Leto LXVX, ft. 140 Ljubljana, četrtek 22. Junija 1933 C3tn Dtn 1.— SLOVEM Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje to praznike. — Inserati do 80 petit trsu oinV 1SL^? Din 2.50, od 100 do 300 vrVtTSln S.-, večji inserati Jest veiifl rnicc^~" ?°pufl,t P° dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo DtaleL-4 Rokopisi se ne vmftajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUerva oHoa it. 5 Telefon s t. 8122, 8123, 3124, 8125 in 812« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg Št. 8. — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon it. 66, podružnica uprave: Kocenova uBca 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubijsr.i 3t. 10.351, DRAMA NAGLO POJEMAJOČIH NAD Londonska konferenca je zašla v tak zastoj, da Jo bodo morali odgoditi — čakajo samo se na odločitev Amerike London, 22. junija, r. Zaupnik predsednika Roosevelta, prof. MoIey, ki naj reši svetovno gospodarsko konferenco sedanje stagnacije, se je včeraj vkrcal v Neuvorku. Dokler Moley ne prispe v London, ne preostane konferenci nič drugega kot čakati. Značilno za razpoloženje je vest »Daily Telegrapha«, da so na seji načelstva konference pod predsedstvom Macdonalda že sprožili vprašanje, ali bi ne bilo boljše, da se konferenca odgodi, če ne bo dogovora o stabilizaciji valut. Sicer pa se danes nalaga Ameriki glavna krivda za pasivnost konference. Okoliščina, da ameriška delegacija zaradi stališča Washingtona glede stabilizacije valut in vprašanja vojnih dolgov ne more razpravljati, je žigosala Ameriko v očeh ostalih udeležencev konference kot zlega duha v tej »drami naglo pojemajočih nad«. Nekatere delegacije smatrajo, da je najbolj « primerno, naj se konferenca prekine, dokler se položaj ne razčisti. Francoska delegacija vztraja slej ko prej na stališču, da je vsak dogovor o carini? bi in ostalih vprašanjih nemogoč, dokler dolar in funt ne bosta stabilizirana. Saj nima nobenega smisla, tako se naglasa, da se nadaljujejo takšna brezplodna pogajanja. Na drugi r -ani pa mislijo, da so govorice o odgodi t vi konference samo nekakšen pritisk, pod katerim naj bi Amerika čimprej rešila vprašanje stabilizacije. Znižanje pridelovanja žita London. 2* junija. AA. Macdonald se j* danes popoldne sestal z zastopniki štirih velikih agrarnih držav, ki imajo na londonski konferenci posebne sestanke. Macdonald jih je opozoril, da bi bilo nujno potrebno čim prej spraviti na čisto žitno vprašanji, ker je v tem glavni pogoj za ureditev drugih konferenčnih vprašanj. Delegat USA Morgenthau je Macdonaldu odgovoril, da je njegova država pripravljena omejiti poseve in izvoz žita. Tudi delegati ostalih treh držav so na tem, da tudi na to pristanejo. Avstralski delegat je izjavil, da je Avstralija pripravljena omejiti poseve. caka pa samo na konkretne predloge. Tudi zastopnika Kanade in Argentine sta pripravljena sodelovati vzajemno z ostalimi tremi država- mi. Macdonald je toplo priporočal, naj bi delegati skušali doseči čim prej popoln sporazum, da se ne bo konferenca po nepotrebnem zavlačevala. Razgovoru je prisostvoval tudi generalni tajnik Društva narodov Ave-nol. Zastopniki glavnih agrarnih držav USA, Kanade, Avstralije in Argentine so imeli enoči novo konferenco za redukcijo žitnega pridelka. Razpravljali so o predlogu, da bi se 6krčila za 15 odstotkov površina ozemlja posejanega z žitom. Anglija se bo morala odločiti London, V1 junija AA. V tuikajišnjih finančnih krogih misflijo, da se bo morala angleška denarstvena politika na londonski konferenci o^iočiti za eno izmed dveh poti: aH bo poskusila nadti formulo za dosego zadostoe stabilnosti razmerja med devizami, ki temelje na zlatu, in funtom, ali pa bo morala erledati na to, d>Heil Hitler« je odšel nato sprevod na dvorišče deželnega dvorca, kjer sta nemške goste iz Jugoslavije pozdravila deželni glavar Kemmaier in celovški župan Pich-ler. Predsednik koroške nemške pevske zveze je v svojem nagovoru izjavil, da smatra poset štajerskih Nemcev za vrnitev obiska, ki so ga priredili koroški slovenski pevski zbori meseca januarja letos. Za lepi sprejem se je zahvalil mariborski odvetnik Kieser, ki je v zbranih besedah poudarjal globoko ljubezen jugoslovenskih Nemcev do svoje države in do svojega naroda. Ljubezen do države in ljubezen do naroda sta dva pojma, ld sta se pri njih skoro identificirala. Po pozdravnih slovesnostih je občinstvo zapelo pesem >Deutsch-land, Deutschland tiber alles .. .« Zastopniki nemških pevskih društev iz Jugoslavije, dr. Karel Kieser, Josef Bau-melster iz Maribora in Albert Scbarner iz Ptuja so pod vodstvom predsednika koroške nemške pevske zveze profesorja Rub-nerja posetili tudi jugoslovenskega generalnega konzula. Dr. Kieser se je generalnemu konzulu zahvaril za njegove usluge, s katerimi je omogočil poset in izjavil, da so priredila to turnejo pevska društva iz Maribora, Celja in Ptuja, ki so včlanjena v nemško-švabski kulturni zvezi. Obenem mu je zgotovil njihovo lojalnost do jugo-slovenske države. Ta smisel so izražali tudi pozdravni nagovori v deželnem dvorcu in priznati je treba, da pesem zbližuje narode in da je zaradi tega potrebno, da se zbliževanje narodov vrši tudi na ta način. Generalni konzul dr. Milošević-Sorgo je nagovoril goste takole: Veseli me, da vas morem pozdraviti na kr. konzulatu, ki ste ga posetili, da dokažete svojo vadnost našemu slavnemu vladarju kralju Aleksandru in kraljevini Jugoslaviji, katere državljani smo. s tem ste dali izraza dolžnosti vsake manjšine, namreč dolžnosti in vdanosti do lastne države. Dovolite mi, gospodje, da vas opozorim še na posebno dolžnost, do česar mi dajejo pravico izkušnje, ki sem si jih pridobil v teku svojega dolgoletnega službovanja v tej deželi. Vaša dolžnost kot nemške narodne manjšine v Jugoslaviji je prav tako kakor dolžnost koroških Slovencev v Avstriji, da med našima dvema narodoma ne trpimo več nobenega starega nezaupanja in da ne se jesno nobenih prepirov. Nasprotno smatrajte za svojo dolžnost, da zidate most prijateljstva med obema našima narodoma, čegar najmočnejši stebri m zaščitniki morate biti ravno vi. Potrebno je, da varujete svetost te dolžnosti ne glede na vsakdanje ovire, ki jih postavlja narodnim manjšinam dnevna politika danes v tej, jutri pa v drugI državi. Potem bo vaše delo rodilo sadove, kakor se je ravno sedaj zgodilo v Jugoslaviji v meri, ki se nikakor ne sme podcenjevati. S tem pa bo ustvarjen zopet zgled v prilog drugim narodnim manjšinam. V tem smisla pozdravljam poset pri vaših narodnih bratih na Koroškem in upam, da bo tudi ta obisk doprinesel k zboljšanja prijateljskih odnosa jev med obema državama in obema narodoma. Zvečer so priredili pevci iz Maribora, Celja in Ptuja pevski koncert, ki je v splošnem dobro uspel. Po koncertu je bil v hotelu >Sandwirt« družabni večer, ki ga je priredila nemška pevska zveza na čast svojim gostom in ki je potekel mirno in zabavno. V nedeljo popoldne so se jugoslovenski Nemci odpeljali v Beljak, kjer so zvečer koncertrirali v dvorani telovadnice in odkoder so se naslednjega dne vrnili domov. 31 milijonov brezposelnih Newyork. 22. junija, g. Strokovnjaki cene število brezposlenih na svetu na 31 milijonov, od katerih jim ima okroglo 17 milijonov Amerika. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 23-07.07_2318.43, Berlin 1360.14_1370.94, Bruselg 803.74 3o 806*6$, Oarth L108.3S_J.H3.85, '^andon 194 97—196.57, Newyonk čete 4641.60 do 4669 86, Pariz 225.90_227.02, Praga 170.74 do 303.14 (premije 28.5%). Avstrijski šilima: v privatnem kairin^u 8.80_8.90. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Pariz 20.3825. London 17.62, Newyork 421, Bruselj 72.4250, Milan 27.4250, Madrid 43.90, Amsterdam 206.15, Berlin 122.90, Dunaj 57.50, Praga 15.4150. Komunistična izzivanja na Poljskem Krvavi spopadi med orožniki in od komunistov nahujskantmi množicami — Več mrtvih in ranjenih Varšava* 22. junija. AA. V vaseh rze-sovskega in ropčiškega okraja »o hoteli komunisti izzvati nerede, kar jim pa ni uspelo. V vaseh Mediki in Lenčiki so skupine kmetov poskušale na nasilen način sekati privatne gozdove, zaradi česar je prešlo do spopadov s policijo. Ena oseba je ubita, 6 orožnikov pa ranjenih. Nato so orožniki vnovič začeli streljati na demonstrante in jih 6 ubili. — V občini Ni-kovi je policija več ljudi aretirala, ki so jih meščani hoteli osvoboditi. Zato je prišlo do streljanja. 