le<0 1872. 587 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXIII. — Izdan in razposlan dne 29. decembra 1872. Dopustno pismo od 10. novembra 1872, delničarski družbi privilegirane po cesarici Elizabeti slovoče železnice v delo in rabo lokomotivne železnice iz Gornje-Štajarskega v Salcburg in Severne Tirole. Franc Jožef Prvi, milosti Božji cesar avstrijski, ®P°stolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, unirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda dopi'^ki’ ^oburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in oje-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof sburški in tirolski itd. itd. itd. da bi ^er je delničarska družba privilegirane po cesarici Elizabeti slovoče železnice prosila, Sty ” d1 dala dopustitev (koncesija) v delo in rabo lokomotivne železnice iz Gornjega-tega ( e.^a v Salcburg in Severno Vir oljsko, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno korist (Drž L v' 'meilovan‘ družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 tako- ^^8) in postavi od 10. aprila 1872 (Drž. zak. št. 48) to dopustitev dati P . v delo • I>a-iemo delničarski družbi privilegirane železnice cesarice Elizabete pravico s e. kr 'n ^f10 lokomotivne železnice od Salzthala blizo Črminj (Rottenmana) stikajoče se po p0 ' Pllvdegirano železnico cesarjeviča Rudolfa, na Radstadt v Bischofshofen in od tod na Tirôijît|'S*a‘m m Pincgavskem na Celje ob Jezeru, Saalfelden, St. Janez in 'Kitzbüchel in tako t a-m V ^">'gl, da bode zveza s severno-tiroljsko črto privilegirane južne železnice, Elizakû, ° 1 od Bischofshofen v Iialin in Salcburg v stik s privilegirano železnico cesarice cZlb]nje ^»dvoril v Salcburgu. H. 2. Družba je dolžna kupiti Salcburško-Halinsko železnico in pri tem držati se tov v §. 19 dopustnice za to železnico od 7. septembra 1869 (Drž. zak. št. 31) ll9*a novljenih. •§. 3. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno »s*a novljenih, ki jih je trgovinskemu ministerstvu potrditi in po pogodbah o delu, ki naj predlože trgovinskemu ministerstvu v potrdho. Crtežem tem, ki se imajo izdelati, in pogodbam o delanji železnice naj služijo v p01^ logo določila uvetovnikov, ki jih je trgovinsko ministerstvo postavilo za kose od Hal|lia v Bischofshofen, od Selzthala v Bischofshofen, od Bischofshofen-a v Wörgl, in kateri naj se smatrajo za celokupen del tega dopustnega pisma. Takisto naj velja tudi uvetovnik, katerega je trgovinsko ministerstvo postavilo g'e e naprave in oprave te železnice sploh. Tehnične črteže za delo in opravo železnice naj se trgovinskemu ministerstvu lože začasa ter se bode pri delu držati posebnih dotičnih zahtev trgovinskega ministers in veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisov. Prenaredbe v načrtih so pridržane odobrenju državne uprave, če bi se po tein, ^ tehnični pregled in politični po §. 6 postave za dopuščanje železnic zapovedani obhod ccs^ pokaže, vidile potrebne za javno obcenje in za varnejši obstanek ceste, kakor tudi za t?P nitev postavnih določeb. Predrugačbe v železnocestni črti, kakor je zaklinjena, ali na drobno izdelanih cr^ze^ ki bi se ob delanji zaradi ekonomije ali obrata zdele potrebne ali koristne, dopuščene z dovolitvijo trgovinskega ministerstva pod tem uvetom, da se ne izpremenč glavna 'lier' določena v §. 1 niti vmesne točke, ondi imenovane. Razen predorov in predmetov večjega razsežaja od 20 metrov treba železnico napr^ viti z eno kolejo; vsi predori naj se izdelajo za dve koleji in zidanje vseh predmetov, katef razsežaj prestopa 20 metrov, treba precej za dve koleji narediti. Družba je tudi dolžna, kolikor bode na njej, pospešiti, kar bode moči, zeinljeknjizni odp za železnico pridobljenih zemljišč, ter skrbeli, da se kolikor je mogoče hitro pred knj1 ugotovitvijo potrebna trdna izmera zemljišč in končni račun opravi. Državna uprava ima pravico, tedaj zahtevati spodnje delo za drugo kolejo tekoj^ železnice ter napravo druge kole je po tistih kosovih, kjer se ji bode zdelo primerno i ‘ ^ bode letnega kosmatega dohodka dve leti zaporedoma, po izplačilu kakih zäjmov od df^ prejetih in pod uvetom redne ustanovitve reservnega fonda (§. 20), več nego 140-goldinarjev v srebru od milje. Družba se zavezuje, zaradi porabe kolodvorov zdanjih ali že dopuščenih ondi, kjer se nje železnica stika, ter tudi o uredbi krčlne službe ondi, kjer je prehaja sc železnice na železnico, skleniti dogovor z udeleženimi železnocestnimi upravami ter 1,|C‘ ložiti ga državni upravi v odobrenje. - I jnjO Troški potrebni za razširjalna dela na obstoječih dotičnih kolodvorih naj se opra J iz zagotovljenega napravnega kapitala. .v I. Letnina, ki sc bode zaradi soporabe stičnih kolodvorov vsled dogovora plačevala, se v gospodarslvenem računu postavljati med gospodarstvo ne troške. , Ako ne bi se napravil dogovor o soporabi tujega kolodvora, sme družba sezidati svoj olo kar izreče vlada, ako ne bi se napravil domenek o tem z dotično železnico. Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor ne dognal, določiti uvete o ^•'jeiTini uporabi vozov sosednjih tuzemskih železnic in o dovodu rudarstvenih in obrtnih zeleznie. Ali družba ima dolžnost, dopustiti napravo in pritik zvezovalnih železnic, katere bi I *a ob glavni železnici stoječa obrtna podjetja zdelati v svojih proizvodov prevažanje do ® dVne železnice, z vhodom v dotične kolodvore tako, kakor bi družbo najmanj težilo, proti P°V|,ačilu troskov, kateri bi se ji napravili s tem. §• 4. Družba je dolžna v §. 1 imenovane železnice najpozneje v treh letih, počevši ° '^našjega dne, izdelati in gotovo železnico do te dobe v občno službo izročiti. Izpolnitev te dolžnosti je druža zagotovila položivši 500.000 goldinarjev avstr, veljave avc'jo in v slučaji, če se ne izpolni ta dolžnost, sme se izreči, da je kavcija zapadla. Spisi in pisma, ki se naredé o tem povodu, uživajo prostost pristojbin in štemplja. j §• 5. Društvu se je ob delu in obratu dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja . °PUstno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi (zlast; ^eznocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854, Drž. za k. št. 238 in železnocestni 1^'atni red od 16. novembra 1851, Drž zak. št. 1 ex 1852), ter zakonov in ukazov, kateri 8e v Prihodnje utegnili razglasiti. doio*l 6. Glede tega, kar bode storiti za poštni zavod, veljala bodo po ti železnici ta-le j I I' Družba naj zastonj vozi pošto in poštne postavljence po propisu §. 68 v redu za Zll°cestno vožnjo. k , Poštna uprava ima pravico, v odpravo pošte rabiti vse po voznem črteži ustanovljene ril8^e’ brze, poštne vlake, vlake za ljudi in vlake meševite. ^'i brzih in kurirskih vlakih je vendar izključena odprava voznopoštnih poslatev. trjj ? orni črteži vlakov za poštno odpravo namenjenih naj se ustanavljajo z odobrenjem tnišl" ltlS* ki naj so opravljeni, kakor pošta veleva. k°le4ko košta spozna potrebo, pri kakem vlaku razen voza z osem kolesi ali dveh četvero-čptVc ' ! '*aI' sc več voz za poštne namene, bode pošta družbi za vsak čez to število dan krajç, .. «n! voz in za vsako v poštni službi prevoženo miljo po en goldinar trideseti avstr, veljave po vrače vala. Ill Pri tistih vlakih, pri katerih pošta ne zahteva posebnega voza za se, tedaj zlasti prl brzih in kurirskih vozčh, naj se ji za vožnjo poštnih poslatev prepusti primerno opravlj®”’ popolnoma odločen in najmanj dva kupeja obsegajoč del železničnega voza. Ako bi ne mogoče v omenjeni prostor spraviti kakih večjih zavojev ali vreč s pismi, bode železnocestna uprava skrbela, da se kam drugam v vlaku varno pospravijo. Voze poštni službi namenjene mora družba, kakor je navada, razsvetliti, kakor razsvet ljuje vozove za ljudi; troske za nenavadno osvečavo notranjih prostorov in za kurja'0 nosi pošta sama. 3. Poštna uprava ima pravico, ukazati, da nje organi pošto na vseh vlakih spremljaj0. Zastonj je voziti poštne uradnike, kondukterje in služabnike, pošto spremljajoče tako tudi organe poštnega zavoda, ki se pošljejo, da poštno službo nadzirajo ali da se Je naučč, a ti se morajo opravičiti z listi višjega poštnega ravnateljstva. Še ima poštna uprava pravico, na vseh vlakih, ki jih ne spremljajo njeni organi, >zr° čati upravi, katero družba postavi, pisemsko pošto, da jo organi železnocestne up'a'e odpravljajo. 