Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16 — , četrtletno Din 9 —, inozemstvo Din 64 ■—. Foštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška Ö.
Telefon 2113.
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000'—» četrt strani Din 500'—, '/» strani Din 250—, 'Il« strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—,
H
ima srce za ubogega In potrebnega!"
Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Daj in ohrani sad zemlje, prosimo te, sliši nas: tako moli naša sv. cerkev skozi usta svojih duhovnikov in vernikov. Kako upravičena in potrebna je ta molitev, spozna človek takrat, ko nastopi proti njemu sila narave s treskom in hudim vremenom, ki uniči ves sad zemlje. Letošnje poletje je bila Slovenija na več krajih pozorišče treska in hudega vremena z vsemi strašnimi nasledki. Toča in druge uime so uničile v mnogih krajih skoro vse poljske pridelke. Poleg škode, povzročene na poljskih sadežih, v sado-nosnikih in vinogradih, je tudi ponekod storjena velika škoda na cestah, potih in stavbah. Vihar je razkrival strehe, podiral kozolce, toča je pobila šipe in razbila opeke, nalivi so pokvarili in ponekod celo uničili ceste in steze. Prizadetih je nad deset okrajev. Škoda je uradno ocenjena na približno 60 milijonov dinarjev.
Prizadeto prebivalstvo je obupano. Letos se je obetala dobra sadna letina Vzela sta jo vihar in toča. Sadno drevje je popolnoma okleščeno, vinska trta stoji brez grozdja in listja, mlado drevje se suši. Uničena je zlasti koruza, krompir in ajda, ponekod tudi pšenica, rž, ječmen in oves. Prebivalstvu preti glad. S strahom pričakujejo ljudje zimo. Kaj bomo jedli? S čim bomo prehranili otroke? Odkod dobimo zanje obleko in obutev: tako s solzami v očeh vprašujejo starši. Najhujše so letošnje vremenske katastrofe poleg nekaterih krajev na Kranjskem udarile na Štajerskem nekatere obsotelske župnije (Buče, Polje, Pilštanj, Podčetrtek), potem nekatere kraje pod Pohorjem (Zg. in tudi Sp. Polskava, Fram) in tudi druge kraje (Loče, Špitalič, Sv. Jernej itd.).
Gorje ti, kmet, gorje! Te besede pesnikove veljajo v polni meri za prebivalce od letošnjih vremenskih nezgod in -im prizadetih krajev. Ne pustimo jih samih! Saj sami ne bi mogli prenesti gorja. Podlegli bi mu, obupali in propadli. Pomagajmo jim! Uprava dravske banovine je že organizirala potrebno pomožno akcijo. Ban dr. Natlačen je izdal poziv vsem prebivalcem dravske banovine, naj v tej veliki nesreči in stiski pride na pomoč našemu kmetu, ki sicer nikoli ne prosi podpor. Zlasti gospodarski krogi naj bi našemu kmetu priskočili na pomoč. Za izvedbo pomožne akcije je ustanovljen pri
(Psalm 40)
banski upravi osrednji pomožni odbor. Tudi vsa okrajna načelstva so prejela navodila glede načina zbiranja podpor. Poleg denarnih podpor so dobrodošle tudi podpore v živilih, obleki in tudi v živinski krmi.
Na pomoč po toči prizadetim krajem tudi kliče prevzvišeni g. knezoškof lavan-tinski dr. Tomažič. V posebnem pozivu se obrača dc vernikov ter jih tako opominja: »Krščanska ljubezen nam veleva, da svojim bratom in sestram v Kristusu, ki so postali po uimi tako hudo nesrečni, nekoliko omilimo s svojo dobrodelnostjo bedno stanje in jim nudimo prvo pomoč. ,Blagor človeku, ki ima srce za ubogega in potrebnega: njega bo rešil Gospod ob hudem dnevu' (Ps. 40, 2). Bag sam, ki je neskončno usmiljen, ima dopadenje nad nami, ako smo usmiljeni do svojega bližnjega. ,Blagor usmiljeniin, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli' »Mat. 5, 7). Z miloščino, ki jo bomo dali siromakom, bomo sa-
mi zaslužili milost, da nam bo Bog priza-nesel z enakimi nezgodami. Zlasti bi se naj spomnili teh, ki so po toči tako hudo poškodovani, tisti, ki jim je letos ljubi Bog blagoslovil pridelke na polju in v vinogradih in jih obvaroval vremenskih nesreč. Na najplemenitejši način bodo pokazali svojo hvaležnost Bogu, ako priskočijo na pomoč po neurju in toči hudo prizadetim. ,Miloščina dela veliko zaupanje pred najvišjim Bogom vsem, k? jo dajejo' (Tob. 4, 12).«
V to svrho je prevzvišeni g. knezoškof odredil darovanje v cerkvi za po toči najbolj prizadete župnije v lavantinski škofiji in obenem za namene poziva banske uprave. Razen milodarov v denarju tudi toplo priporoča zbirko živil, obleke in krme, ki jo v smislu svojega poziva izvede banska uprava po pristojnih okrajnih načelstvih. Kot prijatelj našega ljudstva dostavlja naš list navedenim pozivom iskreno željo in prošnjo: Ne pozabimo tistih, ki vsled nesreče trpijo pomanjkanje, bedo in stisko! Priskočimo jim na pomoč!
Odpri srce, odpri roke,
olajšaj bratovo gorje!
Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila in Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar
Francoska vlada hoče železnice podrža-viti. Francoske železnice so v zasebnih rokah. Sedanja Chautempsova vlada hoče železnice odkupili zasebnim družbam in jih podržaviti.
Poljski kmetje nočejo biti slepo orodje v rokah vkxle. Kmetje na Poljskem so pokazali na več krajih presneto ostre zobe sedanjemu diktatorskemu režimu. Dne 15. avgusta je izbruhnila stavka kmetov, ki ne pustijo, da bi se uvažala živila v večja mesta. Onim kmetom, ki skušajo na skrivaj vtihotapljati prehrano v mesta, uničujejo živila in pridelke. Preskrba velikih mest kakor Rrakova, Lodza, Poznanja in Varšave, je hudo ogrožena. Oblast je zaprla več voditeljev opozicijskih kmetov in je bilo že par krvavih spopadov med stavkujočimi kmeti in orožniki. V Glatovi v okraju Reseszov je hotelo imeti 10.000 stavkujočih kmetov zborovanje, ki pa ni bilo napovedano. Orožniki so rabili orožje in je bilo ubitih 12 ljudi, 20 pa hudo ranjenih. V Gorlici je bilo ustreljenih ob priliki spopada z orožniki 11 kmetov, 12 ranjenih.
Odločilen uspeh nacionalistov v Španiji.
Zadnjič smo beležili vest o prebitju rdeče fronte na severu po nacionalistih na štirih mestih. Kakor hitro je nacionalnim četam uspel proboj, je bilo zadnje važno oporišče rdečih na severu obmorsko mesto
Santander zgubljeno. Od prebitja fronte do cilja v Santandru niso zadele zmagovite čete generala Franca na noben resen odpor rdeče milice. Ko so bili zmagovalci 6 km pred Santandrom, so se uprli nacionalistom naklonjeni prebivalci Santandra in je prišlo do hudih pouličnih bojev z rdečimi, ki so končno le uvideli, da je vsak nadaljni odpor zaman. V pristanišče Santander je priplula 25. avgusta angleška križarka »Caid«. Na ladjo so se vkrcali člani rdeče baskovske vlade s predsednikom Aguiro in so pobegnili pred n^icn?.-listi, ki so vkorakali v Santander 26. avgusta proti poldnevu. V mestu se je predalo zmagovalcem 40.000 rdečih miličnikov. Z zavzetjem Santandra je postala Francova armada 80.000 mož prosta in bo prepeljana na madridsko fronto, kjer je še zadnji trdejši oreh za zmagovalce. Ko bo general Franco zbral pred Madridom vse svoje bojne sile in vojni materijal, potem bo brezdvomno začetek konca za rdečo vlado v Valenciji, ki se je izkazala v tako dolgotrajni državljanski vojni čisto nesposobno. Ostala bo generalu Francu samo še Katalonija, katero hoče piidobiti z zasigu-ranjem avtonomije pod nacionalistično nadoblastjo.
Kaj in koliko je pridobil general Franco z zavzetjem Santandra? Mesto Santander je štelo pred državljansko vojno 90.000 prebivalcev. V okolici za prekooceansko trgovino važnega mesta so bogati železni, rudniki, rudniki cinka, bakra in premoga. Vsa pokrajina Santander ima 400.000 prebivalcev.
Slovenska katoliška obitelj kupuje ln rabi poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo en dinar
Tudi ta sredstva jim niso prinesla koristi. Tekom par tednov je bilo na odprtem morju iz zračnih višin bombardiranih nekaj francoskih transportnih ladij. Rdeča vlada v Valenciji je zagotavljala, da nje ne zadene nobena krivda, isto je trdil general Franco. Sedaj je že dokazano, da so se rdeči poslužili zunanjih znakov Fran-covih letal in na ta način prepleskani rdeči bombniki so metali bombe na ladje Angležev in Francozov. Rdeči so hoteli s takimi sredstvi naščuvati ti dve velesili proti nacionalistom in sebi pomagati iz stiske, v katero so zašli radi vedno bolj napredujočih uspehov Francovih čet.
VOJNI DOGODKI MED KITAJCI IN JAPONCI
Ena bomba ubila 500 ljudi
Našim čitateljem je znano, da se bijejo že dalje časa med Kitajci in Japonci najbolj srditi boji za posest velemesta Šan-gaj, katerega branijo kitajske čete in ga napadajo japonske. Japonske vojake pre-peljavajo ladje iz domovine in jih izkrca-vajo pod zaščito topov bojnih ladij. Poleg topništva igrajo v šangajskih bojih drugo najvažnejšo vlogo na obeh straneh letala, ki spuščajo na vojaške postojanke, na ladje in na civilna zatočišča težke bombe, katere povzročajo ogromno materijalno škodo, zažigajo najlepša ter največja poslopja ter pobijajo v množinah vojaštvo in povsem nedolžno civilno prebivalstvo. Te dni je zadela težka japonska bomba iz visočine več tisoč metrov v šangaju dvaj-setnadstropni nebotičnik, ki stoji na vogalu najbolj prometne Nankinške ceste. Bomba iz letala je prodrla do sredine zgradbe ter eksplodirala z nepopisnim pokom. Eksplozija je presenetila gruče ljudi, ki so se kretali po prodajni dvorani in po stopniščih nebotičnika. Samo v tej dvorani so našteli 500 mrtvih, koi> i trupla so bila strašno razmesarjena in posamezni deli okrog razmetani. Mnogo ljudi je bilo pri pobegu iz nebotičnika poteptanih in po hodnikih ogromne zgradbe je bilo videti cele kupe mrličev. Nebotičnik je še sicer ostal, vendar je na znotraj tako razdejan, da ga bodo morali podreti.
Odpornost Kitajcev oslabljena
V prvih bojih za Šangaj so se Kitajci izborno držali in so nekaj japonskih napadov porazno odbili. Japonci pa so pripeljali po morju nove čete, katere so po težkih izgubah izkrcali pri Vusungu. Poveljnik japonskih čet, ki napadajo Sangaj, je general Macui. Ta zmožni vojskovodja je odločno odklonil vsaka pogajanja, dokler ne bodo Japonci imeli v rokah toliko od Kitajske, kolikor so pri tokratnem vojnem pohodu postavili na program. Da je kitajska odpornost napram japonski tehnični premoči znatno popustila, je dokaz to, da je predsednik kitajske vlade maršal Čan-kajšek že predlagal, naj bi se vlada preselila iz Nankinga, ki je že ogrožen od Japoncev, v Hongkong v pokrajini Sečuan.
Zadnjič smo poročali, da so porazili Kitajci Japonce pri prelazu Nankov, kjer je padlo 5000 japonskih vojakov. Japonci so naperili na prelaz Nankov novo ter dva
dni trajajočo ofenzivo, v kateri so si priborili po občutnih zgubah posest prelaza in imajo sedaj odprto pot za zasedbo pokrajine Hopej in cele Notranje Mongolije.
Kitajske in japonske izjave o dolgotrajnosti vojne
Japonci so si priborili v dosedanjih spopadih s Kitajci znatne uspehe. Kljub zmagam so uverjeni, da bo ta vojna dolgotrajna. Da Japonska resnično računa z dolgim potekom klanja, dokazuje dejstvo, da je vsa japonska industrija pod vojaškim nadzorstvom in so vsa finančna sredstva prihranjena za vojne nabave. Sploh
preurejajo Japonci celotno gospodarstvo s ciljem, da se bo vojna zavlekla. Kitajski vodilni možje izjavljajo, da jih nikakor ne plašijo japonski uspehi. Kitajci se lahko umikajo bogznaj kako dolgo, ker je njihova posest neizmerna. Ce jim bodo Japonci sledili v notranjost dežele, so zgubljeni in bodo poraženi. V očigled obojestranskim napovedim glede dolgotrajnosti vojne čaka ves svet z največjo nestrpnostjo, katero pot bo ubrala sovjetska Rusija, ki z dobavo težkih bombnih letal in z vojnim materijalom že zalaga Kitajce. Če bi se lotili Rusi Japoncev, bi bilo vojne kmalu konec.
Ha| piše nasprotno Časopisje?
»Kmetski list« brani hudobijo z nevednostjo. To pa je seveda nemogoče. To laži-kmetsko glasilo bi namreč rado opravičilo pred slovenskim ljudstvom hudobijo tistih poslancev, ki so v parlamentu glasovali zoper jugoslovanski konkordat. Pri tem poskusu obrambe pa kaže gorostasno nevednost. Prav za prav se tej nevednosti ne moremo čuditi, če pomislimo, da se v voditeljskem krogu tega liberalnega lista zbirajo ljudje brez študij ali pa pol-izob-raženci, ki blebetajo plitve fraze, priučene iz plitvih protikrščanskih listov in knjižic. Ugotoviti pa jo vendar moramo. »Kmetski Ust« nima pojma o bistvu in namenu pogodbe med rimskim papežem in kakšno državo. Pri tej pogodbi ne gre za priznanje verskih resnic in dogem od strani države. Za to nima država nobene pristojnosti, vsa pristojnost v tem oziru pripada Cerkvi, ki je od Boga postavljena in z nezmotljivostjo opremljena učiteljica verskih, od Boga razodetih resnic. Dogme proglaša nezmotljivo cerkveno učiteljstvo brez najmanjšega pogajanja s kakšno državno oblastjo, priznati pa jih mora vsak posameznik in vsaka združba, tudi državna. Značilno je za JNSarsko krščanstvo, da sploh predpostavlja možnost, da bi se rimski papež pri (sklepanju konkordata pogajal s kakšnim Jevtičem o verski dogmi, recimo o tem, ali prizna dogmo o brezmadežnem spočetju Marijinem. Pri kon-kordatu gre za to, da doseže rimski papež v imenu katoličanov dotične države z mednarodno pogodbo, da država prizna v obliki zakona to-le: katoliška Cerkev more v državi pravno obstojati, se razvijati in svojemu smotru primerno delovati; ima svobodo akcije v javnem življenju, ima pravico do vzgoje mladine, ima pravico do posestva in pridobivanja tistih gmotnih sredstev, brez katerih nobena ustanova, obstoječa iz ljudi, ne more ne živeti ne delovati. Vsega tega pa liberalci, framasorii, socialisti in komunisti Cerkvi nočejo priznati. Iz tega razloga so gosposki in laži-kmetski JNSarji glasovali zoper konkordat in s tem zoper verske interese sloven-
skega katoliškega ljudstva. S tem so se izkazali za sovražnike katolicizma. Te hudobije ne morejo pred našim ljudstvom nikdar oprati, najmanj pa z orožjem laži in zavijanja, vzetim iz skladišča nevednosti.