6 kmetov je ubitih, več orožnikov pa ranjenih. Krakov, 22. junija, r. V zvezi z delavskimi nemiri v Rzeszouwu poročajo, da se že nekaj Časa opaža živahnejša agitacija ekstremnih strank, ki je povzročala po raznih krajih več ali manj burne izgrede. Demonstranti so skušali izropari trgovine, nekateri pa so sekali drevje ▼ zasebnih gozdovih. Najbolj krvavo so potekli dogodki v .Medinki, kjer je množica ubila policijskega poveljnika in je bilo težko ranjenih 6 drugih policijskih organov. Policija je nato oddala salvo v množico, kjer so padle tri smrtne žrtve, S demonstrantov pa je bilo hudo ranjenih. Tudi v Načkovi je policija streljala v množico, in je bilo ubitih 6, ranjenih pa 9 oseb. V Alžiru vre Pariz, 22. junija. AA. Havas poroča: Glede nasledstva generalnega rezidenta za Maroko, Sainta (kakor Jouvenel je tudi Saint senator in ne more na tem mestu ostati brez posebnega dovoljenja parlamenta deli kakor pol leta) napovedujejo listi, da bi mogel na to mesto priti sedanji vrhovni komisar v Siriji Ponsot. »>ExceI-sior* pa misli, da bi utegnil priti v Rabat generalni guverner za Alžir, Carde; v tem primeru bi prišel na njegovo mesto Čavla, ki je zdaj na Madagaskarju. Carde je dobil poziv od francoske vlade, naj nemudoma odpotuje v Pariz. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da je ta poziv alžirskem generalnemu guvernerju v ozki zvezi z nacionalističnim gi-baijem v Alžh-ju, ki zavzema zadnje čase vse ši*ši obseg; podpira ga, kakor se govori, moskovska vlada. Pred odhodo je Carde izjavil novinarjem, da so ga zelo važni dogodki pripravili do tega, da potuje v Pariz. Dodal je, da bo francoska vlada v zvezi z nacionalističnim pokretom v Alžiru v najkrajšem času izdala vele-važne ukrepe. Jouvenel bo odšel iz Rima Pariz, 22. junija, AA. V zrve«i s gflaeovi, da bo francoski poslanik v Rtrmi Jouvenel v kratkem odpoklican, piše >Eoho de Pariš«, da je bil Jouvenel imenovan za francoskega poslanika pri Kvirinalu za dobo 6 meeecarv, ki poteče 15. julija. Ker je Jouvenel senator, se po zakon j o parlamentarni hnkompa-tibilnosti njegova poslaniSka misija ne more avtomatsko obnoviti in bi bfl ca njsgovo ponovno imenovanje potreben sklep rranoo-skesa parlamenta. Toda zasedanje parlamenta, zaključuje list, se konca prvi fced#n v juliju in tako bo vlada imela z»k> malo časa, da bi parlamentu izročila predlog o tej stvari. Potrjutfetfo se glasovi, da bo na Jouvenel lovo mesto priSel doced antfl francoski posđanik v Var&avi Laroohe aH pa senator Ln MrvSi rimski posdanifc Ren« Besnand. Junafc svojega poklica Pariz, 22. junija. AA. Znanega ftran-00skesa profesorja im ftefa rodtoloflkje skižibe v tnkojfitnji bolnici Oharite. dr. Thiriichingma so včeraj osmič operiraJi za tako imenovanim >rad1ok>Sk±m rakom«. Operacijo Je tovrSil Serf radlolofike elružbe v bolnici Saint-Lonis, lovenske ostvari ajoče, sile. Izrekel je iskreno priznano-e posebno dnr. VVindiischerju in Zo rmanu, ld sta zbirala materijal za Galerijo. V sedanji dobi materijaH-zma je potrebem duhoven podvig. Ljubljana se je sloj ko prey pokarala kod središče slovenskega kulturnega življenja kar je dokazala tudi sedaj. ZahvaBjmjoč s« vsem onim, kri so pripomogli do ustvarjenja Narodne galerije je g. rx)močinn!k bana otvoril razstavo. Za njim je dr. Štele v kratkih besedah opisal obseg razstave ki razvrstitev posameznih del v prostorih. Opisal je zname-nitejša dela posameznih umetnikov od poznega srednjega veka pa do danes. Za tem so si gostje pod vodstvom dr. Steleta ogledali razstavne prostore. Naše gospodarstvo maju Ljubljana, 22. feibmuarja. Stacionirani raavoj našeiga narodJn©§ra gospodarstva se naidaljjiuje. V majfti so napredovale načelni o samo Industrije z izrazito sezijo: gradnde nad zeanirjo, industrija kamenja to zemlje, gradmfltei prevoa-nin sredstev, gradnja železnic, cest in vodmih zigradfb it*L Naiprediovande tekstilne industrije za nadaljnjih 1*55 delavcev (v aprilu 149, v marcu z>a 318) ne temelji na sezijii, temveč na vBeUevamdta inozemskega tekstilnega kajpitaJa. Tekstilna industrija zapoeluje trenutno že 10.013 delavcev, d očim jih je imela dioe 30. VL 1926 samo 5012. V sedmih letih se Je zaposlenost teksrtikie vndus*trije drvigmila za celih 100%. Po številu zavaravanih delavcev je tekstilna industrija na prvem mestu. Večjega nazadovanja ne iskazuje nobena indusrtrija- Največji absolutni padec beleži Se vedno — tako kot prejšnji mesec — trgovina. Ta padec je znasaJ v maju 06 oseb. Z odrom na aibsolutoo vfeiuo padca slede trgovini občinski obrati z na-zadovanoem od 91 oseb. Povprečno število zavarovanih delavcev je znašalo v maju 77.636, prirast od aprila je znašal 3366, ali absolutno v odstotkih 3.34. Na^veĆjl je bil prirast v gradnji nad zemJjjo, in sicer 1400, dalje v industriji kameno a in zemdje 669, v goadno planinski industriji 641, v gradnji železnic, cest in vodnih zgradb £18, t kovinski industriji 1*9. v tetostftni industriji 165 Itd. Obiskujte naša letovišča Stres % »SLOVENSKI NAROD«, dbe H Jurija 1988 Ljublj inu velikega narodnega borca se je saoči dosto}no potim M n Vekoslava Spiačica Ljubljana, 22. junija. Taborska dvorana, ld je po klasičnom ■logu najprimernejša za posebno svečane prireditve, je bHa snoči še bolj resnobna. Ospredje je bilo zagrnjeno v črne draperije, sredi zelenja je pa stala na mizi na odru z vencem obdana slika velikega pokojnika, čigar spomin so počastila naša narodna, kulturna in obrambna društva z lepim spominskim večerom. Pobuda za prireditev spominskega večera pokojnemu Ve-koslavu &pinčiču je izšla od organizatorno propagandnega odseka Saveza emigrantov v Ljubljani. Osnoval se je prireditveni odbor, ki mu je predsedoval g. Andrej Gaberšček, novinar in publicist, v odboru so pa bili zastopniki skoraj vseh narodno obrambnih organizacij. Častni predsedniki Jo bili gg. ban dr. Marušič ter senatorja Ivan Hribar in dr. Gregorin. Dvorana se je naglo napolnila. Med številnimi udeleženci smo opazili gg.: senatorja dr. Rožiča, podbana dr. Pirkmajerja, poslanca dr. Rapeta in Petovarja, zastopnika češkoslovaškega sokolstva podpredsednika OOS Truhlara, I. podstarosto SKJ Engl. Gangla, zastopnika Ljubljanske sokolske župe podstarosto Krapeža, zastopnika mestne občine podžupana prof. Jarca, sreskega načelnika dc Z-nidaršiča, upravnika policije Fverševana. predsednico Kluba Primork Maso Gromov o, zastopnika Društva koroških Slovencev dr. Felacherja, načelnika konzorcija »Jutra« A. Ribnikarja, predsednika JUU Dimnika, zastopnika Jugosloven-skega profesorskega društva dr. Čermelja, župnika Barleta, zastopnika »Jadrana« Ur-šiča, zastopnika Kluba primorskih akademikov Koršiča, tajnika oblastnega odbora Narodne odbrane Veuturinija, predsednika Tabora Streklja, predsednika Branibora dr. Krevija, zastopnico Kola jugoslovenskih sester Majaronovo, predsednika ASK. »Primorja« L Sancina, predsednika akademske podružnice GMD Istro, zastopnika »Preporoda« in druge. Predsednik prireditvenega odbora gosp. Gaberšček je toplo pozdravil udeležence, vse enako, ne da bi jih pozdravljal posebej. Oprostil je izostanek vseh treh častnih predsednikov; g. senator Ivan Hribar je poslal pismeno opravičilo (odpotoval je v Reograd), v katerem se s prijateljskim čuvstvom spominja velikega narodnega delavca. Vekoslava Spinčača. Družilo ju je prijateljstvo in veliko delo za narod in končno ju je usoda združila v narodnem predstavništvu. G. senator dr. Gregorin je poslal brzojavno opravičilo. Globoko je presunila poslušalce 'Adamičeva »Molitev«, ki so jo zapeli združeni zbori Hubadove pevske župe ob spremlje-vanju godbe »Sloge« pod pevovodjo Zor-kom Prelovcem. ker je dvorana zelo akustična, je mogočna pesem učinkovala še posebno močno, čeprav je godba nekoliko preglušdla petje. Spominski govor o življenju Vekoslava Spin čiča in o njegovem velikem delu za narod je imel g. Andrej Gaberšček. Govoril je o velikem pokojniku s posebno, globoko toplino. Živo je orisal narodnostno gibanje v Primorju, v katerem je bil Spinčič tako pomemben činitelj. V zgoščeni obliki je podal na kratko zgodovino narodnostnih bojev v Primorju od 1. 1S60. naprej. 2e tedaj so se goriški Slovenci krepko uveljavljali v političnem življenju. Goriški deželni zbor je sam vodil borbo za uradovanje v slovenskem jeziku. Deželni zbor sam pa je tudi čuval ljudsko šolstvo, da vlada ni t šole vtihotapijaJa nemščine. Zato je Goriška prednjačile tudi v dobi taborov; prvi tabor je bil na Sem-paakem polju 1668. V Istri je pa bilo ▼ tem pogledu zelo žalostno, kjer je bilo ljudstvo brez vseh političnih pravic, gospodarsko ga je pa izžemal laški kapital V tistih časih, 1. 