4. Za zvrševanje poštne službe na postajah treba zastonj prepuščati v železnic»0^ poslopji eno primerno sobo z izbico za opravo in ako bi bilo na to stran še večjih potre i bode treba posebnega dogovora glede odškodnine, ki se bode v podobi najemscine d*ija za večji prostor. Delo poštne uprave je skrbeti za notranjo opravo, snaženje, svečavo in kurjavo v te prostorih. 8. Na tistih kolodvorih, na katerih nij poštnih uradov, bode družba na zahtevo Postn;® uprave po železničnih za to sposobnih postavljencih poštne poslatve od vlakov sprejema a organom poštnega zavoda izročala in za ta čas, dokler se ne izročč poštnemu organu hranila, za plačilo, katero poštna uprava določi. Tam, kjer bi po sprevidu poštnega zavoda bilo potreba, naj družba ponudi svoje lju poštnemu zavodu, da pomagajo poštne poslatve nakladati in razkladati, za plačilo take delu primerjeno. Pisma, katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestno ravnatelj®^ (upravno svetovalstvo) ter njemu pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotic železnocestnih kosčh odpravljati postavljene! železne ceste. §. 7. Družba prevzema dolžnost, ob svojem trošku bodi po zaukazu ali posredsj državnega telegrafskega zavoda toliko telegrafov, kolikor bode za železnično krčtno s i J in dajanje znamenj (signalov) potrebno, napeti, opraviti in vzdrževati. ■ ,.ay0 Državna uprava si pridržuje pravico, železnični telegraf porabiti tudi za o op državnih in privatnih poslanic. Državni upravi je na voljo, žice (drat) državnega telegrafa pritrditi ob železničnega telegrafa ali svoje telegrafe napeti po družbinih tleh brez povračila ali o< ^ dovanja. Družba naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne črte nadgled vzdrževati pomaga. Se ima družba dolžnost, po svoji železnici robo in pripravo državnotelegru1^6^ zavoda po tarifah za vojaške transporte danih odpravljati in na svojih kolodvorih in P°s zastonj spravljati in hraniti. m varn° V vseh teh zadevah dolžna je družba, za casa z državnotelegrafskim zavodom poseben °B°vor skleniti. . §-8. Glede voznine za ljudi in blago bodo veljala določila dopustnice od 8. marca , o» (J. ]\f. U. št. 19) in oziroma razpisa trgovinskega ministerstva od 23. oktobra 1858, st'21,176. Vendar naj glede voznine za žito in sol, drva in les, kopano oglje, koaks, stiskano > rude, železo v ploščah, apnarsko in zidarsko kamenje pri polnih vozéh veljajo določila 1,3 IV, odstavka 7 v postavi od 1. junija 1868 (Drž. zak. št. 56) za avstrijsko severno-Zal‘odno železnico. V drugem je družba dolžna, pri vožnji blaga glede stranskih pristojbin, imenovanja in edbe blaga, in tako tudi glede drugih določil o vožnji, po tem sploh glede okroglih ^ 11 pri preračunu tarif po vsakokratni postavni meri in vagi pokoriti se temu, kar zaukaže 8°vinsko ministerstvo. , Vse pogodbe o vožnji z drugimi železnocestnimi upravami treba položiti pod trgovin-0 ministerstvo, da jih odobri. . Nikakor sme državna uprava vozarino za ljudi in blago s pritičnimi plačili vred crno znižati dati brž kakor bode čisti dohodek zadnjih dveh let presegal deset odstotkov "'-"»»V kapitala. Ilržavna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavadno drag, h mu vozarino na polovico maksimalne cene. Vi), ^r> blagu, katero se z železnice cesarjeviča Rudolfa po črtah v §. 1 omenjenih pre- »a druge železnice in nasproti, naj se maksimalna voznina v dopustnici ustanovljena 'Za za dvajset odstotkov. od ?!|k'st° se ustanavlja, da po tem, ko se začne vožnja po projektirani železnici (Arelski) 2 llspiuka v Bludenc, bodo se glede blaga v n ep os red nji vzajemni vožnji prehajajočega , anJih železnic po cesarici Elizabeti slovočih na železnice v §. 1 imenovane, in nasproti-novc železnice glede tarifovanja štele in imele za del že obstoječih železnic. posebne tarife je javno razglasiti. Vre/ieer se vedno prihranja zakonodavstvu, določila o vozarim od ljudij in blaga devati ' družba treba da se taki uredbi pokoruje. brnii^" 0' dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudij in od blaga v domačih sre-nr vn°vcih, a to tako, daje tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vrednosti racunjeno. U„tan *ari!a naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih, ki jih °Vl trgovinsko ministerstvo. v°ru î' 10. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogo-raVn’t ,8teri je 0 tem ter o polajšilih potujočim vojakom mej vojnim ministerstvom in mej m te/ 11 8evernc) P° cesarji Ferdinandu slovoče železnice ukrčnen 18. junija 1868e), dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma. 1 Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika od I. 1868, 21. ko«, št. 97. Ako bi se pa kil a j z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o prevažanj' vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče tu do puščene železnice. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obeh državnih polovic, tirolske deželi'6 strelce, potem, vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, c. kr. žandannstv°> ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo. Družba se zavezuje, pristati na dogovor mej avstrijskimi železnocestnimi društvi uk>6 nen o nabavi in imetji opravilih rečij za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganJ' z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni Pr0P|S o bojnih železnocestnih oddelkih*), ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogo vor**) o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških voj»8 blagajnice. Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je se železnocestnimi društvi ukr6 niti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na prop|S o vojaških transportih po železnicah. Družba, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim podoficirjem iz vojske, v°jne£! pomorstva in deželnega brambovstva, udaje se določilom, kar jih na to meri v §• vojne postave 1868. leta***), in kar jih je v posebnem, v zviševanji tega paragrafa ra glašenem zakonu od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60). H. 11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblaslva, cuj° čega nad upravo in krétanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo >s6 tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblast'8’ naj se s popotnim pratežem (robo) vred vozijo brezplatno. 12. Družbi železnice po cesarici Elizabeti slovoče se tudi pri teza pravica, napravl 1 delničarsko društvo in v dobitev za napravo železnic po §. 1 potrebnih novcev izdati na Pr'^ nesitelja ali na imena slovoče delnice in predstvene obligacije, katere se na avstrijskih boi' sah smejo prodajati in uradno zaznameivdvati. 8 predstvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad tri petine napi‘aVÜ (osnovne) glavnice. Ako se predstvene obligacije izdado v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avstnj veljavi. Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego delnice. Poroštvo državne uprave za obresti izrečeno v §. 16 sme se za predstvene obligaC^ od dne, katerega se izdado, po zahtevi družbe dovoliti s tem uvetom, da sc za P^aCl obresti dâ primerna varščina. Kdaj bode zavarovanje primerno, to razločuje samo državna uprava, ter družba 113 stran nima vgovora. §. 