; 22. drag. mil; 24. oseb ni zaimek; 25. tuja glasbena kratica; 27. polotok v severni Evropi; 28. medmet; 29. naslov abesinskega plemenskega  poglavarja;  31. naslov  vladarja  nekdanje  muslimanske države v Vzhodni Indiji; 34. predlog; 35. reka v Venezueli; 37. predlog, reka v Sibiriji; 38. nekdanji  graščinski   uslužbenec;   39. kos kruha (dvojina); 40. član, del telesa; 41. hajduk v Južni Srbiji; 42. doga brez samoglasnikov; 44. del opere; 46. podredni veznik; 48. število: 49. toaletna potreba i na; 51. v raci; 52. vrsta teka; 54. domača žival; 56. obrtnik (množ.); 58. svetopisemska oseba; 60. žito; 61. svežilna pijača; 63. pamet, razum; 65 mesto in pristanišče v južni Italiji; 66. pokrajina v Zadnji Indiji; 67. evropski narod.
Navpično: 1. oziralni zaimek; 2. kisikova spojina; 3. dnevi v rimskem koleaiarju; 4. dva enaka soglasnika; 5. popuščanje, beg: 6. Mas6enetova opera; 7. naočniki; 8. vzgoja, reditev; 9. podredni veznik; 10. neznan, ne-domač; 11. vrsta posode, 12. okrajšan veznik; 15. del kolesa; 16. začetek vasi; 19 velika riba; 20. smiselni, razumski; 22. intimna pri-
Genoveva Fox: 6
DEKLE Z MEJE
Roman
»Lojalist je in lojalist ostane«, se je ded vročekrvno oglasil. ^Tod se klati nič koliko te svojati. A pomnite, k?j vam pravim: če pride do vojne, jih zgrabimo, da bo joj! Ven z njimi iz te dežele, pa mir besedi!«
Mati Owensova je proseče vzdignila roko in nemirno pogledala meža:
»Povej mi, John, vsa ta leta smo bili z Allenovimi vendar tako dobri prijatelji... Samo zaradi politike se pač menda ne boš razdiral z njimi.. .<
>Upajmo, da ne« je odvrnil z obotavlja-jočim se glasom in brez trdnega prepričanja.
Dolgi junijski dan se je bil komaj nagnil v zaton, ko je šla Izabela spat. Lastovke so še cvrketale pod strešnim žlebom, pa je že spala; niti nevesele novice, ki jih je bil oče prinesel domov, je niso mogle ohraniti budne. Kakopak, v sanjah se ji je vračal strah, ki so ga bile zbud'le očetove besede. Kakor leta 1777. so se plazile po gozdih tolpe Indijancev drug za drugim, in izza hribov je svetil sij gorečih kmetij. Kakor tistikrat babica, je zdaj mati zakopavala
srebrne čajne žličke, zlate bisere in zapest, niče. In v sanjah je Izabela dirjala v gozd po rjavo kobilo Dolly, da ne bi divjaki odjezdili na nji kakor nekoč, ko so bili ugrabili dedovo ričko.
S ceste, ki se je vila ob znožju Volčjega hriba, se je začulo škripanje in drdranje koles, zložni . klopot parkljev in nato običaja i »Prrr!« — in že je stala pred Ov.cn-sovo hišo volovska vprega. Izabela je planila h kuhinjskim vratom in pogledala ven-kaj: »O mati,« je zaklicala, »Davisovi so.«
Gospa Owensova je pustila vedro vode, ki ga je bila pravkar privila na vrh, nazaj v vodnjak. Veriga se je rožljaje odvila, in vedro je štrbunknilo v vodo. »Jo-ohn. Jo-žef,« je zaklicala na senozet, >Davisovi odhajajo.«
Vsa družina se je zbrala okrog; voza, na katerem je sedela Davisovka s svojimi štirimi dekleti. Držale so se napeto kakor lesene lutke, stisnjene med zaboje in jedilne jerbase, ki so jim branili, da niso mogle I<remaknitj ne rok ne nog. Vojna, ki so jo bili pred nekaj dnevi napovedal tam doli v Washingtonu, je stala Izabeli mahoma kot nekaj prijemljivega strašnega pred očmi. Razpušcala je sosedov dom, jo ločevala od
Jane in končavala vse p-ijetne obiske med družinama. Morda so bili res vsi v veliki nevarnosti. Kaj, če bi mahoma priveslali Indijanci po reki navzgor ? če bi se priplazili po poljih, odgnali vole, konje in krave in bi jim prišlo na misel, da bi poropali vse, kar je tu v stanovanju, in bi nazadnje celo zažgali novo hišo, ki so jo šele lani postavili namesto stare kladare?
Niti besede ni našla za Jano in njene sestre. Bala se je, da ji ne bi spodnja ust. niča, ki >> je čvrsto pritiskala ob zobe. za-drgetala, če bi odprla usta. Potem bi nemara celo planila v jok, in to bi bilo sramota.