JNS »Domovina« se bori proti konkor-datu in s tem proti našemu katoliškemu ljudstvu. Njen namen je, da bi pred očmi ljudstva opravičila svoje JNSarske gospodarje, ki bo zagrizeni nasprotniki konkordata. To hoče doseči s tem, da predstavlja konkordat v krivi luči. Navaja med drugim iz nekega hrvatskega vira tele besede: »Ako zaidejo predstavniki cerkve na strankarsko-politično področje, potem je gotovo, da bodo prej ali slej za-blodili.« Konkordat ni delo strankarske politike niti ga ne sklepajo predstavniki Cerkve po posameznih državah, marveč je pogodba, sklenjena med rimskim papežem in kakšno državo. Pač pa je nasprotovanje konkordatu dokaz, kako je JNS-arska politika sovražna katoliški Cerkvi in katoliškemu ljudstvu. Čuditi se je, da še sploh eksistira kakšna katoliška slovenska hiša, ki odpira svoja vrata takšnemu listu, kot je JNSarska »Domovina«.
JNS mladina. V Celju je bil ustanovni občni zbor mladinske organizacije JNS. Po poročilu »Domovine« se je govornik v imenu pripravljalnega odbora »spomnil smrti velikega narodnega svečenika patriarha Varnave, čigar spomin so navzoči počastili s klici ,Slava!'.« Letos je med Slovenci umrl »velik narodni svečenik«, nadškof dr. Jeglič, ki ima ogromne zasluge za naš slovenski narod v verskem, pa tudi narodnem in kulturnem oziru. »Domovina« nič ne poroča o tem, da bi se bil predstavni1: pripravljalnega odbora v svojem govoru spominjal velikega sina našega slovenskega katoliškega ljudstva, nadškofa dr. Jegliča. Ta molk je značilen za JNS in njeno narodno mišljenje. Veliki slovenski narodni vladika ni JNS in njeni mladini toliko vreden, da bi se ga spominjala z besedico ...
KDUJLa^T	ikOTTlU
KATOLIŠKEM	
Tretjeredniki! V soboto 11. in v nedeljo 12. septembra se bo vršil vseslovenski tretjeredni tabor pri Mariji Pomagaj na Brezjah in pri Sv. Frančišku v Sovjetski uradniki in sedma božja zapoved. Boljševiki ee ne zmenijo v svoji
brezbožnosti za božje zapovedi, katere se odvrgli kot neprijetno in nepotrebno breme. Prekršenje sedme božje zapovedi porabljajo v svojo korist vsi, ki imajo možnost za to, zlasti krajevni sovjetski mogotci in uradniki. Moskovski boljševiški list »Izvestja« poroča o sodrugu Konkinu, ki je bil izvoljen za predsednika mestnega sovjeta v Novgorodu. Ko je prevzel t<£ službo in z njo združeno oblast, si je takoj osvojil neko vilo ter se v njej naselil. Kei
Krasne ilustrirane poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar
ni imela peči, je vzel tako peč, ki mu je bila všeč, kar iz hotela, kjer je prej stanoval. Razume se, da je ni plačal. Ta Kon-kin je kajpada velik gospod. Nekega dne se je odločil, da gre s svojo gospo na predstavo v kino. Milostljiva je dolgo časa potrebovala za toaleto. Da ne bi zakasnil, je poslal ravnateljstvu kino-gledališča povelje, da mora z začetkom predstave počakati, dokler ne pride on s svojo milost-ljivo. Pol ure so morali čakati, dokler je sovjetski predsednik blagovolil s svojo mi-lostljivo vstopiti v dvorano. Konkin smatra krajo sovjetskih uradnikov ne kot nekaj nemoralnega, marveč kot samo po sebi razumljivega. Ko je nedavno očital krajo uradnikom, je takoj v opravičilo dostavil: »Vi morete samo krasti. Tega pa niste vi krivi, marveč sistem!« Sistem komunizma je tak, da občestvo krade posameznikom, poedinci pa kradejo drug drugemu. In tak sistem naj osreči človeštvo?!
Proti židovski narodni državi. V sveti deželi živi danes 1,280.000 ljudi, med njimi 784.771 mohamedanov, 376.786 judov in 106.595 kristjanov. Kakor znano, je posebna komisija, poslana od angleške vlade, preučila razmere v sveti deželi ter predložila, naj se Palestina razdeli na tri dele: 1. mohamedanski, 2. judovski del, 3. Jeruzalem, Betlehem in Nazaret direktno pod angleško nadoblastjo. Angleška komisija je pri svojem preučevanju zaslišala vrhovne poglavarje raznih veroizpovedi, da spozna njihovo stališče do nameravane nove judovske države v Palestini. Skoro vsi so se izjavili proti temu, da bi Palestina se spremenila v domačijo judovskega naroda. Zedinjeni melhitski škof iz
Akke, Gregor Hadžar, je pri tej priliki izjavil, da tvorijo krščanski in mohamedanski Arabci v narodnih vprašanjih eno fronto. Ni judovske rase kot take (tudi Arabci so semiti), judostvo v Palestini predstavlja versko zajednico. Ko bi judi dobili večino, bi hoteli neomajno vladati nad drugimi. Zadnji njihov cilj je, da si prisvojijo zemljišče nekdanjega Salomonovega templja, ki je last mohamedanov. Vsak mohamedan pa bo vse žrtvoval, da to prepreči. Kar se tiče kristjanov, so že zdaj njihove pravice, ki so jih dobili od sultanov, znatno omejene. Ko bi zavladali judi, bi se pravice kristjanov še bolj skrčile. Isti grško-katoliški škof se je pred angleško komisijo tudi pritožil o novona-seljenih judih, da jim manjka verske in moralne zavesti. Gotovi judovski krogi so prinesli s seboj v sveto deželo nemoral-nost in razuzdanost, zlasti kar se tiče obleke. Judovske delavske organizacije pa so po veliki večini materialistično-sociali-stičnega duha.
Nazadovanje porodov. O tem velevažnem vprašanju se je nedavno dolgo in izčrpno razpravljalo na kongresu franc. zdravnikov. Zdravniki so v svojih poročilih ugotovili, da je tamkaj, kjer je življenje ostalo v patriarhalnih oblikah, ostala zakonska plodnost v glavnem enaka. Starona-seljenski del naroda po vaseh ne kaže nazadovanja porodov. Nestvarna je tudi trditev. da alkoholizem pospešuje število rojstev. Predočen je bil primer nekega de-partmana (okrožja), ki je znan radi prekomernega zavživanja alkohola, pa tudi radi nizkega števila porodov. Edini pravi razlog — tako so ugotovili zdravniki — so sebični nagibi zakoncev, ki hote omejujejo na umeten način porode. Nekateri izmed govornikov kongresa so bili tako odkritosrčni, da so izjavili: Družine, v katerih vlada vera, imajo mnogo več otrok kot družine, ki je v njih doma verska brezbrižnost in brezvernost.
Osebne vesli.
Smrt znanega kapucinskega duhovnika. V kapucinskem samostanu v Osijeku je umrl g. p. Henrik Putrih. Rajni je bil rodom iz Tebovelj. Nekaj let po prevratu je uspešno deloval kot pridigar in spovednik v samostanu v Studencih pri Mariboru. Iz Maribora je bil prestavljen v Osijek, kjer ga je doletela po 12 letih marljivega dušeskrbnega dela prezgodnja smrt. Blagemu in delavnemu duhovniku bodi Vsemogočni obilen plačnik!
Nesreče.
Očeta petih nedoraslih otrok zadela nenadna smrt. Pri stavbeni družbi na Teznu pri Mariboru je bil zaposlen 52 letni Janez Petek, doma iz Rašnje pri Št. Janžu na Dravskem polju in oče petih nedoraslih otrok v starosti od 6 do 13 let. Petek je hotel odklopiti električno žico, pa je prišel s prstom v stikalo in, ga je zadel tok tako hudo, da se je.zgrudil mrtev. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je Petek najbrž podlegel srčni kapi v trenutku, ko ga je zadel električni tok in da je bila smrt posledica obratne nezeode.
•
Nesreča dijakinje. V Bresternici pri Mariboru je padla s kolesa 19 letna mariborska dijakinja Milena Jan. Prepeljali so jo s počeno lobanjo in v nezavestnem stanju v mariborsko bolnišnico.
Kljuka za pogon motorja ga je ubila. V Št. Lovrencu pri Dravogradu je posestnik Peter Guče s kljuko pognal motor. Kljuka je Gučeja tako hudo udarila v trebuh, da je kmalu podlegel poškodbi.
Mura odnesla mlin. Vsled neprestanega deževja močno narasla Mura je odnesla na ovinku tik pred Razkrižjem mlin, last g. Stanka Gregorinčiča iz Razkrižja. Domači gasilci so z veliko težavo reševali posamezne dele. Mlin sam se je prekucnil v globočino in je bilo videti iz vode samo prednji del ladje. Z mlinom vred je uničene precej moke ter zrnja. Škoda znaša 60.000 din.
Motociklistična nesreča. Zadnjo nedeljo sta se vračala na motornem kolesu iz Laškega proti Celju g. Lojk iz Celja in g. Turnšek iz Rečice ob Savinji. Pri Koš-nici sta jima prišla nasproti 34 letna Katarina Lamut in 33 letni Ivan Konjar, delavec iz Smlednika pri Kranju. Radi pre-
SLOVENSKI DIJAKI!
Kupujte šolske potrebščine v narodni trgovini — Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in i Ptuju!
BATERIJE CROATIA
žepne anodne-ogrevače, Iz deluje samo domača tvorni«
IVAN PASPA I SINOV.
ZAGREB, KOTURASHA 09
poznega umika sta prišla imenovana poc. motorno kolo. Lamutova je dobila pretres možganov, Konjar ima zlomljeno levo nogo v stopalu ter rano na hrbtu.
Od strele ubita. Dne 26. avgusta je dlv jala nad Celjem in okolico nevihta. Ve-lunšekovi na Ostrožnem so pohiteli na njivo, da bi pospravili pred ploho požeti oves. Med njimi je bila tudi 25 letna hčerka Ana, ki se je vrnila z njive VSe premočena. Doma je šla v spalnico, kjer se je preoblekla. Naenkrat je udarila strela skozi električni vod v stanovanje in Ana je obležala mrtva.
Konj udaril hlapca. V Drobnem dolu pri Laškem je brcnil konj Jakoba Knez, 19 letnega hlapca, v čelo in mu je zdrobil čelno kost. Hudo poškodovani se je zatekel v celjsko bolnico.
Par dni po poroki ubita od strele. Ana Prime, kuharica iz Žužemberka, se je poročila 22. avgusta z Jakobom Petrio, posestnikom iz Pušč. Dne 26. avgusta jo je zunaj na vrtu zajela nevihta, treščilo je v njo in je obležala mrtva.
Smrtna nesreča v planinah. Na Košuti pri Tržiču je padel v globok prepad In obležal mrtev Ivan Kafka, 22 letni brivski pomočnik iz Zagreba.
Smrtna nesreča železniškega delavca. Anton Grgurič, pregledovalec vagonov, je bil zaposlen na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Med premikanjem so ga vrgli od lokomotive potisnjeni vagoni tako nesrečno podse, da so mu kolesa odrezala obe nogi in roko, a je bil kljub tako hudi poškodbi pri polni zavesti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je zvečer po nesreči podlegel poškodbi. Ponesrečeni je bil star 52 let in doma iz Škrada, okraj Delnice v Gorskem Kotaru.
Smrt hlapca pod avtomobilom. France Bečaj, 57 letnega hlapca iz Logatca in v službi na Rakeku, je v Cerknici povozi; vojaški avto tako/hudo, da je podlegel poškodbam kmalu po prepeljavi v ljubljan ski bolnišnici.
Nesreča radi igračkanja z orožjem. \ ljubljansko bolnišnico so oddali 15 letnegr Blaža Černe, ki je postal žrtev igračkanj; z orožjem. Posestnikov sin Cerne in nje gov prijatelj Razinger sta se igrala v Do bravi pri Bledu s starim samokresom, < katerem nista vedela, da je nabit. Razin ger je za šalo pomeril proti Černetu, sprožil in krogla je zadela Černeta v trebuh.
Hudo obžgan od petroleja. Železniškega kretnika Franca Barbiča iz Brezovice pri Ljubljani je v noči obiskal njegov brat, ki je prišel od vojakov. Pri že spečem Barbiču je brlela petrolejka in brat je hotel doliti petroleja. Petrolej se je vžgal, ogenj se je z bliskavico razširil po stanovanju. Barbič je hotel ogenj udušiti in je dobil hude opekline po obeh rokah in desni nogi.
Razne požarne nesreče. Ponoči je izbruhnil ogenj v Vrhovdolu pri Bistrici pri Rušah na lesnem skladišču e. Gorišeka. Z20«
Dr. Kung, kitajski finančni minister in svak vladarja Kitajsko maršala Čankajšeka, je najel v Evropi izdatna posojila za vojno proti Japoncem.
uničila s tem, da je listje porumenelo in odpadlo; isto čudno prikazen opazujemo letos na žlahtnem kostanju: drevesa bodo kmalu gola, napol razvite jedrce odpadajo. Otave je veliko zrastlo, a gorje vsakemu kmetu, ki sedaj na travniku kosi: vsakdanji dež sproti vse uniči!
Svinja povrgla 18 prašičkov. Posestnici Ceciliji Čepe pri Sv. Križu nad Mariborom je povrgla pred dnevi svinja 18 prašičkov, ki so čisto zdravi. Srečna gospodinja!
V zavodu šolskih sester v Mariboru se vrši vpisovanje za gospodinjsko šolo in šivalne tečaje 15. septembra od 8 do 12. Vpisovanje v kuharske tečaje je v nedeljo 19. septembra od 8 do 12.
Vpisovanje v Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10 do 12 v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat, šolski program in pojasnila brezplačno. Začetek pouka 9. septembra.	1200
Glasbena šola v Ljutomeru ima vpisovanje gojencev v soboto 4. septembra v društveni sobi od 8 do 12. Poučuje se klavir, gosli, čelo, harmonika, teorija in mladinsko ter solopetje.
Dr. Marinič, Maribor, Koroščeva 26, zopet redno ordinira od 9—11 in od 14—16.	1232
Ovratna ruta s tisoč šivi. Po cestah japonske prestolice Tokija sedaj kar mrgoli mladih žensk, katere prosijo mimoidoče tovarišice za en šiv na ovratni ruti. Ovratne rute s tisoč šivi pošilja ženski svet vojakom na fronto. Robec s tisoč šivi obvaruje lastnika pred sovražnimi kroglami.
Japonski vojaki preiskujejo Kitajcem odvzeto orožje.