13. Gospodarstvom račun novih v §. 1 omenjenih železnic piše sc posebej 'n 11 skup z računom ostalih črt cesarice Elizabetine železnice. *) Priklati* k Sl. 148, v 42. kosu 1870. lela normalnih ukazov c. kr. vojnega ukatnika. *•) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika 1871. lela, 22. kos, st. 70. •••) Državni zakonik st. 181. Troski edino za nove črte storjeni smejo se naravnost na obtežbo računa o gospodar-8 'u îrb črt postavljat'! i. . Vfcupni troski novih kosov in drugih črt železnice po cesarici Elizabeti slovoče razdejo se tako le : a) Ravnateljstveni in upravni troski v primeri k miljam, ki jih vlaki na dotičnih črtah preteko ; b) vsakovrstni potrebi primerna založba penzijskih, provizijskih in podpornih blagajnic v primeri na dotičnih črtah izplačevanih plač in mezd ; ^ popravni, vzdrževalni in povračilni troskov! za vozila v primeri k miljam, ki jih želez- Bieni vlaki na dotičnih črtah preteko in drugi vozovi prehodijo ; (0 troski za Salcburški kolodvor v primeri k vlakom, dohajajočim z novih kosov in z Dunajskc-Salcburške črte cesarice Eizabetine železnice in tjekaj odhajajočim. da stanovitni prejemki upravnega svetovalstva ne smejo se postavljati na tisti gospo- lst'eni račun, kateri se predloži državni upravi zaradi poroštva ali garancije. kat l^asPr°ti se Pa lia t'd gospodarstveni račun smejo kakor potroški postavljati vsote, ki ? ^ se pla<^ale za notiranje izdanih papirjev na domačih in vnanjih borsah in za davke, 8tei P° 'zteku prostosti v §. 22 dodeljene podjetje plačevalo od teh kosov ; glede '"Peljskih pristojbin od kuponov to nij dopuščeno. d0(| §• ^4. Delničarska družba železnice po cesarici Elizabeti slovoče je dolžna, ko se letu ' Projektirana železnica od Inspruka v Bludenz, ali pa zadnji čas po preteklem osmem zd;, a<* ko sc začne vožnja po železnicah v §. 1 imenovanih, vprašanje o izenačenji . nJ'h delnic železnice po cesarici Elizabeti slovoče z delnicami nove železnice, torej zedi- zhor Za zdi'j ®e ločenih družeb v eno neločeno podjetje pod nesti v sklepanje glavnemu °’ kateri se napravi, kakor velevajo pravila. kidi ^ Družba ima oblast, agencije v domačih in vnanjih deželah postavljati, kakor prQ .u,ipravljati vozila ljudem in blagu po vodi in po suhem, držeč se zdaj veljavnih z,, lik. Za črte v §. 1 naštete zagotovlja država poroštvo letnega čistega dohodka tisoč \° .° vs°l° vrC(l v maksimalnem znesku od 54.400 goldinarjev — štiri in petdeset ye|ja| St'r' 8*° goldinarjev avstrijske veljave v srebru meroma od milje — za čas, dokler bode Up,a a dopustitev, tako da kadar bi letni dohodek ne dosegel zagotovljene vsote, državna Va na(lopolni, kar hode manjkalo. prej *0|ostvo se začne tist dan, katerega se odpre celi železnični kos za vožnjo, a zastran «e z J""' kosov v primeri števila milj odprtega kosa k vsi dolgosti železnice brž kakor H*lin pr'jem istega napravi nepretrgana zveza tozemskih železnic med Selzthalom ali 1 ülchurgom na eni in VVorglom na drugi strani. tist dj|' ^ T- Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se porabi v razdolžbo kapitala te^’^terega določi državna uprava po razdolžilnem od nje odobrenem črteži, vsled ka-8c IZ(lani kapital odplača v času veljavne koncesije. iiHvla ^ doplačilo, katero hi državna uprava za volj prevzete dohroslojnosti merebiti He°,,,<,Viti> liaj se l>0 storjenem pretresu predloženih dokumentiranih letnih računov tri 6 P° Podložiti istih za izplačo nakaže. Državna blagajnica bo pa tudi popred v odkup doteklih kuponov od delnic in obliga^J po potrebščini ugotovljeni na podlogi preudarka dohodkov opravljala delna odplačila druz ' katera bi šest tednov pred dotckom izplačilnega roka za to prosila, pod pridržkom obr-1 čunka, kateri se bo na podlogi letnega računa storil. Če bi se po dokončni ustanovitvi letnega računa, ki se ima najpozneje v treh meseci*1 po izteku gospodarstvenega leta predložiti, pokazalo, da so predjemščine bile previsoke,111,8 družba, kar je preveč prejela, in pa še obresti od tega po šest na sto, precej povrniti. Najpozneje v enem letu po izteku dotičnega gospodarstvenega leta pa se mora rahle vati doplačilo od države, ker sicer ugasne pravica do tega doplačila. §. 19. Znesek, ki ga plača državna uprava vsled prevzete dobrostojnosti, šteje se zg0' za zajem ali posojilo, ki nosi obresti po štiri od sto. Kadar čisti dohodek teh železnic presega zagotovljeni letni znesek, mora se polovic8 dotičnega presežka brž za povračilo dane predjemščine z obrestmi vred odpraviti na državo» upravo, dokler se do dobrega ne odplača. Od druge polovice treba del, ki ga državna uprava določi po pravilih, položiti v re servni zalog (§. 20). Dotekle obresti se morajo opraviti pred izplačilom posojil. Kar bi država imela ti rja ti v imenu takih posojil ali obresti, ki bi še ne bile izplača"0 takrat, kadar koncesija prestane ali kadar se železnica odkupi, mora se opraviti iz pi'em° ženja, katero je podjetju še ostalo. §. 20. Ko preteče prvo obratno leto, napravi se reservni zalog, namenjen v zagn".!8^ nje preizrednih I roško v, nabave vozil in obratnih naredeb, tako tudi za nove stavbe i» |,,z širjave. Vanj se odkažejo: a) Ostanek stavbenega kapitala, če je kakšen; b) vsota zastaranih obresti in dividend; c) doplačilo od 8 odstotkov polovice čistega dohodka, presegajočega zagotovljeno vsoto ; d) denarji skupljeni za prodano staro robo gornjega dela in za prodana vozila, »k» enoliko ne potroši za nabavo novih vozil. §. 21. Da se zavaruje državni upravi interes, ki ga ima zbog prevzete dobrostoji|l,s* gre ji pravica, prepričati se, da je delo železnice z železnocestno opravo in uredbo v > primerno in trdno izpeljano, in zaukazati, da se napake na to stran odvračajo !» °z' odstranjajo. Državna uprava ima pravico po svojem človeku pregledovati gospodarjenje. Komisar, ki ga postavi državna uprava, ima tudi pravico, kolikorkrat za dobro n<|l ^ priti v seje upravnega svetovavstva , kakor tudi k velikim .zborom, ter kake drzav11 interesu škodne na red be ustaviti. Državna uprava ho skrbela za to, da se bo prigledovanje o gospodarstvu godil» da o predložili letnega računa praviloma ne bo drugega treba nego pregledati ga si,|ll° številkah. Družba ima dolžnost, za to državno nadziranje dela in obrata z ozirom na opravila 8 .M pomnožena letno poprečnino, katero odmeri državna uprava, plačevati v državno bla-»‘•jnico. Kollavdacija po dovršenem delu pridržuje se državni upravi. §■ 22. Železnici omenjeni v §. 1, dovoljujejo se še ta le financijalna polajšila : Oprostitev od dohodkarine in štempeljskih pristojbin kuponom, ter tudi vsacega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, ta cas, ko se bode delala, ■n devet let po dnevi, katerega se na njej začne vožnja. Za državne predjemščine podjetje ne plačuje dohodkarine; ) oprostitev od kölekov in od pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in od presnčmščine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč. ^ . Za plačilo štempljev in pristojbin od vseh pogodeb, vlog in drugih pisem za nabavo P'tala, dela in oprave železnic dovoljuje se rok do časa, ko se po dotičnih železnice kosih °znJa začne. . §• 23 Koncesionarjem se v zvršbo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve po 3 0n'tih, semkaj merečih določilih. Ista pravica se koncesionarjem priteza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do posa-; , j obrtnih zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila, da jih je eati na javno korist. po §• 24. Dopustna doba postavlja sc na devetdeset let od dne, katerega se začne vožnja Vs’ v §• 1 omenjeni železnici. 25. Ta dopustitev mine, ko preteče v §. 24 postavljena doba. ^la • spustilo tudi izgubi' moč, ako se ne hi dostal rok, v §. 