1867, je vstopil SpinČič (rodil se je lata 1848.) na goriško osrednje semenišče. Hotel se je posvetiti ljudstvu kot svečenik ter učitelj. Hrvaško gimnazijo je obiskoval na Reki. V Gorici se je kmalu vživel v živahno politično gibanje Slovencev. Med profesorji je našel dobre vzgojitelje, med tovariši pa ognjevite idealiste rodoljube. Kmalu je začel dopisovati v hrvaške liste. L. 1871. so priredili na semenišču pravo goriško Besedo. Na prireditvi je nastopil Spinčič s krasnim govorom, ki je izdajal velik govorniški talent Ko bi moral iti past duše, si je premislil ter sklenil, da postane še večji narodov učitelj kot bi bil duhovnik. Sel je študirat v Prago, kjer se je navdušil za slovansko idejo. L. 1873. je nastopil profesorsko mesto v učiteljišču v Kopru, ki je bilo otvorjeno po zaslugi goriških slovenskih politikov. Na njem so bili trije odelki, za Slovence, Hrvate in Italijane. Dijaki so dobili dobrega vzgojitelja. Spinčič je bil tudi velik prijatelj ljudstva, ki ga je bilo zelo vzljubilo. Ko je postal okr. šolski nadzornik, je imel še več prilike, da se je posvetil ljudstvu, ga učil ter ga vzgajal v narodni ideji. Leta 1882. je bil pri nadomestnih volitvah izvoljen deželni zbor. Pri rednih volitvah 1. 1883. sta pa bila razen njega še izvoljena Laginja in Mandič. Ti narodni zastopniki so začeli žilavo borbo za povzdigo istrske raje. Njihovo narodno propagandno delo. politično, prizadevanje za ustanavljanje novih šol. delo v CMD — je bilo ogromno. L. 1S85. je bil Spinčič kandidiral za državni zbor; tega so se pa Italijani ustrašili. Premestili so ga iz Kopra v Gorico, kjer pa seveda ni pozabil na uboge Istrane. L. 1891. je bil izvoljen kljub vsemu v državni zbor. Po njegovem prizadevanju je tudi državni zbor razveljavil sleparsko izvolitev Italijana Vergottinija in izvoljen je bil njegov tovariš Laginja. Zaradi laških sleparij pri volitvah je bilo istrsko ljudstvo zelo razkačeno In Spinčič mu je izpolnil željo ter sporočil min. predsedniku, kakšnih sredstev so se posluževali Italijani pri volitvah. Vlada je poslala to sporočilo cesarskemu namestniku v Trstu, ki se je maščeval tako nad Spinčičem, da so ga odpustili brez pokojnine iz službe — zaradi njegove narodne zavednosti. Spinčič se je pritožil na državno sodišče in končno mu je vlada priznala pokojnino. V državnem zboru na Dunaju je spadal Spinčič med najradikalnejše krilo naših poslancev. Bil je sijajen zagovornik pravic naroda, ki ga je poslal v parlament. — Spinčič je bil tudi član prvega našega narodnega predstavništva in poslanec v sedanjem parlamentu. Služil je narodu do konca — neskaljenega političnega pogleda, z zavestno ljubeznijo do Jugoslavije. Ginjenost je trgala govorniku ob koncu tople besede, govoril je res iz srca. Potem, ko so udeleženci počastili spomin pokojnika, so pevci zapeli večno lepo, a turobno pesem »Buči morje...« G. Gaberšček je zaključil komemoracijo z zahvalo pevcem, župniku Barletu, ki je opravil za pokojnika zadušnico, in udeležencem za lepo udeležbo. Tri sklepne produkcije drž. konservatorija Vse tri so bSe razmeroma prav dobro obiskane — Za bodočnost naše glasbe nam ni treba skrbeti. Uub&jana, 22. junija. Kakor vsako leto, tako je rudi letos ravaiate&stjvo drž. konse^rvatorija priredilo za svoje gojence večae število javnih prodirkcii, izaned katerih so zasJužii-e veliko pozornost zlasti tri sklepne. Prva se je 16. junija vršila v Filharmoniji. Na nji sta nastopila absolvent srednje šole konservatorija Bašde Oton (čelo) in Gaiatia Rešnhotd (kflavir), gojenec EL L visoke šole. Sedniii je spremM pri klavirju Bajde-ta v treh točkah, pa Je nastopu tudi v štirih točkah samostojno. Oton Bajjde, član znane, glasbeno močno nadarjene, izumiteljske ram#rje Bajdetovih je prvi absolvent srednje šole našega konservatorija za čefo šole prof. Bmerika Berana. Tudi je Č5an ljubljanskega godalnega kvarteta. Dosegel je v ^vrstni ŠoH svojega vzgojitelja prav lepe uspehe. Otresti se mora nacEežne treme, kd jI je, tako se mi zdi, prav posebno podvržen in ki je kriva, da če&si ubira zlasti v visokih legah a-stru-ne včasih nejasne tone. V nadaljnjem potek« svojega studija se bo tega nedostatka iziahka izneM ki postal za sedaj naš najborjči čettst Rainhoid Gaiatia, gojenec našega r.ajprominentoeošega klavirskega pedagoga prof. Janka Ravnika, je izredno siguren, samozavesten pdantst umerjenega temperamenta m ŠTrokega znanša, »Igraje« je absoi-viral vse samostojne in podrejene klavirske točke ne samo pffve, temveč tudi druge produkcije, Id se je vršHa 19. junija v Uni onu pod nasSovocn viofei-skš koncert. Na njem je nastopil Leon Pfei-fer, absolvent visoke sole konservatorija hz šole našega najOTamenitejSega ki na£-prrlDiubljenejšega vioJtinskega ačHetja prof. Jana Šlaisa. Poleg Rno-rja, ki se sedaj uded-stvuje že kot vioHrrski učite*! na naS gia«-beni šoli, nam je sedai vzgojfl nsč manj vrednega, močno pozornost vstopajočega Leona Pfetferja, ki ga odSiknte miren nastop, veffcc ofcrogei plemenit ki iskreno topel ton, k* zajema te globine zlasti one mehko liričnih melodrj in lei s samooosebi umevno lahkoto premaguje tudi tehnične zapretoe, kaikor jih nudi n, pr. ČaJkovSkega koncert v d-dusu, s katerim je Pfetfer dokazal svojo po4no zrelost. Med drugimi skladbami ie imet aa pro«ramii hi Je te-vajai tudi »Fantazijo*, kompozicijo za vio« Hno « jdfifffe »ino***** ** t#L Sfcvka Osterca, mladega, samosvojega in zelo nadarjenega Šturma. Ob sklepu svojega obširnega, napornega večera je moral zaradi birme zabteive poslušalcev dodati še več toflk. Torej na hHa to kar samo šolska produkcija, temveč kakor resničen koncert priznanega umetnika, kar tudi Pieifer že je in bo prav kmalu še bolj. ZeLim mu potrdila svoje zrelosti tudi pri kaki inozemski violinski kapaciteti, četudi mu ga skoro ni treba. Kakor rečeno, je tuda Pieiierja ves večer pri klavirju s tankočutečo priiagodšt-viijo spremljal Reinhoid Gaiatia. Poslednja sklepna produkcija je bila včeraj, 21. t m. tudi v Unionu. Pri njej je s prvo in zadnoo točko nastopil konservato-riiski orkester. Prvo, Vivalddjev »Concer-to gros-so« za godahii orkester, op. 3, stil, je vodii Miifler Gustav, zadnjo »H. koncert za Idavjr s spremilievanjjem orkestra: op. 22« C. Saint- Sa^nsa, zdo zanimivo, duhovito, živahno skladbo pa Suštersič Vinko, oba tz dirigentske šole c«rof. L. M. Skerjanca. Pri klavirju je bila ga. Baje Ladika. absolventka srednse Sole, učenka prof. Janka Ravnika. Z energičnim, Živahnim temperamentom je priklenila nase in povrekla za seboj dirigenta ki orkester ter dosegla z zares bravurao odigranim koncertom vefck uspeh. Orkestar je bi pomnožen s člani Orkestra!, društva GL M. in opernega orkestra. Med to posiedtajo in prvo točko smo slišali tri gojence te solistične šole rav-ia*e«j€L M. Hubada: altist*-Qjo Campo Slavo (pri klavirju Hrasovoc Sftva), Perdan Jeanertto, sopran (pri klavirju Ifrašovec Si&va), ter baritonista Lskoviča Jožo (pri klavirju Meuardi PJja). V drveh kUvirsJdh točkah je nadalje nastopi Vo-dušek Valens, učenec prol. Janka Ravufca. V njem dorasča izjvrsten pianist fe sose prol. Vaode WtstingJiausno>ve sta se nam predstavih* že dobro mani pevki sopranjst-ka Sok Dragica (pri klavim VodnSek Valeča) ta Lafaarnar Marija, meaao-sopra-nistka Jn ateotveotka srednje sole (pri«a-v«rju Mucha Božeoa), pevka zrelega, toi»e-ga giasu> K barvitosti večera ie prispervaJ Rueh ararfoo, abiolvent sredo*« Hit 41 Marin«! te šote prol Vaciava Laana. Zaigral nam je, žal, muzikalno btespomem-ben, suh koncert za kfarinet & FHetricha (pri klavirju Meaaidi Bk). a vcodar do-knmej^rai i num vekoat, svojega tebnič- Rueh sodessfe menda is d«fl časa v opernem orkosaru. Vso M produtoofte so b*e razmeroma prav ne«adavol>rvo obiskane. Spominjamo se nabito potem dvoran ob takih prilikah. Prepriča« som, da interes sa glasbeno dalo naše glasbene šefe ia njeoft gojencev ni nič manj«, kot je bH, da, Se mnogo večji fe, toda dandanes je tod* 5 đmarjev, in tsdl I dinarje — še denar, ka ff* sicer miselna še na kakšen nački najde te nrMe h koncertu, a odrastku oe gre & rok. Le odraaflfa poataialcev ni bOo. Skoro sama mladina je spremBala svoje tovariše od produkcije do produkcije, se navduševala ki ploskala. Za bodočnost nafte glasbe nam tudi ni treba skrbeti. V ČVrstem štrokera razmahu le. Naša narodna galerija i« bila že četrtič Ljubljana, 22. junija. Danes smo spet svečano odprli Narodno galerijo, a ne več male zbirke z večino modernih slik, kakor smo jo že leta 1919. odprli v Kresiji, niti NG, ki smo jo otvorili ob koncu leta 1928. s prvo razstavo v Narodnem domu, sedaj pa otvar-jamo že četrtič preurejeno Narodno galerijo, ki kaže vse dobe likovne umetnosti v Sloveniji Tudi sedaj seveda N. G. še ni popolna slika naše likovne umetnosti v minulih stoletjih in sedanjem času, temveč je šele podlaga, ki ns njej brez večjih težav lahko zgradimo veličastno poslopje razvoja našega udejstvovanja v likovni umetnosti od najstarejših časov do danes in s tem vstvarimo temelj ter izpodbudo tudi bodoči umetnosti. Ker dela modernih umetnikov po večini poznamo že iz prejšnjih narodnih galerij in raznih razstav, jih danes ne bomo opisovali, pač pa v naglici poglejmo, kaj ima galerija iz starejše zgodovine naše umetnosti. Vsa zbirka je sedaj razstavljena v 12 dvoranah, na stopnišču pa prav dekorativno deluje zbirka