Poštnina iMUimiiii • •	.....
Leto l!., štev. 199	V Ljubljani, sreda orne 24. avgusta 192« roumuna »tov. 30 par * 1*20 K
ob « ijotraj.
Staae »stoletna .. 340 K
»esečno.......90.
n nni Momlja. M) , sa IbombiUi • i eoo.
0 cdasi ca mk a
■tolpe* (m mi) • sk c aH oglati do 10 mat
stolpca (68 mm) • S ■
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Uratfnittvot
M&doUteva «Mto It.
•tn
Upravnlfttvoi
tm K.& Takta K«
k>. polt Ml and« MnMUtt
LJubljana, 88. avgusta.
Češki narod obhaja danes radosten praznik. Alois Jirasek slavi svojo sedemdesetletnico. Eden iz vrste onih velikih mol, ki so odločilno posegli v kulturno in politično zgodovino češko. Jirasek je nedosežen mojster češkega historičnega romana. Češkoslovaško ljudstvo od šumavskili pragozdov pa tja do visoke Tatre je junak njegovih epičnjh del. V skoraj nepregledni vrsti povesti, romanov in dram se v njegovih knjigah razvjift pred nami eela češka histerija. Najslavnejše njene dobe so v njih ovekovečene.
Hus in Žižka, taboriti in češki bratje stopajo v živem dejanju Jiraakove umetnosti pred nas, »Skalaci* in »Pso-hlavcii nam slikajo borbo češkega kmeta proti tlačiteljem, v grandijoz-n«n romanu «F. L. Vek* in v kroniki »U nas* nam opisuje začetko narodne obnove, v «Temnu» nam kaže, kako klerikalizem, zlasti pa jezuitska politika dušijo najsvežejše narodne sile. •Razvneti srca v boju za življenje naroda, ki je nam nad vse in na katero <« mora: bojevati tudi umetnost* toko Jirasek sam označuje pomen in namen svojega historičnega romana. Ta cilj je slavni pisatelj v polni meri dosegel Nikdo pred njim ni tako globoko posegel v narodno dušo češkega človeka. Postal je svojemu narodu učitelj, Id mu je, kakor nikdo drugi znal razložiti velike nauke češke historije, da bo obnovljena slava češkega naroda, ako bo čiste ljubezni in požrtvovalnosti, odločnosti in ponosa, svobodoljubna in discipline. Narod je dobro razumel smisel velikih historičnih epo« pej mistra J iraška, v stotisočih izvodih so se razširili njegovi romani med ljudstvom, milijoni so bili vzgojeni v njihovem duhu, v onem duhu, ki je Čehe dvignil med vzorne predstavite! je boriteljev za narodno pravo in jih v krvavi borbi sveto za osvoboditev sveto od germanskega gospodstva postavil na eno najčastnejših mest
Ko je izbruhnila svetovna vojna in je težka roka tiačitelja grozila popolnoma uničiti vse upe in nade na obnovitev narodne samostojnosti, Je postal Jiraskov roman uteha težko prizadetega češkega ljudstva. Iz svetlih in temnih dob svoje preteklosti, ki mu jo Jirasek 6llka s toko mojstrsko roko in s toliko ljubeznijo, je narod črpal novih sil. V najnovejši dobi je Ji-raskova beseda podžigala srca k ne zlomljivemu odporu, bunlla duhove proti tiranom, češki legijonarski general Gajda je nedavno objavil lepo knjigo o borbi čeških legij na ruskih bojiščih. Posvetil jo je Alojzu Jirasku s prekrasnim pismom, v katerem po-vdarja, da so Jiraskove knjige češkim vojakom daleč v tujini bile vir mo-ralične sile v najtežjih trenotkih in da so češkemu legijonarju ustvarjalo vzore in mu jasno pokazale njegove dolžnosti.
V teh besedah je označen ogromen pomen Jiraskovega literarnega dela, ki je predrlo meje zgolj kulturnega značaja ter neposredno uveljavilo svoje velike ideje v najusodepolnejši dobi češkega naroda.
^e več. Duh Jiraskovega romana je dvignil samega mojstra na mesto voditelja naroda. Alojzu Jirasku je bilo usojeno, da dopolni v zasužnjeni domovini delo Masaryka in čeških legij. Veren naukom svojih historičnih junakov postane Jirasek buditelj svojega ljudstva ne le z besodo temveč tudi z velikim dejanjem. V trenotku, ko se v domači češki politiki pojavi živčna kriza, ki grozi z oportunizmom oškodovati osvobojevalno delo češke emigracije, dvigne Jirasek svoj glas. V maju 1917. se postavi na čelo čeških pisateljev ter izda čuveni manifest, v katerem obsodi Avstrijo ter proglasi samostojnost češkoslovaške države kot edini nacijonalni program. Ta manifest jo vojna napoved Dunaju, je ono osvobodilno dejanje, ki prebije led. Z Jiraskovim manifestom pričenja odkrita revolucija češkega naroda proti Avstriji, njegov proglas pretrga za vedno vezi med Habsburgom in Cehi. Ob njem se razbijejo vsi poznejši opor-tunistični politični poskusi in čez leto dni, 13. aprila 1918. čita Jirasek med nepopisnim oduševljenjem naroda praškem Obecnim domu ono historično zakletvo, v kateri si zastopniki vseh čeSkih narodnih korporaeij in predstavitelji naroda jugoslovanskega prisežejo zvestobo za zvestobo vse dokler ne dosežeta narod češkoslovaški in jugoslovanski svoje popolne samostojnosti.
Tako stopa. Jirasek neposredno tudi v zeodovino osvoboditve
Bolezen kralja Aleksandra
Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Današnja poročila iz Pariza o bolezni kralja Aleksandra se glase bolj ugodno kakor včerajšnja. V tukajšnjih krogih računajo, da se bo vrnil kralj v Beograd že v prvem tednu septembra, nakar bo takoj sklicana narodna skupščina, da bo kralj pred njo prisegel na ustavo. Kneginia Jelena ter princa Arzen in Pavle odpotujejo jutri zjutraj zopet v Pariz.
Pariz, dne 23. avgusta. (Uradno.) Zdravnika dr. Bernard Conneo ln dr. Bandelac ter naša zdravnika dr.Su-botič in dr. Koen so Izdali včeraj naslednje poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Aleksandra I.: Z ozirom na včerajšnje stanje je današnje zdravstveno stanje nespremenjeno. Jutranja temperatura je bila 37.7, večerna 38.5, žila 100.
Kraljeva zahvala poslancem
Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Predsednik zakonodajne skuščine dr. Ivan Ribar je poslal danes vsem narodnim poslancem sledeče pismo:
Na brzojavko narodne skupščine, s katero je bilo Nj. Veličanstvo kralj Aleksander obveščen o naši globoki tugi za pokojnim kraljem kakor tudi o temu, da je kralj Peter nazvan Velikim, Osvoboditeljem, sem prejel odgovor kralja Aleksandra iz Pariza, katerega sporočam gg. poslancem tem potom: .«Predsedniku zakonodajne skup-
ščine g. Ivanu Ribara, Beograd. Odlok narodne skupščine me je globoko ganil in se narodnemu predstavništvu iz srca zahvaljujem za priznanje, izkazano mojemu pokojnemu očetu kralju Petru. Pod težkim udarcem, ki me je zadel, bilo bi mi lažje, da sem v sredini svojega naroda, ki tako iskreno deli mojo žalost. Moja največja želja v tem trenutku je, da pohitim čim ustanem, v našo drago zemljo. Prosim Vas, sprejmite in sporočite vsem poslancem moj topli pozdrav. — Aleksander.
Posmrfnice za kraljem Petrom
Split, 28. avgusta. Na dan pogreba Velikega kralja je bilo mesto odeto v črnino. Gorele so svetiljke, zastrte s črno tančico. Vse trgovine so bile ves dan zaprte. Ob 8. uri je bil parastos v stolnici. Sredi cerkve je staj velik mrtvaški oder z mnogimi venci. Med drugimi sta poklonila venec splitska občina in italijanski konzulat v imenu italijanske vlade. Ita-ljanska misija za ribolov je dala postaviti palmo. Parastos je opravil dubrov-niiki škof Martelič. Prisostvovali so zastopniki vlade in občine, kakor tudi vseh uradov, nadalje zastopniki raznih korpo-racij, češkoslovaški in italijanski konzul, predsednik italijanske misije za ribolov conte Tostl, poveljnik italijanske vojno ladje »Ribotti* itd. Duhovnik Delalle je govoril o vrlinah in zaslugah kralja Petra. Skof Markovič jo blagoslovil oder. Nato so pevska društva zapela žalostin-ko. Po paratosu je odšla množica v Poljane pred gledališče. Tam je z gledališč-nega balkona govoril g. Grizogono o kralju Petru, ki se more prištevati velikim
vladarjem. Popoldne ob 17. 60 naznanjali topovi in zvonovi, da jo pokopan veliki kralj. V stolni cerkvi so se vršile molitve, pri katerih so prisostvovali zastopniki oblastev in naroda, kakor tudi pevska društva, ki so pela »Bože pravde* in žalostinke. Vojaki to oddali častne salve.
Praga, 2S. avgusta. Ka dan pogreba kralja Petra eo se vršile v vseh tukajšnjih cerkvah zaduinice. V staromestni oerkvi je prisostvoval zadušnici zunanji minister dr. Beneš kot zastopnik predsednika republike. Navzoč je bil tudi ves diplomatski zboi, zastopniki mestnih oblasti, mnogoštevilni aktivni in rezervni častniki vseh korporacij in udruženj ter mnoge osebe naše tnkajšnje kolonije. Po zadušnici je imel naš opravnik na povabilo zunanjega ministra dr. Benoša pregled jugoslovanskega polka, ki je bil postavljen pred cerkvijo. Ves čas pregleda je igrala godba jugoslovanske himne. Vsa prireditev je bila zeb svečana.
Incidenti pri evakuaciji Baranje
MADŽARSKA PROSKR1PCIJSKA LISTA.
Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Madžari se niso držali predpisanega roka, marveč so že preje zasedli Turško Kanižo. Takoj pri vstopu so začeli streljati na naše žandarje. Neki madžarski poročnik je streljal na okrajnega načelnika v Pečuju. Vsled teh dogodkov je naša vlada vložila i,.o-test pri mednarodni komisiji. Srbsko prebivalstvo je zelo vznemirjeno, ker se boji, da bodo Madžari vso jezo in sovraštvo znesli nad njim.
Osiiek, 22. avgusta. Pečujski župan Lindner je z mnogimi begunci iz Baranje dospel setnkaj. Ministrski tajnik g. Damijanovič, ki ima skrbeti za to, da sc bodo ti begunci zaposlili, je odšel v Beograd, da poroča o stanju teh ljudi. V kratkem se bo vrnil in začel z njihovim nameščanjem. Po izjavah beguncev so Madžari prine-
sli v Pcčuj HsTo proskribiranih', na
kateri se nahaja tudi KaroIy, Lindner in okoli deset odličnih osebnosti iz Pečuja. Begunci-dclavci se bodo namestili v naših premogovgildb v Sloveniji in Bosni, intelektualci pa po svoji porabnosti.
Budimpešta, 23. avgusta. Madžarski korespondenčnl urad javlja: Po dospelih poročilih se jc zasedba Pečuja izvršila po programu. Ob 12. le general Maron prevzel mesto. Ob 8. so vkorakale glavne čete. Na glavnem trgu so imeli govore katoliški škol Zichy, reformirani in evangelj-ski župnik. Na pozdravni nagovor rudarja je odgovoril feldmaršallajt-nant Seca, da je prišel s prijateljskimi čustvi za delavstvo in da hoč2 skrbeti za živila in obleko, ki bo poceni.
Tisoči beguncev iz Baranje
DRŽAVNA POMOČ.