3 ustanovljen zvršetku |/la začetku vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. 11.**, - ^oleznocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali uovčnimi 8e je ^ èO- Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let po tistem dnevi, ko ,7(lalo dopustno pismo, da more vselej dopuščeno železnico odkupiti. vse določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo “njih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh !Jsih let in povprččni čisti dohodek ostalih petih let sc izračuni za podjetje. v ji^ko bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne znesel konči pet odstotkov se " Nominalnega napravnega kapitala, kakor gaje odobrila državna uprava, ustanavlja llll|iiinalna vsota za čisti dohodek, ki bode podloga odmeri odkupščine. mén: Kadar mine koncesija in tist dan, ko mine, preide država brez vračila v neobre- sp0(||. ° 8vojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umcteljnih del, vse 'j* vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so : kolodvori, Pri|,aj, ..lv8veil i» razkladališča, vsa v železnocestno krč tanje potrebna poslopja na odhajališčih in "W • . l* straža, nice in nadzorovalnicc z vsemi opravami na stoječih mašinah in na vseh "dninah. <«k) lil Kav se tiče premičnih stvarfj, kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodj6 ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre dalje služiti krétanju, naj PreJ toliko teh reči in oziroma toliko vrednosti zastonj na državo, da se bo vjemalo s prvo zeler nično opravo, ki je zapopadena v napravnem kapitalu. Po odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačevaje vsako W° izračunjen prihodek, brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesijonirane železn|C° z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi. Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, ostaja koncesionarji"’ last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev tu jati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetk3» kakor so: peči za koaks, apnenice, livnice, tovarne (fabrike) mašinam ali druzemu orodj®* shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali si p' dobili vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo pritekli1*3 železnici. §. 28. Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjo'1 svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, P°P1,1, jeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okoljnostih, še predno dopustilo mine čas, izreCI’ dn je dopustilo moč izgubilo. Resno opominjajo vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč k°n cesionarjem pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odmčnc, daje"1 vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to «lop119* nico ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja. V dokaz izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, desetega dne meseca novembra, v letu po 0<*rl šenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem, Našega cesarjcvanja četrte»1 dvajsetem. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. ISanhans s. r. ■•retis ». r. Uvetovnik I ^izdelovanje železnice Selzthal-Bisehofshofenske, Inez zadnjega kolodvora a z raz-širjevalnimi stavkami v Rudolfove železnice kolodvoru Selzthalskem. I. Poteza in izdelovanje. Člen t. U Zeleznični kos, ki se bode izdeloval, ločil se bo v Selzthalu od obstoječe cesarjeviča «dolfove železnice, ter držal od tod po Auiški dolini do nad Radstadta ter potem čez raz-Je pri Ebnu do Bischofshofna, kjer se konča pri postajnem začetki. Pri podrobnem klinjenji, katero oskrbuje izdelovalni podjetnik, sme se odstopiti od * Vloženih načrtov, toda samo toliko, da se s tem ne premeni v tem členu določeni glavni Vec železnice, da se ne poveča njena dolžava, ter da se ne poslabšajo razmere glede ea in položaja. Člen 2. br Podrobni projekt je izdelati po določilih ukaza trgovinskega ministerstva od 4. fe-,larja 1871 (Drž. zak. št. 8) ter predložiti ga državni upravi v odobrenje. Člen 3. Zemljišča, potrebna za izdelanje železnice, dado se podjetniku v porabo. Vsa zemljišča, katerih je treba za pridobitev in napravo vsakovrstnega gradiva, mora °'jetnik odkupiti si o svojih troskih. . isto tako spadajo njemu, ako se neodkukpljene parcele začasno rabijo v njegov osolmi . , idi v poiajšanje delalcem, ali če se poškodovajo njih sadovi, vsi troški, kateri iz tega ZVlrajo. Člen 4. Največji klanci, kateri so dopuščeni na kosi, ki se bode izdeloval, merijo : “J Od Bischofshofna v Eben 1:50 — 20°/oo brez kakega nasprotnega klanca; ^ °d Ebna v Salzthal 1:400 — 25°/00; a nasprotni klanec 1:100 — 10%o- Za najmanjši krivinski poluprečnik se dopušča: a) mej Bischofshofnom in Ebnom 250"; ) mej Ebnom in Sclzthalom 300'"; Mej nasprotnimi krivuljami morajo se vmcstiti preme črte konci 40" dolge. Člen 5. Vi ..... ' železnica naj se izdela razen prerovov m predmetov, ki imajo nad 20" razpetine, za pr ? re koleje ; vsi prerovi naj se delajo za dvojne koleje, isto tako naj se zidovje vseh metov, ki imajo nad 20"' razpetine, takoj napravi za dvojne koleje. Clen 6. Luči mej kolejama hodi 1“ 436, a v krivuljah jo je primerno pomnožiti. Breberišče naj v visokosti prekladnega površja ima konci po 3™ 40 resnične povrS°f širine, in v železnocestni osi konci po 0m 40 globočine. A da se bode voda odtekala, zato naj zemlja pod lesovjem bode tako po šujci, da bo'b na obe strani rastla omenjena globočina, merjena zgoraj doli od prekladnega površja. Ob vsaki strani je dalje od prostora, posutega z brcbirjem. treba zemlje še do 0m ^ ven napustiti, tako da bode konci (vsaj) po 4'" 40 fiktivne površne širine zemlja i|flC' ondod, koder se nasipom ali rovom podaljšajo obronki. Kjer bode breberišče ograjeno s kamenjem, naj se mu površna širina razdaljša k°nC1 do 4m 40. Kakoršen je kateri kraj posebe, tako bode odmerjati globočino in širokost rovom, f° katerih bode odtekala voda, a niz nikakor ne sme biti izpod 0m 2S širok niti ne izpod 0 globok pod površno širino železne ceste (pod prekladnim površjem.) Odkopni obronki naj se napravijo gradivu primerni in terpežni, a nasipni navadno 1,11 lf/j čevelj. Člen 7. Prolazi sezajoči do železnocestne površne širine in mostovi i. t. d. pod železnico, nn joči po 20“' in menj razpetine, morajo imeti v višini železnocestne površnine konci 4 širjave. Zidovje vseh predmetov, imajočih nad 20™ razpetine, treba, da ima v višini železn° cestne površnine konci 8™ 0 širjave. ^ Ako zahteva ostražnost (varnost), o čemur se bo določevalo pri predlaganji podrobn' projektov, treba, da se napravijo prolazom, mostom i. t. d. držaji ali zidane ogradbe. Visokost in širjava odprtin vseh predmetov določi se po krajnih razmerah, samo da sploh pri prelazih za ceste in kolovoze prizadevati si, da bodo imeli po 4m 50 h|CI višino. Člen 8. - Mostovom, po katerih se bode vozilo čez železnico, naj se mej oporami napravi kon po 8m 00 luči na širino, ter luči na visokost nad zgornjim robom šin v osi vozne ce konci po 5™. Člen 9. Prerovi morajo imeti na širjavo konci 8"' 2 luči in na višavo konci 6“ 3 nad P' kladami. V prerovih naj se napravijo od 50 do 50 metrov rešilni zakotljaji. Člen 10. Da bode delo trdno in trpežno, smejo podjetniki rabiti samo dobro gradivo >» po pravilih umeteljnosti. V zidanji je raba navadnega apna prepovedana, rabiti se sme samo hidravlični k*3 Umeteljna delu pod železnico napraviti je iz kamna ali železa. sicer II. Gornje delo in dajanje znamenj. Člen 11. Koder se napravijo dvojne koleje, naj bodo na odprti cesti po 3m 5, a v postajah po ^5 narazno od srede do srede. Ravan vsakega kolodvora in postaj, katere se kje napravijo, mora po polnem vstrezati P°slopjem, kolesnim pokladam. nakladališčem in hraniščein z dvorišči vred i. t. d. ki