sadrenih odlitkov grške in rimske plastike, ki pa razen dekorativnega pomena skoraj nima drugega namena, saj je vendar NG zbirka umetnosti na naših tleh. Blizu 50.000 Din je veljal ta gips, ki bi bil prav poučen za univerzo, vendar bi bili pa s to veliko vsoto lahko zbirke NG izpopolnili z važnejšimi deli naših starih in še živečih umetnikov. V teh 12 prostorih pa tudi še ni najlepšega oddelka, namreč dvorane, kjer bodo razstavljena dela slikarjev in kiparjev, kd so sicer bili tujci, vendar so pa pri nas delovali in silno vplivali na našo umetnost Ta dela bodo razstavljena v dvorani, kjer je sedaj pisarna in med njimi bomo videli portrete Hermana Verelsta, slike slavnega Valvasorjevega sodobnika in prijatelja Almanacha, odličnega portretista Savoveja ali morda Zavojeta, ki je bil ljubljanski meščan, in najvplivnejšega mojstra IS. stoletja I. M. Scmidta iz Kremsa. V to dvorano bi gotovo spadal tudi Valentin Metzinger, ki je za njega msgr. Viktor Ste-ska končno dokazal, da je rojen v Alzaciji, ne pa v Bohinju. Brez slik vdomačenega Metzingerja bi bila velika dvorana NG skoraj prazna, ker še nismo zbrali najboljših del domačih od Metzingerja po kvaliteti znatno večjih umetnikov. Največje veselje bo vsak prijatelj naše umetnosti doživel v prvi dvorani, kjer je razstavljena naša gotska umetnost, prenesena iz naših malih pohabljenih cerkvic, ki gledajo na domovino z vrhov in samevajo po tihih dolinah. Najstarejši spomenik so Sv. Trije kralji iz Vrzdenca pri Horjulu, ki jih je neznan slikar slikal že v začetku 14. stoletja na moker belež. Iz Vrzdenca imamo pa tudi še freske iz 15. stoletja, ko je bilo pri nas slikarstvo že visoko razvito, kakor pričajo freske z Jezerskega, iz stare cerkve na Bledu in pa akvarelna kopija čudovitega gotskega stropa presbiterija na Suhi pri Škofji Loki. Zbirko moramo na vsak način izpopolniti še vsaj s kopijami po freskah Janeza iz Ljubljane in mojstra Jerneja iz Loke, ki je v 16. stoletju poslikal največ naših cerkva. Tudi kipi v tej dvorani nam kažejo prav visoko stopnjo plastike v gotski dobi. Izvrstna je namreč kamenita Madona iz litijske okolice, ki jo je izklesal neznan kipar okrog leta 1400, a 15. stoletje prav dobro zastopajo kipi iz konjiške okolice, znameniti krilni oltar z Gosteč pri Škofji Loki, lesena horjulska Mati Božja z Jezuščkom ter krasni sedeči Sv. Peter, v 16. stoletje pa segata Sv. Ana Sa-motretja in pa relief Marijine smrti iz Bele peči. V reprezentativni veliki dvorani so razstavljena dela nažsga baroka. Pravzaprav v prvi oddelek spada še krilni oltar iz Mnljave vaei pri Čatežu, kjer se gotski vplivi združujejo e severno renesanco. Iz 13 dobe imamo najmanj spomenikov, ker tudi renesanse pri nas skoraj ni bilo. V tej dvorani pa še ne vidimo našega slikarstva iz Hrenove dobe ter pos3bno pogrešamo Sv. Cecilijo iz kapjcinskega samostana v Celju ter imenitno Sv. Uršulo iz Srednjega Bitnja, a dobro bi to dobo izpopolnievalo tudi Križanje iz Šmarja. V Valvasorjevo dobo segajo portreti Janeza Gladiea, ki J3 signiral svojega dr. Dienstmanna na mrtvaškem odru, ld se je jeseni leta 1660. smrtno ponesrečil, ko je na Smarj»tni gori streljal z možnarji ob prihodu cesarja Leopolda v Kranj. Zaradi prekrasnega kostuma in lepote ekscentrične LfibljanČanke Katarine M&uselblove, poročene Lukančičeve, lastnice starološkega gradu, bo gledalcem to njegovo delo gotovo najbolj všeč. Janez Miha Rainwald, slikar čudodelnega Sv. Frančiška v Savinjski doirni, je zastopan tudi s svojim lastnim portretom. Največji mojetsr našega baroka ie Frane flovšek, ki je v Ljubtjani pred 200 leti slikal strop šentpetreke cerkve. V galeriji imamo 1* nekaj začetnih njegovih del, kakor v temperi slikani božji grob iz Mekinj ter boljšo oljnato sliko % ReHee pri Bledu. V zbirko moramo prinesti kopije njegovih veličastnih frask in pa tudi veal njegovo neeignirano sliko >Noii me tangerec, ki jo je šentpetr-ski cerkvi podaril isti dobrotnik kot signirano Sv. Družino v levem oltarju. Skoraj polovico dvorane zavzemajo slike najpopu-larnejsega mojstra Valentina Metzmgeria, Največje so prenesene iz kapelice škofovskega gradu na Goričanah, prav dober je pa r.?di Sv. Janez Napomuk, ki je nekdaj km- ' nrkev v Smartinu pri Kranju, nato ga i imeJ Lajerjev naslednik Egardtner vi i na tleh, ker je veliko sliko rabil slika: starček sa preprogo, da na pomaže tal z oljnatimi ha rvam L Sliko je restavriral pri vitezu Strahlu v Stari Loki, ki jo je takoj kupil, sam Ivan Grohar. Ljubljančane bosta posebno zanimah Melizingerjeva portrata Leopolda grofa Lam-bergarja, ki Je sezidal sedanji Cekmov ali Koslerjev grad. Čeprav ima Metzinger v zbirki precai stvari, vendar ni zastopan « svojimi najboljšimi deli, kakor n. pr. s sir preurefena Narodna galerija otvorjena kami iz frančiškanskega samostana v Brežicah. Tudi njegov vrstnik Anten Cebej ni zastopan s svojimi najboljšimi deli, h katerim gotovo spadata njegova velikd slika Madona v Kopairfu in pa Sv. Krištof v velikem oltarju na našem starem pokopališču. 2e ta Vipavec s svojo mehkobo presega Metzingerja, visoko nad njim je pa največji slovenski umetnik 18. stoletja Fortunat Bergant iz Mengša. Kot portretist neusmiljeno odkriva notranjost, zlasti pa enargijo, strogost in tudi pohoto svojih moških modelov, skoraj ciničen satirik in naturaltet je pa večkrat na Svojih cerkvenih slikah. Vihar francoska revolucije v tem velikem mojstru že podira pobožne tradicije in spoštovanje pred visoko gospodo v nebesih in na zemlji, da je mojster Forrtmat prvi Slovenec, ki slika tudi že slovenskega preprostega Človeka kot samostojne žarnske slike. Kot Gojenec francoske akademije v Rimu se ponosno podpisuje >pictor Capitolinus —< kapitolski slikar, kot oboževalec francoskega duha, ki v njegovi dobi že pripravlja svetovni prevrat, se signira »Peintrec, kot Slovenec se je pa podpisal z plagolieo. Kakor smo zvedeli, so sa vedno za umetnost vnete ljubljanske uršulinke odločile, da NG odstopijo izvrstne Bereantove slike, ki so jih prenesli v uršuliueki samostan iz sosednje kapucinske cerkve, ko so jo podirali. V veliki dvorani je tudi še nekaj boljših del Leopolda Layerja. ustanovitelja gorenjske slikarske šole. Tu fe tudi nfagov odlični Sv. Lovrenc, ki ga je Layer gotovo naslikal v senci in 9 pomočjo Kremser-Schmid-ta. Slikarsko zbirko te dvorane izpopolnjuje baročna plastika, zlasti pa svetniki iz carkve Sv. Petra, ki jih je izrezal ljubljanski mojster Lohr. Med slikarji so torej razstavljeni sami Kranjci in manjka še vseh štajerskih slikarjev, zato imamo pa več del štajerskih kiparjev. Od štajerskih slikarjev edino lahko imenujemo še premalo raziskanega Janeza Krakerja. V sosednji sobi dominira mojstrsko delo goriškaga Slovenca Franca Kavčiča, ki je deloval na dunajski umetniški akademiji. Njegovo odlično sliko »Fokion z ženama« je ljubljanski galeriji posodila avstrijska vlada, za kar imata največje zasluge avstrij-i generalni konzul grof Orsini Rosenban; ter predsednik NG dr. Fran VVindischer. Pa še delo drugega slavnesra Dunajčana - Slovenca imamo v tej sobi, namreč krasno idealno gorsko krajino Lovrenca Janše, tudi profesorja dunajske akademije, manjkajo pa dela njegovega dunajskega sodelavca, Ljubljančana Šchiitza (Siča). Andrej Herr-lein je tudi tujec, zato nas pa vasele dela Janeza Potočnika, predvsem pa slike Prešernovega prijatelja Matevža Langusa. Domačin je tudi pokrajinar Anton Hayne, tujca sta pa slikar Prašernovega portreta Korz pl. Goldenstein in po Valentin Vodniku opevani Dorfmeister, a imen Egart-nerjevo spominja na Laverja. Od teh klasicietov stopimo v oddelek naših bidermajerekih slikarjav k slikam slavnega Goričana Tom in ca ter našega najboljšega tedanjega portretista, elegantnega Mihie Stroja. Tudi Korošec Marko Pemhardt je zastopan 9 svojimi izvrstnimi pokrajinami, z manjšimi deli pa Pavel Kuni, fini in apartni Cetinovič ter Ljubljančan Anton Karnger, ki sega že v naslednjo dobo. Sede v tretji sobi smo pri bratih Subicih, pri Ivanu Franke tu in Grilcu, vendar pa pri šubicih pogrešamo njih skromnega očeta Štefana in strica Janeza, v šestem oddelku nas sprejme Janez Wolf, nato se pa zagledamo v novo umetnost označujoča dala mojstrov Antona Ažbeta, Ivane Kobilce, Petkovška in še živečega Ferda Vesela. Pri naših inpresionistih smo in na višku slovenske umatnostj. Ante Gaber. Pred proslavo JOletnice SPĐ Ljubljana, 22. junija. Pred 40 leti so ustanovili navdušeni planinci skromno društvo, ki si je nadelo nalogo zgraditi po slovenskih planinah planinske koče, napraviti naše vrhove dostopne in kolikor mogoče izpodriniti delovanje nemškega planinskega društva, ki je bilo v oni dobi daleko pred slovenskim društvom. Skrite lepote naših gora, mogočne razgledne postojanke »o se začele odpirati širšim slojem. V začetku skromno