Osijek, 33. avgusta. (Izv.) Semkaj jo pribežalo iz Baranje 492 rodbin; med njimi je 682 delavcev in sicer: 208 rudarjev, metalurgičnih delavcev 153, mizarjev 134; ostali so delavci raznih strok. Med begunci so tudi trgovci, uradniki, zdravniki, inženjerji in advokati. Ministrstvo socialne politike je odredilo vse potrebno za prehrano teh begunce v.
Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Posebna komisija bo izvršila razporeditev delav-cev-beguncev, ki ostanejo pri nas. Slovenski delavci, ki so pribežali v Pečuj, se odpošljejo v Slovenijo.	•
Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je dovolilo poseben
kredit za vzdrževanje beguncev lz Baranje. Del tega kredita ho izročen takoj osješki mestni občini, kjer je nameščena vočina delavcev, ki ao se zatekli it Baranje v našo državo.
Beograd, 28. avgusta. (Izv.) Na vele-poscetvu Bclje v Baranji je pribežalo ve-liko število delavcev in kmetov iz Madžarski pripadajočega dela; od teh je 8000 Slovanov, med katere so bo razdelilo 10.000 jutrov zemlje. Z razdelitvijo se je že pričolo; delavci pa bodo zaposleni v tvornicah. Intelektualci, ki žele iti v Inozemstvo, dobe dovoljenje za potovanj« v Avstrijo.
Prisega pokrajinskih namestnikov
BEOGRAD, 23. avg. (Izv.) Pokrajinski namestniki Juraj Demctrovid, Ivan Hribar ln Gjurgjevič so položili danes prisego novemu kralju Aleksandru in ostanejo še nekoliko dni v Beogradu
Demokratska zmaga pri črnogorskih občinskih volitvah
Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Na podlagi najnovejših podatkov, ki jih je prejelo notranje ministrstvo, so pri sedaj se vršečih občinskih volitvah v Črnigori zmagali demokrati v 33, radikalci v 15, nevtralci v eni, republikanci v eni, komunisti v eni in zeraljorad-niki v dveh občinah. (Glej tudi poročilo na 2. strani!)
VODSTVO RADIKALNE STRANKE.
Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Vodstvo radikalne stranke prevzame skupno s Pašičem Ljuba Jovanovlč, ki je predsedoval zadnji soji radikalnega kluba. Kakor je Izvedel vaš dopisnik, bo Ljuba Jovanovič v kratkem tudi formalno izvoljen za podpredsednika radikalne stranke.
naroda, postaja tudi naš. Vemo, da s čustvi bratske iskrene radosti gleda, kako se poleg procvitajoče lastne domovine kot ujena zvesta bratska zaveznica razvija kraljevina našega naroda. Hvaležnega srca mu priznavamo da je njegov veliki duh vodil v usode-polnih urah tudi nas in da je njegov nauk tudi nam olajšal trgati verige.
Z iskreno radostjo vzklika danes tudi jugoslovanski brat velikemu če*ko našega.'mu rnoistru: Na nmoerais leta.
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Zakonodajnemu odboru je bilo do danes predloženih v revizijo 750 zakonov in odredb. Ti so že urejeni po odsekih in poslani v tisk ter izidejo v posebni številki »Službenih Novin*.
Sankcije zakonodajnega odbora prično delo dne 1. septembra, ple-num pa se sestane dne 4. septembra. Pregledale se bodo vse vladne odredbe, istočasno pa tudi zakonski predlogi, ki jih še namerava vlada predložiti.
ČEŠKO ODLIKOVANJE MINISTRA PRIBIČEVIČA.
Beograd, 23. avgusta, (izv.) Predsednik češkoslovaške republike T. G. Masarvk je odlikoval ministra notranjih zadev Svetozarja Pribičevifa z zaslužnim križ-
INOZEMSKA ODPOSLANSTVA PRI PAŠlCU.
Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je sprejel danes popoldne inozemska odposlanstva, ki so se udeležila pogreba kralja Petra in mu izrazila sožalja svojih vlad. Francoska delegacija pod vodstvom vojvode in maršala Fran-cheta d'Esperay se je ob dvanajstih odpeljala v Topolo. da prisostvuje svečanemu opelu, ki ga je popoldne opravil patrijarli Dimitrije v navzoč-nrstl kraljeve rodbine v topolski cerkvi.
Poljski delavci napadli češkega ministra
Praga, 23. avgusta. (Izv.) Kakor razvid- j šavo zaradi trgovinskih pogajanj s polj-no iz poljskih listov, ki so danos dospeli sko vlado. Lo intervenciji čcškoslovaške-
v Prago, so poljski delavci v Oswioczimu napadli češkoslovaškega trgovinskega ministra dr. Hotowtza, ki potuje v Var-
ga poslanika »e ie zahvaliti, da minister ni bil ranjen.
Bltterfeld, 22. avgusta. Od dveh pri-veznih zrakoplovov se je ujel eden ob strelovod tvomiškega, dimnika, tako da se je raztrgala odeja. 1'adel ie približno 50 m d&lie na tla. Tri osebe so mrtve..
Milijonski narodni dar A. Jirasku
Praga, 23. avgusta. (Izv.) Danes so po vsem Češkem na posebno slovesen način proslavili sedemdesetletnico rojstva Alojzija Jiraska. Velikemu umetniku in mislecu je poklonil češki narod kot častno darilo znesek enega milijona kron.
Italifa na otoku Sageno
Rim, 23. avgusta. (Izv.) Nota konzulte sporoča, da je ukinjena tnedzavezniška kontrola nad Smirno in da jo zaradi tega potreben grški vizum za dopotovanje. Z angleško in francoske strani so pri razpravi o albanskem vprašanju dejali, da bosta obe vladi priznali samostojnost Albanije v mejah londonske pogodbe, ako Italija evakuira, utrjeni otok Saseno, ki leži pred Valono. Vsi listi se izražajo proti temu predlogu. Konzulti zelo blizu stoječa »Tribuna* izvaja, da Italija vsled njenega neugodnega vojaškega položaja na Jadranu ni mogoče odreči se temu otoku, sicer pa da je Italija ta otok zasedla s privolitvijo albanskih oblastev. «Idea NazionaJe* zatrjuje, da Italija ravno tako ne bo zapustila Sasens. kakor Francija ne Cilicije.
ARETACIJA MILIJONSKEGA VERIŽ-NIKA.
Praga, 23. avgusta. »Prager TagblatU javlja iz Moravske Ostravo: Po poljskih listih so aretirali bankirja in trgovca z valutami Halbcrstadta zaradi goljufivih manipulacij, toda so ga izpustili, ko je položil kavcijo v znesku več milijonov Po poročilih listov so je Halberstadt skupaj z dunajskimi bankami bavil z valutnimi špekulacijami in verižništvom na debelo. S svojimi manipulacijami in s tihotapljenjem velikanskih zneskov na Dunaj je zakrivil padec poljske marke. Vsi ti posli so mu nesli ogromen dobičok. Finančna uprava je vsled tega ustavila šifrirane brzojavk? »» banke.
ARDITI — VLOMILCI.
Zagreb, dne 23. avgusta. Današnja »Riječ* poroča iz Kraljeviče: V četrtek je došlo s čolnom 14 arditov ? Reke na otok Sv. Marka, kjer so se izkrcali in odšli v notranjost otoka, ki jim jc bil znan še iz časa, ko so ga okupirali. Med tein je v četrtek ob 14. došla italijanska torpedovka. ki je odpeljala prazni motorni čoln ajditov ua Reko. Ob 1?. so arditi, ki so ostali na otoku zapazili v bližini dve ribi?.!:! !• 'ji ter ju pozvali, naj prideta k njim, da jih odpelje z otoka. V tem času je došel iz Cirkvcni-ce proti otoku tudi večji zasebni motorni čoln, ki so ga arditi z orožjem prisilili, da je prišel k bregu, nakar so se nanj ukrcali in odpluli proti ba-roški luki. Naslednji dan je odšel manjši oddelek naše vojske na otok Sv. Marka, da bi preiskal, če je ostal šc kak ardit na otoku, vendar f. iilso našli nobenega. Kakor do-znavajo iz zasebnega vira, niso bili to arditi iz baroŠke luke, ki jo imajo zasedeno, ten-več z Reke, kjer so vlomili v tobačno tovamo in odnesli 70.000 lir. Vseh arditov še niso mogli prijeti, ker so nekateri pobegnili na Krk ter je izdana za njimi tiralica.
PRF.D VELIKO BITKO V MALI AZIJI?
Carigrad, 23. avgusta. Po poslednjih poročilih iz Anatoliie se nadaljuje grško prediranje brez ovire. Grki so baje žc prekoračili reko Sa-karijo. Orškc čete so baje zasedle Polatly ia poizkušajo sedaj obkrožiti gordi.isko pokrajino. Turški krogi menijo, da Mustafa Kemal ne bo prepustil Angore, ne da bi prej bil veliko bitku.
Po pogrebu kralja
etra
Beograd. 22. avgusta, Sožalje romunske vlade.
Minister ia. zunaj oe stvari kraljevine Romunijo g. Tako Jonescu jo ob smrti pok. kralja Petra poslal ministrskemu predsedniku PaSižu nastopno brzojavko: Vlada kraljevine Romunije, verni tolmač narodovih čutov, izraža svojo najglobokejše Mižal je ob globoki boli prijateljskega in zavezniškega naroda. Kralj Peter bo ostal v zgodovini eden od največjih vladarjev. PocI njegovo vladovino je doživela Srbija največjo t-lavo iu najtragičnojše boli. V vprašanjih srbskega naroda jo kralj Peter osebno sodušev;U in jc do-živoi srečo, da je dosegel sijajno za-doščenjo in ujedinjenje naroda, ki bo od sedat večno.
Zakasnel prihod francoske misije 1
Predsednik francot-ke republike jo določil maršala Franchet d'Esperayja, da ga zastopa na pogrebu kralja Petra, Maršala je imel spremljati -idmiral Vondry .Francoska misija bo prišla v Bf ograd šele nocoj ln se ni mogla ud">-ležili pogreba, pri katerem jo zastopal Francijo tukajšnji francoski poslanik g. Simone. Vzrok zakasnenja je ta, da jo brzojavka, s katero so je naznanil čas iKigrehn, bila prepozno dostavljena. Ko g. maršal D'Esperay dospe v Beograd, se bo takoj odpeljal v Topolo in se tam udeležil svečano službe božje, ki se bo opravila v torek v Op-lencu m pokoj duše kralja Petra.
Naloga iugosiov, na-
«ii©na5fema
n.
Navedli srno v prvem članku one idejne vire, iz katerih se širi idojna in dejanska destrukclja med nami. Naša dolžnost pa je, da istotako odkrito presodimo tudi ono činiteljo, ki izven nas. od srbsko in hrvatske strani, iz-podkopavajo osnove mirnemu sporazumnemu sožitju ter po.-reduo edin-Stvu.
Predvsem .-o zavedamo. iia je med Hrvati in Srbi še mnogo pristašev plemenskega separatizma, ki se ravno sedaj podžiga zavestno z vsemi silami. Daljo se prav dobro zavedamo, kako škodljivo je bilo na primer svo-ječasuo neprimerno ravnanje posameznih oficirjev z vojaštvom. Vemo, da je nastopanje carinikov, da so ne-m odami davki in nepopularne metode, • katerimi se poskusa državni proračun spraviti v ravnotežje, mnogo pripomogli h poglobitvi plemenskega nasprotja. Zato bi po našem naziranju morali ravuo najvnetejši pristaši absolutnega narodnega edinstva nastopati najradikalnejšo proti tem dejanskim sodobnim defektom, toda predvsem pozitivnim potom. Sodimo, da so glede ]be zadnjo točke uaše stranke zagrešilo zelo veliko.
Ugotoviti pa moramo pri tem dejstvo, katerega važnost je prvovrstna fn katerega pravilno spoznanje nam kaže smer za bodoče ravnanje.