Dr. Hrovat Anton, ordinarij bolnišnice križ-niškega reda v Ormožu, je odsoten od 1. do 17. septembra.	'	1224
Opozorilo. V nedeljo 5. septembra ostanejo trgovine v Mariboru predpoldne odprte. V ponedeljek 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja, in v sredo 8. septembra, na Marijin praznik, pa morajo biti mariborske trgovine zaprte ves dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba X. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sa-natorija specialist za kirurgijo Dr. černič. 964 Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma je letos od 1. do 12. septembra. Za to prireditev je generalno ravnateljstvo drž. žel. dovolilo polovično voznino, in sicer za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na železniški odhodni postaji je treba kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za dva dinarja. To izkaznico v Ljubljani potrdijo ter izdajo velesejmsko legitimacijo, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek. Jesenski Ljubljanski velesejem podaja sledeče: Razstavo slovenskega časnikarstva. Etnografsko in misijonsko razstavo »Indija«. Gospodinjsko razstavo »Materi za otroka«. Umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov. Cvetlično razstavo, vzoren sadni vrt. Razstavo eksotičnih ribic in razstavo metuljev. Razstavo malih živali. Razstavo pernate in dlakaste divjadi naših gozdov v posebnem živalskem vrtu. Razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev bo 12. septembra. Obiskovalcem je na razpolago tudi lepo zabavišče in variete s prvovrstnimi atrakcijami.
relo je 60 metrov lesa in znaša škoda 50 tisočakov. — V Razvanju pri Mariboru je zgorela 100.000 din vredna domačija Ju-lijane Kac. Oteli so živino, zgoreli so spravljeni pridelki, krma in razno orodje. — V Martinjaku pri Cerknici na Kranjskem je začel v noči goreti velik hlev g. Premro-va. Hlapcu je zgorelo pet jurjev gotovine in dve hranilni knjižici po 25.000 dinarjev. — V Gorici pri Leskovcu je uničil ogenj veliko gospodarsko poslopje Alojzija Ra-čič. Zgorel je hlev, kašča, leseni pod in kozolec. Škoda znaša 60.000 din. — V Hočah pri Mariboru je zadnjo nedeljo popoldne udarila med nevihto strela v gospodarsko poslopje posestnika Novaka, ki je kljub silovitemu nalivu zgorelo.
Sazne novice.
Kosilo severno-kitajskçga vojaka.
Ekskralj Ferdinand Bolgarski je obhajal 50 letnico, odkar je zasedel prestol. Ferdinand je po končani svetovni vojni mora! zapustiti Bolgarijo.
Stoletnica brzojava. Dne 4. septembra 1837 so uspeli severnoameriškemu izumitelju Samuelu Morse prvi poskusi z brzojavnim aparatom, katerega .ic sam izdelal.
Kaj čaka letos našega kmeta? Od vseh strani se sliši, da letošnje neprestano deževno vreme katastrofalno uničuje gospodarstvo, tako, da se je bati silnega pomanjkanja in lakote: zimska žita so še več ali manj storila, a krompir in koruza, ki sta pač poglavitni hranili našega pri-prostega ljudstva, se ne moreta razviti: vsakdanji nalivi zlasti sedaj v avgustu uničujejo krompir, ki že na vso moč gnije; koruza pa je od prevelike mokrote sredi najlepše rasti porumenela in ne more zoreti, ne živeti. Rja je večino fižola
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBORI!
Imate pravico, da tudi v bodoče kupujete v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju, kjer ste itak dobivali blago po najugodnejših cenah!
Obžalovanfa vredni slučaji.
Hitro prijeta tatinska tička. V škofovem gradu na Betnavi pri Mariboru prebivajo katehistinje. Slišale so na podstrešju ropot in so obvestile o tem oskrbnika in ta je poklical na pomoč orožnike iz Studencev. Orožniška patrulja je vtaknila pod ključ pekovskega pomočnika Srečka Osoj-nika iz Studencev in tkalca Karla Ott s Tezna in jima odvzela za 600 din prekaje-nega mesa, katerega sta izmaknila na podstrešju na Betnavi. Aretiranca sta vdrla najprej vrata, ki vodijo v grajsko kapelo. Iz kapele sta splezala v zvonik in tamkaj sta prebila zid na podstrešje. Z vlomom sta imela mnogo truda, a ju je zasledovala smola, da je bilo vse zaman, ker so jima bili takoj orožniki za petami.
Vlom v trgovino. Pri posestniku in trgovcu Ivanu Ferku na Pesnici je bilo vlomljeno v zgodnji jutranji uri. Vlomilec je odnesel manufakturnega blaga za 6000 dinarjev.
V podstrešni sobici se obesil. Na Teznu pri Mariboru so našli v podstrešni sobici obešenega 60 letnega delavca Franca Mu lec. V zadnjem času je bil zaposlen pri tvrdki »Kovina«.
Popravljamo krivico. Mihael Pukšič, posestnik na Forminu, je bil zaboden od soseda Ludvika Muršič in ne narobe, kakor je poročal »Slov. gospodar« v štev. 33 z dne 18. avgusta. S tem naj bo popravljena krivica, katero smo storili Pukšiču vsled napačnega obvestila.
Nepoboljšljiv. Ivan Kociper, bivši kaznjenec, je prišel k čevljarskemu mojstru Francu Gabrovcu pri Ptuju, kateri ga je kljub žalostni preteklosti vzel za pomočnika. Že prvo noč je nepoboljšljivi tat od-
nesel mojstru čevljev in usnja za 5000 dinarjev.
Obup nad življenjem. Obesil se je v Celju v kolarnici 35 letni hišnik Martin Vengust, ki je bil zaposlen kot zidar v mestni plinarni.
Roparski plen 51.000 din. V Zalogu pri Ljubljani na tovornem kolodvoru v baraki stanuje pisarniški sluga Josip Ostrež s svojo družino. Pri železniški nesreči je zgubil nekoč desno oko in je kot invalid nosil denar na pošto iz Zaloga k Devici Mariji v Polju. Železniški uradnik in blagajnik v Zalogu je izročil dne 24. avgusta Ostrežu aktovko, v kateri je bilo 51.000 din, da nese denar na pošto k D. M. v Polju. Šel je po bližnjici skozi Kašeljski gozd, kjer ga je iznenada napadel neznanec in ga je pobil s kolom od zadaj do nezavesti ter mu je oropal denar. Ostrež se je čez kake pol ure zopet zavedel in se je še sam vrnil v Zalog v čuvajnico, kjer je padel v nezavest in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tolovaj, katerega zasledujejo orožniki iz Vevč in ljubljanska policija, je dobro znal, kdaj in kod hodi vestni Ostrež na pošto in kaj da prenaša.
Napad na reditelje kmečkega tabora. Na Zaplazu pri Čatežu se je vršil zadnjo nedeljo veličasten tabor Kmečke zveze za Dolenjce. Nedaleč od Zaplaza je tolpa JNSarjev iz zasede napadla in hudo poškodovala tri reditelje tabora.
Izpred sodišča.
Za umor izvoljenke 20 let. Avgust Lipovec, 31 letni orožniški kaplar iz Trate pri Kočevju, je prišel za orožnika leta 1935 v Ivanjkovce pri Ljutomeru. Zaljubil se je v blagajničarko pri ivanjkvoskem trgovcu Lovru Petovarju, Angelo Novak. Imela sta namen, da se poročita. Lipovec se je rad prepiral s predstojniki in je bil precej vdan pijači. Iz Ivanjkovcev je bil premeščen na Planino pri Sevnici. Tamkaj se je obnašal tako slabo, da so ga pognali iz službe. Po odpustitvi se je podal v Ivanjkovce s prihranki, da bi bil v bližini izvo-
ljenke. Novakova je videla Lipovčevo vdanost alkoholu in se ga je začela Izogibati« Radi tega je postal fant ljubosumen in j« večkrat grozil Novakovi. Dne 3. maja p« je ob priliki gledališke vaje Novakovo dvakrat zabodel smrtno z dolgim nožem. Lipovec je bil radi dalje časa zasnovanega umora v Mariboru te dni obsojen na 20 let robije.
Obsojena kurja tatova. Jožef in TomaS Zemljič od Sv. Benedikta v Slov. gor* sta zagrešila 23 kurjih tatvin. Orožniki so ju prijeli na Tomaževi gostiji, na kateri sta se veselila ukradene kurje pečenke. Jožef je bil obsojen na 2 leti, Tomaž na 5 mesecev strogega zapora.
Slovenska ffratina.
Prosvetni tabor za vso Slovensko Krajino. V nedeljo 5. septembra se bo vršil za vso Slov. Krajino v Soboti velik prosvetni tabor. Ob 8 so bodo udeleženci zbrali za sprejem dr. Korošca in dragih odličnikov, ki so obljubili, da bodo počastili prireditev. Ob 10 bo škofovska sv. maša pod milim nebom in po službi božji bo tabor, na katerem bo glavni govornik g. minister dr. Anton Korošec. Po taboru bo v parku, kjer se bo vršilo taborsko zborovanje, domače veselje. Ker je dno 5. septembra nedelja, Ima vsak udeleženeo pravico do polovične vožnjo na železnici.
Tolovajski cigan pod ključem. V Fokovoih J« ciganska naselbina, v kateri je igral vodilno vlomilsko m tatinsko vlogo cigan Vlncenc Horvat. Omenjeni je vlamljal v družbi po Slov. Krajini, po obmejnem madžarskem ozemlju ln Murskem polju. Očitajo mu 29 ropov ter vlomov, kater« je zagrešil sam ali v kompanijl z drugimi cigani, kateri so pa že pod ključem. Letošnjo spomlad je padel tudi Horvat orožnikom v roke ln so odkrili v njegovi naselbini zaloge manufakturnega blaga, katero Je bilo pokradeno v Som-bočkl vasi na meji v konzumu. Aretirani Horvat se je zabodel sam v nogo v trdni veri, da bo oddan v bolnišnico v Soboti, odkoder bo pobeg čisto enostaven. Up ga ni varal, še iztega dne v noči, ko so ga pripeljali v bolnišnico, je srečno pobrisal in koj je imel krog sebe dva ciganska tovariša, s katerima je uganjal roparske posle. Ta
Pes z ročno granato Nedaleč od Sjedlca na Poljskem se je primeril razburljiv dogodek. Med tem ko je oddelek vojakov lz tamkajšnje gar-nizije imel vaje z ročnimi granatami, je pritekel na vežbališče majhen pes, stekel za ročno granato, ki jo je bil vrgel neki vojak, in jo hotel prinesti nazaj. Prestrašeni vojaki so se ga s kamenjem komaj ubranili. Granata je psičku eksplodirala v gobcu in ga raztrgala.
Pet milijonov za prevod Nagrado, kakršne nI dobil še noben znanstvenik za prevod, sta ponudila francoska akademija znanosti ln neka založba znanemu stari-noslovcu stotniku Au-vergneu. Prejel naj bi pet milijonov frankov
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
—	34
»Malo shoditi se menimo pa Šmarje pogledati,« je porogljivo odvrnil pisar.
»Tedaj imamo isto pot pa gremo lahko skupaj.«
»Nam se mudi; ne utegnemo tako počasi.«
Oni štirje so jo mahnili z dolgimi koraki naprej. Nekaj časa je Gašpar še pihal za njimi, kmalu pa je uvidel, da s svojimi starimi nogami ni kos dohajati mladih mož.
Na šmarškem polju so bili že dober streljaj preč njim. Tedaj se je usedel na kamen, oddahnil si je in obrisal pot, ki mu je curkoma lil s čela. Pri srcu ga je jelo nekaj tiščati...
Ali gredo biriči res k mežnarju kaj iskat?
Gotovo. Vse na njih kaže na to.
Ali čakaj! Zaman si brusijo pete; ničesar ne bodo našli.
Toda najsi tudi zastonj hodijo, sramota pa je in ostane, če ti biriči po hiši vohajo. Po vsej dolini bodo o tem govorili, povsodi bodo mežnarjeve po strani gledali. Od vsakega mavnja nekaj obvisi; to ti je že tako s tem preklicanim človeškim jezikom.
In kdo je vsega kriv?
Nihče drug ko on, Gašpar! On je sam zahteval, nai gredo v mežnarijo gledat, da bodo spoznali, kako
po krivem obrekujejo... Sodniku bi kaj takega še na misel ne bilo prišlo, saj bi tudi nobenega vzroka ne bil imel za to. Zdaj je močnik skuhal — pa je. Bog ti ga blagoslovi, mojster Gašpar! ...
Da, da, prav ima njegova Barba, ko pravi, da je postal že čisto otročji in kratke pameti. Le otroka lahko tako razkuriš, da ne ve več, kaj počne. Za človeka pa, ki ima svojih pet križev in še čez, bi dejal, da se ne bo kar razvnel kakor kup smodnika, če iskrica vanj pade.
Jeza je pač huda reč. Kdor se tej vda, ne bo delal starosti — in prav mu je. Kaj tak človek sebi in drugim hudega prizadene!
Ali kar je, je! Zdaj ti drugega ne ostane, ko: počakaj, da boš videl, kaj !~o!...
Kake dobre pol ure je sedel Gašpar ob cesti in si pridigal in se obkladal z modrimi nauki. Potem pa ni. več strpel; pobral se je in odcapljal počasi dalje.
Ko je prišel v Šmarje, ni sprva zagledal nič posebnega. Ko pa je primahal bliže cerkvi, se je ustavil pred tropo ljudi, ki so se prerivali okoli mežnarije in se razburjeno pogovarjali. Že je začul posamične glasove:
»To je strašno!«
»Kdo bi si bil kaj takega verjel!«
»Na svetu ne moreš nikomur verjeti.«
Gašpar se je prerival med ljudmi in vprašal sem in vprašal tja:
trojica je na cesti izropala Antona Gregorja, Jožefa žižeka in Karla Brgleza, katerim so roparji odvzeli denar in kolesa. Vlom v krčmo Karoline Fartelj jim je spodletel. Kolovodja vseh tolovaj-stev je bil Vinko Horvat, ki je nastopal celo s samokresom. Orožniki so končno organizirali obsežen pogon na Horvata in so ga tudi izsledili pri ljubici. Pri pogledu na orožnike je Horvat streljal, na kar sta mu odgovorila orožnika in sta ga zadela v roko ln nogo. Ranjen se je cigan vdal. Orožniki so ga zagrabili ln so ga vklenjenega oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Požar v obmejnem kraju.'V Korovcih ob jugo-elovansko-avstrijski meji je začelo goreti v odsotnosti gospodarja pri posestniku Francu Kol-manku. Ogenj je izbruhnil v Skednju. Ker so bila vsa poslopja krita s slamo, so zajeli plameni hitro še drugo gospodarsko poslopje in hišo. Požarna nesreča se je razvila s tako naglico, da na pomoč prihiteli sosedje niti živine niso mogli oteti. Zgorela je krava, dve telici ter tri svinje. Pogorelec je tudi ob žito, katero je bilo pripravljeno za mletev, ob krmo in razno gospodarsko orodje, škoda znaša 60.000 din.
Nalivi, že dober mesec Imamo zelo deževno vreme. Skoraj vsak dan dežuje. Na Ravenskem in Dolinskem je že zelo veliko škode. Voda je poplavila travnike in njive. Krompir je že začel gniti in tudi druge rastline trpijo škodo. Jesenski pridelki so obetali zelo dobro letino, a če bo še nekaj časa deževalo, bo uničen krompir in tudi ajde in repe ne bo. Zdaj se je sicer zjasnilo, pa se ljudje bojijo novih nalivov.
Sobota. Daleč naokrog znani sejem »Berta-lanov« Je bil letos zelo slab, to pa radi velikega dežja, živine je bilo malo, pa se je skoraj vse prodalo. Cena živine je tudi pri nas poskočila. Biki se kupujejo po 6 Dtn in čez za kg žive teže, teleta pa že po 7 Din Kmet si je sedaj malo oddahnil, le prevelike doklade ga tarejo. Da bi ta cena živine le ostala.