Slovo je bilo kratko. Nihče ni maral govoriti o tem, kar jhn je težilo srca: o vojni, o strašnih, napadah Indijancev, in kako hudo bosta družini pogrešali druga drugo.
»Kdo ve, nemara se pa kmalu spet vrnemo. < je tiho rekel Sam Daviš. Voz je drdral po poti. Oče Owens in njegovi ljudje so stali pri vratih in mahali a klobuki, cepci in rokami, dokler jim niso na ovinku za gozdom voli z vozom vred izginili izpred oči. S temi dokazi prijateljstva so skušali pokazati vse dobre želje in upe, ki jih prej z besedami niso mogli izraziti. '
Ko je drdranje koles .zamrlo, se je pola. stil Izabele brezumen strah. Najrajši bi jo
bila v dir ubrala za Davisovimi. Hkratu je jela Polly tarnati: »Mati, bojim se.« Dedek je potrto majal z glavo.
»Tu ni pripraven kraj za ženske in otroke. Spominjam se, kako so Indijanci leta 77...«
•Prvič v življenju je mati Ovvensova jezno vzrojila nad tastom.
»Zdaj pa že nehaj strašiti otroke s svojimi istorijami. Saj ne živimo v letu 77.. temveč v letu 1812.«
»Indijanci so postali mnogo bolj človeški, nego so bili tiste čase,« je dodal njen mož. »So ljudje, ki beže pred svojo lastno senco.«
»Mati.« je menila Izabela, »jaz bi šla rada drugam.«
Gospa Ovvensova se je togo vzravnala.
»Bela,« je resno dejala, »strah je bolj nalezljiv kakor ošpice. Nikar nikeli ne daj. da bi se te polastil strah drugih ljudi, in nikoli se ne spusti v beg zato, ker drugi beže.«
Deklica se je ozrla v mater, ki je stala z dvignjeno glavo, pripravljena kljubovati vsaki nevarnosti. Tedaj je začutila, da je tudi pogum nalezljiv. Pomirila se je in nehala toliko misliti na beg. Prvikrat v življenju ji ni bilo žal. da je bil danes pralni dan.
jateljica: 23. enote časa; 24. zaslomba; 26. domača žival: 28. glasbena kompozicija; M). obrtnik; 32. dva skupno; 33. podoba, zunanji ohris; 32. mestece v Poadižju; 36. paradiž; 41. vrsta izdelave;; 42. del sobne (prem«.-; 43. del telesa; 45. okrajšano žensko ime; 47. del telesa: 40. ckus časa; 50. nadomestuje (ičera otrokom iz prvega zakona: 53. nedotakljiv, neranljiv; 55. del četvorke; 56. podredni veznik; 57. rimska številka 99; 59. proizvod ognja; 60. del celine; 61. kratica za označbo starosti: 62. ploskovna mera; 64. osebni zaimek.
Rešitev križanke št. 124
Vodoravno: 1. past. 4. raja. 7. komat. 9. epi, 11. Ema, 13. so, 14. Ero. 16. ar, 17. me-oiear, 18. ne, 19. obi, 20. a\ 22. ona. 24. sto, 25. karat. 28. Aren. 29. ječa.
Navpično: 1. ples. 2. ski. 3. to. 4. Ra. 5. Ate, 6. Avar, 8. Maribor, 10. pomen. 12. .Marat, 14. Edo, 15. oči, 18. nuja, 21. soda, 23. ako, 24. ste, 26. an, 27. aj.
2 ena
Zena ^eda v glob'no, mož v daljavo. Možu je svet srce, ženi je srce svet.
a
Samo eno je na svetu lep^c in boljše kakor žena, to je mat1.
Ljubezen je krepost žene.
Srce žene je najlepši cvet, krona žene pa je dobrota
*
Sin prej dvakrat dvomi nad očetovim razumom kakor enkrat nad srcem svoje matere.
Ljubezen je ženi krepost.
Ženi je življenje brez ljubezni puščava a
Najlepše svetišče je srce žene.
*
Žena bi morala vladati poleg moža človeški rod, ne da bi sodila in kaznovala, temveč da b: bila angel sprave med možem in svetom.
*
Spoštovanja vreden mož spoštuje ženo, zaničuje in ponižuje jo tisti, ki je sam zaničevanja vreden,
*
Žena misli s srcem.
Žena, ki ne ljubi, je zgrešila edino pet v blaženost nebes.
Sctiilftletter — Urejuje — RedaUore.   Rudolf Ozhn   — Ftr »Narodna
FBr dem Inseratentefl
A- G,« als Dnicksteile — 9a »Ni
d* d»c kot > par te
— Per In »Narodno tiskarna «. a.« anale štampa t ore: Fran Jeran pobbHcitaria: Ljubomir Volčič