Mi po ogromni večini za edinstvo še nismo bili zreli, mi v edinstvo po veliki večini nismo vstopili organičm; oni pretežni del našega ljudstva, ki ;ra kot manj izobraženega, manj zavednega stavimo v nasprotje z inteligenco, ta del je vstopil v novo državno skuponst s starimi miselnimi pred-sodla. No mislimo s tem nikogar poniževati. tudi nc mislimo s tem koga dolžiti večje ali manjše odgovornosti,
ugotovimo samo m irot vaSno objektivno dejstvo, s katerim moramo v svojih načrtih računati. Naziranja smo pa,
da v tej idejni nepripravljenosti širokih mas samo na sebi ne leži nevarnost za bodočnost. Kajti treba je sv mo. da pogledamo na stvar nekoliko bolj z razvojnega stališča in spoznali bomo, da take defekte pozdravi čas. Ne morda, razlaganje in ptridi-ganje, koliko koristnejša, koliko bolj narodno upravičena jo sedanja država, marveč dejstva sama naj vzgoje ljudstvo. Mi se zavedamo, da bodo isto posledice skupnega državnega življenja, ki so iz naših ljudi napravile nemškutarje. avstrijakante, zveste Av-s trije o in madžaroue, da bodo isti socijalni činitelji ustvarili tokom doba trdno in globoko zavest državno in narodno skupnosti. Čas je tisti najvažnejši činitelj, tisti naš zaveznik, ki bo nadomestil zamujeno.
Vzpričo toga moramo povdariti, da ima inteligenca v naši dobi izredno odgovorno vlogo. Inteligenca predstavlja glavo naroda, ki mora zanj misliti in mu kazati smeri za bodočnost, Zanjo jc nastopil odgovoren čas, ko mora natančno prevdariti, kako jej je izpolniti zgodovinsko poslanstvo. Inteligenca mora biti tisti misleči del naroda, ki se zaveda, kam hoče, ona mora biti tisto orodje, s katerim čas kuje usodo naroda.
Koukretuo se to pri nas dane« pravi, da morajo inteligenčni krogi svoje! naziranje o jugoslovanstvu iskreno | premisliti In ga iskreno uveljavljati. Naloga jugoslovanskega nacijonaliztna I še ni dopolnjena, dokler še niso pre-]1 stane prehodne krize nastajanja no-i vega skupnega narodnega in državue-j ga organizma. Brezvestno, dvakrat] brezvestno je. bodisi vedoma aH ne-, vedoma, delo onih inteligentov, kateri j s svojim kratkovidnim in pavšalnim zabavljanjem širokim masam kažejo v napačno stran, brezvestno in prav tako kaznjivo, kakor dolo onih, ki z absurdnimi metodami našim ljudem utrjujejo zastarele firedsodke.
Mi so zavedamo, da smo tudi iskre-' ni Jugoslovani lahko različnega nazi-1 ranja gledo bodocčc notranje državne j ureditve, toda eno je, kar nas morai družiti. Mi vsi moramo nastopiti vedno proti destmkciii nevednih, kratkovidnih in hudobnih. Pozitivna delovna | borba zoper moč predsodkov in pozitivna propaganda med nepoučenimi, to je naloga jugoslovanskega nacij> nalizma v sedanji dobi.
trebno Izgubiti oesetfo o tem, Ratert ae-llktl so sramotni In kateri so vrhutega
taki, da dajejo dotični bolni osebi trajno razpoloženje za ponavljanje.
Članek «Avtonomlsta» dvomi, ali Je sodba vladnih organov (to Js ministra notranjih zadev In pokrajinskega namestnika) na podlagi danih dokazil pravična. Člankar bi bil bolj pomirjen, če bi bil g. Pesek sodnllsko obsojen na težko Ječo od l do 5 let, kakor preti kazenski zakon. Člankar namreč trdi, da je vladna preiskava morda vendarle bila pristranska. Oospod Prepeluh, kl je bil sko-raj dve leti eden Šefov naše politične uprave, Je prvi, kl le v tem pogleda vzdignil kamen nanjo in na naše slovensko uradništvo. On izvaja, da Je namestnik Hribar Iz nerodnosti ali zlobe izročil preiskavo namesto sodnljl uradniku, kl je nlemu podrejen. Okrajni glavar Je odvisen od k. Hribarja, svedokl pa so od. vlsni od okrajnega glavarja. Zato po mnenju g. P. glavar preiskavo lahko vodi pristransko In priče lahko izpovedujejo ncresnlco. Koliko najgršega podtikanj) jc v tem izvajanju! S tem se dolžl Seja pokrajinske uprave, da na nedopusten način vpliva na podrejene urade, in da je podrejeni urad pod utiskom namestili-kove želje bil pristranski!
Tako o naši politični upravi ni pisal doslej uihče. Niti klerikalci ne proti niel nso tako spozabili. Mi nismo zaverovani v nezmotljivost vsakega našega uradnika. Morda je zašla kakšna smet v politično upravo, zlasti tam kjer Jo Je vodil gospod Prepeluh. A da bi šef pritiskal navzdol, da preiskava izpade v določenem zmislu, okrajni glavar pa zopet tla priče, kai takega more priti na misel Ic
onemu, ki se sam moramo poima
Z« vso Javnost, kl pozna tako šefa naše politične uprave ln uradništvo, Je Jasno, da se preiskave vodijo ravno tako objektivno, kakor pri sodnljl. Oospod Prepeluh izreka željo, naj slučaj Pesek preišče še sodnija. Oospod Prepeluh menda ne ve, g. Pesek pa gotovo ve, da zločin po § 129. k. z. zastara v petih letih. Državno pravdnlštvo bi torti prelskj-e o onih opetovanlli slučajih ne moglo niti predlagati, dokler sc ne prijavijo nov| slučaji Izza zadnjih petih let. Izven teha pa sodnija ne more poseči vmes. Zlasti ne more biti organ politične uprave /a ugotovitve, ki so il potrebne, kadar od-odločitev zavisi od moralne kakovosti kake osebe.
Z ogorčenjem odklanjamo Insinuaclje proti čistosti in poštenosti naše politične
uprave. Vemo, da so prizadeti uradniki storili samo svojo žalostno dolžnost, kajti vsak Slovenec si more 1« želeti, da nam bi bila ta sramota prihranjena.
Papir je potrpežjiv in more prenesli, kar nanj natisne lastnik- Kar v tel stvari vsak dan piše »Jugoslavija«, ni nič drugega kakor obupen poskus obsojenca, ki ima pravico tajiti tudi potem, ko Je sodba že pravomočna. Vsebina spisa, W ga le poslal pokrajinski namestnik ministru notranjih zadev v slučaju Pesek, je danes znana NSS, četudi g. Pesek to taji. Oospod Deržlč naj le objavi, kar Je čital. S tem pa je priša na zatožno klop namesto Peska NSS, ki ga drži kot no-sitella svoje zastave, pa se zaradi svoje moralne in gmotne odvisnosti od njesa nc more odloČiti, da očisti politično ozračje.
„Pred sodni jo	,
z obtožbo"
Članek, katerega Je pod naslovom »Ctidno, čudno« napisal v »Avtotioml-stu« g. Prepeluh, in ki ga g. Pesek v svoji obupni stiski pod naslovom «Prcd sodnijo z obtožbo!« hlastno ponatiskuje, je tako tipičen dokaz površnosti, s katero pri nas deluje malkontentstvo, da se nam zdi potrebno še enkrat se nanj povrniti.
V «Avtonomistovem« članku se priznava, da je rezultat preiskave, ki Jo je odredil pokrajinski namestnik, tak, da sc g. Peska ni moglo potrditi za župana. Članek vsaj nc zahteva, naj bi se za župana slovenske prestolice moralo potrditi osebo z defektom, pa bodi potem ta defekt kriminelnega ali patološkega izvora. V toliko smo torej edini, celo z avtonomisti, ki trdijo, da Jim je čast Llubljane bolj pri srcu kakor nam. Nevzdržno pa le stališče, da le vseeno ali je kdo zakrivil zločin po § 129. kazenskega zakona (nečistost z osebami istega spola) ali po kakem drugem pati-grafu. V tem oziru se nam ne zdi po-
Po svetu
—	Madžarski parlament si uamera-va podaljšati življenje za 4 leta. Predložen mu je zakon, da se volitve ni razpišejo temveč da ostanejo do prihodnje perijode 1925, v veljavi stari mandati. Istočasno se zopet uvede magnatska zbornica.
—	Razpust angorskega parlamenta. Iz Angoro se poroča, da je bilo prvo delo Mustafe paše po njegovem imenovanju za vrhovnega poveljnika nacionalističnih čet dekret, s katerim se razpušča narodna skupščina.
—	Divjanje kolere na Ruskem. Iz Moskve iKwočajo: V guberniji Samaii zboli vsak dan povprečno 120 ljudi za kolero
PolitiCne beležke
Kandidati JDS za nadomestne občinske volitve v Ljubljani. V včeraj-pno našo notico o kandidatih JDS za nadomestne občinske volitve v LJubljani se je vrinila neljuha tiskovna pomota. Lista se pravilno glasi: žeL višji revident Franc Planinšek, posojil-niški uradnik Josip Malenšek, višji poštni oficijal Vincenc Janežlč, gostilničar Fran Kavčič, mesar Josip Kozak in tovarnar Fran Bonač, kot namestniki pa, gg.: natakar Ivan Flerin, poštni poduradnik Avgust Jeršck profesor Albert Sič, sodni kanelist AnUm Zorko, ključavničar Rudolf Geyer in strojnik Anton Seliškar.
-r Nedostojnost. »Avtonoraist« aplicira Peskovo aforo na poverjenika Ribnikarja v isti sapi, ko piše, da je uverjen, da jo »Adolf Ribnikar osebno gotovo skozi in skozi pošten mož in dober značaj brez vsakega najmanjšega moralnega defekta. On je dober mož in skrben oče in nihče mu ne more očitati v pogledu osebne časti prav ničesar«. »Avtonomist« piše tudi, da
O VZ9@|i M
samovzgoji
Človek se vzgaja v sem. kar dela, v vsem, kar v svojem življenju doživlja. Predvsem je vzgojnega pomena človekovo pojmovanje življenja. Bistvene važnosti je povsod smisel, ž njim v zvezi pa tudi način, kako vsak doživljaj pojmuje. So pa dogodki v življenju ki so dado pojmovati samo na en način; a so tudi taki, ki puščajo glede pojmovanja popolnoma prosto razlago. Pred temi stoji človek na prvi mah vedno neodločen; odločiti so mora šele sam. Način in smisel njegove odločitve pa ti pokaže, kakšnega kova je njegovo naziranje, kakšne vrednosti njegovo življenje.
Dejal sem. da je važno in tehtno za vzgojo, ali da se izrazim popolnejše: za samovzgojo človeka vse, kar doživlja, pa prav vse, brez izjeme. Vzgoja v sakogar jc odvisna od mnogoterih vplivov; v prvi vrsti od okolice, v kateri živi. Ne gre zastonj in brez upravičenosti med ljudmi izrek, da je vsak človek produkt svojo okolice in njenih vplivov, časa in razmer, v katerih živi. To velja seveda samo relativno, «na debelo vzeto«, ker izjeme pozna življenje povsod in jim odpira, čeprav ozke, izhode.
Prvo vzgojo dobi človek pri starših. Vsak Človek je torej ne lo telesni, marveč tudi duševni otrok svojih roditeljev. Oni so prvi, ki ga učijo spoznavati elemente njegovega poznejšega življenja. Tako ga učijo moliti, misliti na Boga. da bo dobro delal; strašijo ga z rogatim hudobcem, da se bo ugibal zla. Navajajo ga dalje na UudL na sprejemanje vtisov, na pre^o-
| janje pojavov; vse to so temelji in
I stebri vzgoje.