Sobota. V tukajšnji zavod »Martinišče« je bil letos zelo velik naval. Vsi prostori so prenapolnjeni in več nI mesta niti za enega dijaka. Starši so uvideli veliko korist takega zavoda in zato želi vsak dober stariš, da pride njegov otrok v dobro mesto. Mi gospodom salezijan-cem čestitamo, da so ugled zavoda tako dvig-
nili. Treba bo misliti na povečavo sedanjih prostorov. — širijo se govorice, da prida kmalu v Soboto celi bataljon vojaštva ln bo tu stalno nastanjen. To bo za Soboto velika pridobitev in tudi korist. Torej v kratkem dobimo okrožno sodišče in vojaštvo. V Soboti bo začelo primanjkovati stanovanj, ki so že sedaj menda dražja kot v velikih mestih.
Mačkovci. živahnega Zelkovega Vančeka več ni med nami. Vest o njegovi smrti nas je vse pretresla, saj smo ga videli v torek 24. avgusta opoldne, kako je skakal po hribih, a okrog četrte ure popoldne je bil že mrlič, šel je z materjo v mlin, mati se je odstranila in mali enajstletni Ivan je že prišel preblizu transmi-sije in našli so le razmesarjeno telo. Bil je seveda pri priči mrtev. Nenadna smrt je domače in vse, ki so ga poznali, hudo prizadela. Pokojni zapušča žalostne starše in tri brate ter štiri sestrice, žalostne domače naj tolaži Bog in molimo vsi za rajnega Vančeka, da bo čim-
prej prišel k ljubemu Bogu, če morda ima še kaj odslužiti v vicah. Naj počiva v miru.
Sv. Sebeščan. Kakor smo poročali, smo nameravali Imeti v nedeljo 29. avgusta blagoslovitev nove stolpne ure. Urar ni mogel ure pravočasno izgotoviti ln zato je blagoslovitev preložena na poznejši čas. Radi tega je tudi gasilno društvo preložilo svojo tombolo, ki bo isti dan, ko blagoslovitev nove ure. Kedaj bo to, bomo pravočasno poročali. — Naš župnik g. Bejek Janko se je vrnil iz Belja, kjer je bil v svrho dušnega pastirstva med našimi sezonskimi delavci. Letos Je med našimi delavci dosti malarije. Tudi g. Bejek je zbolel za to boleznijo in je moral Iti v bolnico v Osijek, katero pa je že po šestih dneh zapustil.
Sv. Sebeščan. Kn.-škofijski ordinarijat je podelil našo župnijo našemu župnijskemu upravitelju g. Bejek Janezu. Kakor slišimo, bo Imel inštalacijo 15. septembra. Gospodu želimo obilo božjega blagoslova.
Blagoslovite? fcmellitcga Mmm za spomenik slovenskim Mmm svetomt volite.
Zadnjo nedeljo so se zbrali na Brezjah bojevniki, da prisostvujejo slovesni blagoslovitvi temeljnega kamna slovenskim žrtvam svetovne vojne. Kot priprava za nedeljsko slovesnost je bil v soboto zvečer v cerkvi govor, v katerem je predsednik Zveze, č. g. M. Ratej, razložil pomen nedeljske proslave. Sledile so slovesne li-tanije, katere so opravili g. celjski opat Peter Jurak kot zastopnik lavantinskega škofa, gvardijan dr. Hadrijan Kokolj in Mirko Ratej. Po večernicah je bilo v samostanski dvorani zborovanje že v soboto došlih bojevnikov.
Cerkev na Brezjah je bila vso noč lepo razsvetljena z žarometi. Rakete in pokanje topičev je oznanjalo glavno nedeljsko slovesnost.
Nedeljsko prireditev so počastili ljubljanski škof dr. G. Rožman, belgrajski nadškof dr. Ujčič, zastopnik kralja in kneza namestnika Pavla podpolkovnik Pavlic, ban dr. M. Natlačen in konjiški arhidijakon Tovornik.
Pred sv. mašo je imel škof dr. Rožman na zbrane nagovor. Po sv. daritvi je blagoslovil ljubljanski škof temeljni kamen za spomenik. G. predsednik Ratej je pre-čital listino, katero so zazidali v temeljni kamen.
Koj za blagoslovitvijo je otvoril zborovanje g. predsednik Zveze, pozdravil vse odlične zastopnike cerkve in drugih oblasti ter je predlagal pozdravne brzojavke: kralju, knezu namestniku Pavlu, dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu, vojnemu ministru in škofu dr. Tomažiču. Predsednik je prečital tudi brzojavke, v katerih so pozdravili bojevnike: notranji minister dr. Anton Korošec, škof dr. Tomažič, mariborski župan dr. Juvan itd.
Kot pokrovitelj bojevniške prireditve je povzel besedo burno pozdravljen ban dr. Natlačen, ki je naglašal, naj bo spomenik na Brezjah priča hvaležnosti slovenskega naroda žrtvam, ki jih je od Slovencev zahtevala vojna, znak miru in sprave in simbol tovarištva.
strehe do tal, pisar pa je bil medtem na straži pri najdenih rečeh.
Sredi teh so bile tudi Veroničine škarje...
Nekaj trenutkov je stal Gašpar, kakor da ga je strela oplazila. Ko je prišel do sape, je rekel napol glasno:
»Za božjo voljo, kaj pa se godi tu?«
»To ve sam Bog,« je odgovoril mežnar s svojim basom in je dvignil glavo. »Lumparija, da hujše biti ne more! V klet so nam te reči nastavili, da bi nas v nesrečo spravili.«
»Ali je kdo po sili vdrl v klet?«
»Ne, je zmeraj odprta. Zakaj bi jo naj pa bili zaklepali? Repice nam vendar nihče n§ bo kradel.«
Ko je Marjeta začula svakov glas, je zakričala:
»Gašpar, ali si ti? Pomagaj nam! Saj ti nam vendar verjameš, da smo nedolžni!«
»Nedolžni ste kakor sam sveti Alojzij, to sem stokrat voljen priseči. Kar bom mogel, bom storil,« je dejal možic. »Toda: ali niste prav nič vedeli, kako lumparijo vam predejo?«
»Ne čuli nismo, videli pa še manj kaj,« je spregovorila Veronika; »edino prejšnji teden je dvakrat nekdo položil za mano tele reči: prvič verižico spodaj pri mecesnih, drugič pa kos tenčice, ko sem bila na Klemenovem vrhu. S pravo peklensko hudobijo so si namislili, kdor si je.«
za prevod neke perziške stare knjige, ki bi naj bila stara 2000 let. — Najnapornejše je bilo pri tem delu ločiti posamezne liste papirusa, ki so postali s časom krhki in so se zlepili drug z drugim skoraj neločljivo. V nekoliko mesecih pa je učenjaku uspelo, da je napravil del rokopisa čitljiv in umljiv, in misli, da bo vse delo dovršil v dveh letih.
Bambns v južni Franciji
V vsej južni F.ranciji, posebno pa v Provansi, so se »letos razcveteli bambusi. Pravijo, da vzbuja ta razcvet med tamkajšnjim kmečkim prebivalstvom nekakšen s'rah. V resnici se ta vrsta bambusov razcvete komaj enkrat, dvakrat v stoletju. Zakaj
»Kaj pa je? Kaj pa je?«
Nihče mu ni odgovoril. Šele blizu vrat mu je rekla neka stara devica s škodoželjnim obrazom:
»Marijo so okradli. So že vse našli.«
»Kdo jo je okradel? Kje so kaj našli?« je možic sopihal.
»Pri mežnarju v kleti. — V zidu si je Veronika vse skup skrila. No, zdaj se ji bo nos pobesil.«
»Kako, da bi prav Veroniko mogli dolžiti, da je ona skrila?«
»Njene škarje so našli zraven, tiste, s katerimi je ono Marijino tenčico razrezala.«
Gašpar je planil v mežnarijo.
V kotu je čepel mežnar Aleš in je gledal topo pred se. Lice mu je bilo belo kakor zid, dolga brada pa se mu je tresla. V drugem kotu je ječala mežna-rica Marjeta. Veronika je stala pri njej in je na vse načine poskušala, da bi jo potolažila. Bled je bil tudi Veroničin obraz; ali na njenem licu ni bilo ne strahu ne bojazni, le zdaj pa zdaj ga je spreletela senca jeze in zaničevanja.
Na mizi so ležale ukradene reči: Marijina zlata kronica, precejšen kos zlate verižice, nekaj potrga-bih starinskih zlatnikov in razrezana tenčica. Na zlati kronici so manjkali vsi dragi kamni, na verižici večidel vsi zlatniki, na tenčici pa vsi zlatniki in večina biserov. Dragocene ovratnice pa sploh ni bilo. Da bi še to našli, so premetavali biriči vso hišo od
Izbranim besedam g. bana je sledil pretresljiv govor predsednika invalidske organizacije g. Štefeta, ki je ganil zbrano množico.
Glavni govornik tabora je bil radovljiški župan g. Resman.
Po izvrstno podani deklamaciji je nastopil kot zadnji govornik zdravnik dr. J.
DRUŠTVENI
Na prosvetni tabor v Hoče gremo v nedeljo, dne 5. septembra vsi! Vabimo vse! Naše očete in matere, da vidijo, za kaj se njihovi sinovi vnemajo, vabimo naše fante, ki Se niso organizirani, da se tudi ti priključijo naši armadi. Vabimo tudi naša dekleta, da nas tudi one podprejo pri našem delu. Klic mladine iz dekanij Maribor desni in levi breg, Jarenina, Dravsko polje in Slovenska Bistrica je: V nedeljo gremo vsi brez izjeme v Hoče! Naš tabor je samo v Kočah! Ob 9. uri bo sprejem došlih gostov na postaji. Ob pol 10. sprevod v cerkev k sv. maši. Po maši tabor pred cerkvijo, kjer govorita dr. Josip JeraJ ln dipl. jurist Franc 2ebot ml. Po večernicah pa bo telovadni nastop fantov Slomšekovega fantovskega okrožja.
Tabor se vrši ob vsakem vremenu.
*
Prosvetni tabor v Št. Jlju, ki je bil določen za praznik 8. septembra, je preložen na nedeljo 12. septembra. Spored tabora: ob 8.30 sprevod, ob 9 sv. maša s pridigo na prostem, nato velik tabor, na katerem govorijo minister dr. Miha Krek, profesor dr. Franjo Sušnik in mariborski podžupan Fr. žebot. Ob 14 sloverne ve-černice, ob 15 telovadni nastop članov fantovskih odsekov z nagovorom M. Geratiča.
Jarenina. Prvi Slovenjegoriški tabor kmečkega delovnega ljudstva se vrši v Jarenini dne 5. septembra. Vse one, katerim smo poslali okrožnico, prosimo, da skrbijo, da bo iz njihove župnije prišlo na ta tabor vsaj 150 do 200 ljudi. Vse zaupnike, kateri so prejeli plakate in letake, prosimo, da plakate takoj nabijejo na vidnih mestih, lepake pa razdelijo predvsem
Pihlar iz Maribora, ki je slavil zasluge bojevnikov za naše osvobojenje.
Zatem je predsednik Zveze Ratej zaključil ob eni uri popoldne krasno zborovanje. Pevski zbor bojevnikov je zapel ob spremljevanju godbe »Bože pravde« in tabor se je začel razhajati na razne strani.
med tiste, kateri se že iz navade udeležijo prireditev le takrat, če dobijo pismena vabila. Na taboru bodo govorili sledeči: Brodar Janez, predsednik Kmečke zveze in kmet iz Hrastja pri Kranju in njegova žena; Steblovnik Martin, predsednik Kmečke zbornice in kmet iz šmartnega ob Paki v Savinjski dolini; Janže-kovič Franc, banski svetnik in kmet iz šter-jancev pri Ptuju; špindler Jožef, svetnik Kmečke zbornice, župan in kmet od Sv. Ane v Slov. gor. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu, ker je za slučaj slabega vremena na razpolago društvena dvorana. V vsaki župniji naj si udeleženci iz svoje srede določijo nekaj rediteljev, kateri bodo vzdrževali red. Udeležence tabora tudi opozarjamo, da se bo isti dan popoldne vršila v društveni dvorani igra »Kadar se utrga oblak«, drama iz kmečkega življenja. Drama zasluži, da si jo vsak ogleda.
Sv. Peter pri Mariboru. Tukajšnje prosvetno društvo priredi ljudsko igro Revček Andrejček na prostem za farno cerkvijo. Predstave bodo: 5. septembra ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer tfer 7. septembra ob 8. uri zvečer.
Fantje in dekleta, žene in možje iz valovitih Slovenskih goric, iz žarkih Haloz — vi ponosni Poljanci s širnega Dravskega, Ptujskega polja, pripravite se za prosvetni tabor v Ptuju, ki bo dne 19. septembra 1937!
UWII!I1!1IM
Sv. Marko niže Ptuja. Na Mali šmaren, dne 8. septembra, bo pri Sv. Marku javni telovadni nastop ptujskega fantovskega okrožja, združen z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne gasilske čete Markovci-Nova vas. Spored: Ob 13 zbiranje fantov fantovskih odsekov ptujskega okrožja in tudi od drugod so dobrodošli. Ob 14
PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI CESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne
FRANZ-J OSEFOVE
grenčice zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki j« nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit.
Ogl. reg. S. br.30.474-35.
skupen odhod z godbo v Novo vas, kjer bodo pri kapelici sv. Nikolaja pete litanije, nato blagoslovitev motorne brizgalne z nagovorom. Po blagoslovitvi skupen odhod na telovadišče, kjer se vrši telovadni nastop članov in mladcev fantovskih odsekov s prostimi vajami, z lahko atletiko in z vajami na orodju. Prijatelji naših katoliških telovadcev in naših gasilcev so iskreno vabljeni!
Velika Nedelja. V nedeljo 5. septembra (angelska nedelja) vprizori ob treh popoldne dekliški krožek prosvetnega društva ljubko igro »Madona v gozdu«. Vsi vljudno vabljeni!
Sv. VenčesI pri Slov. Bistrici. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 5. septembra ob 3. uri popoldne v tukajšnji šoli igro »Prisegam«. Vsi od blizu in daleč iskreno vabljeni!
črešnjevec pri Slov. Bistrici. Tukajšnja dekleta, članice Prosvetnega društva in Marijine družbe, vabijo na svojo prireditev. Uprizorijo v nedeljo 5. septembra po večernicah v šoli trode-janko »Prisegam«. Ker je omenjena igra polna resnih in šaljivih prizorov, bodo zadovoljni gotovo vsi, ki nas obiščejo. Torej prisrčno vabljeni!
Dekliški tabor za dekanijo Nova cerkev se bo vršil 5. septembra pri Devici Mariji v Vojniku. Spored: Ob 9.15 pred cerkvijo pozdrav škofovega zastopnika; ob 9.30 slavnostna pridiga in sv. maša škofovega zastopnika; po sv. maši zborovanje pri cerkvi, na katerem nastopijo tri dekleta iz Celja, pozdravi deklet iz posameznih župnij, pesem. Tabor je namenjen vsem katoliškim mladenkam in ne samo Marijinim družbam! Vse ste povabljene, pridite v prav obilnem številu!
se je razcvetela baš letos, ne more nihče povedati in provansalski kmetje, ki niso nič manj praznovernl nego drugod, pripisujejo temu seveda nadnaraven po-¡fnen. Prepričani so, da bo imelo to za posledico hude dogodke.
Zobje iz stekla Zdravniki nekega zo-bozdravniškega zavoda v Manchestru na Angleškem so izumili umetno zobovje iz stekla. Te Žobe izdelujejo iz stisnjenega stekla posebne vrste in jih prevlečejo Z neko barvo, tako da SO popolnoma podobni pravim zobem. Po njihovih izjavah so novi fetekleni zobje dosti boljši In trpežnejši od zob Iz porcelana ali podobnih snovi.