se tam n,lPravijo, in dovozne ceste — ako njih naprava zadeva podjetnika — morajo se narediti P° ukazih državne uprave. Člen 12. . Podjetnik položi vse koleje z menjnlišči in vrtilnicami vred, postavi vsa znamenja in IZv„ na vse posebne tirjatve c. kr. uradov, kakor tudi po polnem po pravilih umeteljnosti, rd|>o in trpežno. Podjetnik je torej odgovoren za vse, kar je ali sam v tem oziru zakrivil, ali oni, katere fit ' Pri izdelovanji. Podjetnik mora vplačati založnimi, da bode izpolnjeval svoje dolžnosti; založnina obstoji oliko v tem, da se polože vrednostni listi v resničnem znesku 8 odstotkov vse izdelane °te, in nekoliko v tem, da se pridržuje pri vsakem odplačevanji zapustek. Poroštvo za vsa dela trpi eno leto po zvršeni kolavdaciji, katero ju pravilom začeti enem mesecu po z vršen em delu, ter končati štiri mesece po tem. Pogreške, kateri se pokažejo pred koncem tega časa, popravi podjetnik po nakazili Zavne uprave osvojili troskih, 1er se zaveže, ako potrebno, za solidnost s primernim neskom še za eno leto. , V meri, kakor sc po tem uvčtu izkaže solidnost železnice, vrne se podjetniku vsa al°znina. . Ako bi se podjetnik s počasnim ali slabim zviševanjem del nesposobnega pokazal, ali j r v kateremkoli oziru ne izpolnjeval prevzetih dolžnostij, more se delo drugemu izročiti Vsa škoda iz tega izvirajoča poravnati brez pomiselka s položeno založnino. Člen 21. znht O^ohe, katere postavi država ali koncesionar da čuvajo izdelovanje, smejo povsod, kjer ,Cv<* izdelovanja prid, neposredno stvari se poprijeti, in vsakemu, kdor inta pri izdelo-J' °|>ravek, naložiti je dolžnost, da njih ukaze brez ugovora sluša. Člen 22. v Podjetnik ima slednjič dolžnost podvreči sc ukazom, katere mu da državna uprava 3 a,ljčnejo določbo teh uvetov. Uvetovnik II za izdelovanje železnice llisehofshofeii.ske z deli na Salchnrški postaji do kolod',#r# v Bischofshofen». I. Poteza, razsvojitev in občna pravila. Člen 1. Železnični kos, ki se bode izdeloval, stikal se bo v Halinu z zdanjo 8alcburg-Dal!»^" železnico ter pojde na Golling in Werfen do Biscbofshofena. Pri podrobnem klinjenji, katero oskrbuje izdelovalni podjetnik, sme se odstopit1 °1] predloženih načrtov, toda samo toliko, da se s tem ne premeni v tem členu določeni glaV'1! pravec železnice, da se ne poveča njena dolžava, ter da se ne poslabšajo razmere gl®1 pravca in položaja. Člen 2. Podrobni projekt je izdelati po določilih ukaza trgovinskega ministerstva od 4. e bruarja 1871 (Drž. zak. št. 8) ter predložiti ga državni upravi v odobrenje. Člen 3. Zemljišča, potrebna za izdelanje železnice, dado se podjetniku v porabo. Vsa zemljišča, katerih je treba za pridobitev in napravo vsakovrstnega gradiva, n10 podjetnik odkupiti si o svojih troskih. Isto tako spadajo njemu, ako se neodkupljene parcele začasno rabijo v njegov os0*111 prid ali v polajšanje delalcem, ali če se poškodovajo njih sadovi, vsi troski, kateri iz izvirajo. Člen 4. Od Bischofshofna v Hali» nij dopuščen večji klanec nego 1 : 300 — 3'3"/«v n'*‘ >C^ nasprotni klanec nego 1 : 100 — 10niti manjši kt ivinski polomer nego 300". Mej nasprotnimi krivuljami morajo se vmèstiti preme črte konči 40'" dolge. Člen 5. rV e e e .• ,, Železnica naj se izdela razen prerovov in predmetov, ki imajo nad 20'" razpet*»*' ' ^ samotere kolejc; vsi prerovi naj sc delajo za dvojne kobje, isto tako naj se zidovje predmetov, ki imajo nad 20'" rvzpetine, takoj napravi za dvojne koleje. Člen 6. Luči mej koiejama bodi 1'" 436, a v krivuljah jo je primerno pomnožiti. Breberišče naj v visokosti prekladnega površja ima konči po 3'" 40 resnične p°vl širine, in v železnocestni osi konči po 0'" 40 globočine. A da se bode voda odtekala, zato naj zemlja pod lesovjem bode tako po šujci, da ^ na obe strani rastla omenjena globočina, merjena zgoraj doli od prekladnega površja. Ob vsaki strani je dalje od prostora, posutega z brebirjem, treba zemlje še do 0m 30 Ve" napustiti, tako da bode konci (vsaj) po 4™ 40 fiktivne površne širine zemlja imela °n<*°d, koder se nasipom ali rovom podaljšajo obronki. , Kjer bode breberišče ograjeno s kamenjem, naj se mu površna širina razdaljša konci do 4« Ho. , Kakoršen je kateri kraj posebe, tako bode odmerjati globočino in širokost rovom, po e|,ih bode odtekala voda, a niz nikakor ne sme biti izpod 0° 28 širok niti ne izpod 0m 75 ok pod površno širino železne ceste (pod prekladnim površjem.) Odkopni obronki naj se napravijo gradivu primerni in terpežni, a nasipni navadno na /r čevelj. Člen 7. . „ Prolazi sezajoči do železnocestne površne širine in mostovi i. t. d. pod železnico, ima-P° 20™ in menj razpetine, morajo imeti v višini železnocestne površnine konči 4™ 50 Zidovje vseh predmetov, imajočih nad 20™ razpetine, treba, da ima v višini železno-*kie površnine konči 8™ 0 širjave. . Ako zahteva oslražnost (varnost), o čemur se bo določevalo pri predlaganji podrobnih Jcktov, treba, da se napravijo prolazom, mostom i. t. d. držaji ali zidane ogradbe. Visokost in širjava odprtin vseh predmetov določi se po krajnih razmerah, samo da je V*v. Pr' prolazih za ceste in lpolovoze prizadevati si, da bodo imeli po 4™ 50 luči na 'No, Člen 8. Po SBMo8lovom ’ P° katerih se bode vozilo čez železnico, naj se mej oporami napravi konči i 00 luči na širino, ter luči na visokost nad zgornjim robom šin v osi vozne ceste 6ci Po 5 metrov. Člen 9. Vi Pcerovi morajo imeti na širjavo konči 8” 2 luči in na višavo konči 6™ 3 nad premami. V prerovih naj se napravijo od 50 do 50 metrov rešilni zakotljaji. Člen 10. v bode delo trdno in trpežno, smejo podjetniki rabiti samo dobro gradivo in sicer P^vilih umeteljnosti. v . j .. Z'danji je raba navadnega apna prepovedana, rabiti se sme samo hidravlični klak. Ouieteljna dela pod železnico napraviti je iz kamna ali železa. II. Gornje delo in dajanje znamepj. Člen 11. 4* 7^0l,*er napravijo dvojne koleje, naj bodo na odprti cesti po 3™ 5, a v postajah po narazuo od »rede do srede. Ravân vsakega kolodvora in postaj, katere se kje napravijo, mora po polnem vstrezat' poslopjem, kolejnim pokladam, nakladališčem in hraniščem z dvorišči vred i. t. d. ki se tam napravijo, in dovozne ceste — ako njih naprava zadeva podjetnika — morajo se nare po ukazih državne uprave. Člen 12. Podjetnik položi vse koleje z menjališči in vrtilnicami vred, postavi vsa znamenja 111 izvede vse mehanične naprave, potrebne za té in za one, ter preskrbi tudi vožnjo Jse£a gradiva, potrebnega za gornje delo in druzega gradiva od bližnje postaje kretajoče se ze nice, kamor se mu pošilja, o svojih troških. Montiranje pa, kolikor zahteva delo mehanika, ne zadeva podjetnika. III. Visoke stavbe. Člen 13. slovoče Visoke stavbe morejo se zvršiti po normalijah zapadne po cesarici Elizabeti sh železnice. Zidati je razen razširjalnih poslopij v stični postaji Salcburški še 2 novi postaji >-ena pri Gollingu, druga pri Werfenu. Sprejemna poslopja teh dveh postaj naj se zidajo z enim nustropjem ter naj im8J potrebne kletne prostore. Vsako naj v resnici zalega najmanj po 370d"1 površine. Ona dobe razen tega pokrit peron, ki meri 260n™ prostora in 2 prosto stoj6 stranišči. Podjetnik pa ima dolžnost, tudi na drugih krajih, ako bi zahtevala državna uPra^j’ napraviti postajišča z ogibalno koléjo in s pritličnim sprejemnim poslopjem s kletjo ^ ki ima 98 n™ resnično zazidanega prostora. Člen 14. v j(l8 Čuvajnice bodo vse pritlične ter imajo resnično zazidanega prostora po 46 Q™' Pr se jim klet, vodnjak ali vodovod in prosto stoječe stranišče. .... . tek6' Zidati je v vsaki izmed obeh vmesnih postaj 2, v Salcburgu 1 in poleg tega t*a ^ čem kosu Halin-Bischofshofenskem še konci 27 čuvajnic, ter tako postaviti jih» morejo brez zapreke ob svojem časi položiti druge koléje. Ako bi bilo iz katerega