Ko otrok deloma doraste, ga starši v kakršnikoli obliki prepuste v vzgojo drugim, pozneje pa samim sebi. Neroditelji vzgajajo zaupano jim mladino kolektivno, skupno, v smislu so-cijalnosti. Zato postane njihova žrtev marsikatera duša, ki bi se v slučaju individualno vzgoje drugače razvila. Upravičena so n. pr. zatrjevanja, da šola (najbolj srednja šola) ubija indi-vidualitoto; to je res, prav pa ni. Tudi je po drugi strani rosnica, da se močni pojavi individualnosti ne morejo ubiti, ker se ubiti ne dajo; ali škode naprava šola kljub temu s svojo kolektivno vzgojo vseeno veliko.
Pride po šoli čas, ko stopi človek v življenje in je prepuščen samemu sobi. Velika večina ljudi moni, da prihajajo v življenje že kot celi, zreli, dovršeni ljudje; in se nič ne uče od življenja, ne vzgajajo se dalje. 2ali-bog, ti ljudje pravega smisla življenja ne umejo, ne poznajo. Zakaj prava vzgoja pri vsakem posamezniku začno šole tam, kjer so vzgojevalci kolektivnega duha končali svojo plačano delo. S tem pa, da se človek v življeuju osamosvoji, napoči šele zanj pravi čas za vzgojo. To Čutijo in vedo vsi. ki ne jemljejo življenja površino, ki slutijo, da je življenje posoda, v kateri jo samo vsebina neprecenljivo vrednosti. In tald ljudje se začno vzgajati. Ta, vzgoja samih sebe se zove samovzgoja.
Samovzgoja zahteva od človeka že gotovo stopnjo dozorelosti. zakaj najprej ji je doseči obvladanje samega sebe. Potem se šare dalie: uoiščeio se
etične sile, s katerimi življenje stoji in pade; z njih pomočjo človek gradi naprej. In gradi in zida in popravlja stavbo svojega življenja neprestano, in ko pride smrt, stavba še vedno ni končana. Delo je gotovo — toda le v obrisih, nekako v splošnem.
Kakšna sredstva si voli samovzgoja? Različna. Vse vere u. pr. predpisujejo za utrjanje vere molitev. To je tudi en element vzgoje. Izvrstno sredstvo samovzgoje je nadalje obvladanje sobe, samozatajevanje, in sploh vse, kar človeka odvrača od slabega ter ga navaja na dobro.
Nekateri, kl so nalogi samovzgoje dorastii, začnejo vsak dan svojoga življenja s tem, da prečkajo kakšen primeren odstavek iz biblije. O tem potem premišljajo in se vgajajo. Mesto biblije se najdejo tudi druge dobro knjige. Samo je treba pri knjigah izbirati! Najboljše je v njih za samo-vzgojo komaj dobro. Bengalski intelektualci, sem čital, vzamejo zjutraj v roko to ali ono delo Rabindranata Ta-gore, velikega, pesnika in misleca, čigar stvari se berejo kot molitve in himne. In ž njimi začno svoje delo
Vzgaja pa, se človek ne le samo s knjigami, marveč lažje, uspešnejše in boljše z vsako dohro mislijo ln s vsa/-kim delom, ki ga je začel ter ga namerava izpeljati v dobrem namenu. Dobrih mieli in dobrih del bi se nam dandanes spodobilo čimveč; ž njimi bi človeški rod najčastnejše izlečll globoko rane, našel tolažbe bridkostim našega časa in tako storil boljšo podlago za naše lastno življenje, kolikor ga še Ostaja, še v večji meri pa za živ. lieuia niih, ki orideio za nami.
bi se to kar se je pripetilo Pesku — moralna diskvalifikacija radi činov po § 129 k. z. »pripetilo dr. Tavčarju ravno tako lahko kot ljubljanskemu škofu Jegliču«. »Avtonomistov« tozadevni članek ponatiskuje »Jugoslavija«. Primerjati neomadeževane može s Pe-
+ Žalne molitve v katoliških cerkvah v Dalmaciji ln na Hrvaškem za našega pokojnega kralja so se vršile nekoliko drugače nego pri nas. Škofi so izdali predpis, da se imajo cerkvo dekorirati črno odnosno oltarji urediti z žalobnimi prevlekami Pred cerkveno cercmonijo odnosno med njo so morali župniki imeti žalno propoved, v kateri so po predpisu ordinarijatovgo-vorili »o vrlinah in zaslugah nepreža-Ijonega Pokojnika« Ur ljudstvo vspod-bujaii k trdni zvestobi iu udanosti napram vladarski hiši Karagjorgjevičov. Na zvonikih so morale biti avešene črne zastave.
-j- »iCorriera della Sera* o kralja Petru. Ugledni milanski list »Corriera della Sera« je posvetil spominu našega velikega kralja daljši in objektivno pisan članek. Potem ko konstatira praznoto raznih iz Avstrije razširjenih laži o kralju Petru, posebno dogodke ob odstrauitvi Aleksandra, popisuje precej obširno življenje kralja Petra, člankar konča svoj članek: »In stari kralj je mogel jasnega obličja stopiti v grob. Dasi je zasedel v krvi prestol, ki je bil vsled notranjih nemirov in zavisti močnega soseda le malo slguron, je mogel vendarle doživeti triumf svoje rusofilske politike, da je združil pod svojim žezlom vse Jugoslovane in Ja je po zmagi utrjena njegova dinastiji. In če 6e povzpne nova država, da dejansko pripomore k svetovnemu napredku, tedaj bo to v mnogem zasluga neukrotljivega patriotizma umrlega kralja. — Kralju Petru sledi kraljevič Aleksander, ki je bil rojen I. 1883 v Cetinju. Kraljevič Aleksander se ie zelo odlikoval v vseh poslednjih vojnah in je za časa regentstva, ko jo dejansko izvrševal kraljevsko oblast, podal dokaze o svojih političnih zmožnostih.«
Tudi revolverski list «La sera»
posveča kralju Petru daljši članek. Dasi je članek pisan še precej čedno, vendar se ni mogel rovolverski list premagati, da bi vmestil v članek par krvavih senzacij, katerih poslednja je ta, da je bil kralj Peter samo kralj Srbije in ne še kralj Jugoslavije. — Ce ima sedaj »La Sera« mirno kri, blagor ji-
-r Razgraničonje med Jugoslavijo in Romunijo, ki ga že dalj časa vrši mešana komisija, je prekinjeno, kor se komisija ni mogla sporazumeti glede pripadnosti nekaterih pograničnih vasi. Sedaj 3e vršijo pogajanja mod Beogradom in Bukarešto, da se ugotovi, kateri narodnosti pripada prebivalstvo teh vasi, in se potem pridelijo sela oni državi, katere narodnosti pripada večina prebivalstva.
Šport in turistiko
Največja plavalna tekma Jagosla^j,
bo letošnje prvenstvo na Bledu. Ne le p, programu, kl Je nenavadno obsežen m
vsebuje tekme v plavanju, skokih, water-polo-lgrl ter razne vmesne točke, temvej tudi po udeležbi obeta biti to nalzanlim. vejša tekma, kar Jih jc bilo v Jugosla vili. Najboljši plavači Srblle, Hrvatsl« Slavonije In Dalmacije so že dospeli na Bled, kjer se vrše zadnje priprave u tekmo. Da se omogoči tem večja ude-ležba pri tekmi je izposlovala »Športni zveza« za udeležence SOodstotni popus-na progah Južne In državne železnic;. »Športna zveza« izdaja izkaznico zazni. I žano vožnjo le do sobote ob 12. uri \> lastni pisarni.
Sporlna zveza poživlja vse tekmovul. cc in občnstvo. kl namerava ostati na Bledu ob priliki velike plavalno tekni; več dni. da Javilo svoje naslove in šte. vilo, da se Jim rezervira stanovanje in hrano. Prilave se spreiemajo le do petka do 12. ure v pisarni «Sportne zveze,, Narodni dom, LJubljana.
Pri plavalnih tekmah za prvenstvo Hrvatske. kl so se vršile v nedeljo dne II t. m. na Korani v Karlovcu, si Je priboril član Ljubljanskega športnega kluba, g. H. Orilc, prvo mesto v skakanju In s tem Častni naslov »Prvaka Hrvatske In Sla-vonlje v skakanju«. DrugI za nilm Je bil dan Haška, g. Kovačič.
Nogometni tekmi Sarajevskega amaterskega športnega kluba In Ilirije v Ljubljani se vrše, kakor smo že poročali, v soboto in nedeljo 27. in 28. t. m. Začetek ie obakrat ob pol 6.
ŠAHOVSKI TURNIR V CELJU.
V 7. kolu (nedelia) je Poljanec dob! v briljantnl partiji proti Ormaju, dr. E:-dey proti Rožiču. Perjan proti dr. Trste-njaku. Partiji Kramer-dr. Banekovlč In Pajrer-KOnlg sta ostali remis, partija Ni clfor-Kohn Je ostala nedolgrana.
8.	kolo (ponedeljek) Polianec Je dobil v krasni partiji proti dr. Trstenjaku. K<5 nig proti Ormaju, Kohn Jc zgubil pre,I Erdeyu, Banekovlč proti Payerju. Parti. ia Vukovlč-Kramer Je ostala remls. nc-doigrana Je bila partija Ferjan-Nlclfo:. Partija dr. Banekovlč - Vukovič |e bih prekinjena. Partija Terjan-OrmaJ ostala remls.
9.	kolo (torek). Odstopila sta Orma) It Kohn. Zaradi tega so vse naslednje pat-tlje za nju zgubljene. Dr. Erdey Je doM proti Perjanu, partija dr Trstenjak-Kttni; jc ostala remis, partiji Payer-Vukovič In Nicifor-Poljanec nista doigranl. Zaradi partije Banekovič-Vukovič Je nastal spor, ki se predloži razsodišču. Stanje po 0. kolu se zaradi večjega števila nedoigra-nih partli In zaradi nerešenega spora glede partije Vukovlč-Banekovlč še n-da določiti, čutiti pa jc oster odpor pro temu, da bi na) Izšel Iz turnirja Madž-i Erdey kot šahmeter.
Prosvcfa
Za razširjenje ljudske knjižnice v Mariboru. Mariborčani so sklenili, da bodo spomin kralja Osvoboditelja proslavili s tem, da bodo darovali za ljudsko knjižnico v Mariboru. Mesto namreč še nima javne knjižnice, ki bi mogla služIti potrebam dliaštva. Inteligence In širših slojev. Zato polagajo kulturni delavci veliko važnost na ljudsko knjižnico v Narodnem domu, ki že deluje ln se namerava še izpopolniti in razširiti. S člta-njem knjig se nedvomno poglablja tudi državljanska zavest In svobodollubje, kar popolnoma odgovarja duhu pokojne-j ga vladarja. Knjižnice pa so še prav po-1 sebno potrebne v obmclnlli krajih-
Maičujte tržaški požig
Dne 18. julija 1920 se je zgodilo oni nezaslišano divjaštvo, da jo podivjani druhal pod patronanco uradnih orga nov zažgala našo trdnjavo ob Adriji
Ko so švigali takrat rdeči plameni proti nebu, tedaj je zlohotno vriskala v pijani radosti razbesnela množica, češ uničili smo trdnjavo tržaških Slovencev, za večno strti so sedaj oni.
Toda prezgodnje je bilo veselje, ker obenem s plamenom se ni dvignil proti nebu samo rdeči petelin požigi, ampak tudi petelin maščevanja.
S pogorišča kliče na maščevanje ts petelin in kropi odporno silo podjai-mljenih in vzbuja ljubezen in požrtvovalnost svobodnih.
In da ostane njegftv klic vsem Jugoslovanom neizbrisno v spominu je zaioUla Jugoslovenska Matica svoje prve kolke, ki so posvečeni požigu tržaškega Narodnega doma.