Število članov je hitro napredovalo, družina prijateljev naših gora se je od dne do dne Širila. V predvojni dobi je društvo bojevalo hud boj z nemškim društvom zlasti sa kraljestvo našega Triglava. Vsa slovenska javnost mora priznati takratnim pij on ir jem našega planinstva, da so bili vsi na svojem mestu kar pričajo zlasti lepe planinske koče v območju Triglava, na Karavankah in Kamniških planinah. Povojna doba je začela ocenjevati planinstvo tudi, rekel bi iz etično kulturnega stališča. Turistika ima globok vzgojni pomen za človeško voljo in mogočno vpliva na njegov značaj. Planinstvo je zavzelo v povojni dobi pri nas najširše dimenzije. Žalibog pa so ta lepi sport premnogi začeli zlorabljati v svoje sebične namene in začeli skruniti lepoto in krasoto božjega stvarstva s kričanjem, s popivanjem, z brezmernim veseljačenjem, posegli so v naročje planinske vile in začeli trgati njen najlepši kras naše gorske cvetlice, tako, da je bila nevarnost, da se plahe cvetke iztrebijo iz naših gora. In zopet je SPD z lepima članki v Vestniku in z letaki začelo vzgojno vplivati na ljudi, naj ne skrunijo najlepšega, kar hranijo naše gore: rastlinstva in planinskega živalstva. Z največjim veseljem m hkrati s pono- som se smejo številni člani SPD v teh dneh pripravljati, da dostojno proslave 401etnico obstoja. Ns ta svoj praznik so povabili številne prijatelje tudi iz inozemstva ČSehe in Poljake ter Bolgare. Slavlja se udeleže tudi številne deputacije hrvatskih in srbskih planinskih društev. Veliko število delegatov, podružnic je priglašenih za nedeljo, za slavnostni zbor. Planinci in prijatelji naših gora se vljudno vabijo, da se udeleže v nedeljo 25. L m. slavnostnega zbora, ki bo ob 10. v veliki dvorani hotela Union. Po slavnostnih govorih se prično ob 11. predva jati najlepši prizori iz slovenskih planinskih filmov. V filmu »Jz kraljestva Zlato-rogovega« se nam bo pokazal Bled, v svoji romantični lepoti, dalje Bohinj, nato pa se bomo povzpeli na sneinobela polja narcis naše Golice, pogledali bomo raz Slemena proti Jalovcu, na kar nas bodo sprejele krasote »Triglavskih strmin«, kjer bomo plezali z našimi plezalci čez Severno steno, nakar nam bo Badjurov film »Triglav pozimi« odkril zimske krasote »snežnikov naših poglavarja«. Planinci, zato ostanimo v nedeljo v Ljubljani! KOLEDAR. Danes: Četrtek, 23. junija katoličani: Ahacij, Miloš, pravoslavni 9. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: ženska kaznilnica. Kino Šiška :Dama in smaragd ob 20.30. Društvo za ustanavljanje šolskih zobnih ambolatorjev občni zbor ob 18 v OTJZD na Miklošičevi cesti. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Jfatpod sita HrošČevo leto Je mokro, mokro leto je pa leto gob. Pravijo, da bo letos posebno mnogo jurčkov, mavrohov, mušnic, lisičk in ovaduhov. Ta zadnja vrsta gob sicer ni navezana na mokro leto, ker ji prija tudi suša in sploh vsako vreme, čas pa najbolj zadnji dve leti. In čudno, čim bolj se bližamo letu 2000, ko bo po prorokovan ju konec sveta, tem več Je teh gob. Najugodnejše podnebje pravijo da je za ovaduhe v naši mili domovini, a naša jugoslovanska, prvenstveno slovenska zemlja je kot nalašč ustvarjena za nje. Baje tako globoko nikjer ne morejo pognati korenin, kakor pri nas. So pa ovaduhi nekoliko v sorodu z mušnicami. Razlika je samo ta, da prinašajo mušnice smrt muham, od ovaduhov pa dobe Želodčne krče in motnje v prebavi pošteni ljudje. Po tem uvodu menda lahko preidemo k stvari. Tam doli nekje na Dolenjskem, kjer je zemlja kar posuta z ovaduhi, pripravljajo ustanovitev društva za zaščito javne in tajne morale. Pravila so že odobrena in določajo, da lahko postane član samo tisii, ki je oče najmanj enega nezakonskega otroka in ki je dobro izvežban v denuncijantstvu. Na predsedniško mesto smejo kandidirati samo aktivni denuncijanti, ki permanentno opravljajo to častno delo. Baje je kandidat na predsedniško mesto že določen. O ustanovnem občnem zboru bomo posebej poročali. Narodno gledališče DRAMA Četrtek, 22. junija: Roksi. Poletni abonma C in D Petek, 23. junija: Tartuffe. Red A. Sobota, 24. junija: Jakob Ruda. Predstava »Preporoda«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 25. junija: Okence. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Izven. Poletne abonente reda C in D opozarjamo, da imajo drevi ob 20. za svoj abonma poslednjo dramsko predstavo v sezoni. Vprizori se veseloigra Roksi z go. Saričevo v naslovni vlogL Poslednja vprizoritev Molierove komedije Tartuffe v ljubljanski drami bo v petek dne 23. t. m. za red A OPERA Četrtek, 22. junija: Marta. Red A Petek, 23. junija: Zaprto. Sobota, 24. junija: Jim in JilL Red D. Nedelja, 25. junija: Grofica Marica. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. • Opereta Jim in Jill se vprizori po-slednjič v letošnji sezoni v soboto, dne 24. t m. ob 20. zvečer za red Dt — Zanimivo kolesarsko borbo na dirkališču bomo imeli priliko videti v nedeljo 2. julija ob 15. na Hermesovem dirkališču. Medtem ko je drugod ta vrsta sporta v polnem sezonskem razvoju, bomo pri nas z njo takorekoč šele začeli, saj nismo letos, razen nekaj brezpomembnih cestnih dirk, videli še nobene, ki bi mogla kolikor-toliko zainteresirati športno publiko. Kako Željno pričakujejo dirkači borbenega dneva, se vidi že iz tega, ko se večer za večerom shajajo na dirkalisčni progi, ki je na končnem zavoju še nekoliko dvignjena ter dopušča tako regularnejšo vožnjo in prehitevanje v polnem diru. V ostri konkurenci si bodo stali nasproti naši najboljši dirkači, tako cestni kakor tudi dirkalisčni, in sicer: Valant, Zanodkar, K osmina, Abulnar, Kačič, Trobec in drugi, ki se v kratkem se prijavijo. Tudi med novinci imamo novega dirkača Kitina, ki kaže dober napredek v dirkalisčni borbi. Neprijetna zadeva. — To je grozno, da je Brna razdrla zaroko z menoj. — No, le potolaži se, saj boš kmalu pozabil na njo. — Ne, svoj žirv dan ne bom pozabit ker sem ji kopH mnogo daril na obroke. Stev 140 Stran 3 Dnevne vesti , — spremembe v naši voJbH in mornarici. Imenovani so za vršilca dolžnosti komandanta pehote vrbaske divizijske oblasti dosedanji poveljnik 40. pešpolka »Triglavskega« polkovnik Jovan CvejiČ, za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande zrakoplovstva generalštabni polkovnik Viljem Klobučar, za komandanta 1. pešpolka polkovnik Adolf Kilar, za komandanta 9 pešpolka polkovnik Metod Rakuš za komandanta 24. pešpolka polkovnik Alfred Simek, za komandanta 28. pešpolka polkovnik Mirko Rajh, za komandanta 40. pešpolka »Triglavskega« polkovnik Ljubomir Zivanovič, za vršilca dolžnosti pomočnika sremsko mitrovaškega vojnega okruga konjeniški podpolkovnik Nedeljko Pušelj, za vršilca dolžnosti komandanta broda »Sitnica« kapetan Boris Pire, za komandanta tor-pedovke »T 7« kapetan korvete Anton Ga-tina, za komandanta torpedovke »T 5«, kapetan korvete Josip Menig; vojnemu ministrstvu so dodeljeni na razpoloženje kapetan fregate Vladimir Labaš ter kapetana korvete Madko Naglic in Anton Lenarčič. — Diplomirana sta bila včeraj na naši univerzi za rudarska inženjera g. Nenad Grujič iz Sarajeva in g. Vili Contte iz Ljubljane. Čestitamo! _ Odpovedani izletniški vlaki. Zaradi prometa sokolskih vlakov ne bo vozil 26. in 29. t. 3L na progi LjutoljamanKarlovac izletniški vl-ak, ki odhaja Iz Ljubljane kol. ob 5.19 in prihaja v Karlovac ob 10.26, ter v obratni smeri ialetmlSki vlak, ki odhain iz Karlovca ob 16.53 im prihaja v U'hi»viljano gil. kol ob 22.16. NadaJoe ne bo vozil 29. t. m. na progi Zagreb gl. kol.-Celje izletniški vlak, dri odhada iz Zasjreba gL kol. ob 7.41 in prihaja v Celje ob 10.22, ta v obratni smeri izletniški vlak, ki odhaja iz Celja ob 21.28 In prihaja v Zaereb kol. oh 23.5-5. — Kongres saveza planinskih društev Jugoslavije. Savez planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo imel svoj letošnji kongres 24. in 25. t. m. v Ljubljani. Udeleže se ga delegati včlanjenih društev iz Beograda, Zagreba, Novega Sada, Sarajeva in Ljubljane. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil tudi razprava o enotni uporabi in zaščiti planinskih znamenj in kažipotov za vso državo. Javna skupščina kongresa bo v nedeljo ob 9. v beli dvorani hotela Union. Po zaključku kongresa ob 10. bo pa v veliki dvorani hotela Union zborovanje planincev v proslavo 301etnice SPD. — Vsem trgovcem! Zveza trgovskih združenj dravske banovine }i izdala v trgovskem listu« poročilo o zvezni skupščini in je list razposlala brezplačno vsem trgovcem v banovini. Zato naj ga ne vračajo! — j-Zikov kvartet« pod novim vodstvom. Znani, leta 1921. v Ljubljani ustanovljeni »Zikov kvartet«, ki se imenuje od leta 1931. »Praski kvartet«, je dobil novo vodstvo. Doslej je vodil kvartet Rihard Zika, ki je pa vstopil v službo praškega »Radiojournala«, funkcije primarja je pa prevzel leta 1S94. v Mariboru rojeni odlični umetnik prof. Vilibald Schweyda. V tej sestavi se predstavi »Praški kvarteta v prihodnji sezoni ljubljanskemu občinstvi. — II. kongres slovanskih stenografov, združen z IX. kongresom češkoslovaških stenografov bo od 5. do 8. julija v Pragi. Obenem proslavi Prvo praško društvo češkoslovaških stenografov 75?etnico. Delegate in referente so prijavile že bolgarske, jugoslovenske in poljske zveze stenografov. — Sprejem gojencev v državno železniško šolo. V šolskem letu 1933-34 bo sprejetih v državno prometno železniško šolo v Beogradu 80 kandidatov Prošnje je treba vložiti do 10. avgusta. Podrobnosti natečaja so razvidne kz »Službenih No vin št. 136 z dne 20. t m. _ Dolžnost daljnje zaposlitve bivših vajencev. Po § 2*H. obrtnega zakona so dolžzni zaposlovati uftni gospodarji tzncene vajence najmanj tri mesece kot .pomočnike, _ Izlet na Turjak. V nedeljo bo (pri Sv. Ahacu nad T^urdakoim cerkveno žeg-nanje. To priliko porabido veako leto maogl, <3& pohite k Sv. Ahacu in si mimogrede ogiledajio tudi egodovineki turjaški grad. CerOnvica Sv. Ahaca hrami mnogo zgodovinsfeih zmonnenirtoeti. Še več jih je pa sov eda v torjaćkem gozdni. _ Po 17 letih pisal iz Rueije. Te din je pisal in Rueiue Ivan Papoki iz Vuoje vosi v Prekmurju, ki o ndam že od leta 1916 ni bilo nobenega glasu. Mož dela v rai*iinikai blizu Omska in piše, de je v sibirskih rudnikih zmposlenih še več bivših voćnih ujetnikov. Svojci so bili prepričani, da je mrtev, žena Katarina se je dnu-gič omožila, pa ji je droigi mož urmrl in zapustil tri otroke. — Borza dela v Ljubljani išče Sest iprv-ovrstnJih pdeakarjev in Boboedlkanjev. •Interesenti nad se javijo uradni. — Pisane bukvice veselja. Iz Mladinske Matice nam je priletela mala knjižica, V6a pisana in barvita ter polna šal in veselja za našo najmanjšo deco. »Za vesele in žalostne čase«. Prijetno in poskočno zveneče verze je napisala Anica Černejeva tako lahko in ljubko, da bodo te kratke pesmice znali otročički kar nevede na pamet. O Belku-sneiaku, ki se je šel k peči gret, pripoveduje pesnica in o Plahučku-zajčku ter lisjaku, o škorčkih-zamorčkih, o živih pir-hih, o metailjki-Pavlinka in žabi, o pšenički bahato oblečenem plevelu, o murnu in krtu, o krasoticah mušnicah in umazanih beračih-jurčkih, o hruški-debeluski in ježu, o malem ribiču Jurčku, o sladkosnedi miški in o sestricah snežinkah kramlja Anica Černejeva tako prijetno, da bodo njene izvrstne verze z užitkom čitali tudi odrasli. Enako veselje bodo pa imeli otroci in mamice ter tetke z dobrimi šaljivimi slikami Eda Deržaja, ki jih je polna vsa knjiga. S to v resnici lepo slikanico se je dosedaj samo kot alpinistični ilustrator znani Edo Deržai pokazal tudi za humorista, ki pa prav dobro in dekorativno rabi barvo. Knjižica se lahko meri s tujimi slikanicami, zlasti po vsebini, a tudi s slikami, zato bo pa gotovo priletela v vsako hišo, kjer nanjo težko čakajo najmlajši. — Ker mu sestra ni dala denarja. 401etni ključavničar Ivan Rajda iz vasi Temerin blizu Novega Sada je prišel včeraj k svoji sestri Štefaniji Kohančevi in jo prosil, naj mu posodi nekaj denarja, da bi poravnal svoje dolgove. 2e večkrat io je prosil, pa mu ni hotela dati denarja. Ves razburjen je Rajda nenadoma potegnil star samokres in na nastavil sestri na prsi. V tistem hipu mu je pa skočil v hrbet sestrin pes in nesreča je hotela, da se je samokres sprožiL Ranjena sestra je začela bežati, brat pa za njo. Hotel je še enkrat ustreliti nanjo, pa ga je popadel pes in ga ugriznil v nogo. Posrečilo se mu je pa otresti se psa in snova je zasledoval bežečo sestro, ki se je zaradi izgube krvi nenadoma zgrudila. Rajda je bil prepričan, da je mrtva, naglo je pobegnil na podstrešje in se ustrelil. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo topleje, jugovzhodni vetrovi, deloma oblačno in nagnjenje k nevihtam. Včeraj je Eri nas in v nekaterih krajih Dalmacije ne-oliko deževalo, drugod je bilo pa vedro. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 31, v Beogradu 29, v Sarajevu 28, v Splitu 27, v Zagrebu 26, v Mariboru 24, v Ljubljani 22.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758, temperatura je znašala 11 stopinj. — Huda nesreča pri razstreljevanju kamenja. Pri gradnji banovinske ceste Litija— Radeče se je včeraj težko ponesrečil 471etnl strelski mojster Anton Repovž, doma iz Koprivnika. občina Polšnik pri Litiji. Ko so delavci razstreljevali cesto, se je zrušila tudi velika bukev. Delavci so jo odstranili, pri tem pa sprožili velik kamen, ki je zgr-mel po hribu ter podrl Repovža. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bol nico, kjer so ugotovili, da ima na desni strani polomljena vsa rebra. —tj Boo za 1000 Din prodal za 80 Din. Pred dnevi je bila Is atanovenfe g_ AAle-fličeve v Gosposki ulici ukradena dragocena bom, kuna belica, vredcbs 2000 Din. Policija je pridela XWetnega Stanka P. iz UJufofljame, ki je dragoceno boo na starini prodal »a borih 80 Din. Boo so zaplenili, Stanka pa zaprti. Ostranitev sobnega kamna izvrši najbolje Vaš zobozdravnik, toda njegvjvo tvorbo preprečite lahko s stalno uporabo Chloro-dont zobne paste. Tuba Din 8. v Štedljiva peč LUTZ — Velik požar v Negotinu. V noči od ponedeljka na torek je izbruhnil v Negotinu velik požar v veletrgovini Bratov Jotič, ki obstoji že okrog 130 let. Goreti je začelo istočasno na treh krajih in hipoma je bilo v plamenih okrog 12 vagonov gradbenega materijala. Ogenj se je pa bliskoma razširil tudi na dvonadstropno hišo. V gorečem skladišču so bili tudi štirje sodi bencina, ki so jih gasilci v smrtni nevarnosti odstranili. Jedva so sode spravili iz skladišča, se je porušila streha. Poleg gasilcev so pri gašenju požrtvovalno sodelovali tudi vojaki. Z lesnega skladišča se je ogenj razširil na skladišče koksa, od tu pa na zalogo soli. Okrog 2. zjutraj je nastala silna detonacija, vnelo se je 14 sodov olja. Vsega skupaj je ogenj uničil 14 vagonov gradbenega materi iala. 4 vagone železa, za 150.000 Din špecerijskega blaga itd. Škoda znaša okrog štiri milijone Din. dočim je bila tvrdka zavarovana samo za poldrugi milijon Din. Ogenj fe uničil tudi za 70.000 Din srebrnega denarja. — Zaradi uboja ljubčka deset let ječe. 191etna Savka Gjurgjevič iz DobrogošČa v Slavoniji je imela ljubavno razmerje z Ili-jo Ste vanovičem. Fanta se je pa naveličala in si poiskala drugega. Ilija je bil seveda užaljen in po vasi je širil vesti, da je imel s Savko ljubavno razmerje. Ko je Savka zvedela, da jo fant obrekuje, ga je vpričo drugih pozvala, naj ponovi, če si upa, da je imel razmerje z njo. Ilija je ponovil svojo trditev. Savka je potegnila nož in mu ga zasadila naravnost v srce. Zagovarjati se je morala pred sodiščem v Slavonski Požegi. Obsojena je bila na 10 let ječe. Pri bolezni želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josetove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfublfane —lj Rumunski poslanik na potu skozi Ljubljano. Snoči je potoval z večernim brzim vlakom skozi Ljubljano rumunski minister in poslanik na našem dvoru g. Gura-nscu. Na postaji ga je v imenu romunskega honorarnega konzula pozdravil g. dr. Jurij Koce. Poslanik Guranescu je odpotoval v Francijo. —lj Naval na bolnico. Do včeraj je ljubljanska bolnica sprejela 10.000 bolnikov, kar je za prvo polovico leta, ki še ni zaključena, rekord. Toliko bolnikov namreč v pni polovici leta še nikoli ni bilo sprejetih. —lj Ljuhljanco so zopet ukrotili. Včeraj popoldne so spustili zapornico v Trnovem. Čeprav je včeraj deževalo skoraj ves dan. je klfjb temu voda v strugi upadla, pač zato. kar so bile zapornice v Trnovem dvignjene ekoraj tri dni. Zapornica precej pušča in so včeraj mašili špranje, da se bo voda prei odtekala v zaprtem delu Krkec v tej sezoni v petek 23. t, m. pri Mfklieu bo pel bacitonist Drago ž&srar isiklE'nčno narodme pesmi. G. 2Krkec! _lj Aranzorji! Jutri b:> občni zbor društva izložbenih aranžerjev za dravsko banovino v Ljubljani ob 20. v dvorani >Trgovskega doma«, Gregorčičeva ul. 27. Udeležite se ga polnoštevilno. _lj Dramska in operna sezona 1933 34 končata dne 39. t. m. P. n. abonente, ki imajo še zas tanke na plač lin za abonmaje prosi gledališka u/prava, da jih poravnajo te dni. —lj Krajevna organizacija JRKD za Mestni trs; v Ljubljani priredi v pstek 23. t m. ob 20. uri članski sestanek na Gradu v bulfetu g. G rila. Na sestanku bodo poročali: župan dr. Puc Dinko o komunalnih zadevah mesta, posle vodeč i podpredsednik sreske organizacije dr. Josip Cepuder o političnem položaju v državi in dr. Joža Bohinjec o delavskem položaju. Na sestanek vabimo člane JRKD. Odbor. —lj Še o nesreči na Ižanski cesti. Včeraj smo poročali o hudi nesreči na Ižanski cesti, kjer je neki voznik