koli namena, 2 čuvajnici stekniti v dvojno, mora ta p°hr' 103 D™ prostora. Člen 18. V treh kolodvorih železnice, ki se bo zidala, napraviti je: lesena hranišča, 6 z 370Q"; razna nakladališča, skupaj z 217OUI"; nakladališča za drva skupaj z potem hranišča za oglje, skupaj z 738□” površine. Poleg teh je v postaji Salcburški zidati: uradniško stanovanje dvojnega s kletjo vred z 720□" konci resnično zazidanega prostora; dve zidani hrani®6'* z 850□" prostora, dalje kolarnica za 12 voz ter vozarnica za 6 lokomotiv s „kje» prostora za delarnice, sè stanovališči vred za osobje kurilnice ter vlakoVodno ®9 shramba za gàsilnice in zidovje za veliko lokomotivno vrtilnico z 38.5 — 12" “° Preroerom; poslednjič podstavbo za 4 male vrtilnice s 14' 84 čevljev — 4” dolgim pre- merom. Za napravo glavne delarnice bode se posebno skrbelo. Vsa postajna poslopja je kriti z ^bdivom, ki je ognju trdno. Člen 16. V postajah Salcburg in Golling napraviti je popolno vrejene dovolj vode dajoče vodne P°8taje, vsako z nabirališči iz kovanega železa, ki bodo skupaj držala konci 2 600 k. Ceyljev = 82 16 k. metrov, iz katerih se bodo pojile lokomotive. Poslopja vodne postaje naj imajo potrebne prostore, da v njih prebiva sisalčni čuvaj r 86 spravlja vanje kurjava. ,. Poleg tega treba napraviti v Salcburgu 3, v Gollingu 2 snažišči s potrebnimi vodnimi j®7i in vodovodi. . ' Da se pripravlja voda v imenovanih vodnih postajah, izdelati je ali popolnem zadostuje naravne vodovode ali pa sisalke na sopar, ki bodo zmožne dovolj vode dajati. ». Podjetnik mora izdelati vodnopostajna poslopja z vodnjaki vred, potem snažišča, ^Javne podstavbe, vodotoke, kakor tudi oskrbeti pripravo, montiranje in postavo vseh po— ebnih opravnih stvarij, tako izrečno nabirališč, strojev, žrjavov, cevij i. t. d. o svojih Clen 17. . V vseh postajah je izdelati, kakor potreba zahteva, podstavbe in hišice za mostne toice, talno zidovje dvigalnim žrjavom, kakor vsem napravam, ki jih zahteva obrat, rebne rove, po katerih voda odtaka, jame i. t. d. Isto tako je podjetniku pripraviti različne pritekline vseh poslopij, vsa hranišča za . Je> gasilno pripravo in druga hranišča, ter ne samo zravnanje kolodvorov in 1 */* meter ^ *° ograjo sploh ; nego tudi posamnih hranišč, gospodarskih,. dvornih in vrtnih prosto-oskrbeti, in povsod potrebne vodnjake za železnično osobje napraviti. Povsod, koder zahteva državna uprava, ogradi se tudi tekoča cesta z navadnimi koli. IT. Poračun, založnina ali kavcija in splošni uvét. Člen 18. L Takoj, ko se naznani podjetniku, da je sprejet njegov ofert, mora on dela kar naj-U P*®J8e začeti ter tako izvrševati, da bodo končana v roku, katerega je sam ponudil, ki pa 8nie nikakor iti čez tri leta, ter se more pričeti kolavdacija zdelane poteze. Člen 19. tal - Odplačuje se vsak mesec po razmeri storjenega dela ter po odtrganji 5 odstotnega 0ln'nskega zapustka. Člen 20. °tir ^oHetnik ima dolžnost prevzeti železnični kos izdelati v vseh posamnostih z vestnim k 0,11 na vse posebne tirjatve c. kr. uradov, kakor tudi po polnem po pravilih umeteljnosti, 60 w trpežno. Podjetnik je torej odgovoren za vse, kar je ali sam v tem oziru zakrivil, ali oni, katere rabi pri izdelovanji. Podjetnik mora vplačati založnino, da bode izpolnjeval svoje dolžnosti; zatožnina obstoj* nekoliko v tem, da se polože vrednostni listi v resničnem znesku S Odstotkov vse iždel®ne vsote, in nekoliko v tem, da se pri vsakem odplačevanji pridržuje zapustek. Poroštvo za vsa dela trpi' eno leto po zvršeni kolavdaciji, katero je pravilom zacetl v enem mesecu po zvršenem delu, ter končati štiri mesece po tem. Pogreške, kateri se pokažejo pred koncem tega časa, popravi podjetnik po državne uprave o svojih troških. ter se zaveže, ako potrebno, za solidnost s prin*erl,lin zneskom še za eno leto. V meri, kakor se po tem uvčtu izkaže solidnost železnice, vrne se podjetniku v»a založnina. Ako bi se podjetnik s počasnim ali slabim zvrševanjem del nesposobnega pokazal. <* sicer v kateremkoli oziru ne izpolnjeval prevzetih dolžnostij, more se delo drugemu *zr in vsa škoda iz tega izvirajoča poravnati brez pomiselka s položeno založnino. Člen 21. Osobe, katere postavi država ali koncesionar da čuvajo izdelovanje, smejo povsôd, zahteva izdelovanja prid, neposredno stvari se poprijeti, in vsakemu, kdor ima pri |Z vanji opravek, naložiti je dolžnost, da njih ukaze brez ugovora sluša. Člen 22. Podjetnik ima slednjič dolžnost podvreči se ukazom, katere mu da državna uPra v natanjčnejo določbo teh uvetov. Uvetovnik m za izdelovanje železnice Bischofshofen-Würgl, s kolodvorom Rischofshofenskim 'r#Z širjevalnimi stavbami v kolodvoru Wörgelskem južne železnice. I Poteza in izdelovanje. Člen 1. Železnični kos, ki se bode izdeloval, začne se na severnem kraji Bischofshofen^ £ kolodvora ter bode držal od tod po Sališki dolini do Bruka, potem trga Celja na jezeru » srednje dotaknivši se na Saalfelden čhz razvodje pri Hoclifilzen ter doseže v dotîm jezerske Ahe, Sv. Ivan na Tiroljskem. ^aje Od Sv. Ivana se potegne z ozirom na Kitzbiichel in Ilopfgarten do Wörgelske P južne železnice, ki se razširi. ... 0J Pri podrolihem klinjenji, katero oskrbuje izdelovalni podjetnik, sme se 0( . [„yrii predloženih načrtov, toda samo toliko, da se s tem tie premeni v tem členu določen* f ^ pravec železnice, da se ne poveča njena dolžava, ter da se ne poslabšajo razmere *fravca in položaja; vendar se že tukaj glavni pravec ceste med Saalfeldeu in Brukom in d Sv. hanom na Tlroljskem in Wörgelom drugače nego v projektu ustanavlja tako, da .eba železnico na zahodnem, a ne vzhodnem bregu Celskega jezera z d oliko trga Celja na lez6i“u in na Kitzhüchel po Briiksenski dolini narediti in ne na Elmau. , Isto tako se že zdaj določuje, da nij narediti po črteži postaje v Allbachu, nego pri e°gangu. Člen 2. , Podrobni projekt je izdelati po določilih ukaza trgovinskega ministerstva od 4. fe-u®rja 1871 (Drž. zak. Št. 8) ter predložiti ga državni upravi v odobrenje. Člen 3. Zemljišča, potrebna za izdelanje železnice, dado se podjetniku v porabo. V ft zemljišča, katerih je treba za pridobitev in napravo vsakovrstnega gradiva, mora 0(jetnik odkupiti si o svojih troških. Isto tako spadajo njemu, ako se neodkukpljene parcele začasno rabijo v njegov osobni ; bli v polajšanje delalcem, ali če se poškodovajo njih sadovi, vsi troški, kateri iz tega ^'lajo. Člen 4. Največji klanci, kateri so dopuščeni na kosi, ki se bode izdeloval, merijo: a) Od Wörgla v Saalfelden 1:44 — 22-7°/oo> nasprotni klanec 1: 150 — 20%«; ^ od Saalfelden v Bischofshofen 1: 150 — ß'OTVoo; '-> nasprotni klanec 1:100 — 10°/oo. Najmanjši kri vinski polomer bodi vsaj 300”; samo od Saalfelden do Bischofshofen iti do 250- doli. Moj nasprotnimi krivuljami morajo se vmestiti preme črte konci 40” dolge. Člen 5. Sa^ Železnica naj se izdela razen prerovov in predmetov, ki imajo nad 20“ razpetine, za Pfel^re Roloje; vsi prerovi naj se delajo za dvojne koleje, isto tako naj se zidovje vseh ’•'Otov, ki imajo nad 20" razpetine, takoj napravi za dvojne koleje. Člen 6. I^uči mej kolejama bodi 1” 436, a v krivuljah jo je primerno pomnožiti. ^in Breberik-e "aj v visokosti prehladnega površja ima konci po 3” 40 resnične površne ' 1,1 v železnocestni osi konci po 0“ 40 globočine. tia ^ ^ se bode voda odtekala, zato naj zemlja pod lesovjem bode tako po šujci, da bode e 8trani' rastla omenjena globočina, merjena zgoraj doli od prehladnega površja. Ven Vsaki strani je dalje od prostora, posutega z brebirjem, treba zemlje še do 0” 50 0n^Pustiti, tako da bode konci (vsaj) po 4“ 40 fiktivne površne širine zemlja imela ' koder se nasipom ali rovom podaljšajo obronki. du 4«5'ier kode breberišče ograjeno s kamenjem, naj se mu površna širina