Lepo, umetniško delo slikarja Koss so ti kolki in polni rodoljubne simbolike.
Sredi v plamenih stoji v bojni poii petelin in kliče na maščevanje, da bo prebita črna žalost tržaških Slovencev, kl jo nastala iz rdečih plamenov požiga Narodnega doma.
Samo ene vrste more biti zaenkrat maščevanje, to je da podpremo J"' goslovensko Matico. Ker 13. jidija je bila s požigom Narodnega doma za-dejana vsem Slovencem globoka rana in vse kulturno življenje je bilo s tem ogroženo in zato je nastala 6 tem 18 Jugoslovansko Matico dolžnost, d« pomaga primorskim Slovencem. In ta enostavna, toda vendar življenske važnosti velika resnica je na enak pri-prost način uveljavljena na kolka
Požigtržaškcga Narodnega doma j«) bil največji zločin nad primorskimi Slovenci. Izvršen pa jo bil zločin, k« so bili tržaški Slovenci zvesti nam.
Zato je naša dolžnost, da nagradim'1 njih zvestobo in da maščujemo zločince. Zato čujte klic rdečega petelina-zato kupujte kolke Jugoslovanske Matice, ki so v pomoč preganjanih in B so dansB naše najizdatnejše maščevanje.
Za danes je to maščevanje sicer š* skromno, toda ono je predpriprava » ono drugo maščevanje, ki ga hočemo vsi ln ki ga mislimo vsi, čeprav ne govorimo o njem.
Zato kupujte kolke Jugoslovenski Matice, zato maščujte tržaški po*ig.
Domače vesti
*	Bolezen Nj. Vei kralja. Kakor un poročajo iz Bet p ada, je tekom čerajsiijega dne prt- ola vlada poro-iia, ki javljajo, da »o bolezen kralja leksandra obrača na bolje. Zdravniki j mnenju, da bodo mogli čez teden ni izvršiti operacijo. Ni izključono, a oporaeija sploh odpade. S povritt-om kralja v domovino pač ni raču-ati pred 14 dnevi.
*	Vrnitev kraljevske rodbine v Pate. Prineezinja Jelena, princ Gjorgje i kneza Arzen in Pavle odpotujejo ancs iz Beograda v Pariz.
*	Vojvoda Bojovič obolel. Scf gene-alnega Slaba vojvoda Petar Bojovič p nenadoma oboiel in vsled tega pri jaljovem pogrebu ni nosil kraljeve ;rone, kakor je bilo določeno.
*	Osebna vest. Imenovan je šef gene-slne inšpekcijo voda ing. Ivan S brini j za generalnega inšpektorja s činom ni 1. junija 1920.
*	Osebna vest. Vodja mariborskega po. icljskega komisarijat-a, pol. svetnik dr. -enakovič, je odš"l na dopust. Za časa ijegova odsotnosti ga nadomešča nad-svetnik Vračko.
*	Delavsko zavarovanje. Beograjske •Službeno Novino» objavljajo kot \>ri-logo k številki 184 uredbo o delavskem zavarovanju za slučaj bolezni iti nezgode. Naredba obsega štiri tiskane pole velikega formata.
*	Preiskava proti g. Pesku in g. Rlbulkitr. »Jugoslavija-« se. v zadnjem času v svoji onemogli jezi meddrugim ponovno zaietava tudi v poverjenika g. Bibnikarja. Tako mu n. pr. v svoji včerajšnji Številki v ilrugič očita, (la je bil pred pričetkom uradno preiskave proti g. Pesku v Ptuju in da je tam hujskal proti Pesku in ga blatil. Ugotavljamo, (la so ti očitki od konca do kraja zlagani, kar najbolje dokazuje dejstvo, na g. Kibnikar tekom letošnjega leta sploh ni bil nikdar v Ptuju. Tudi drugačo g. Ribnikar ni imel in nima s preiskavo proti g. Pesku nika-kih zvez.
" Knez dr. Hugo Vincene VVimlisch-gratz, grajščak v Planini, nam jo poslal ((lede na našo poročilo o aretaciji dozdevnega Karlovega kurirja na Rakeku obširno pojasnilo, kateremu povzamemo sledeče: Pred vsem knez Wlndi.-chgrlltz od-ločno z&nikujo, da bi bil Karllst ali cejo v kakr5nikoli zvezi s Karlom Ilabsbur-gom. Y ostalem se v politiko no utika. Časnikarske vesti o njegovem dozdevnem potovanju v Švico so bilo vseskozi izmišljeno. Bij jo zgolj na oddihu na Bri-jonjkih otokih od koder se je predčasno vrnil na Planinsko grajščino, ker mu je tam zbolel na griži najmlajši sin, ki ga zdravi primarij dr. Drč iz Ljubljane. V Planini je našel na posetih rodbinskega -prijatelja grofa Lerchenfelda. ki jo nemški podanik in bivši bavarski, ne pa avstrijski oficir in ki tudi ni v prav nika-lcršni zvezi s politiko bivšega cesarja Karla. Grof Lerchenfeld se jo odpravljal v soboto preko Rakeka na Brijoni (ne pa v Avstrijo), ter j« imel v vlaku v resnici neprijeten incident s carinskim funkcionarjem, ki je imel za posledico njegovo aretacijo. Ni res, da bi se bilo našlo pri njem kakršnokoli kompromitujočo listino ali pismo s psovkami na Slovence. Ker se jo tudi incident s carinskim funkcionarjem pojasnil na podlagi sodne pre-isluive v prid grofa Lerchenfelda, je državno pravdništvo takoj ustavilo vsako postopanje zoper njega in tudi carinska oblast ga je nemudoma izpustila na svobodo. Glede na povedano je popolnoma izključeno, da bi bil grof Lerchenfeld posredoval kot kurir med knezom Windisch-gr&tzom in Karlom Habsburgomin je popolnoma izmišljena teditev, da bi bij knez VVindischgrUtz poslal bivšemu cesarju kakršnokoli pismo in seveda zlasti tudi ne vabila, naj se preseli na Planinsko grajščino. Končno naglaša knez VVindisch-gr8tz, da se bo grof Lerchenfeld zaradi incidenta v Rakeku pritožil na ministrstvo v Beogradu.
*	Ministrstvo vojne in mornarice. Ode-Ijenje za mornarico v Zemunu je razpisalo natečaj z dne 3. avgusta 1921 Mor. br. 5889 A, glede sprejema gojencev v strojne šole vojne mornarice v Gjonoviču (pošta Zelenika, Boka Kotorska). Pogoji natečaja se objavijo v Uradnem listu.
*	Na avstrijskih železnicah se b 1. septembrom uvedejo razne ispremci,-be. Prehod v višji razred brez doplačila ni dovoljon niti tedaj, če ni prostora v razredu, za katerega je kupljen vozni listek. Uradniki imajo pravico revizije glede prtljago ter smejo za prtljago, ki se ne more smatrati za ročno prtljago, zaračunati posebno pristojbino. Obenem so odpravljeni dosedanji posebni oddelki za dame.
*	Državljanska dolžnost in čustvovanje. Prejeli smo: Ilirska ulica v Ljubljani je izmed najbolj zagrizenih klerikalnih delov mesta. V6aka orlovska ali slična prireditev se proslavi na najsijajnojši način, vse je v zastavah in zastavicah, cvetju in razsvetljavi. Ob državnih spominskih dneh pa ne opazite najmanj, da Fto v Jugoslaviji. Tudi smrti Nj. "Veličanstva kralja ni bilo do zadnjegia opar liti. Razven 2 hišnih gospodarjev ni niti eden razobesil zastave, dasi dvomimo, da je niso pred leti ob smrti Habsbur-govoev. G. šolski ravnatelj in občinski svetnik Jeglič jo je drugi dan izobesil, bržčas na višjo povelje svoje stranke takoj tudi umaknil. Različni Mlakarji, Podboji, Zirnstoini, Komarji in drugi so demonstrativno kazali svoje čustvovanje, tndi nntem. kn smo čitali. da, se more
izobesiti državna ali narode« HUt&vk povita s florom, kar b« je nekaterim poštenim privatnim strankam tako gabilo, da so sami poskrbeli za kako malo Smo zastavico ln skušali skozi okno privatnega stanovanja zakriti sramoto gospodarjovo.
*	Žalni sestanek v Rokodelskem doma v Ljubljani, Poročajo nam: Na dan pogreba našega Velikega Osvoboditelja pokojnega kralja Petra, to je dne 22. avgusta 1921 ob 8. uri zvečer, ge je sestala na vrtu Rokodolskoga doma večja družba in je prepevala na vse grlo. V bližini stanujoče stranke so se zgražale nad takim klanfarskim petjem in vpitjem, Iti bi niti v dnevih veselja ne bilo primorno. Ako gostje Rokodelskega doma nimajo čuta do dostojnosti, niti narodnega ponosa, bi bilo pač pričakovati od upravni-štva Rokodelskega doma, da bo to svoje goste opozorilo, da jo Jugoslavija ravnokar pokopala svojega Velikega kralja Petra, oziroma da visi tudi na Rokodelskem domu v znak žalovanja črna zastava. Šele okrog 9. in en čotrt zvočer jo družba nehala prepevati č« na inicija-tivo policije, ali kakega drugega dostojnega človeka, ni znano!
*	Društvo hančnega uradništva v Ljubljani obvešča svoje člane, da so društvene legitimacije gotove in da se iste izdajajo vsak torek in čotrtek od 19.—20. ure zvečer v društvonih prostorih v podze-moljskom lokalu Jadransko banke v 8e-lenburgovi ulici, člane se opozarja, da prinesejo seboj sliko na mehkem kartonu. — Tajništvo.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani Je umrla včeraj učiteljica, gdčna. Irma Remžgar, v Dobri v Gorskem kotaru pa je umrl nadzorniku južne železnice v Ljubljani, g. inž. Matku Schnellerju, najmlajši sinček Slavko.
*	V občini Celje okolica se jc vršila
v nedeljo na podlagi sklopa deželne vlade volitev 4 svetovalcev, ker je bila prvotna izvolitev 6 svetovalcev, razvet: dveh, ki sta bila pravilno izvoljena, anulirana. Za novo volitve so sklenili klerikalci in socijalni demokrati pakt in sta bila izvoljena klerikalca Oologranc in Olinšek in socijalista Martinčio in T.apomik. Razmerje v starešinstvu je sedaj sledeče: 3 socijalisti (župan in 2 svetovalca), 2 klerikalca (podžupan in 1 svetovalec), 1 demokrat in 1 narodni socijaiist, kar tudi odgovarja moči strank v občinskem odboru.
*	Sosvet celjskega okrajnega zastopa se je izpopolnil in obstoja sedaj iz sledečih članov: Fran Suštersič, Martin Kranjc in Milan Levstik (SLS), Josip Divjak, Fran Tratar in Josip Gor-janc (JSDS), Fran Piki in Anton Ma-bon (SKS\ dr. Hrašovec (JDS) in Martin Stojan (NSS).
*	Splošni pregled invalidov v smislu uredbe ministrstva za socijalno politiko, se vrši v celjskem vojnem okrugu meseca septembra, oktobra in novembra in sicer v mesecu septembru: 2. in 8. na Vranskem, 4. in 5. v Braslovčah, 0. v Mozirju, 7. v Gornjem-gradit, 8. v Ljubnem, 10., 11. in 12. v Šoštanju. 13. in 14. v Slovenjemgrad-cu, 15., 16. in 17. v Maronhergn, 18. in 10. v Provaljah, 21.. 22., 23. in 24. v Žalcu, 25., 26. in 27. v Vojniku. 26., 29. in 30. v Laškem. V lastnem interesu invalidov je, da se takoj prijavijo občini v kateri bivajo, kj<>r dobijo tudi natančna pojasnila in dajo podatko za »Zaslušalno polo». Kdor se ne prijavi pravočasno, se ga nc smatra več za invalida. — Konia.nda Celjskega vojnega okrožja.