»Kako pa pridejo tvoje škarje k temu?«
»V cerkvi sem jih pozabila, ko sem oltarni prt prirezovala. Ko sem jih šla zvečer iskat, jih ni bilo nikjer več.«
V tem so pricoklali oni trije biriči in so se rotili, da so vse preobrnili, da pa ničesar več niso našli; tudi, ko bi hišo na glavo postavili, ne bi mogli vec kaj najti.
Tedaj se je začel Gašpar s pisarjem pogajati. Govoril mu je in govoril, pa mu je zaman pihal na dušo; nič ni pomagalo: mežnar, ona in Veronika so morali kakor zločinci dol v Kaplo.
Spela je torej dosegla, kar je želela. Ko sta se z grofovim jagrom zadnjič pri Hudih pečeh razšla, se je vrnila vsa omočena domov. Reči si je morala, da je konec vsega upanja.
Ali tedaj ji je strast vnovič vzplamtela in zagorela je huje ko kdaj prej... Ne, Veronika ga ne sme dobiti! Naj velja karkoli, tej ga mora iztrgati; kajti njen je Anza, njen in njen. Še smrti ji ni mar, niti sramotne na morišču ne, da le ta dva razdruži in razdvoji. Ce drugače ne pojde, naj pa Anza z njo vred konča, ju bo vsaj rabelj združil... Potem se je zopet zamislila: Ja^ar je rekel, da bo prihodnje dni vrnil, kar
sta v šmarski cerkvi ukradla. Morda bi ga mogla zaslediti in izvohati, kam bo ukradene reči položil; pobrala bi jih in vzela. S temi rečmi bi znala Veroniki tako zagosti, da bi imela za zmeraj dovolj.
Te misli Špela ni več izpustila. Prihodnjo noč je pet ur čepela za zidom na šmarskem pokopališču, ker je bila prepričana, da bo jagar položil ukradena reči pred cerkvena vrata. Ko" ga pa ni bilo in ves drugi dan na vasi ni bilo kaj čuti, se je spomnila, da je morda jagar Veroniki že vse povedal — saj je bila Veronika nekaj dni sem že spet doma — pa bo vso ropotijo kar k njej zanesel ali pa jo tako kam položil, da jo bo Veronika takoj našla ...
Tako je Špela dve noči prežala okoli mežnarije. In res! Drugo noč, ko,je lilo kakor iz škafa, da je bilo kar primerno vreme za skrite poti, je res prišel jagar in prinesel v vreči šmarske dragocenosti ter jih položil za mežnarijo. Menil je, da je tu bolj varno kakor na cerkvenem pragu; ponoči nima tu nihče kaj iskati, mežnarjevi pa bodo zjutraj takoj opazili tujo vrečo in pogledali, kaj je v njej. Nesli bodo reči v župnišče in jih dali gospodu; tako bo vse prav. Najrajši bi bil sam vse skup nesel v župnišče, ali tam so imeli hudega psa; ta bi bil tako lajal, da bi znal kdo nepravi prej priti gledat, kaj da je. Zato se je odločil rajši za mežnarijo. Niti v sanjah pa mu ni prišlo na misel, da bi mogel kdo mežnarjeve osumiti, ko bi pri njih našli ukradene reči.
Špeli so se oči kar svetile, ko je iz svojega skri-
Sejmarji! Vzemite s seboj tudi Slomšeko-ve svetinjice, ki jih ljudje tako želijo Imeti! Lahko jih boste odprodall. Svetinjice se dobijo v Cirilovi Maribor-Ptuj.
Dekliški tabor pri Sv. Roku. Vzporedno s ta-oori fantov in mož se vršijo tudi veličastna prosvetna zborovanja naših deklet. Dekleta šmarske dekanije so pohitela zadnjo nedeljo k Sv. Roku nad Smarjami. Večina deklet se je zbrala v nedeljo zjutraj na kolodvoru, kjer so pozdravile predavateljice lz Celja in so se podale k sv. maši k Sv. Roku. Po službi božji Je
Studenci pri Mariboru. 21. avgusta je umrl velespoštovani mož Peter Pavalec. Pred večimi leti se je preselil sem in si kupil hišo. Peter Pavalec je bil zaveden katoliški mož. Pri vseh katoliških kulturnih prireditvah je bil navzoč. Bil je skoraj vsakdanji obiskovalec sv. maše ter je pogosto prejemal sv. obhajilo. Odtod njegova asmiljenost do siromakov in revežev. Več let je bil ud III. reda sv. Frančiška, član tukajšnjega Katoliškega izobraževalnega društva in cerkveni ključar pri cerkvi sv. Jožefa v Studencih. Pogreb je bil 23. avgusta, katerega se je udeležilo veliko občinstva. Gospod Bog naj mu podeli obilno plačilo za njegova dobra dela v nebesih. Naj počiva v miru!
Sv. Anton na Pohorju. Resnici na ljubo sporočamo, da rajnega posestnika Antona Mrav-ljaka niso našli mrtvega v gozdu, pač pa se je v njem ponesrečil tako, da je začrl krvaveti in slabeti. Rajnki se Je vsedel na gare ter se sam pripeljal domov, kjer so g&. spravili domači v postelj. Spregovoril je še par besed, nato se je onesvestil ter izdihnil. Pogreb je pokazal, da je bil Anton Mravljak priljubljen povsod radi svojega mirnega značaja in pripravljenosti pomagati vsakemu. Bil pa je tudi mož velik trpin, a
bilo pred cerkvijo zborovanje pod vodstvom g. kaplana Vesellča. V Imenu fimarskega okrožja je pozdravila dekleta Nežka Anderllčeva, za celjsko podzvezo gdčna Košlčeva. O nalogah dekleta za bodočnost ja govorila gospa Marlnko-va. Po popoldanskih večernicah Je bilo predavanje pred cerkvijo in je govorila gdčna Slap-nlkova iz Celja o naši skupnosti. Tabor deklet je pozdravil fimarskl župan g. Turk, sladkogorskl g. župnik Stakne je podal dekletom nekaj navodil za življenje. Lepi tabor Je zaključil ta-mošnjl rojak g. monsignor Vreže, ki Je polagal dekletom na srce, naj bodo borlteljice za Kristusova načela in naj ponesejo njegovo ljubezen v svet.
je svoje križe tiho prenašal. Sedaj se bo odpočil poleg cerkve sv. Antona. Blag mu spomin!
Apače. Pokopali so ob lepi udeležbi pogrebcev na apačkem pokopališču v zadnjih tednih tri gospe: Probst, soprogo cerkvenega ključarja iz Drobtincev, ki je umrla 52 let stara; Barbaro Jaušovec, Slovenko iz Apač, in Kampuš, sopro-
fS. ekuu
Maribor. (Jubilej odlične mariborske obitelji.) Pred dnevi je slavil 30 letnico poroke odlični mariborski meščan g. Franc Hohnjec s svojo ženo Viljemino. G. Hohnjec je v Mariboru in okolici odlična osebnost, priznan mesarski obrtnik, dolgoletni član mariborskega .občinskega sveta, bil je celo vrsto let član trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, član mojstrske izpitne komisije, častni predsednik mesarske zadruge in član številnih korporacij in ustanov v Mariboru. Njegov zakon je srečen in družina Hohnječeva uživa veliko spoštovanje blizu in daleč. V zakonu so se mu rodili trije otroci, dve hčerki in en sin in
go posestnika v 2iberclh. Naj počivajo v miru!
Sv. Miklavž pri Ormožu. V starosti 73 let je zadela srčna kap občeznano ter priljubljeno Vrb-njakovo kumo. Rajna Je bila dolga leta poštna uradnica pri Sv, Miklavžu ln med vojno celo organlstln^a. V njeno hišo Je prihajal »Slov. gospodar« 40 let. Blaga rajnica Je bila velika dobrotnica revežev ln skoro vsak dan smo Jo videli pri sv. maši ln pri sv. obhajilu. Dobri kumi poplačaj Vsemogočni njena Številna dobra dela!
Sv. Rupert nad Laškim. Pač res, nobena prat-ka bi ne mogla povedati, da bo mlada, zdrava in vesela Lojzika Novakova, p. d. Plavčeva iz Bezgovnic 21. avgusta počivala na mrtvaškem odru: saj Je imela komaj 23 let, bolezni ni poznala, pač pa delo, trud in napor, kakor ga pozna samo nepokvarjen kmečki človek. A močni prehlad, za katerega se v svoji mladi moči ni zmenila, Je postal usodepoln. Iskala je zdravje v celjski bolnišnici; ko Je spoznala, da je vsak človeški trud zaman, Je s poslednjimi telesnimi močmi hitela nazaj v očetovo hišo umirat. Marijina dekliška družba, v kateri je svojo lepo mladost zgledno preživela, Ji je priredila častno spremstvo, domači pevski zbor je zapel ob hiši žalosti in ob grobu pretresljive žalostinke, družbeni voditelj Je rajni spregovoril primerno slovo. Spavaj mirno, dobra Lojzika in prosi pri Bogu za hudo prizadete starše'
reči moramo, da živi g. Hohnjec res srečno družinsko življenje. G. Hohnjec je tudi obhajal spomladi 30 letnico svoje samostojne mesarski obrti. V mladosti je mnogo prepotoval in se izobrazil v svoji stroki tudi v tujini. Rodom je iz obsotel-skih krajev ter Je velik prijatelj naših vinogradnikov. Kot mlad dečko je zapustil rojstni dom in ko je postal samostojen mojster v Mariboru, je začel prav za prav z nič. Kot poštenemu človeku, kateremu Je bila vse življenje vestnost in značajnost merilo njegovega delovanja, mu Je bila sreča mila in s svojo pridnostjo, varčnostjo in vztrajnostjo si je pripravil v Mariboru lep dom, v katerem živi res življenje srečnega človeka. Njemu in njegovi spoštovani go-spej soprogi k 30 letnici njune poroke, njemu posebej pa k 30 letnici obstoja njegove obrti kot
■	I llilMIII........I IIIJJUHA*
Električni krojač Eden najbolj znanih pariških krojačev si je Izmislil, da bi v službo svojih naročnikov postavil najmodernejšo pridobitev elektrotehnike, fotoelektrično stanico. Naročnike postavijo v neko kabino s karirani-mi stenami. Te stene predstavljajo ¡torej nekakšna merila. Potem nastavijo pomočniki celo vrsto kovinskih kazalcev, električne svetlobne Staniče stopijo v obrat, končno napravijo še dva fotografska posnetka, enega od strani, drugega od spredaj, ln pomerjanju Je konec, r -ednost te metode Je v tem, da krojač potem nima samo potrebnih mer, temveč tudi natančen obris svojega odjemalca.
vališča opazovala jagra, kako se j i motal okoli mež-narije in kako jadrno se je izgubil v noč. Previdno je ostala še nekoliko časa skrita, potem je šla po vrečo in jo odnesla; v nekem zapuščenem hlevu nad gozdom je počakala jutra.
Ko se je zasvitalo, je pregledala, kar je bilo v vreči. Vsa iznenadena je bila, ko je poleg dragocenosti našla še precej denarja. Pobrala je denar, potrgala zlatnike in drage kamne, ostalo pa je skrila v naštel in šla domov.
Še dopoldne si je namislila, kako bo napravila, da bodo Veroniko osumili, da je ona tatica, ki je šmarsko cerkev okradla. Lezla je za njo, ko je ta šla v Kaplo, in pri macesnih je spustila kmalu za njo kos ukradene zlate verižice na pot, kakor da jo je Veronika 'zgubila. Podobno je naredila dva dni pozneje na Klemenovem vrhu; tu je pobrala tudi škarje, ki jih je Veronika pozabila.
Ko so se nato začeli marnji, ee je Špela zmenila s sodnikovim Lavrincem, z urarjevo Rezo in še z nekaterimi deklinami, ki so vedrile na Fužini, ter jih je nagovorila, da so na vso moč jele te marnje podpihovati.
»Le počakaj, hinavka! Tako ti zagodemo, da te Se pes ne povoha več.«
Da Imata ona in jagar kaj s tatvino, tega ni zaupala nobeni, še Lavrincu ne. »Izdati se morem k enkrat, besede nazaj vzeti pa nikoli več,« si je mislila ln je rajši molčala.
Zmeraj več so vedeli jeziki povedati, zmeraj bolj so jeli kazati na mežnarjeve. Zdaj je Špela šla in je večidel vse, kar je bilo ukradeno, ponoči skrila v mežnarjevo klet. Cez kak dan, si je dejala, bo že nahujskala kake ponočnjake, da bodo dragocenosti našli.
S svojo preveliko gorečnostjo pa je Gašpar že prej sprožil vso reč. Ko je Špela izvedela, da so mežnarjeve prijeli, je bila vsa iz sebe od hudobnega vesčlja. Saj se ji je res vse tako posrečilo, da si še mislila ni, da bo tako gladko šlo. Veronika in mežnar z mežnarico so bili v pasti, na njo ali na jagra pa še malo suma ni padlo.
Sicer se je bala, da bi jagar prišel na dan z njeno ruto in z onim, kar si je od cerkvenih dragocenosti še obdržal, ali verovala je, da si več kaj ne bo upal, ker bi drugače samega sebe tudi izdal. Zaradi rute bi se že kako zlagala. Za Veroniko se pa tudi ne bo potegnil; saj toliko ga je že poznala, da kakemu dekletu na ljubo, najsi jo ima Še tako
rad, ne bo tvegal življenja.
# »
(Dalje sledi)
Vse šolske potrebščine
dobite najceneje in najbolje v prodajalnah
TIskarne sv. Cirila » Mariboru in Ptnlu!
Odprta nof in dan so groba vrata.
našemu zvestemu naročniku najiskreneje časti-tamo!
Sv. Anton na Pohorju. »Večno molitev« imamo letos 11. septembra, to je v soboto. Pridigat In spovedovat pride sloviti pridigar In spovednik preč. g. p. Marko iz Studencev pri Mariboru. — Pretečeni petek 27. avgusta se je povodni mož na Veliki kopi zopet strašno razsrdil. Poslal je po Pohorju silen naliv s točo. Treskalo je kakor bi se svet podiral. V našo cerkev je udarilo tri- ali štirikrat. Da, da, smo »privlačna sila«, a to čast bi radi odstopili komurkoli. — Antončani smo napravili v nedeljo 22. avgusta Izlet na Lazovnik ali kakor ta vrh povsem napačno nazivajo Kremžarjev vrh. Domačini tega Imena niso poznali, dokler ga niso tujci popačili. Pravilno se glasi Lasovnik ali Lasovž. In pri tem naj ostane! Omenjenega dne se je namreč vršila na Lasovniku »lepa nedelja«. Bilo je lepo, le proti večeru nas je pralo prav pošteno, da smo bili na obeh straneh mokri.
Sv. Marija v Puščavi Kot zaključek letošnjih romanj v Puščavo praznujemo 8. septembra zadnji romarski shod v letošnjem letu. Veliko število romarjev je letos obiskalo Puščavo In lahko rečemo, da bi jih bilo še enkrat toliko, če bi deževje ne motilo romarjev. Kdor se je namenil letos na romanje v Puščavo, to lahko stori 8. septembra, na praznik Rojstva dev. Marije. Zveza z vlaki je ugodna. Sv. maše bodo od 7. ure zjutraj naprej po prihodu jutranjih vlakov. Bo tudi več spovednikov na razpolago.