ra/.daljša konci * 40. Kakoršen je kateri kraj posebe, tako bode odmerjati globočino in sirokost rovom, P” katerih bode odtekala voda, a niz nikakor ne sme biti izpod 0™ 26 širok niti ne izpod 0 globok pod površno širino železne ceste (pod prekladnim površjem.) Odkopni obroki naj se napravijo gradivu primerni iu terpežni, a nasipni navadno °8 1 ‘/z čevelj. Člen 7. Prolazi sezajoči do železnocestne površne širine in mostovi i. t. d. pod železnico, '®a joči po 20" in menj razpetine, morajo imeti v višini železnocestne površnine konci 4 širjave. Zidovje vseh predmetov, imajočih nad 20" razpetine, treba, da ima višini železno cestne površnine konci 8" 0 širjave. Ako zahteva ostražnost (varnost), o čemur se bo določevalo pri predlaganji podrobni projektov, treba, da se napravijo prelazom, mostom i. t. d. držaji ali zidane ogradbe. Visokost in širjava odprtin vseh predmetov določi se po krajnih razmerah, samo daJ^ sploh pri prolazih za ceste in kolovoze prizadevati si, da bodo imeli po 4" 50 luvl višino. Člen 8. Mostovom, po katerih se bode vozilo čez železnico, naj se mej oporami napravi konc po 8™ 00 luči na širino, ter luči na visokost nad zgornjim robom šin y ösi vozne c konci po 8". Člen 9. Prerovi morajo imeti na širjavo konci 8" 2 luči in na višavo konči 6" 3 nad Pre' kladami. V prerovih naj se napravijo od 50 do 50 metrov rešilni zakotljaji. Člen 10. jc6f Da bode delo trdro in trpežno, smejo podjetniki rabiti samo dobro gradivo m po pravilih umeteljnosti. V zidanji je raba navadnega apua prepovedana, rabiti se sme samo hidravlični Umeteljna dela pod železnico napraviti je iz kamna ali železa. II. Gornje delo in dajanje znamenj. Člen 11. . po Koder se napravijo dvojne koleje, naj bodo na odprti cesti po 3" 5, a v postaj8 4™ 75 nârazno od srede do srede. ati Ravan vsakega kolodvora in postaj1, katere se kje napravijo, mora po polnem ^ poslopjem, kolejnim pokladam, nakladališčem in hraniščem z dvorišči vred i. t. d. ki se ^ napravijo, in dovozne ceste — ako njih naprava zadeva podjetnika — morajo se nare po ukazih državne uprave. Člen 12. Podjetnik položi vse koleje z menjališči in vrtilnicami vred, postavi vsa znam^a^ izvêde vse mehanične naprave, potrebne za tč in za one, ter preskrbi tadi vožnjo ^ gradiva, potrebnega za gornje delo in druzega gradiva od bližnje postaje krčtajoče se 1 nice, kamor se mu pošilja, o svojih troških. Montiranje pa, kolikor zahteva delo mehanika, ne zadeva podjetniku. HI. Visoke stavbe. Člen 13. , Visoke stavbe morajo se zvršiti po normalijah zapadne po cesarici Elizabeti slovoče Zele*nice. Zidati je razen razširjalnih poslopij v stični postaji Wörgelski 8 postaj II. razreda, 5 * III. * 1 postaja IV. „ ... . sprejemna poslopja v postajah Saalfelden in Bischofshofen naj bodo restavracije (go-niCe) z najmanj 5060™ resnično pozidanega sveta, dan ^Prejemna poslopja drugih postaj II. razreda morajo imeti po 370 □" resnično zazi-minimalnega prostora, a III. razreda po 210Qm. Vsa sprejemna poslopja 11. in III. a naj se zidajo z enim nastropjem ter naj imajo potrebne kletne prostore. Vse postaje II. razreda dobe razen tega pokrit peron, ki meri 260Qm prostora, in 2 08to stoječi stranišči. Sprejemna poslopja IV. razreda se zidajo samo pri tleh s 1200“ resnic;,o zazidanega zid .^ec*ajnje sprejemno poslopje stične postaje Wörgelske poveča naj se z enostropnim anjem za konci 255n™ zazidanega prostora. Tudi v teh poslopjih naj se napravijo potrebni kletni prostori. »an Pa 'ma dolžnost, tudi na drugih krajih, ako bi zahtevala državna uprava, ^ . V|ti postajišča z ogibalno kolčjo in s pritličnim sprejemnim poslopjem s kletjo vred, a 98Qm resnično zazidanega prostora. Člen 14. 8e -. čuvajnice bodo vse pritlične ter imajo resnično zazidanega prostora po 46 Q”; prida M klet, vodnjak ali vodovod in prosto stoječe stranišče. k°8u v * Je v Wörgelu 1, v vsaki izmed 14 vmesnih postaj 2, in poleg tega na tekočem Pol r-86 k°n®' 09 čuvajnic, ter tako postaviti jih, da se morejo brez zapreke ob svojem čas °z,ti druge koléje. iQn^ko bi bilo iz katerega koli namena, 2 čuvajnici s tekniti v dvojno, mora ta pokrivati kJ prostora. Člen 15. ^15 kolodvorih železnice, ki se bo zidala, napraviti je: lesena hranišča skupaj z 2.780Q™, hranišča za oglje „ „ 1.035 „ pokrita nakladališča „ , 1.100 „ razna nakladališča „ „ 3.200 „ nakladališča za drva „ „ 3.260 „ in hranišča za gasilno pripravo skupaj z 60 Q1" prostora. Poleg tega je zidati : ^Vörglu hranišče za prehodno blago z 200” prostora; v Bischofshofen dvostropno. Qicûo 1Sialfelden enostropno uradniško stanovanje s kletjo vred z 400Q”koiči res-Zazidanega prostora. t V Bischofshofen in Wörgel po eno kolarniço za 10 voz ter vozarnica v Wörgl" ** 6, v Bischofshofen za 12 lokomotiv s 348" prostora za delarnice v prvi in 388Q” v za postaji, sè stanovališči vred za osobje kurilnice ter vlakovodno osobje, zidovje za velik0 lokomotivno vrtilnico z 38.5 — 12" dolgini premerom v postajah Bischofshofen, Saalfeld611 in Wörgel; poslednjič podstavbo za 1! malih vrtilnic s 14 84' — 4 62" dolgim Pre' merom v istih 3 postajah. Za napravo glavne delarnice bode se posebno skrbelo. Vsa postajna poslopja je kriti z gradivom, ki je ognju trdno. Člen 16. V postajah : Wörgel, Faichten, Sv. Ivan, Saalfelden, Hochfilzen, Bruck, Lend *n schofshofen napraviti je popolno vrejene dovolj vode dajoče vodne postaje, vsako z nabir® lisci iz kovanega železa, ki bodo skupaj držala konci 2*600 k. čevljev — 82*16 k. meti0'’ iz katerih se bodo pojile lokomotive. Poslopja vodne postaje naj imajo potrebne prostore, da v njih prebiva sisalčni cuv*J ter vanje se spravlja kurjavo. Poleg tega treba napraviti v Wörglu, Saalfelden in Bischofshofen po J, v y stati h vodnih postajah po 2 snažišci s potrebnimi vodnimi žrjavi in vodovodi. Da se pripravlja voda v imenovanih vodnih postajah, izdelati je ali popolnem zadosti* joče naravne vodovode ali pa sisalke na sopar, ki bodo zmožne dovolj vode dajati. Podjetnik mora izdelati vodnopostajna poslopja z vodnjaki vred, potem snaz|S* žrjavne podstavbe, vodotoke, kakor tudi oskrbeti pripravo, montiranje in postavo vseh p°^ trebnih opravilih st va rij, tako izrecno naturalisé, strojev, žrjavov, cevij i. t. d. o sv°I troskih. Člen 17. V vseh postajah je izdelati, kakor potreba zahteva, podstavbe in hišče za in°8^ tehtnice, talno zidovje dvigalnim žrjavom, kakor vsem napravam, ki jih zahteva ° potrebne rove, po katerih voda odtaka, jame i. t. d. ■•ca Isto tako je podjetniku pripraviti različne pritekliue vseh poslopij, vsa hram êtt-r orodje, gasilno pripravo in druga hranisča, ter ne samo z ravnanje kolodvprov in 1 A ^ visoko ograjo sploh; nego tudi posamnih hrani.sc, gospodarskih, dvornih in vrtnih P1 rov oskrbeti, in povsod potrebne vodnjake za železnicno osobje napraviti. Povsod, koder zahteva državna uprava, ogradi se tudi tekoča cesta z navadnimi k0*1, IV. Poračun, zaloinina ali kavcija in splošni uyçtl Člen 18. Takoj, ko se naznhni podjetniku , daje sprejet njegov ofert, mora on dela k‘u ^ ^ krepkejše začeti ter tako izvrševati, da bodo končana v roku, katerega je sam ponudil» ne sme nikakor iti čez tri leta, ter se more pričeti kolavdacija zdelane poteze. Člen 19. Odplačuje se vsak mesec po razmeri storjenega dela ter po odtrga nji 5 <>"»> založninskega zapustka. Člen 20. Podjetnik ima dolžnost prevzeti železnični kos izdelati v vseh posamnostih z vestnim 0l^°m na vse posebne tirjätve c. kr. uradov, kakor tudi po polnem po pravilih umeteljnosti, in trpežno. Podjetnik je torej odgovoren za vse, kar je ali sam v tem oziru zakrivil, ali oni, katere ** ' pri izdelovanji. Podjetnik mora vplačati založnino, da bode izpolnjeval svoje dolžnosti; založnina obstoji Ü oliko v tem, da se polože vrednostni listi v