*	Iz Kamnika se nam pritožujejo, da se je tam v vrati njem času prav posebno razpasla grda navada nemškutarjenja. Mični družbi načeljujeta soproga bivšega zdravnika B., znana posestnica P. in še nekateri drugi. Ako današnji mrzli curek ne bo zadostoval, bodo posegli zavedni Kamničanl po drugih srodstvih.
*	Begunci iz Baranje. Iz Sarajeva javljajo, da jo prispela tjakaj vočja skupina delavcev iz Baranje, mod njimi Pejačevič, eden delavskih voditeljev. Poklicane oblasti gredo delavstvu po možnosti na roko. Prispeli delavci so nameščeni večinoma pri železnici.
*	Natečaj za projekte regulacije Beograda razpisuje beogradska občina. Natečaj jo mednaroden. Termin do 20. marca 1922. Program in podatki se dobijo v katastralrtem odo-lon.ju opštine Beograd za ceno 400 dinarjov. Nagrade: prva 150.000 din., druga 120.000 D, dve tretji po 75.000 D, tri četrte po 35.000 D. Poleg tega jo rezerviranih 80.000 D kot nagrado za trud pri posebno skrbno izdelanih projektih. Odkupili se bodo 4 projekti po 20.000 D.
*	Občinske volitve v Črni gori Dne 21. in 22. avgusta so so vršilo v celem ozemlju Črne goro občinsko volitve. S Cetinja se brzojavno poroča, da so radikali zmagali v Podgorici, demokrati pa na Cetinju, v Baru, Viru in Ulčinju. — Kakor javljajo zasebna poročila, jo zmagala na Cetinju sporazumna lista demokratov, socialnih demokratov in neopredeljeni s 366 proti 270 glasovom združenih radikalov iu cetinjskih kraljevskih črnogorskih republikancev. Za predsednika občinske uprave je izvoljen demokrat Tomo Mi-ličevič.
*	Veliko narodno veselico, na Občinah
priredo v nedeljo dno 21. avgusta združena narodna tržaška, društva. Veselica ' se vrši v korist istrskih žrtev.
*	Dcngovf Topflfor, Fonamm ph9-
vatne osobo in zavodi predlagajo vojaškim komandam pritožbe radi dol-
fov, ki so jih napravili podčastniki, aplarji in moštvo, ter prosijo, da vojaške oblasti izvrie povračilo. Vsled pojasnila vojaške obla«ti se objavlja, da je po vojaških predpisih podčastnikom, kaplarjem in moštvu najstrožje prepovedano, delati dolgove in da vojaške oblasti v nobenem slučaju ne morejo prevzeti plačila takih dolgov.
*	Drzen vlom r vojaško blagajno. Komanda 40. peš. puka »Triglavskega« nam je k našim tozadevnim noticam poslala Se sledeče pojasnilo: «V noči od 18. na 14. t. m., okoli pol 24. ure, so tri civilne osebe prekoračile kasarnski zid r. namenom, da bi izvršili razne tatvine. Kakor je preiskava dognala, je bil glavni vodja zlikovcev Andrej Doleno, Josip Zadel in Ivan Novakovič pa bi mu imela služiti kot pomagača. Dolene je ravno odpiral vrata in skušal vdreti v neko pisarniško sobo, ko ga je iznenadil narednik 40. pešpolka Milan Radanovič, k] ga je takoj zgrabil in predal službujočim organom, nakar jo bil oddan v vojaške zapore. Pri Doloncu so našli: ukTaden vojaški kovčeg, navadno tobačnico, vojaško bluzo in vojaško hlače. Po zaslišanju je bil takoj izročen policijski oblasti, dočim se jo ostalima dvema zlikovcema posrečilo pobegniti. O kakem vlomu v vojaško blagajno v imenovanem slučaju torej no more biti govora, najmanj pa s strani narednika Radanovifa, ki jo vlom ravno preprečil.)
*	Nesreča pri delu. V železniškem kamnolomu pri postaji Soteska na bohinjski progi je padla pri nalaganju kamenja z granika velika skala in zdrobila delaven Ivanu Ravniku nogo. Težko ranjenega so prepeljali preko Josenic v ljubljansko bolnioo.
*	Predrzna sleparija s sto-dolarskim bankovcem. Posestniku Andreju Kukcn-berg jo ponudil neki 25—27 mladenič, ki se je izdajal za lesnega trgovca iz Škofje Loke na Gorenjskem, stodolarski bankovec za 18.000 kron pod pogojem, da ga knpi tekom treh dni zopet za isto cono nazaj. Ker neznanca le ni bilo nazaj, se jo peljal Janko Dcmovšok v Ljubljano, da proda bankovec v kaki banki. Toda povsod je dobil odgovor, da je bankovec za nič, ker je zapadlo emisije. Vrh toga je Demovšek tudi izvedel, da Je neznanec, ki je tako ogoljufal Kukcnborga, dobil pred par dnevi pri avstrijskem konzulu vizum za potovanje v Nemško Avstrijo.
*	Surov fižol pogoltnila. Angola Ber-lič, hči posestnika iz Zapuž pri Zgornji Šiški se je igrala z fižolom. Ko g% je jemaala v usta, je enega nehote pogoltnila in ji je ostal v grlu. Oddati so jo morali v bolnico.
*	Pozor pred žepnimi tatovi! Zadnje dni se je pojavilo v Ljubljani zopet precej temnih elementov, ki niso prišli v Ljubljano za delom, marveč, da si na lahek način pridobe denar. Opozarjamo občinstvo, da pazi na svojo stvari, osobito na kolodvorih, v cerkvah, v gnječah in sploh, kjer se zbira voč ljudi. Ti žepni tatovi so tako pretkani in spretni, da okradejo človeka, no da bi ta količkaj opazil tatvino in je kasneje popolnoma uverjen, da je dotično stvar izgubil. Tudi je treba na jjudi. ki se sumljivo obnašajo, takoj opozoriti prvega stražnika.
*	Pobegli Invalid-slepar. Od Marije Za-
garjeve v Krškem jo izvabil invalid s protezo na zvijačen način 6000 kron in pobegnil. Po lastnih izjavah je šel brž-kotne v Avstrijo.
*	Aretacija večje roparske družbe. V
zadnjem času so se zgodili v mariborskem okraju, posebno v mestu. in okolici številni drzni roparski napadi in tatvine. Kljub vsestranskemu poizvedovanju dolgo časa ni bilo mogoče izslediti organizirane roparske tolpe, končno pa sta ji detektiva Jug in Saksida vendarle prišla na sled. Prvi roparski napad je bil izvršen na gostilničarko Katarino Visočnik na Meljskcm hribu. V gostilno sta prišla dva moška in naročila pijačo. Splazila pa sta se takoj za gostilničarko v kuhinjo, ji nastavila, samokros na prsa in zahtevala od nje, da jima izroči ves denar. Prestrašena gostilničarka jima je v resnici izročila vso gotovino v znesku nad 2000 krop. Roparja sta nato preiskala še vse omare in pokradla vso zlatnino in razno vrednosti, nakar sta skupno e tretjim, ki je stal pred gostilno na straži, pobegnila. Napada je bil v prvi vrsti osumljen Matija Sulek, ki je prišel šele pred kratkim iz zapora. Izsledili so ga v Ormožu, kjer je bil takoj aretiran in prepeljan v Maribor, Sulek odločno taji vsako krivdo. Aretiran jo bil dalje tudi njegov družabnik Jakob Podgorelee. Dva dni pozneje je bil v Marenbergu aretiran Ivan Drevenšek, ki je osumljen, da je izvršil vlom v gostilno Terezije Lukas v Marenbergu. Bil je ravno na potu k Podgorelcu v Ormož, da bi si tamkaj razdelil ž njim plen. Poglavar cele tolpe, ki je dogovorno vršila vlome in rope, pa je bil pekovski pomočnik Fran Lah, ki se istotako nahaja v Mariboru že pod ključem. Mariborska policija jo napravila vsekakor dober plen.
*	Napad oa orožnlšlio patruljo. Ko sta v noči od 14. na 15. t. m. v Sv. Lam-bertu patruljirala dva orožnika, ju je napadla družba pijanih fantov pod vodstvom Janeza Lovšeta in oba poškodovala. Nasilni Lovše jo bil aretiran šele potem, ko sta orožnika dobila pomoč. Izsledeni so tudi ostali sokrivci, ki so pao-vali orožnika s postopači in drugimi psovkami. Lovšs ie s trn Ven komunist.
Gospodarstvo
MADŽARSKO GOSPO-DARSTVO.
Naša soseda Madžarska, M nam koli-
kortoliko konkurira na zunanjem žitnem ln živinskem trgu, se štele med agrarne države. Madžarska Je najrodovltnejša dežela Evrope, vsled česar bi bilo sklepati, da ii ie usojeno blagostanje in bogastvo. Vendar ta rodovitnost zemlie ne pride vedno do veljave, ker ie klima zelo neugodna za polja. Klima kaže vse znake tipične stepne klime: zime so zelo mrzle, poletja nad mero vroča.
Kllmatlčne razmere so bile letos Izredno povoljne za žito, a za druga poljske rastline zelo nepovoljne. Po uradnem Izkazu se ie pridelalo letos: pšenice 12,166.000, rži 5,100.312, lečmena 4 milijone 511 tisoč, ovsa 2,743.848 metrskih stotov. Po odračunaniu domače potrebe bi mogla Madžarska po teh podatkih Izvoziti eventuelno do šest milijonov metrskih stotov žita, kar bi madžarsko slabo valuto prccc) okrepila Izvozu pa se stavijo nasproti izredno težke ovire, ker se madžarski kmet ne navdušule preveč za izvoz. Ker ie v parlamentu kmetska večina, si bo vlada težko upala podvzetl energične mere v Interesu Izvoza. Ministri In poslanci kmetske stranke so odločno proti pospešenemu izvozu žita, češ da je letina ostalih poljskih pridelkov slaba in sc bo več žita doma potrebovalo. Vendar sc z druge strani trdi, da bo letina krompiria tolika, da bo vsa| krila domače potrebe.
Mal žitni izvoz lz Madžarske bi bil sicer precej v Interesu našega Izvoza, a ne ravno v interesu našega konzumenta, ki hI moral drago plačevat) mOko.
Žitni izvoz iz Madžarske pa le končno v veliki nterl odvisen od koruzne letine, ki za enkrat ne obeta dobro. Ako se bo pridelalo malo koruze, bo kmet prisiljen hraniti prašiče s preostalim žitom. To bi povzročilo porast cen svinjskega mesa in masti, obenem pa sploh onemogočilo žitni Izvoz.
Odvisen le žitni Izvoz tore] od Jesenske letine, ki pa ie odvisna od vremena. Povolino vreme In dež še lahko mnogo koristita. Ootovo je. da se bo madžarska vlada kolikor le mogoče trudila pospešiti Izvoz poljskih pridelkov v interesu svoje slabe valute, kar bi precej vplivalo na znižanje naših ccn, ki so visoko nad madžarskimi, ker Madžarska svoje preostanke Izvaža večinoma v Iste države, kakor ml.
Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki 19. t. m.: Sombor. Živahno'povpraševanje po koruzi povzroča, da cena koruzi narašča. Cena 750—760 K. Podražil se jc tudi ječmen, ki prido malo na trg. Pšenici je cena neizpremenjena. čoprav se dovozi manjšajo. — Vinkovci: Dovozi pšenice se manjšajo. Cene 1080 — 1035 K. Oves so trži po 725-780 K. Blaga malo. Koruze ni. Ozimni ječmen se trži po 800—820 K. Beli fižol so plača po 750 K, a mešani po 500—540 K. Tendenca prijazna.