Ruše. »Ruška nedelja.« živimo v dobi slovenskih taborov. Imamo verske, prosvetne, kmečke tabore. Hočemo imeti še Marijin tabor in ta naj bo letošnja »ruška nedelja«. Obhajala se bo na praznik Marijinega imena, v nedeljo 12. septembra kakor vsako leto v Rušah. Spored: v soboto od 12 do 13 sprejem procesij, ob 14 obisk ruške Kalvarije, od 14.30 naprej spovedovanje, ob 18 romarska pridiga, slovesne večernice in rimska procesija, V nedeljo ob 4.30 skupno sv. obhajilo, ob 5 prva sv. maša, ob 6 prvo slovesno sv. opravilo in darovanje za prenovljenje cerkve, ob 7.30, 8 in 9 tihe sv. maše, ob 10 drugo slovesno sv. opravilo in darovanje za prenovljenje cerkve. Ob 15 slovesne večernice. Romarji naj se poslužijo nedeljskih kart na železnici, ki veljajo od sobote opoldne do ponedeljka opoldne — morajo pa izrečno zahtevati nedeljsko karto. Iznenadil bo letos obiskovalce ruške cerkve prenovljeni veliki oltar, ki ga bodo gledali v njegovi prvotni obliki in lepoti. Oltar je bil re-stavriran letos za sv. birmo meseca majnika.
Apače. Iz Apač je odšel nek starejši prevžit-kar proti Muri in je nekomu na poti pripovedoval, da gre v Muro. Ker je dotični smatral to za šalo, ni prevžitkarja zasledoval. Od tedaj naprej ni več sledu za prevžitkarjem. — Za farni praznik 15. avgusta Je na predvečer apač-ka godba zaigrala v stolpu nekaj lepih nabožnih pesmi, znanih z evharističnega kongresa v Ljubljani. — Iz šole v Stogovcih je prestavljena v bližino Črnomlja učiteljica gospa Bogdana Zeleznik, ki se je poročila v začetku julija v Črnomlju. G. Danilo Pečenko, dosedaj učitelj v Stogovcih, je premeščen na šolo na Planini pri Logatcu. — Dočim so poletni pridelki bili še vsaj srednje, običajne množine, se obeta slaba letina jesenskih pridelkov, zlasti krompirja, ki zelo gnije, in zelja, ki je večinoma snedeno od gosenic. — Pri Pihlerju na Plitvici so se v nedeljo 29. avgusta vnela in pogorela gospodarska poslopja in hlevi, živina, razen dveh malih prašičev, je bila rešena.
Makole. Požar je nastal v Varožu pri posestniku Rebernišeku. Zgorelo Je gospodarsko poslopje, škoda znaša 10.000 din, pa je krita z zava-
rovalnino. Naša novoustanovljena gasilska četa je ravno Imela v posojilniški dvorani sestanek in redovne vaje, kar se nenadoma sliši kite, da gori. V trenutku je bila četa pri ognju. Ognja pa ni bilo več mogoče omejiti. — Od vseh krajev Slovenije se sliši o poljskih požeruhih gosenicah. Tudi naš kraj so si te nenasitne vsiljivke izbrale. Uničile so vse zelnike tako temeljito, da ni sledu o njih. Bojimo se, kaj bo prihodnje leto, ko bo iz goseničnih ličink vnovič v velikanskih množinah izletel glogov belin, še večjo nadlego na polju nam pa delajo vrane. Take množine, kakor letos jih še nikoli ni bilo. Velikansko škodo so napravile na žitnih poljih (pšenici), največ pa sedaj na koruzi i-a tudi v vinogradih poskušajo, če že grozdje zori, kar doslej še ni bil primer. Temu bi moralo posvetiti pozornost naše slavno makolsko lovsko društvo, ki je tako poceni dobilo lov v zakup in bi na kakršenkoli način vsaj delno uničilo te škodljive ptice. — Toča nam je že nekajkratov pretila ter so nam grozili črni oblaki z viharjem med Bočem in Pohorjem. Toda kakor da bi jih odpodilo zvonenje zvonov sv. Treh kraljev, ki čuvajo naše vinske gorice po Jasterniku in Vrholah. Doslej smo bili — hvala Bogu — še vedno obvarovani pred to grozno šibo božjo.
Gora Oljka. Vsem prijateljem cerkve gore Oljke sporočamo, da se bo vršil letošnje leto romarski shod 19. septembra, in sicer z zelo pestrim sporedom. Pobožnost se bo začela že prejšnjo soboto. Spovedovanje, pridiga, cerkveno ljudsko petje. Spovedovalo se bo vso noč. V nedeljo bo več sv. maš. Ta dan bomo tudi občudovali nova okna, ki jih je izdelala »Naša sloga« v Ljubljani kot poseben vzor cerkvene umetnosti. Vsi prijatelji, znanci in ljubitelji, pridite, da se okrepite duhovno in telesno in se navžijete čistega gorskega zraka in moči sv. križa!
Mozirje. »Jutro« je prineslo poročilo o treh razpravah, ki so se vršile nedavno pred okrajnim sodiščem v Gornjem gradu. G. poslanec Rudolf Pevec je tožil Matijo Goričarja, učitelja Dušana špindljerja iz Mozirja in uradnika Venčeslava žnideršica iz šmihela nad Mozirjem radi razžaljenja časti. Zadeva s temi pravdami še ni končana in se bo še ponovno razpravljalo, ker sta nastopila Goriča.- in špindler za svoje žalitve dokaz resnice. Celo gornjo Savinjsko dolino bo zanimalo ozadje teh razprav, s kate-rflni se že v naprej ponaša gornjegrajski dopisnik »Jutra«. Spor je pričel 23. 9. 1936, ko je imel poslanec Rud. Pevec v trgu Mozirje zaupni sestanek radi občinskih volitev. Na ta sestanek se je vrinil tudi učitelj Dušan špindler iz Mozirja. Poslanec je ostro bičal nastope uči-teljstva pod JNS režimom in poprejšnje občinsko gospodarstvo Mozirja. K besedi se je prijavil špindler. V svojih izvajanjih je žalil poslanca in so njegove besede bile toliko komunistično navdahnjene, da mu je bila odvzeta beseda. Venčeslav Žnidaršič je primorski rojak in je bil Marušičev župan okolice Mozirje. Njegova žena je bila učiteljica v šmihelu nad Mozirjem in se je vedno tožarila s kmeti, dasi je več pravd zgubila. Radi takih razmer je bil g. Pevec poklican v Šmihel na shod, da odpomore
V ZTSTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE, SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH,
je naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica, užita tudi v malih količinah, pravi blagoslov.
FRANZ-JOSEFOVA
voda milo učinkuje In zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogl. reg. S. br.30.474-35.
tamošnjim kmetom napram pravdarski učiteljski moči. G. poslanec je nastopil z ostro besedo, ki je pa pri poštenih kmečkih ljudeh zalegla. Radi sporov v Šmihelu je žnidaršič g. Pevca sredi Mozirja dejansko napadel in ga je g. Pevec radi tega tožil. Glavno vlogo pri omenjenih sporih je igral Matija Goričar. Ta je poslanca Pevca na javnem shodu pri Remicu v Nazarjih napadel, češ, da je bil pristranski komisar med vojno. Radi te klevete je bil Goričar obsojen, a Je prišel v amnestijo in je prost kazni. Moralno pa je zmagal v tej pravdi g. Pevec. Dosedanji izid zgoraj omenjenih treh pravd je tale: žnideršič je bil pogojno obsojen, špindler je odslovljen iz službe in je akt prosvetni oddelek pri banovini odstopil državnemu pravdništvu, ker je njegovo nastopanje bilo komunistično in še bomo o stvari poročali, Matija Goričar je bil za svoje klevete obsojen, Q čemur priča razsodba okrožnega sodišča v Celju. »Jutro« pravi, da bosta špindler in Matija Goričar doprinesla dokaz resnice, a se jima Je doslej vse ponesrečilo. Vse priče proti poslancu niso imele ničesar drugega povedati, kakor to, da je bil med vojno veliki prijatelj rajnega dr. Verstovšeka, ministra dr. Korošca, pokojnega poslanca Pušenjaka in generala Maistra. O mo-zirskih po »Jutru« zanimivih političnih pravdah še bomo poročali in smo v naprej prepričani, da še bo omenjeno troperesno deteljico presneto bolela glava, ker so polnili z zadevo »Jutro«.
Tinsko. Izredno lepo so se izvršile romarske slovesnosti na Tinski gori za Marijin praznik 15. avgusta. Romarji so prihiteli v velikem številu od blizu in daleč. Lepa skupina je prišla iz Prekmurja, precej jih je bilo celo iz okolice Maribora. Tudi iz daljnih Pišec so priromali. Največjo pozornost so pa vzbujali Hrvatje s svojo izborno cerkveno godbo lz Vinagore. Prihodnji shod bo na Tinskem na angelsko nedeljo, dne 5. septembra. Služba božja bo ob 10.
Sv. Rupert nad Laškim. Nek pregovor pravi, da dobre misli in stari konji pridejo vedno prepozno. To velja med drugim tudi za letošnjo goseničjo nadlogo in velikansko škodo na zelju menda po vsej Sloveniji; skoraj povsod so kapu-sovi nasadi domala popolnoma uničeni. V nekem kraju — na Kalobju — pa so' ob pravem času pravo pogodili: domači g. župnik je v cerkvi oznanil, kolika nevarnost preti od metulja — glogovega belina, pozval starše, naj pošljejo otroke na kapusove njive, da s primernimi vejami pobijajo metulje, gospodinje pa naj pobirajo na zeljnih vehah že od metuljev izležena jajčka ter jih uničujejo. Uvidevni ljudje so ubogali, ravnali po danem navodilu in tako po vsej župniji z malimi izjemami rešili zeljne nasa%, ki so povsod drugod, pri vseh kalobških sosedih uničeni. Pameten Kalobčan je rekel: najmanj 50.000 din gospodarskega premoženja smo s tem rešili, škoda, škoda, da za ta enostavni a tako učinkoviti recept nismo pravočasno zvedeli sosedje Kalobja! Ko bi nas oblast pravočasno opozorila na goseničjo nevarnost, bi obvarovala banovino milijonske škode!
Pišece. Lepo slovesnost smo obhajali 23. avgusta. Naš vrli g. župnik Franc Toplak je obhajal 25 letnico mašništva. Zbrali so se v lepem številu duhovniki sosednjih župnij. Tudi domači župljanl so ob tej priliki dali izraza svoje hvaležnosti napram g. župniku, ki že 19. leto vrši s prav apostolsko gorečnostjo svojo dušnopastirsko službo. Dobri Bog daj svoj blagoslov še za naprej, da bi zdrav In čil obhajal zlatomašniškl jubilej! Prav lepo prenovljena obhajilna miza v naši cerkvi nas vabi. Dela Je okusno Izvršil pomočnik kiparja Sojča iz Maribora. Ker nas je Bog do sedaj obvaroval večjih vremenskih nezgod, smo priredili
25. avgusta zahvalno romanje na Sv. gore. Najlepša zahvala in pa tudi prošnja, da bi bili še tudi za naprej obvarovani strašne šibe božje, bo pa to, da bomo vsak po svojih močeh darovali za brate in sestre, ki so tako hudo prizadeti po vremenskih nezgodah.
Zdole pri Krškem. To Je bil dan ln praznik radosti in hvaležnosti, ki ga je Bog podaril nam Zdolanom in našemu rojaku, prvemu duhovniku naše župnije. Hvaležni smo Bogu za vse nam podeljene dobrote, hvaležni smo pa tudi g. Jubilantu, ki je ugodil našim željam ter prišel obhajat na praznik Vnebovzetja Marije Device v svojo rojstno župnijo štirideseto obletnico svoje nove sv. maše. že na predvečer pred praznikom se je pričelo naše veselje pri slovesnih večerni-cah in v mraku, ko je zabliščala rimska cesta lampijonov med opleteniml smrekami in belimi brezami od cerkve do župnišča. Tedaj se je oglasila pozdravna pesem cerkvenih pevcev pod vodstvom g. organista Ivana Ivačič. Tako pač peva naše Posavje v nadepolni dobi božjega blagoslova, ko se obenem oglašajo prvi solisti črički v bližnjih vinogradih in se v pozno nočno tmino vežbajo za zahvalno trgatveno himno. V kratkem odmoru prijetnega vokalnega koncerta za-doni sonatina ubranih strun v polnih akordih. Ali je to radio ali povabljena odlična mestna godba? Nikakor ne! Vse pristno domače. Bivši vojak Joško je s svojima bratoma in dvema bratoma sosedoma vojaško nastopil. Ta glasba brez klarineta in harmonike je za uho in srce sladka pesemca. Tako žvižga in vriska in toži le struna na vijolinah in citrah m odmeva na gromkem basu. Sledili so pozdravi, za katere se je srčno zahvalil g. jubilant Melhior Zorko. Pri prvem sv. opravilu je oznanjal božjo besedo g. župnik Zorko, obhajal svoje sorodnike m rojake, pri poznem pa g. svetnik Alojzij Soba, ki je bil pridigar tudi pri jubilantovi novi sv. maši na Vidmu pri Krškem m tudi sam 15. avgusta dočakal svojo 46. letnico. Pri orglah in med pevskim zborom je bila naša domačinka Minka Ber-tole. Po službi božji nas je privabilo Slomšeko-vo »preljubo veselje« na rojstni dom g. jubilanta, kjer so se pridružili njegovim sorodnikom va-ščani Ločani, hišni m jubilantovi mladostni prijatelji: g. svetnik in župnik A. šoba, g. župnik Makso Ocvirk, g. župan M. Pleterskl, gg. posestniki: A. Robek, B. Hablnc ln Fr. Zut vnčič. Oživeli so pri omizju godci, pevci in goi »miki. Živahno tekmovanje je nastalo v obljubah, kako se vsi žele udeležiti zlate sv. maše na Zdolah, katero naj bi na priprošnjo Marije Device dočakala oba jubilanta. V navdušenem odzdravu je g. jubilant pohvalno omenjal tudi svoje župljane na Spod. Polskavi. Glasno pritrjevanje je nastalo, ko je g. Stanko lepo slavil duhovniško službo pri oltarju in vneto delo duhovnikov v dobrobit ljudstva, ki je hvaležno vpisalo jubilantovo ime ne le na diplome, temveč tudi v svoja srca, ker je Jubilant sam ali s pomočjo sotrudnikov kar na treh novih postajicah vlake zaustavil. Jubilantovo udejstvovanje na prosvetnem in zadružnem polju je slavil g. svetnik šoba, ker so razne gospodarske in kreditne zadruge na Rečici, v Cir-kovcah, na Hajdlni, v Oplotnici m v št. Juriju ob juž. žel. stalni spomeniki, številni stari in novi Mohorjani na vseh službenih mestih pa žive priče jubilantovega dela. — Obema gospodoma jubilantoma želi še lepo vrsto blagoslovljenih let tudi uredništvo »Slov. gospodarja«! ' Krško ob Savi. Glavni romarski shod v božje-potni cerkvi sv. Rozalije bo letos v nedeljo, to je angelsko nedeljo 5. septembra, zato je že v soboto zjutraj pri sv. Rozaliji sv. maša ob 8, ob 18 pa pridiga ln pete litanije Matere božje. Po litanijah bo prilika za spoved kakor tudi v nedeljo zjutraj od petih dalje; nato bo v nedeljo
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllffl
»LJUDSKA SAMOPOMOČ« 1245 v Mariboru naznanja vsem svojim cenjenim članom in občinstvu, da se preseli s 1. septembrom s svojimi poslovnimi prostori v lastno zgradbo na Aleksandrovi cesti št. 47, nasproti glavnemu kolodvoru.
■lltllllllllllilllllllllllB
ob 6 sv. maša z blagoslovom in cerkvenim darovanjem, ob 10 slovesno sv. opravilo: pridiga, peta sv. maša z dvema blagoslovoma ln darovanjem za cerkvene potrebe.