povozil 15meseč-no Judito in 3letno Marico Zelnikovo. Iz bolnice nam poročajo, da je Marica že odšla domov, dočim je stanje male Judite še vedno zelo kritično. Iz Kranja — Nogomet. Napovedana mednarodna nogometna tekma se ni vršila zaradi prepovedi L. N. P. Namestu tega je gostoval 2SK Hermes iz Ljubljane sicer ne z najboljšo garnituro in je bil zato tudi prav občutno poražen z 8:0 (4:0). Maloštevilni gledalci, katere je prejšnje silovito neurje zadržalo, so imeli priliko prisostvovati eni letošnjih najboljših Korotanovlh iger. Izborno so bili razpoloženi vsi deli moštva in bi s tako točnim pokrivanjem in lepo, zelo koristno prizemno komblnacijsko igro porazili marsikaterega mnogo močnejšega nasprotnika, če Korotan to svojo formo, ki jo je pokazal v zadnjih dveh tekmah, obdrži, nam je za prihodnje nedelje pričakovati več zelo zanimivih nogometnih borb. Program je zelo pester In privlačen, saj bodo gostovali sami dobro znani in v Kranju 5e ne nastopajoči klubi. Tako gostuje v nedeljo SK Hrastnik, pozneje pa novomeški Elan in SK Domžale. — Vabimo na izredni občni zbor podružnice Jug. Matice in ustanovni občni zbor podružnice Branibor, ki se vršita dne 10. julija 1933 ob 20. uri v zadnji sobi restavracije pri Peterčku. Udeležite se polnoštevilno! Odbor. — Desetletnica mature. Maturanti humanistične gimnazijie v Ljubljani letnik 1923 se zberemo ob lOletnlci mature 27. t. m. ob 20. v hotelu Bellevue v Ljubljani na prijateljski sestanek. Klor uničuje Vaše perilo. Nasprotno »Hubertus« milo ne predstavlja nikake nevarnosti. Posezite po domačem , izdelku. Nahaja se v vsaki trgovini na posebni polici. Iz Metlike — Napredovanje. Naš priljubljeni in v društvenem delu zelo agilni učitelj g. Josip Zalar je napredoval v višjo skupino. Čestitamo! — Kmetijska razstava prispe k nam v petek, 23. t. m. iz Črnomlja, Doslej nameravano lepo darilo — plug onemu, ki bo napolnil število milijon obiskovalcev, je spremenjeno tako, da bo to nagrado dobil oni, ki bo v Sloveniji stotisoči obiskovalec. Bela Krajina, sodeč po številu dosedanjih obiskovalcev, ne prihaja v poštev, ker jih je bilo doslej v nadih krajih šele nekaj čez 50.000. Pri nas bo obisk zelo velik, ker vlada zlasti med kmetevcioi veliko zanimanje za razstavo, ki si jo ogleda tudi šolska mladina pod vodstvom učiteljev. — Kmetijsko gospodinjski tečaj bi bil res potreben tudi v našem srezu, ld je doslej pri takih prireditvah zaostajal. Upamo, da ga bomo kmalu dobili vsaj v največje kraje našega sreza oziroma zaenkrat vsaj v Metliko, kjer imamo zelo mnogo marljivih in ukaželjnih deklet. — Velika slavnost je bila v nedeljo na bližnjem gradu Ozlju, ki je sedaj renoviran in je dobil tu lepo letoviščarsko restavracijo. Udeležilo se je je tudi več Me-tličanov, kakor tudi bivši minister g. Niko Zupanič, gradački rojak. Potrebno bi bilo, da se medsebojni izleti sploh čim bolj razvijejo. Iz Celja —c pri borzi dela v Celju je bilo 20. t m. prijavljenih 854 brezposelnih (766 moških in 88 žensk) napram 924 (837 moških in 87 ženskam) dne 10. t. m. Pri borzi dela dobijo delo 1 kmečki delavec z družino, 1 zlatar (vstavijalec kamnov), 1 mesar, 1 krojač, 1 oskrbnik, 1 čevljarski pomočnik, 2 hlapca, 8 služkinj, 6 kmečkih dekel, 1 natakarica in 1 trgovska pomočnica. —c Umrl je v sredo 21. t m. v celjski bolnici 52 letni dninar Vincenc Bele od Sv. Roka ob SotlL —c Mestna deška in dekliška narodna šola. Vpisovanje v slovenske razrede obeh šol bo v ponedeljek 26. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 18. v obeh šolskih pisarnah. Ce ee je otrok rodil izven celjske župnije, je treba prinesti s seboj rojstni izpisek pri-stoinega župnijskega urada. Vpisovali se bodo dečki m deklice, ki bodo do 31. decambra t. 1. dopolnili sedmo leto starosti, in oni, ki bodo prinesli s se-potrdilo drž. šolske poliklinike v Zdravstvenem domu v Celju, da so za pouk dovolj razviti. Zato svetujemo staršem, da se pred prihodom v šolo oglasijo v polikliniki, kjer bo otrok zdravniško pregledan. Okoliški otroci, katerih očetje so mestni ali državni uslužbenci, se bodo vpisovali v obe mestni narodni šoli le, če bo tu za nje prostora in če si bodo starši izooslovali pri krajevnem šolskem odboru za Celje - okorico pismeno dovoljenje odpustitve. —e ŠK Celje: SK Jugoslavija 5:3 (4:2) V sredo 21. t. m. proti večeru je bila na Glaziji odigrana prvenstvena nogometna tekma med SK Cel k1 m in SK Jugoslavijo, v kateri je moštvo SK Celja zmagalo v razmerju 5:3 (4.2). Moštvo SK Celja je vsled nekakih spletk nastopilo v oslabljeni postavi brez dveh najboljših igralcev in je pokazalo le malo smotrene kombinatorne igre. Moštvo SK Jugoslavije je igralo požrtvovalno, a precej primitivno. Tekma ni bila posebno zanimiva. V prvem polčasu je prevladovalo moštvo SK Celje, v drugem polčasu pa je bila igra po večini izenačena. SK Celje je zabil v 35. minuti drugega polčasa lasten gol. Goli SK Celje so padli v 13., 23., 24. in 33- minuti prvega ter v 28. minuti druega polčasa, goli za SK Jugoslavijo pa v 35. minuti drugega polčasa. Koti 10:2 za Celje. Tekmo je sodil g. Lukežič iz Ljubljane objektivno. Tekmi fe prisostvovalo okrog 300 gledalcev. Kot igrišče je bil eprava določen prostor pri >9kalni kl?-tic, a so zadnji dan spremenili kraj tekme. Pastam ni ostani član Vodnikove družbe! Krasen nastop sokolskoga naraščaja in naše vojske — Zadnja seja zletnega odbora Ljubljana, 22. junija. Kolika škooa, da je neurje v nedeljo preprečilo nastop sokolskega naraščaja in vojske! Tako so pač morali vzklikati vsi, ki so snoči videli v manjšem obsegu nastop našega in češkoslovaškega naraščaja in naše vojske na zletišču v Tivoliju, kjer se je zbralo do 10.000 gledalcev. Tako velikega zanimanja za nastop menda niti največji optimisti niso pričakovali. In tudi tako radostnih, vere v lepšo bodočnost in popolno zmago sokolske misli polnih obrazov že dolgo nismo videli. Najprej je nastopila moška in ženska deca (1050) s skupnimi zletnimi prostimi vajami, ki so šle gladko, strumno. Občinstvo je male Sokoliće in Sokoličice navdušeno pozdravilo. In že je prikorakalo na telovadišče 30 članic češkoslovaškega ženskega naraščaja, ki jih je občinstvo sprejelo z burnimi klici: »Nazdar« in »Zdravo!« Kakor šopek temno sinjih rož so bile mlade Čehinje sredi prostranega telovadišča in pokazale so nam krasne vaje z venci z lanskega vsesokolskega zleta v pragi- Gledalci so jih nagradili s spontanim odobravanjem. Sledil je nastop češkoslovaških na-raščajnikov (133), ki so prikorakali na telovadišče z novim praporom. Njihove vaje so bile krasne, izredno težke, gotovo najlepše, kar smo jih kdaj videli na sokolskih nastopih. Le škoda, da so bila tla blatna. Kako mogočen vtis so napravile te vaje na gledalce, je pričalo viharno ploskanje, ko so češkoslovaški naraščajniki zapuščali telovadišče. Češkoslovaškim so sledili naši naraščajniki (408), njim pa naše naraščajni-ce (400) in pri obojih smo videli razveseljiv napredek. Končno je ob nestrpnem pričakovanju nastopilo burno pozdravljeno vojaštvo. V dveh kolonah je prikorakalo na telovadišče 220 vojakov planinskega polka, ki so nastopili s piauinskimi palicami ter nam skladne pokazali tri elegantne proste vaje, ki jih je sestavil poročnik Vujoševič; on je tudi vodil vzoren nastop. V nepozabnem spominu pa ostane gledalcem gotovo nastop 88 vojakov kolesarskega bataljona pod vodstvom kapetana Musloviča. Nastop naših vrlih vojaških kolesarjev je bil tako krasen, da zaslužijo vse priznanje in pohvalo častniki, ki so vojake tako sijajno izvežbali, seveda pa tudi vojaki, ki so se tako potrudili. Proste vaje s kolesi so še posebno lepe, ker zapolnjujejo kolesa med vojaki vrzeli in ima človek vtis, da se gibljejo vse vrste strnjene kot celota. Nastop 7a1r1iuezera v Baibtiško morje preko Ladoškega jezera in reke Neve. Treba bo zvezati še gornja tok Dnjep-ra z Baltiškim morjem po Nevi in Zapadni Dvini. Sovjetski strokovnjaki so pripravili dve varijanti projekta. Prva varijanta je predvojna projekt zveze Dnaepra z Zapadno Dvino po prelivu med Olšo in Vitebskom ter zveze Zapadne Dvine z reko Lovato, ki se izliva v Imensko jezero. Druga varijanta predlaga smer reke Kasile in Usvjate, izlivajočih se v zapadno Dvino, in mesta Surože. Ka-sila je biizu Dnjepr a, tako da bi nastalo z zgraditvijo jezu na Dnjepru v teh krajih jezero, segajoče do struge Kasile. Tu bi po potrebi zgradili tudi pristanišče. Zvezo Zapadne Dvine z Novato bi dobili z regulacijo jezer, spojenih z reko Dvino in z zgraditvijo dveh jezov na Zapadni Dvini. Obveljala bo tehnično in gospodarsko pri-kladnejša varijanta. Dolžina vodne poti po prvi varijanti od izliva reke Neve do reke Dnjepra znaša 2944 km. dolžina druge poti od izliva Neve do izliva Volge pa 4003 km. Projekt baki-§ko-črriomorske vodne poti je samo en člen v verigi vodnih poti, obsegajoči preliv, ki veže Belo morje z Baltiškim, ter prekope med Dnjeprom in Donom ter Donom in Volgo. 