resničnem znesku 3 odstotkov vse izdelane ,8°*e' in nekoliko v tem, da se pri vsakem odplačevanji pridržuje zapustek. Poroštvo zä vsa dela trpi eno leto po zvršeni kolavdaciji, katero je pravilom začeti enem mesecu po zvršenem delu, ter končati štiri mesece po tem. . Pogreške, kateri se pokažejo pred koncem tega časa, popravi podjetnik po nakazih aviie uprave o svojih troskih, ter se zaveže, ako potrebno, za solidnost s primernim ûe8Wom še za eno leto. V meri, kakor se po tem uvétu izkaže solidnost železnice, vrne se podjetniku vsa al°žnina. . Ako bi se podjetnik Wpočasnim ali slabim zvrševanjem del nesposobnega pokazal, ali it r ^àremkoli oziru ne izpolnjeval prevzetih dolžnostij, more se delo drugemu izročiti V8a »koda iz tega izvirajoča poravnati brez pomiselka s položeno založnino. Člen 21. *aht katere postavi država ali koncesionar da čuvajo izdelovanje, smejo povsod, kjer ,fVa izdelovanja prid, neposredno stvari se poprijeti, in vsakemu, kdor ima pri izdelo-°pravek, naložiti je dolžnost, da njih ukaze brez ugovora sluša. Člen 22. t^djetnik imâ slednjič dolžnost podvreči se ukazom, katere mu da državna uprava anjčnejo določbo teh uvetov. Uvetovnik IV koncesionarjev« glede ■» delo in opravo železnice od Selzthala na Gorpje-kjerskem do Wörgla na Tiroljskem s krilom od Bisehefshofena v Salcbnrg. Poteza zaklinjena in splošne dolžnosti. Člen 1. «e8al>j^e)?*n‘Ca» ki se podeli koncesionarju, odloči se v Selzthalu od zdanje železnice po ' {ti8 . Iei Rudolfu slovoče, pojde po Poanižji do nad Radstadta in čez razvodje pri Ebenu 6e|ja n° , ofen, od ondod poleg Salce gori do Brucka, in dotikaje se neposredstveno trga prestopi gredoč na Saalfelden razvodje pri Hochfilzen ter doseže v dolini (•i.„eZtr8^e A he St. Ivan na Tiroljskem. Od St. Ivana se potegne železnica z ozirom na Kitzbiichel in Hopfgarten v Wörgl^1 kolodvor južne železnice, kateri se razširi. J Krilna železnica v Saleburg se začne na kolodvoru Rischofshofenskem in se k°nCâ v Salcburškem kolodvoru zahodne železnice, kateri se razširi, in tu treba kos od Bischof8' hofen v Balin na novo izdelati a kos Halinsko Salcburški zdanjemu koncesionarju odkupih' Dolžnosti podjetniku teh prej omenjenih železničnih kosov naložene so ustanovi)6116 v posebnih uvetovnikih razdeljenih po treh kosili. Po istih mora podjetnik celo spodnje delo in visoke stavbe zvršiti ter pri vrhnjem položiti šine in postaviti mehanične naredbe in znamenja, kakor tudi vse gradivo od naj M1* jega kolodvora dovoziti, po čemer bode koncesionarjev« dolžnost zemljišče odkupih 111 nabaviti vse ono, česar bode še potreba, da se železnica opravi popolnoma za vožnjo. Zlasti je toraj dolžan spraviti vse gradivo gornjega dela in njegovih mehaničnih napf*v’ tako tudi znamenja (signale) do najbližje kretne železnične postaje, nabaviti vsa vozi ’ vso premično opravo za pisarnice, stražarnice in delavnice i. t. d., zadnjič zlasti tudi o kupiti že narejeno Salcburško-Halinsko železnico. Člen 2. Koncesionarje državni upravi odgovoren za to, da se železnica izdela po dolznost'jj dotičnemu podjetniku naloženih, in da se zlasti tudi predloge naVedé po določilih ukaza 4. februarja 1871 (Drž. zak. št. 8). ' Se ima koncesionar dolžnost, brezuvetno izpolniti vse, kar državna uprava z ozirom delo te železnice ukaže. Odkup zemljišča. Člen 3. Koncesionar mora odkupiti vsa zemljišča in poslopja, ter plačati vse odškodbe za t6^ obdelovanje, za prikrajšane zasebne pravice, prepovedi i. t. d. zadnjič storiti vse na'-6 da se z lokomotivo kje ogenj ne uname. On mora torej odkupiti potrebnega zemljišča najmanj i meter na vsaki strani ces in v gozdih v obrambo drevja potrebno progo. . > Zemljišča, ki ga bode smel železnocestni stražar uživati, bodi pri vsaki stražarnic manjßOOCP ^ Vse ravnine, na katerih bodo stali kolodvori po novem kosu z razširjavo postaj so Wörgl in Saleburg vred naj ne zalega jo izpod 68'/, hektarov. ^i, Zemljišča odkup naj se tako zvršuje, da podjetnik poprijevši se dela ne najde m zadržkov. Člen 4. • y « nj^ Koncesionar naj vse železje in ves les za gornje delo in mehanične naprave »a . ob svojem t roško nabavi in za dobe izroči podjetniku v najbližji kretni postaji, da vse p° kakor treba. Gornje delo in mehanična naprava. Člen 5. iti p Za horizontalne kose in za klance do vštevno 1 : 100 ali 10%« smejo se Jem ^ „j normalijah zahodne po cesarici Elizabeti slovoče železnice šine po 70*8 čolnih f*111 tekoči meter ali 22 4 čolnih funtov na navadni čevelj minimalne teže. . Pri večjih klancih naj se rabijo šine enakega prereza iz besemerskega jekla. Vse šine ^ se jemljo samo iz priznano dobrih a nikoli ne iz belgijskih fužin. V vseh krivuljah od in izpod 400m polomera vtegneta se za vsako dolžino šin najmanj à's zvezna droga po normalu zahodne Elizabetine železnice, j V pogodbah o narejanji šin treba da se jim izgovori najmanj triletna rabnost pri železu esetietna pri jeklu od tistega dne, katerega se začne vožnja ter naj se te pogodbe in ^Pogodbe za drugo železje potrebno pri gornjem delu predložč državne upravi v odo- éet sklade morajo biti konci 2“ 50 dolge, iz hrastovine ali mecesna in ne smejo biti 61 0 95 narazno od srede do srede. Člen 6. hof dolgost kolej s šinami je enaka vsej dolgosti železnice Selzthal-VVörgl in Bischofs-več 20 odstotkov omenjene dolgosti za postranske koleje v različnih postajah h beznic. 6 ^ar se tiče razšira Salcburške postaje, bode trgovinskemu ministerstvu v odobrenje 0z'ti na drobno izdelan črtež, ki mora kazati vse, kar bode treba napraviti. ki ... ^oneesionarjeva dolžnost je vvesti po tej železnici tiste naredbe za dajanje znamenj, ukaže državna uprava, ter izpolnjevati zlasti novi propis o dajanji znamenj. Hej jih mora za dobe nabaviti si ter podjetniku izročiti v najbližji kretni železnični J1» da jih od ondod prepelje in postavi. ako K^0<^d k°ncesionarjeva reč je montiranje, namreč sodelovanje mehanika pri postavljanji, ' kilo potrebno. Uredbe in naprave za kretanje ali vožnjo. Člen 7. vzdj ^Oneesionar je dolžan povsod, po potrebi, tehtala, namreč vage mostovnice, potem ^6°'alne žrjave in vse druge k kretanju potrebne naprave nabaviti in postaviti dati, in 'zpolniti vse, kar mu državna uprava na to stran ukaže. Judi pri teh delih je podjetnik dolžan, z vozom dopeljati si take stvari in postaviti jih, a m montiranje zadeva koncesionarja. Člen 8. K Hudi • °ncesi°nar mora ob svojem trošku popolnoma opraviti postaje za službo pri vožnji V8ako'n *>*a^a* za spremljanje vlakov in vzdržbo železnice, tako tudi stražnice, nabaviti ta jel« n° založno robo in potrošne stvari za trimesečno kretno dobo, z uniformami vred lož; Zlllene služabnike, in državna uprava si pridržuje pravico, spiske, ki jih o tem pred-Pregledati in, če bo treba, dopolniti. Delalnica. Člen 9. ^°kčnib^*8Vn' ^àlnici, ki se v Salcburgu zgolj ob koncesionarjevem trošku napravi, in *r°8koy ^ostorib. vrtilnicah, premikal nicah, naredbah i. t. d. treba črteže, kazala in račune Posebej v potrjenje predložiti. Vozila. Člen 10. Vozila, zlasti lokomotive in vozovi morajo kolikor je mogoče zadovoljavati tehnicu"™ dogovorom društva nemških železnocestnih uprav, ako ne bi vlada med tem časom i^8 posebnih prepisov. Za nabavo vozil in založnih delov ustanavlja se minimalna vsota od 80.000 gl* BVS*r' velj. na miljo (tudi za kos ud Hali na v Salcburg) in družba bode dolžna trgovinskemu n"1’1 sterstvu v potrjeiije predložiti kazalo (spisek), in opis naprave tistih vozil, ki si jih h°ce nabaviti, in dotične pogodbe. Člen 11. Koncesionarjeva dolžnost je, o pravem času vso železnico tako opraviti, kakor velevajo ti uvetovniki, tako da bode mogoče ne le podjetniku nepretrgoma železnico delati, temBC tudi ko se dodela, nemudoma in o pravem času vožnjo po njej začeti.