Rakovnik pri Ljubljani. Spomin posvetitve Marijinega svetišča na Rakovniku se bo zopet slovesno obhajal na Mali šmaren. V torek ob 19 bo pri lurški votlini akademija, nato pa procesija s svečami v cerkev, kjer bo govor, pete litanije in blagoslov. Od 28 do 24 se bo vršila ura molitve s pridigo. Na praznik sam, v sredo, bodo sv. maše od 4 naprej, sv. obhajilo pa se začne deliti že ob treh. Ob 5.30 bo sv. maša pred Najsvetejšim, ob 9.30 govor ln slovesna sv. maša, nakar se bo vršil pri lurški votlini shod salezijanskega sotrudnlštva. Popoldanska slovesnost se začne ob 15.30. Romarji naj se poslužijo polovične voznine za ljubljanski vele-sejem. Legitimacijo, ki jim obenem daje pravico za večkratni vstop v velesejmske prostore, naj kupijo na odhodni postaji.
Peter Rešetar rešetari.
Izprememba vlade. Vsesplošno se govori, da se bo vlada izpremenila. Govorijo seveda posebno tisti, ki bi radi videli druge ljudi na vladi. Drugi pa se te izpremembe spet silno bojijo in jaz nimam miru pred vprašanji. Jaz vam torej sedaj povem, da se bo vlada res izpremenila. Tako blagohotno ne bo smela več gledati na ljudi, ki razdirajo temelje države.
JNS — protidržavnl element. Po zadnjih dogodkih v Srbiji so se JNSarji pokazali, da so pravi protidržavni element. Ker pa so sami znani v boju proti protidržavnim elementom, bi bilo dobro, če bi jih sedanja vlada vzela za inštruktorje, in sicer tako, da bi en dan ena polovica JNSarjev tokla, druga polovica pa držala, drugi dan bi se pa menjali.
Omladina JNS. Kramer ve, da se njega in drugih njegovih starinov nihče ne boji, pa so začeli zbirati mladino JNS. Ce vodi v Mariboru mladino JNS in pa Ljotičeve pofovce eden in isti, to nič ne škodi, glavno Je, da bi se jih kdo bal! Toda jaz vem, da preden bodo ti omla-dinci prišli do veljave, bodo že za penzjon zreli in namesto pendrekov bodo imeli fajfce!
Vsakih sto let enkrat gori stari mestni stolp v Mariboru. Vsakokrat pa je v tistem času bila tudi vojna. Letos pa je spet zgorel. Gotovo je mislil, da je na Kitajskem, ko je imel čisto kitajsko streho; tam pa j8 vojna, pa je moral zgoreti.
Hrvatski gasilci. Ko so gasilci iz vse države zborovali v Zagrebu, je nastopil en hrvaški gasilec m rekel, da Mačkov pokret potrebuje hrvaške gasilce! Pa menda ja ne bo Mačkov pokret pogorel ?
Pri ciganki. Pucelj ne more dočakati, da bi bil spet minister. Zato je stopil k ciganki, naj mu iz roke prorokuje. Gube na roki pa so pokazale črke: v-o-l-i-t-i. — Kaj neki to pomeni? Povedala mu je: Vi boste šli k volu ne k vragu! Sirota pa ni vedela, da je Pucelj v civilu mesar in da to pomeni, da bo moral spet mesar postati. Za nagrado je dobila odtise vseh gub Pucljeve roke na svojem licu.
Francoska ljubezen. Francozi so se vedno silno navduševali za španske rdečkarje. Sedaj pa
so ti k njim prlbežali v zavetje pred Frankom. Toka kaj so jim Francozi napravili? Sprejeli so jih ln jih odpeljali na drugI strani na špansko mejo in jih čez mejo nagnali! Taka Je pač francoska rdeča ljubezen.
Kje bi bil človek na varnem? Nad našim svetom se nekaj pripravlja. Ne bomo na varnem ne na suhcfm, ne na morju, ne pod vodo, samo <— pod zemljo!
Proslava stoletnice
Slomšekovega molitvenika za fante »Življenja srečen pot«
Letos mineva sto let, ko je prvič izšel mollt-venik »življenja srečen pot«, katerega je napisal Anton Martin Slomšek slovenskim fantom Slomšekova družina v Mariboru vabi zato vse katoliške Slovence, da ta dogodek primerno proslavijo sedaj v mesecu septembru, ki Je za vedno posvečen Slomšeku. Proslava se naj Izvrši v vsaki župniji v sledečm redu:
Dne 24. septembra: Kr. bansko upravo smo naprosili, da bi naj ta dan bil tudi letos Slom-šekov praznik za vse ljudske šole, nakar bi se vršila šolska sv. maša in v šoli primerna proslava, kjer bi gg. katehetje šolski mladini razložili važnost molitvenika za vsakega katoličana.
Dne 25. septembra zvečer naj bo spovedovanje za fante.
Dne 26. septembra zjutraj skupno sv. obhajilo fantov ln pridiga. Popoldne pa v društvenih prostorih primerna proslava.
Vsem župnim uradom pošljemo materijal za te proslave.
Tekom zimskih mesecev se v posebnih naukih za fante prouči celotna knjiga »življenja srečen pot«.
2e sedaj prosimo vse preč. župne urade in šole ter društva, da bodo Slomšekov praznik v tem 3mislu pripravili.	»Slomšekova družina.«
Poslednic vesti.
Politične novice iz drugih držav
Seja Male zveze v Sinajl. V Sinaji pri Bukarešti so se zbrali zunanji ministri držav Male zveze. Prva seja sinajske konference se je vršila 29. avgusta. Drugi sestanek je bil 30. avgusta in tretji 31. avgusta dopoldne. Po tretji seji sta bila ministrski predsednik dr. Stojadinovič in čelioslovaški zunanji minister dr. Krofta sprejeta od kralja Karla II. v posebni avdienci. V torek popoldne 31. avgusta se je vršila četrta in poslednja seja. Takoj po tej seji so zunanji ministri Male zveze sprejeli zastopnike tiska in so jim dali 3voje izjave. Zvečer je zunanji minister Antonescu priredil v čast svojima tovarišema svečano večerjo, kateri je sledil slavnostni sprejem. Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič ter čehoslovaški zunanji minister dr. Krofta sta odpotovala v sredo zjutraj nazaj v Belgrad, odnosno v Prago.
Zveza med sovjetsko Rusijo in Kitajsko. V Nankingu, kjer ima kitajska vlada svoj sedež, je bila 21. avgusta podpisana pogodba o nena-padanju in medsebojni pomoči med sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Nemško časopisje je mnenja, da je ta pogodba odgovor na japonsko-nemško protikomunistično zvezo in je za Kitajsko največja nevarnost. Kitajska pričakuje od te pogodbe velikih koristi v vojni z Japonsko. Nemci in Japonci trdijo, da zveza z Rusijo Kitajski ne bo v rešitev, marveč v pogubo.
Bilanca Francove ofenzive na severu ln prodiranje v Asturijo. Vodja španskih nacionalistov general Franco je zajel v zmagovitem pohodu
na Santander 67.000 mož, 200 topov in 23 tankov. Nacionalisti prodirajo sedaj neovirano v Asturijo in so zasedli prelaz Cerredo.
Domače novice
¡Zobozdravnik dr. Brenčič Vinko je preselil svojo ordinacijo s 1, septembrom 1937 v Panonsko ulico nasproti pošte v Ptuju. Ordinira od 8 do 12 in od 14 do 17.	1252
Bogoskrunstvo brez primere! Zgodilo se je v Sloveniji ži večkrat, da so brezbožniki podžagali tu ln tam evharistični križ. Zadnjo nedeljo, ko so obhajali v Vojniku Jernejevo nedeljo ali že-gnanje in je bila običajna procesija z Najsvetejšim, so neodkriti zločinci v sredi trga podrli in razbili oltar. Radi bogoskrunstva nad oltarjem je pel g. kanonik Žagar iz Nove cerkve, ki je nosil Najsvetejše, četrti evangelij v župni cerkvi. V očigled tolikemu poganskemu divjaštvu je ljudstvo hudo razburjeno in zahteva, da se krivce pokliče na oster odgovor.
Mlada žrtev planin. Na vrhu Prisanka pri Kranjski gori je zadnjo nedeljo smrtno ponesrečil 17 letni dijak srednje tehnične šole v Ljubljani Anton švajger.
Nočni roparski napad. V Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju sta stanovala do prejšnjega tedna Vincenc Beranič in njegova sestra, ki sta bila na glasu, da imata denar. Kupila sta si večje posestvo in sta se zadnje dni tje preselila. V hišo, v kateri je prej prebival Beranič, se je vselil 30 letni dninar Franc Sa-kelšek s svojo ženo in dvema otrokoma. V nedeljski noči je napadel neznanec s krinko na obrazu Sakelšekovo družino in je oddal na Sa-kelšekovo in njenega moža deset strelov iz samokresa. Sakelšekova ima kroglo v zatllniku, v pljučah in trebuhu. Njen mož je bil ranjen v roko in nogo. Neznani tolovaj je očividno mislil, da je napadel premožnejšega Beraniča, od katerega bi bil zahteval denar, tako pa je moral zginiti brez plena. — Pri Hajdini so našli v cestnem jarku nepoznanega moža, ki se je sam ustrelil in je imel pri sebi vložno knjižico na 3000 din. Truplo samomorilca so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Lovrencu, kjer so ga sodno raztelesili. Sodni ogled je bil tudi na Sakelšeko-vem domu. Dognano je, da se je tolovaj potegnil na streho, odkril opeko, se splazil na podstrešje in od tam v vežo. Vse sumi, da je hajdinslci samomorilec napadel Sotelšekove.
Blaznež se ubil pri skoku iz tretjega nadstropja umobolnice. Iz tretjega nadstropja umobolnice v Novem Celju je zadnjo soboto 28. avgusta skočil blaznež Anton Zupane, 34 letni bivši ključavničar. Dobil je pri padcu tako jjude poškodbe, da jim je podlegel v ponedeljek v celjski bolnišnici.
Komaj ušel smrti. V Mariboru na prelazu Tržaške ceste preko tira je v noči od nedelje na ponedeljek zadel g. Ivan Doki z avtomobilom ob zatvornico in jo prelomil. Avtomobil se je ustavil tik tira v trenutku, ko je pripeljala mimo lokomotiva.
Tovorni avto povozil kolesarja. Božo Erjavec, 17 letni dijak in sin postajenačelnika v Kranju, se je odpeljal v soboto 28. avgusta na kolesu proti Dolenjski. Pod šmarskim hribom se je oprijel tovornega avtomobila, da bi mu ne bilo treba iti peš. Med vožnjo je padel pod kolo avtomobila, ki mu je strlo prsni koš in so ga v opasnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Domačija pogorela. V Drnovem pri Leskovcu V okolici Krškega je uničil ogenj 20.000 din vredno domačijo posestnici Mariji Anžur. Komaj so rešili iz goreče hiše oba speča vnučka.
Zgubil se je 15 letni sin Jakoba Spolenak v Makarski vasi št. 6, pošta Poljčane. Fant je brez vsakih dokumentov in ima očala. Kdor bi kaj
znal o Izgubljenem, naj sporoči očetu na zgoraj omenjeni naslov.
Prireditve
Za tabor v St. Ilju v Slov. goricah v nedeljo 12. septembra prav posebej opozarjamo naše ljudi v Mariboru in okolici, da je naša dolžnost, da se udeležimo tega tabora vsi, ki smo le količkaj prosti. Tabor bo zanimiv, ker pride tudi g. minister dr. Krek na tabor in bo imel glavni govor. Zveza z železnico je zelo ugodna. Prvi vlak vozi zjutraj ob 7 iz Maribora, drugi pa ob desetih. Prosimo, da udeleženci javijo svojo udeležbo mariborskemu pripravljalnemu odboru, Loška ulica 10, da v slučaju večje udeležbe javimo železnici zaradi ojačenja vlaka. Nedeljska karta v št. Ilj in nazaj stane iz Maribora samo 7 din. Okoličane pa prosimo, da organizirajo udeležbo v št. Ilj z vozovi. V št. Ilju bo sv. maša na prostem. Tabor se začne okoli pol desetih. Popoldne bo javna telovadba.
Ptuj. V minoritski cerkvi bo v soboto, dne 4. septembra ob 8. uri zvečer orgelski in solistični koncert, ki ga priredita Fr. Kanizij Feicelj O. F. M. in gospod Tone Petrovčič, basist ljubljanske opere. To bo prilika za izreden glasbeni užitek, saj so naše orgle res prvovrstne. Zato opozarjamo vse, ki ljubijo glasbo, da ne zamude te izredne prilike, zlasti ker je čisti dobiček namenjen prenovitvi kamniške frančiškanske cerkve. Vabila, ki veljajo obenem za vstopnice, se dobe v minoritskem samostanu po 12, 8 in 5 Din.
Središče ob Dravi. Narodna prosveta v Središču priredi 5. septembra ob 19.30 v Društvenem domu spominski večer največjega organizatorja slovenskega naroda dr. Janeza Ev. Kreka ob 20 letnici njegove smrti. Spored: Krekovo življenje in njegovo delo. »Turški križ«, narodna igra v štirih dejanjih, spisal dr. J. Ev. Krek.
Sv. Frančišek Ksaverij. V nedeljo 12. septembra napoči za našo župnijo tako dolgo in težko pričakovani dan: blagoslovitev našega Prosvetnega doma. Dolgo in z velikimi žrtvami smo ga gradili, a smo ga vendar dogradili v toliko, da bo lahko začel služiti svojemu velikemu namenu: izobrazbi in prosveti naše drage mladine. Naš novi Prosvetni dom je prvi v Gornje-savinjski dolini, zato vabimo na to redko slovesnost vse Savinjčane in Zadrečane, da v obilnem številu prihite med nas!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. 12. septembra se bo vršil na Rodnah tabor slovenskih fantov in mož za vso dekanijo. Ob 10 bo pridiga in sveta maša. Po sv. maši bo zborovanje. Vsi katoliško
H"
ijSiSi:
Bruno Mussolini, sin vladarja Italije, je dosegel tretje darilo pri tekmovalnem poletu na razdaljo Istros—Damask—Pariš.
zavedni ta preudarni možje, ki se zavedate resnosti današnjih časov, ste vabljeni v obilnem številu, da skupno poživimo in se navdušimo v ljubezni do Boga, sv. Cerkve in do našega ljubljenega slovenskega naroda. Bog živi!
Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo 12. septembra priredi Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Ju- ( riju ob Taboru svoj prosvetni tabor. Spored: Ob 9 sprejem v Ojstriški vasi, ob 9.30 sv. maša in pridiga na prostem (g. dr. Lukman), po sv. maši bosta govorila: g. prof. Bitenc iz Celja in g. župan Turnšek iz Polzele. Ob 14 pete litanije, ob 14.30 telovadni nastop braslovškega okrožja fantov in deklet. Nato prosta zabava. Sodeluje rudarska godba iz Velenja. Udeležite se tabora v velikem številu! — Sv. maša bo ob 9.30 in ne
ob 10, kakor je na lepakih.
•
Tabor fantov in mož pri Sv. Trojici V Slov. goricah
V	dolgi vrsti prosvetnih taborov trojiški tabor ni bil najzadnji. že na predvečer se je trg odel v slovesno obleko, skoraj vse hiše razen par iz-, jem so razobesile zastave in razsvetlile okna ter jih odele v zelenje. Po trgu se je razvil sprevod z bakljami. Z veselim petjem in navdušenim vzklikanjem so fantje in dekleta dali duška narodnemu in državnemu čustvovanju.