Poročilo kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani za julij: Vlog jo bilo 102.307 v znesku 442.242.877 K 40 vin., od tega v ktiringu 32:14 vlog v znesku 126,178.058 K 43 vin,, vplačanih pri naši blagajni 527 v znesku 45,117.814 K 71 vin. Izplačil jo bilo 56.400 v znesku 430,013.015 kron 80 vin., od tega v ktiringu 27-17 v znesku 126,178.038 K 43 vin., izplačano pri naši blagajni 1188 čekovnih nakaznic v znesku 22.155.138 K 37 vin., in 1999 blagajniških čekov v znesku 12«,891.976 kron 72 vin.
= Sejem na Krškem. Županstvo Krško naznanja vsem obiskovalcem sejmov, da se vrši prihodnji sejem v Krškem v soboto pred Angeljsko nedeljo dne 8. septembra in ne 27. avgusta, kakor jo pomotoma razglašeno v različnih koledarjih Toliko v vednost in ravnanje.
= Lesna industrijska d. d. Drava v Mariboru .ie povišala delniško glavnico od 2 na 10 miiijonov kron.
= Prva jugoslovanska metalurgična Industrija d. d. Kovina v Mariboru je zvišala delniško glavnico od ! V. m 8 milijonov kron.
= Mednarodni zadružni kongres. Te dni je bil v Bazlu otvorjen mednarodni zadružni kongres, h katerem so dospeli zastopniki iz v3eh evropskih in prekomorskih dežel. Dospela sta tudi dva sovjetska, delegata.
= Pomen tržaškega pristanišča. Trst v današnjih razmerah šo močno trpi ln nikakor še ni dosegel predvojnega pro mota in pomena. Promet. Trsta nam izkazuje za leto 1920. sledeče številke: Avstrija: izvoz v Trst 1,458.788, uvoz iz Trsta 1,372.432. — Jugoslavija: izvoz v Trst 977.922, uvoz iz Trsta 617.023. — Češkoslovaška: izvoz v Trst 495.674, uvoz iz Trsta 498.927. — Nemčija: izvoz v Trst 121.754, uvoz iz Trsta 67.785. — Madžarska: izvoz v Trst 48.891, uvoz iz Trsta 19.215. Največjega pomena je Trat torej za Avstrijo, ki je izvažala predvsem les, magnezit, papir, železo in razno stroje, uvažala pa preko Trsta južno sadje, mast, sladkor, premog, tekstilno blago, kemikalije in razna živila. Trst ne bo igral velike vloge toliko časa, dokler traja ta gospodarska stagnacija.
Italijansko-ruska trgovinska pogajanja. Pogajanja Italijo i ruskimi delegati, kiso se vsled odsotnosti Italijanskega zunanjega ministra prokinila, se bodo zopet nadaljevala in pričakovati je, da bodo kmalu prišla do sporazuma in zaključka, i Trgovinska pogodba se bo naslanja!a o»
angleško-rueko pogodbo frf bo Itliff bovala določbo, da se mora Rusija n to« lijansklh pokrajinah ln kolonijah popoh noma vzdržati kmunisti8nil\ idej in um« tod.
™ češki hmetjskl trg. Ic Zato* pore,
čajo z dno 20. avgusta: Cfmo hmelju na^ raščajo. Sedaj se žo težko dobi lotošnjl hmolj po 6500 čeških kron za 80 kg. Prti delovalci hmelja zahtevajo za dobro bi v go 7000 č. K in še več za 50 kg. Največja oena, ki se je plačala do*tedaj za lotoš! nji hmelj, jo 6600 češk. kron za 60 kp (okoli 270 do 280 naših kron za 1 kg\ Večja partija lanskega hmelja se jo kupi. Ia včeraj za Plzen po 5500 češk. kron z.-| 50 kg (okoli 230 naših kron za 1 ktr> Tudi ceno starejšoga hmelja rastejo. Zahteva so do 4000 č. K za 50 kg fokroi« 170 naših kron za t kg). — V Nil m: bergu v Nomčiji se trži letošnji hmolj mod 6100 in 6800 mark (okoli 250 do 2Rk naših kron za 1 kg). Oene rastojo.
Cirkulacija bankovcev v Nemčiji. 1\ izkazu nemško državno banke dne 6. av\ gusta je krožilo v prometu 77„654,68ft.0(H mark papirnatega denarja. Od zadnjeg* izkaza se jo pomnožila, cirkulacija z; 263,827.000 mark. V istem času leta 192« je krožilo v promotu 56..060.462.000 marl-leta 1919 28,.ar>6,013.000 mark, leta 191i pa 12,,786,a 18.000 mark.
—	Nemčija kupuje sladkor na Kuhi Nemški interesenti so pogajajo za naktij sladkorja na Kubi v skupni vrednosti ti( milijonov dolarjev in sicer angleški funi po 8 ets.
—	Izkaz francoske banke dne 18. ari pusta kaže precejšnjo razbremenitev, t ir kulacija bankovcev se je znižala za 21) milijonov na 36.982 milijonov frankom
Francoska zananja trgovina prvil sodem me«ocev t. L: uvoz ll„876,555.00l proti 30„243,181.000 frankom kuiskcgj lota: izvoz 12..362.910.000 proti 14.,R53,«Sl tisoč frankom lanskega leta.
Borza
Zagreb, d e v i z e: Berlin 204 — 205 Milan 756 — 758, London 660, Pariz 187")
Praga 209 — 211, Švica 3000 — 3065, Dni naj 16.25 — 16.35, Budimpešta 46 — 47 Newyork ček 176 — 177.50. Valutni dolar 176.50 — 177.25, rnblji 26 — 2X
češke krone 204 — 215. 20 K v zlat« 608, napoleoni 618 — 625, marke 204 ~< 207, lire 751.60 — 754.50, madžarsko kroi ne 46 — 48.
Efekti:	>
Banka za Primorjo 838. Trg. obrtna banka 240 — 24". Hrv. oskomptna banka 645. Brodska banka 440. Jadranska banka 1900 — 1950. Jugoslovenska banka 510 — 515 Ljub. kreditna banka 815 — 825, Praštediona 5075 — 5100. Rečka ptička banka 405 — 410. Slov. oskomptna banka 620. Srpska banka 700 — 708 Narodna banka 500. Gutman 1375 - 1450 Goranin 550 — 650. Slavonija 468 — 500. Nar. šumska. industrija 601 Ljub. stroine tovarne in livarno 86f
Beograd, valute: dolar 44. fiM.rit 341, leji 55, avstrijsko krone 4.50, (lev) ze: London 153.60, Pariz 313, Praf." 52.70, Dunaj 4.15, Berlin 51, Solun 2S< Milan 189.
Dunaj, d e, v i z e: Beograd 2419 — 248S Zagreb 606 — 610, valute: dolar' 1087.50 — 1091.50. levi 850 — 860, m? i ko 1254 — 1260, funti 4005 — 4025, frae coski franki 84-10 — 8480, lire 4555 -4575. dinarji (tisočaki) 2404 — 2424. pnM ske marke 40.75 — 42.75, leji 1312.50 1322.50, švicarski franki 18.525 — 18.57.' češko krono 1284.75 — 1290.75, madžal ske krono 278.50 — 281.50.
Ziirlch, devize: Borlin 6.75, Newyort 592. London 21.66. Pariz 45.55, Milal 24.90, Praga 6.85, Budimpešta 1.49, 7.J greb 3.25, Bukarešta 7, Varšava 0.24, IH' naj 0.675, avstrijske krono 0.60.
Vremensko poročilo
Ljubljana 306 m nad morjem.
Dan
23. avg.
b'§ -S.5
N S O M
i 3U> S1
loolin | |j '
tScJ
Vetrovi
B &l
S >
F
Nebo
I
7. ,783'9 15"7 brez vetra 14. i733'7|24,6 al. jgaip 21. |734'5 19'4;brez votra
d. obl.
Srednja včorajšoja temperatura 16-6, n>
m al n a 18'1. Vremenska napoved: lepo, dol. obl; vromc. Solnce vzhaja ob 5-07, zahaja ob 18-58
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.
«»l»i»l)lv« Mst-'-^
Blagajno velikega vojvode
N	Roman.
«Toda, kako je sploh prišla sem! Sedaj Ji je ie nekoliko bolje, (Filip te pokazal z roko proti sobi, kjer je ležala) toda nisem je mogel še ničesar vprašati. Ali vi mogoče kaj veste?*
«šla je na kopno, da naju poišče, izgubila se je z Dupontom in prišla ravno v pravem času sem, da Vidi, kako me obešajo. Ponujala je — veliki vojvoda je pogledal zanič-Ijivo na kup pobitih zarotnikov — ponujala je tem velikim borilcem za svobodo dvestotisoč peset za moje življenje... Toda namesto odgovora so jo izročili gospodu BekSerju. V svojem strahu in obupu je povedala in se izdala kdo da je pravzaprav*.
Filip je pogledal velikega vojvodo 9 kratkim pogledom, katerega pa ta gotovo ni razumel... razumel je ta pogled šele tekom noči...
«Da», je nadaljeval veliki vojvoda počasi, «vsi skupaj smo potovali z napačnimi imeni... jaz nisem grof Punta Hermosa in ona... tako mi je rekla ni... ni madame Pelotard.. ampak...»
«01ga Nikolajevna, ruska velika kneginja!* je dodal Filip Collin popolnoma mirno. «Toda o stvari se dogovorimo jutri! Sedaj je,mislim že čas, da poiščemo »Štorkljo*. Kapitan Dupont bo nazadnje še znorel, ako se ne vrnemo. Ko bi vedel, kaj vse smo doživeli v današnji noči na Minorki, tedaj bi njegovo spoštovanje do nas bilo mnogo večje. Pojdi-
mo ton), vtsoCansrvo, vsa Čast in
spoštovanje vaši vojvodaki palači... toda odkrito rečeno, prav nič me ne mika, da bi tu prenočil*.
Veliki vojvoda je pogledal pobite revolucijonarje, stresel se je in rekel:
«Pri svetem Urbanu, mene tudi ne! Toda kaj je z njo... ali bo mogla...?*
«Ponesemo jo», je odgovoril Filip. «Avgust izdeluje ravno neko vrsto nosil*.
Kakih pet minut pozneje se so dvorska vrata za nocoj zadnjič zaprla. Filip, Avgust in Joaquin so nosili nosila, ki je na njih ležala velika kneginja v lahko mrzlični omotici. Don Ramon, ki ga je noga na vso moč bolela, je šepal poleg nosil in zastonj prosil, da bi smel pomagati. Sli so kakih petnajst minut brez vsake posebne neprijetnosti — kar je Filip obstal in zagrabil velikega vojvodo za ramo.
«Visočanstvo, visočanstvo, ali ste prešteli koliko mrtvakov je bilo v palači?*
Veliki vojvoda je odmajal z glavo in je začudeno pogledal.
«Ne smete me napačno razumeti, toda nečesa sem se spomnil; ako se ne motim, nisem med njimi opazil gospoda predsednika republike.*
Tedaj se je začel tudi veliki vojvoda spominjati vsega. Da, profesor ima popolnoma prav! Luisa Her-nandeza ni bilo v zadnjih trenotkih v preddvorju!
«Tako je, kot pravite, gospod profesor!* je pritrdil. «Luis je gotovo pobegnil! Kaj ko bi... Ali bi nam kaj škodovalo, ako podaljšamo pot za dve minuti?*
«Nfta*or ne, samo peljite nas, visočanstvo!*
Veliki vojvoda je prikimal zadovoljno in takoj zavil v stransko ulico, ki je vodila na trg, kjer se je zibalo nekaj palm v nočnem vetru. Pred dvonadstropno hišo z velikim napisom je obstal. Filip je gledal skozi temo in ugotovil, da stoji na hiši napisano hotel UniversaL Veliki vojvoda je potrkal na vrata... v začetku se ni nikdo oglasil, potem se je slišal glas starega moža, ki je preplašeno vprašal: ♦Kdo trka?*
«Odprite!» je mirno odgovoril veliki vojvoda. «Tujci smo, ki bi hoteli prenočišča!*
Zaškripala je ključavnica, vrata se so odprla in na prag je stopil star mož z dolgimi sivimi lasmi, ki je držal tresočo se roko nad očmi, da bi videl došlece.
»Dober večer, sefior Hernandez!* je pozdravil veliki vojvoda. «Ali me poznate? Ali bi mogel govoriti z gospodom predsednikom republike?* Učinek njegovih besed je bil jako zanimiv, komaj je končal svoj stavek, se je starec, ki se je začel tresti na vsem telesu, zgrudil na kolena, dvignil roke in začel moledovati:
»Milost, milost, visočanstvo! Jaz nimam prav nobenih zvez s to zločinsko revolucijo. Prisegam, prisegam, visočanstvo...»
Veliki vojvoda mu je namignil naj ostane.
«Dobro, dobro, sefior Poriirio, prav rad vam verjamem! Toda odgovorite mi samo na eno vprašanje: Ali je Luis doma?* «Ne, visočanstvo, ni ga. Prisegam!
On nas Je zapustil, on nI stanoval v
moji hiši... odkar... odkar...»
«Vem, vem!* je rekel don Ramon. «Ravnokar prihajam iz njegove rezidence. Dobro, dobro, stari Poriirio, samo nekaj vam svetujem, ako se Luis zglasi pri vas doma, recite mu, in pošljite ga takoj, naj odpotuje v inozemstvo. Zaradi vas, ki vas poznam, mu prizanašam, da ne vidite jutri obešenega. Dajte mu denarja, da more odpotovati še jutri, sicer pa lahko noč!*
Veliki vojvoda se je obrnil k Filipu in rekel:
«Tako, sedaj giemo lahko dalje!* toda v zadnjem trenutku se je nekaj spomnil in rekel:
«Samo trenutek, gospod profesor. Ako se ne motim, je naša jahta popolnoma zavzeta!* «Da visočanstvo, popolnoma!* ♦Potem moramo preskrbeti za Avgusta in Joaquina prenočišča! Halo, sefior Poriirio!*
Stari Poriirio je skočil bliže, ko je slišal svoje ime: « Visočanstvo.. > «Nikar se ne bojte stari Poriirio; hočem vam dati samo priložnosti, da popravite vsaj del tega, kar je zagrešil vaš sin! Vi poznate moja zvesta in dobra služabnika Avgusta in Joaquina. Luis in njegovi prijatelji so ju zaprli v belem paviljonu, kjer vladajo in gospodarijo že trideset let samo podgane. Za nocoj moram re-kvirirati vaš hotel za stanovanje mojih služabnikov. Pazite na nju, po-strežite jima, zmanjšajte krivico svojega sina, pazite na nju!»
«Visočansho, visočanstvo..* starec je vzdihoval, in iskal Ramonovo roko, ta mu je pa potrkal na ramena:
«Lahko not, Porfirio! Priprav^ vse potrebno, čez pol ure se vrneta!, Odšli so zopet po tihih in samotnih ulicah, in ni minulo niti petnajst minut, ko so se približali pristani-šču. Kolikor bolj se so bližali morski obali, toliko bolj se so križala uličice, ki jih je polnila težka in go. sta megla, ki se dviga ponoči iz sre-dozemskega morja. Ko so prišli nazadnje do obale, je bila megla ž« kato gosta, da niso mogli razločeva-ti niti hiš, ki se so dvigale kot sence v megli. V ti megli niso mogli niti pomisliti, da bi šli tja proti zapadu, kjer je bil na kopnem čoln iz jahte; to bi trajalo najmanj še petnajst mi-nut, toda vsi so bili utrujeni, veliki vojvoda, ki sicer ni nosil ničesar, kot njigovi prijatelji... Vojvoda je opozoril svoje ljudi, da naj malo po čakajo, sam je pa odšel, da rekog-noscira teren. Čez dobri dve minuti se je vrnil in rekel, da naj mu slede Vodil jih je previdno med šupa-mi, ki so bile ravno take kot ona, kjer sta se zvečer izkrcala s Filipom. Prišli so do male stavbe, ki je bila na nji razobešena neka čudna zasta-va; Ramon se je sklonil k Filipu in mu zašepetal:
«Tu je rezidenca vašega prijatelja gospoda Emiliona, ako se ne motim! Upam, da nas ne bo slišal*.
Res, nikdo se ni oglasil, šli sc mirno naprej in dospeli prav do morja, ki se je dvigalo v megli in valovilo... Mal čoln — gotovo ta, ki sta z njim obiskala Luis in Emi-lione »štorkljo* — je ležal na obali. Avgust in Joaquin — oba zasopla— sta spustila nosila na tla; veliki vojvoda jima je pa tiho rekel:
(Dalje rrUmiinjiS.)
Ugodna prilika
za letovISčarje ali upokojence!
Proda se
novozidana hiša
i sadnim vrtom in drugimi pritiklinami na jako razglednem kraju blizu Bleda. Enpec dobi stanovanje takoj. Cena 60.000 dinarjev. Besni kupci naj potljejo ponudbe do 10. septembra 1921. na Anončni zavod Srago Beseljak ln drug, LJubljana, Sodna ulloa it. ft. 1313 8-2
1311 10-2
ic blaga
za dame in gospode
Izdelujem po meri, naročilu in poljubni Izberi, iz lastnih blagovnih vzorcev, podobni k vsaki obleki ali kostumu, pripravni za turiste, kolesarje in potovalce, za dež itd.
S. Potočnik
Ljubljana, Selenburgova nI. 6/1.
v mesta: isrc 8—2 štirinadstropna, z desetimi stanovanji, kupec dobi moderno stanovanje;
v Spodnji Sliki:
moderna trinadstropna hiša * dvoriščem in vrtom, tndi stanovanje za
kupca. Cene ugodne. Natančnejša pojasnila daje Anončni zavod Drago Beseljak ln drag, Ljubljana, Sodna nlica A.
Obl. konoes. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrCesa, Kolodvorska Ulica it. 39.	416 62—41
MU idova po Bralniku
ieli službo premeniti, in sicer kot družab-giea, pomočnica; izvedena v vseh domačih delih. Pisma upravi »Jutra, pod „Poit«na".
1305 10-2
in
Pohištvo
tapetniška delavnica.
Spalne ln Jedilne sobe, plsarniike oprav«, f o tele, klubov« garnitura ter kuhinjska oprav« po nitki ceni
Brata Seuep, Ljubljana, Rolizej,
GosposvetshB cesta št. 13.
IMa zaloga MIR in i® i IW
tvrdka i. DOLENC «*■
Ljubljana, Hilšepjeva ulloa St. B
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah.
mm m sB	1822 3
Potnika
samo prvovrstno, skušeno in že vpeljano moč, išče tvornica špirita, likerja in ruma, veležganjarna alkoholnih pijač in veletrgovina z vinom za Slovenijo. Natančne ponudbe pod „Potnik št. 1322" na upravo ,Jutra*
V tvojem la v imenu svojega sina Marko t a naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je odšel naš iskronoljubljeni sinček, oziroma bratec
med nebeSke krilatee v nežni starosti enega leta.
Pogreb prerano umrlega deteta bo v sredo, dne 24. avgusta ob 4, uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališč« k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1981.	1330
Naročajte dnevnik Jutro"!
s roko trgane po K B-— kg, tresene po E 8-60 kg, jabolka po 2 K do 6 K kg, broške po 3 K do 6 E kg, breskve itd., vseh vrst sveže zeleno ln suho sadje. — Bos. fini tobak, cigare in cigarete z izvoznim dovoljenjem. — Prva boe. izvozna radnja OJ. Vastlj«vl6, Tusla (Bosna).
Profesor oniverze
sameo 1324 2-1
išče meblovano sobo s hrano ali tudi brez brane.
Ponudbe Da hotel uBeUevua" it. 4.
900 78
Največja zaloga finih platnenih robcev,
Graumann - cefirji.
C. J. HAMANN
Mestni trg 8«

Kolesa Juch" in Jaffenrad"
pnevmatiko Dunlopp - ReithofTer - Aquilla se kupi najceneje pri tvrdki
iS IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica it. 7.
[T»iiT7i»iif»iiEMiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiMiuiiiT
Priporočamo
knjige za mladino:
lika Waschtetova, PravlJloe. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po poŠti 2 K več. Habberton - sorli, Bob ln Tedi. Povest s slikami. BroS. 24 K, vez. 30 K, po poŠti K 2 40 ve«. Cika Jova Zmaj-Gradnik.KalamandarlJa.
Otroške pesmi. Vez. 16 K, po poŠti 1 K več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulloa 6.
JOS. RAVNIKAR
eo
ca
LJUBLJANA
1818 26-2
zaloga manntakture na debelo-
!TTii»rtiHiiiini i	XXIIXTTTTIXIIIIII
«52. 85-
co
sr
XXX
Obvestilo.
Imam v zalogi vs« sokolsk« potrebščine: Kroj« s» dlan« ln 61a-nloe, telovadne oblek«, čevlje, ovratnike, gumb« Itd. Couiki na razpolago. Zdravo!	1163 80 13
Pater Capuder, Ljubljana, vidaidaaaka c. 2,
dobavitelj Jug. Sokol. Saveza.
^i^n^iii f	-----------
Mij	AL0MA COmpany
j v^ ^S	LJUBLJANA
**	Kongresni trg štev. 3/1.
1326
Pozor, Bmeribanci-Primorci!
V večjem trgovskem srediSču se proda
vellha popolnoma nova trgonsha hiša
radi preselitve. HiSa je kot nova prosta vseh omejitev stanovanske naredbe in davka. Ponudbe pod „Trgovska hlia" na Anončno družbo Aloma Oompany, z o. z., Ljubljana, Kongiesni trg 3.	1304 6-2
Feliks Fransl
oče.
Marija Fransl
babica.
Marko Fransl
bratec.
Jakob Serian
dedek.
dobro zvežban, z veŽletno prakso in prima referenoami se proti dobri plaži takoj sprejme pri tvrdki 1819 2—2
R. Sterraecki, Celje.
oo 1 . no 8. S EP T£MBIU1921
Podružnica! ZAGREB
Duga ulica 33.
Naročajte in Širite sledeče
leposlovne knjige:
D. FaJgelJ: Tik za fronto. Broš. 36 K, vez. 45 K, poitnina E 2-80.
A. Novačan: Veleja. BroS. 28 E, voz. 36 E, poštnina 2 E.
An&tale Franoe-Dobeljak: Pingvinski otok. Roman. Gena broš. 42 E, po poŠti pripor. 2 K 40 v več.
DostoJovsklJ-Levstlk: Bosi. Roman v IV. delih. BroS. 42 E, vez. 64 E, po pošti broš. ii 8-— več, vez. K 30-— več.
Gonoourt-Pastuškln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 16 E, vez. 21 E, po pošti broš. K 2-— več, vez. E 2-60 več.
Cervantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 E, po poŠti broš. E 2-— več, voz. K 2-60 več.
Shakespeare-Zupanftlfi: Sen kresne noči. BroS. 22 E, vez. 28 E, po pošti broš. Iv 2-— več, vez. E 2-50 več.
JHaobeth. Broš. 32 K, vez. 40 E, poštnina 2 E.
Ante Debeljak: Solncein sence. Broš. 10 E, vez. 16 E, po poŠti broš. E 2-— več, vez. li 2-6'J več.
Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. BroS. 18 E, vez. E 26-—, po poŠti broš. 3-40 več, vez. E 4-— več.
Josipa Jurilfia zbrani splst. Druga izdaja. Urodil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 6 K več, 11. zvoz. broš. 22 E, po pošti 4 E 60 v več.
Knjigo se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna ulloa 6.	6» W