V	nedeljo pa je ves trg oživel. Od vseh strani so prihajali navdušeni fantje in zavedni možje. Na telovadišču se je uredil sprevod, kakršnega trojiški trg redkokdaj vidi. Na čelu sprevoda so jezdili zastavni fantje na domačih konjih z veliko državno zastavo na čelu, nato krepka četa fantov v krojih, mladci, dekleta v lepih nošah in ostali fantje in možje. Vsa ta množica, pomnožena z ogromno množino ostalega občinstva, ki je sprevod opazovalo in navdušeno pozdravljalo, se je strnila pred samostansko cerkvijo pred oltarjem Marije Pomočnice. Na prižnico je stopil konzist. svetnik in vedno navdušeni dekan Franc Sal. Gomilšek. V kleni besedi je zajel mlada srca ter pokazal pot, ki jo naj hodi, da postane svetlo upanje staršev, krepka opora svete Cerkve in steber slovenskega naroda ter jugoslovanske države. Sv. mašo, med katero so vsi navzoči peli lepe ljudske nabožne pesmi, je daroval p. Ildefonz Langerholz. Takoj po maši je domači župnik in gvardijan p. Pintar otvoril slavnostno zborovanje s pozdravi mlademu vladarju Nj. Vel. Petru II., knezu namestniku Pavlu, narodnemu voditelju dr. Korošcu in prevzv. nadpastirju škofu dr. Tomažiču. V imenu občine je v krepkih besedah pozdravil zborovanje župan dr. Marjan Stupica. Slavnostni govornik g. Marko Kranjc je v svojem govoru prikazal borbo za slovenstvo ob naši severni meji. Poudaril je zlasti, kako Nemci umetno delajo na to, da bi se čimveč nemško govorilo ter bi lahko tako prikazali ozemlje slovenskega štajerja kot nemško ozemlje. Ostro je nastopil tudi proti tistim, ki gredo na jug, pozabijo materni jezik ter ko pridejo domov pačijo slovenščino- ter jo mešajo s hrvatskimi in srbskimi izrazi.
Drugi govornik, svetnik kmetijske zbornice Jože Špindler je poudaril potrebo stanovske samozavesti in stanovske izobrazbe. Zastopnik fantovske podzveze Mirko Geratič iz Maribora je kratko in krepko naglasil pomen prosvetnega ter telesnovzgojnega dela v smislu gesla: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci!
Popoldansko telovadbo je posetilo ogromno število ljudstva. Med odličnimi gosti smo opazili tudi okrajnega glavarja Petra Popoviča. Telovadni nastop je po svoji pestrosti in lepi izvedbi vse zadovoljil.
Prvi telovadni nastop in vsa prireditev bo dala novega ognja mladini Slovenskih goric ter ji pridobila mnogo novih prijateljev.
Dopisi
Selnica ob Dravi. Naša podružna cerkev sv. Janeza je blagoslovljena. Nedelja 29. avgusta je bila res pravi praznik in dan veselja za selni-ško župnijo. Lepšega in veselejšega dneva si nismo mogli želeti. Od vseh strani so priMjali častilci sv. Janeza na prijazni griček k obnovljeni cerkvi in vsi so bili veselo razpoloženi. Naša podružnica res ni kaka lepotija kakor so nove zidane cerkve, a je lepa podeželska cerkev in hrani marsikatero starinsko dragocenost. Vse
oltarje, kipe in slike je lepo obnovil domači slikar Fr. Caplo. Lepo se boči nad prezbiterijem novi obok, za katerega je leseno ogrodje stro-kovnjaško postavil tesarski mojster Fr. Pust iz Sp. Radvanja, sezidal pa res umerjeno stavbenik Fr. Vrabel iz Maribora. Vse drugo delo, sna-ženje in kinčanje cerkve je marljivo vodil cerkveni ključar Alojz Glazer, za kar mu gre Se posebna zahvala. Pri naši zahvali ne smemo pozabiti ruške tovarne za dušik, katera nam je brezplačno popravila pri požaru počeni zvon s svojim načinom avtogenega varenja, tako da je zvon popolnoma ohranil svoj čisti glas in tudi zgodovinska vrednost 150 let starega zvona ni trpela.
Šmarje pri Jeljah. Naša sadjarska in vrtnarska podružnica priredi v nedeljo 5. septembra popoldne poučni Izlet po sadonosnikih. Namen izleta je, pokazati uspehe škropljenja, snaženja in gnojenja sadnega drevja. Zbirališče je ob 13 pri g. inženjerju Jenčiču v Zastranjah.
Makole. Tombola gasilske čete, ki se je vršila 29. avgusta, je bila povoljna. Vladal je ves čas red in mir. želimo mladi gasilski četi obilo uspeha! — Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos romali Makoljčani na Svete gore in bo vozil domači avtobus 7. septembra zjutraj iz Makol.
PIAlA OZNANILA
Zmožen, mlad, oženjen vrtnar se Išče na posestvo v Sremu. Ponudbe s prepisi spričeval na baron dr. Warsberg, Šmartno ob Paki. 1203
Viničar, ki ima štiri do Sest odraščenih delovnih moči, sposobnih za vsako delo, se sprejme na večje vinogradno posestvo. Službeni pogoji zelo ugodni. Ponudbe z osebnimi podatki delovnih moči se naj pošljejo na odvetniško pisar no: Dr. L. Boezio, Gornja Radgona. 1183
POSESTVA:
STANOVANJA IN OSKRBA.
Dijaka se sprejmeta v vso oskrbo po nizki ceni. A. Gosnik, Mlinska ulica 31, drugo dvorišče, levo.	1249
SLUŽBE:
Sprejme se natakarica z dežele s kavcijo, takoj. Kirbiš, Maribor, Vetrinjska ulica 3. 1254
Iščo se boljši viničar z več delovnimi močmi na posestvo v šmarskem okraju. Zahteva se stroga poštenost, delavnost in treznost. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod »Poštenost 1248« do 30. septembra.
Mesarski pomočnik se sprejme. Javi se naj: Maribor, Cvetlična ulica 11.	1247
Viničarja s 4—5 delovnimi močmi išče dr. Mar-cius, Sv. Peter pri Mariboru, Vodole 28. 1234
Pridna služkinja z dežele se sprejme. Maribor, Grajski trg 2.	1237
priden viničar s štirimi do petimi delovnimi močmi se sprejme. Vprašati: Maribor, Tržaška cesta 14.	1233
Viničar se išče za manjše posestvo. Ponudbe s točno navedbo vseh zahtev, zadnje službe, osebnih razmer itd. na upravo lista pod »Pohorje 8«.	1225
Iščem viničarja s štirimi delovnimi močmi. Plača po dogovoru. Imeti mora 1—2 lastni kravi. Alojz Schicker, Rošpoh, pošta Maribor. 1216
Izurjenega, 25 do 40 let starega konjskega hlapca, veščega poljskega dela m prevažanja blaga, z dobrimi letnimi spričevali, sprejme Anten Cvenkel, Sv. Peter v Sav. dolini. 1208
Prodam posestvo 5 % oralov, lep vinograd, sado-nosnik in gozd, pri Mariboru. Cena 55.000 din. Naslov v upravi.	1242
Kupim malo posestvo v bližini Maribora, Lim-buša ali Ruš, do 25.000 din. Plača se v gotovini. Vaši Viktor, Sv. Peter v Sav. dol. 1253
Prodam izvrstno posestvo, velik sadonosnik. Št. Ilj v Ceršak 26, Slov. gorice.	1219
Prodam malo posestvo v bližini Ptuja, žabjek 35.
1221
Dve mali posestvi na prodaj pri Laškem, pripravni za upokojence. Cena 18.000, 28.000 din. Lapornik Blaž, Jagrče 39, Laško.	1222
Mlinarji! Proda se mlin. Je na štiri tečaje, zidan in v dobrem stanju. Naslov v upravi. 1126
Kmečki mlin, ki melje na kamnih, v dobrem stanju, vzamem v najem. Natek Ivan ml., pošta Sv. Jurij ob Taboru.	1230
Lep vinograd z branjem se iz proste roke proda. Velik 82 arov. V Hajndlnu pri Ormožu, četrt ure oddaljen od postaje. Reflektanti naj se oglase na g. A. Lah, umetni mlin, Zgornja Polskava.	1227
RAZNO:
Pozor! Kosilo 3.50, zrezek 3.—, golaž 2.—, juha 2.50, kisla juha 1.50. Gostilna Planine, Maribor, Dravska 13.	1243
Polovične vožnja! V nedeljo dopoldne odprto! Starinarna Koroška cesta 10 ima veliko zalogo ostankov, oblek, žameta, flanele, platna, klota, predpasnike, srajce ta drugo. 1251
Poslužite se polovične vožnje, v nedeljo dopoldne odprto! »Pri starinarju«, Koroška cesta 6, kupite najceneje ostanke žameta, barhenta, klota, flanele, otroške oblekce od 13 din, predpasnike, hlače, srajce, Jopice, cvirncajg, pla-vo, rjavo in belo platno.	1250
Trpežne, a vendar najcenejše klobuke dobite le pri Babošek, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5.	1244
Kupujem čebelni vosek po najvišjih cenah in druge deželne pridelke. Miloš Oset, Maribor.
1246
Voziček za mleko na vzmeti kupi Jauk Anton, Limbuš 14.	1230
Trpežno in snežnobelo perilo boste nosili, ako si boste platno kupili v tkalnici Stoprce-Roga-tec.	1223
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine,- baker, medenino kupi ta plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15._l240
Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre ta zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpoši-ljatev. Trg. Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11.	1241
Otvoritev nove modne trgovine = na Aleksandrovi cesti 9. =
Vodil bom vse v to stroko spadajoče predmete in to: Vse vrste moškega in ženskega perila, ženske in moške puloverje, športne jopice, športne čepice, ženske in moške
nogavice, šale, kravate, žepne robce itd. Točna postrežba!	Nizke cenel
Za cenjeni obisk se priporoča
Modna trgovina AVGUST HEDŽET
Maribor, Aleksandrova cesta 9
Prodam malo posestvo, kjer se lahko redita dve kravi. Rambaher, Plvola 78, Hoče. 1255
Oglasi
v „Slov. gospodarju"
Imajo najboljši uspeh!
Prodajo se različni dobro ohranjeni sodi ta mala železna preša. »Lovski dom«, Maribor. 1235
Kupim voz. Eisner, Sp. Rodvanje 30, Maribor.
1220
Vrvico (špago) kupujte v Cirilovi v Mariboru ta Ptuju!	_
Preden se boste preskrbeU za zimo z lepo obleko ta toplim perilom, oglejte si veliko zalogo Stofov, barhentov, sviterjev ta drugega zimskega blaga po brezkonkurenčnih cenah samo v trgovini Josip Tušak, Sv. Anton V Slov. goricah.	_1218
Krojači in šivilje! Nabavite si krojno knjigo za damska gornja ta spodnja oblačila ter knjigQ za moška civilna ta uniformska oblačila. Moška knjiga ima 200 ta damska 100 slik (rizb), Najmodernejši kroji! Zahtevajte prospekt! — Knafelj Alojzij, Ljubljana, Krlževniška ulica.
1231
Krep-papir en gros v Cirilovi Maribor-Ptuj
Vse za šolo in za dom
dobite najceneje: 1238	Trgovski dom, Maribor
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
. POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
bluze vzorčastega delena
»AMSKE OBLE! lz modno kari-rane tkanine.
DAMSKi
kostumi
te športne tkanine
damska krila
te športno vzorčite tkanine
'AMSKE ort.wk^ Pomodne tkanine.' iSa2Jičnl kroji. .
DAMSKI plašči 'a volnene tkanine
C E NI KIN VŽjtf^CI Z AiT 0 N j
Vse M šolo
Knjige in potrebščine ¥
lisharni sv Cirila
¥ Maribora:
Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6.
¥ Pflipi:	;
Slovenski trg 7.
©sle zad0¥0l|nfi!
RAZNO:
Transportne ln kletne vinske sode, štuke za preže, kadi in korita, kakor vsake vrste rezan ln tesan les, prodaja Gnilšek v Mariboru, Raz-lagova ulica 25.	1209
»MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 Din. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	883
Lampijonl ln vse druge potrebščine za veselice v Cirilov! v Mariboru in Ptuju.
Nova Izletniška gostilna »Na griču«, Rošpoh, Oset. Prvovrstna kuhinja, lastna vina, prenočišča. Letovišče. Telefon 28-07.	1201
Proda se v dobrem stanju četverokolna brizgal-na, obenem dobičkanosen mrtvaški voz. Gasilska četa Cvetkovci, p. Velika Nedelja. 1126
Hranilne knjižice vseh hranilnic ln bank kupimo ln izplačamo gotovino takoj. Bančno-kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor za 3 din znamk.	1091
Slovenske trake vseh velikosti, navadne ln svilene, z napisi in brez napisa, naročajte v Cirilov! v Mariboru ln Ptuju!
1229
Ifajnosejši model hišnih mlinov
Majhna cena Velika zmožnesl Izdeluje tvrdka
BOGOLJUB KARTLIEB, Jesenice 27. Gorenjsko
Nepremocijive hnbertnse
obleke, klobuke, perilo itd. itd, kupite najugodneje pri tvrdki 1226
JAKOB LAH
Maribor, Glavni ftrgr 2.
Kdor oglašuje — napreduje!

Hranllnira Dravske banovine Plariitor
Centrala: naribor	Podružnica: Celje
t lastni novi palaCi na oglu	nasproti pošte, prei Južnošta-
Oosposhe-Slovenske ulice.	27	ferska Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Ljudska posojilnica v Celju
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste ln Vodnikove ulice. Sprejema hr&nllne Vloge ln Jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hlS nad 6000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem.
Od 1. do 12. septembra 1937
Ljubljanski velese.jem
50°/o popusta na železnici, parobrodih.
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2-—.
RAZSTAVA SLOV. NOVINARSTVA
Razstava Indija. - Materi za otroka. Umetnost. - Vrtnarstvo. • Eksotične ribice.
Zoo. - Male domače živali. » Industrija, obrt. - Tekmovanje harmonikarjev 12. IX. Krasno zabavišče. VelikomestnI variete,
popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vas!
OSTANKI
mariborskih tekstilnih tovarn: Paket »Serija H« vsebujoč 16—21 m prlma oxfordov, cefirjev in tourlngov za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« vsebujoč 16 do 21 m pralnega blaga za ženske obleke, dečve, kretona, druka, delena, crepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi Paket »Serija Z« vsebujoč 3 m dobrega sukna za moško obleko, ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo 186 Din. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, vsakega pol. Neprimerno zamenjam. Pišite takoj: Razpošiljalnici »Kos-mos«, ¡Maribor, Kralja Petra trg.
Pozor, gostilničarji! 00
Kozarce, steklenice za vino, posodo iz porcelana kupite najceneje v veletrgovini
Ivo Andrašič
Maribor, Vodnikov trg 4. Obiščite nas. dokazali Vam bomo, da imamo najnižje in za gostilničarje izjemne cene!
Velika prodaja
otroških hlačk od 6—8 Din, otroških nogavic od 2—6 Din, telovadnih majic od 8—12 Din, mornarskih majic od 12—14 Din — vse drugo blago po jako nizkih cenah kupite pri
Trpinu, laribor, Tetrinjska 15.
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.

Kupujte pri naših inserentih!
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Denar naložite ivasboif.?r spjsgivar"ege *>ri
Spodnfcsfaicrskl
mm posotumci
Oosposha ulica 23 f PfUnllOril Ulica 10. oMoftra
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS CJolec, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.