180.000 cinkastih vojakov Vpokojeni podpolkovnik Viljem Teu-ber si krajša čas z zanimivim sportom. Izdeluje namreč cinkaste vojake, deloma jih pa tudi kupuje in zdaj jih ima že 180.000. V svoji bogati zbirki nima samo vseh vrst orožja modernih armad, temveč tudi historične armade. Na nedavni razstavi princa Evgena na Dunaju je razstavil 1000 cinkastih vojakov v prizoru, ki kaže, kako so bili leta 1715 pred vrati Dunaja sprejeti turški odposlanci. Unrifforme in vse podrobnosti so zgodovinsko točno posnete. Teuber jih je izdelal po osnutkih slikarjev in kiparjev, ki so mu pripravili modele. Po osnutkih je napravil votle figure in z njimi vlival vojake. Sam jih je tudi poslikal. Teuber jeva zbirka obsega vojake od najstarejših časov do moderne dobe, pa tudi odlične vojskovodje vseh Časov. Tako vidimo cinka stega Napoleona v miniaturi, princa Evgena, turškega sultana Kara Mustafo, ki je oblegal Dunaj, grofa Riidi.gerja Starhem-berga, ki je branil Dunaj, in mnoge druge. Pri Napoleonu ima Teuber tudi njegovo armado, seveda tudi Napoleonove Mameluke. pri katerih je prekosil celo Napoleona, ki jih je imel samo 120. dočim jih nna Teuber 140. Ogromna zbdrka cinkastih vojakov pa ni samo delo Viljema Teuberja. Že oče mu je zapustil 35.000 vojakov. Strast je torej dedna in Teuberjev oče je celo umrl s cinkastim vojakom v roki in ko so mu ga vzeli iz otrple roke, so opazili da gre za huzarja polka, ki je pri njem služil sedanji lastnik zbirke. Molk povod za ločitev zakona V Franciji so imeli nedavno zanimivo ločitev zakona. Sodišče v nekem francoskem mestu je moralo obravnavati spor med dvema zakoncema* ki sta se hotela ločiti, pa je priznalo, da je molik enega zakonca pod gotovimi pogoji zadosten razlog za ločitev zakona. Zadostuje, da mož ali žena trajno in namenoma molči, pa lahko zahteva drugi zakonec ločitev zakona. V našem primeru mož namenoma ni govoril z ženo več let, čeprav sta živela skupaj. Spregovori] ni z njo niti tedaj, ko ji je dajal denar za gospodinjstvo. V takih primerih je položila žena prazno denarnico na njegovo pisalno mizo; mož je po njenem odhodu prišel v kabinet, položil v denarnico nekaj bankovcev in odšel, potem ie pa prišla žena po denar. Francoski listi pišejo, da je to prvi primer, da je bil zakon ločen zaradi molka eoega zakonca. Iz Trboveli — Novo kolesarsko društvo. Preteklo nedeljo se je vršil v Trbovljah ustanovni občni zbor novega kolesarskega društva >Zora«. Novo društvo je včlanjeno v Kotu-raškem savezu kraljevine Jugoslavije ter bo nudilo članstvu udeležbo pri vseh državnih kolesarskih prireditvah in tekmah. Članski sestanki se bodo vršili vsako soboto v društvenem lokalu gostilne Ocepek za Savo, kjer se bodo sprejemali tudi novi člani. Dosedanje delovanje pripravljalnega odbora je bilo zelo agilno, ker je zbral v razmeroma kratki pripravljalni dobi lepo število članov v novo društvo, ki je priredilo že več skupinskih izletov izven Trbovelj, udeležilo se pa je tudi zvezne kolesarske vožnje ob priliki otvoritve ljubljanskega velesejma v Ljubljani, kjer je doseglo prvo mesto v turistični skupini. Predsednikom novega društva je bil izvoljen g. Kari Kačič, v odbor pa je bil med drugimi tudi izvoljen znani kolesarski Športnik g. Goršek. Novo društvo namerava že v avgustu prirediti prvo večjo dirko. — Novemu društvu želimo obilo uspeha in napredka. — Občinska seja. Jutri ob 16. bo plenarna seja trboveljskega občinskega odbora. — Spominski večer za pokojnim prof. Spinčičem. Tukajšnja narodna in kulturna društva prirede v petek, dne 23. junija ob 20. uri zvečer v Sokolskem domu v počastitev spomina pok. istrskega narodnega voditelja in borca V. Spinćiča spominski večer. Sodelovalo bo tudi pevsko društvo »Zvon« s pesmijo »Slovenec, Srb, Hrvat« in >Morje Adrijansko«. Po govoru o življenju in delu V. Spinčiča so na sporedu recitacije in deklamacije o pokojnem narodnem velikanu. — Vabimo trboveljsko prebivalstvo, da se te žalne svečanosti v čim večjem številu udeleži, da tako počastimo spomin velikega domoljuba in odličnega narodnega borca. — Tržne cene na tukajšnjem trgu. Kljub ugodnejšemu vremenu ni bilo včeraj na trgu posebno živahno. Kmetice iz Savinjske doline so sicer prinesle precej so-čivja na trg, vendar se pozna, da so si naše gospodinje že same oskrbele zgodnje so-čivje v lastnih vrtovih, tako da so sedaj neodvisne od trga. Stari krompir se je prodajal po 25 Din mernik (22 kg), kokoši so prodajale po 25 do 28 Din, piščance pa po 11 Din. Češnje so se pocenile in stanejo 3 Din liter, jagode pa 5 Din. Maslo so prodajale po 24 Din kg, jajca pa po 18 za 10 Din. Neka kmetica je prinesla oči-vidno zadnja jabolka ter jih ponujala po 10 Din kg. Novi krompir je še razmeroma drag, ker so ga ponujale po 4 do 4.50 Diii kg, tudi grah ima različno ceno in sicer neluščen po 3, 4, in 5 Din liter. GraSolog Paul Gutvillen naznanja, da je odpotoval in prosi osebe, ki ga Se potrebujejo, da se obrnejo na njega pismeno poštno ležeče^jubljana. Korespondenca mu bo dostavrjfena v vsako mesto njegovega bivanja. Za analizo je potrebno poslati jasno fotografijo, 10 do 15 vrst, pisanih s črnilom na papirju brez črt, z označbo rojstva in honorar 30 Din in 6 Din za priporočen odgovor. Najnovejši modeli dvokoles, otrofiMb Id tgracnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev to šivalnih strojev. — Velika Izbira. — Najnižje cene, — Cer franko, »TRIBUNA« F. B. JU, tovarna dvokoles to otroških vozičkov t TTBLJANA, Karlovska cesta tt- 4. Specijelni entel oblek ažuriranje, predtlsk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pr Matek & Mikeš. Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal sntlanje, izdelovanje gumbnlc. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. *mOux Plača, me lahka Ha vprašanja brez od&utftu kuna. - HahnardU otfla» ©t» PRODAM MOŠKO DIRKAL.NO KOLO dobro ohranjeno, znamke Bi-ancki, poceni proda Mirko Ogorelec, Škofljica. 2732 MOTORNO KOLO 4 HP, >Wanderer«, zaradi selitve naprodaj v Valentin Vodnikovi ulici št. 5. Ogledati med 17. in 18. uro. 2744 SLUŽBE PLAČILNO NATAKARICO z nekaj kavcije sprejme takoj gostilna Smodej, Laško. 2730 OŽENJEN MLINAR srednjih let, brez otrok, izurjen, samostojen delavec v vseh mltoakfli poslih, zelo zanesljiv, isce trajno mesto. Majcen R. v Studencih, Kralja Matjaža ul. St. 17 pri Mariboru. 2731 MIZAR ki bi popravil pohištvo na domu, se išče. Ponudbe pod »Postranski zaslužek 2747« na upravo »Slov. Naroda«. ZAKONCA BREZ OTROK vajena živine, molže in poljskih del, žena je vajena tudi kuhinjskega opravila, isce ta službo. Pobrežje, Maribor, Gub-čeva ulica 18. 2734 FOTOGRAFIJA! Absolutno spretnega fotografskega pomočnika, ki je zmožen najfinejšega dela, iščem. Le gospodje, ki zamore jo najboljše delati, naj se javijo na naslov: Kari Rechnitzer, fotograf, Pan-čevo. 2746 STAN0WV 250 DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pritikli-nami to vrtom. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2727 RAZPS SI UČENKO sprejme modni salon Orechow-sky, Maribor, Vetrinjska ulica št. i. 2741 KMEČKO DEKLE pošteno, išče službo. Baumkir-her, Visoče, pošta Planina nad Sevnico. 2740 P0S0JIIA ZA POSOJILA pod izredno ugodenimi pogoji daje pojasnila Košir L., re-stavrater na kolodvoru v Novem mestu. 2743 Novootvorjeni damski salon JOŽICA KUMELJ Ljubljana, Gledališka 2-H., iz-vežbana v inozemstvu, se priporoča cen j. damam za prvovrstno in hitro izdelavo vse damske garderobe. Cene konkurenčne! — V specijalni pri-krojevalnici prikrojimo vsako obleko po meri in žurnalu, kjer dobite tudi navodila za nadaljnjo izdelavo. 2311 Ce greste v letovišče \H pa če ostanete doma, kopalni plašč boste potrebovali. Moderno vzorčast v barvi nespremenljiv frotir pri A. Zlender, Mestni trg 22 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. ll/T ANTON MARTIN C se priporoča za vsa sobo slikarska dela (ni.7ke cene, delo solidno). — Kličite telefon 2701. 36/L PRED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT ČERNE, Zg. Šiška pri remizi. 42-L FIŽOL koks-prepeličar, zbran, zadnje letine, dobavlja po najnižji ceni ter kupuje lepe orehe tvrd-ka Franjo šoper, Hrastnik. 2742 Na obroke! — Na hranilne knjižice! POHIŠTVO. Moderne orehove, politirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, pleskane spalnice 1800 Din, kuhinjske oprave 850 Din, kuhinjske kredence 450 Din, omare 380 Din, postelje 200 Din. Kdor si želi nabaviti poceni in trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. — Telefon 2780. 41-L DENAR za počitnice prihranite — ako nabav^ate pri nas za letna obfačtln S VELO TROPICAL ANGL. FRESCO itd. Oglejte si naše izložbe in ogromno zalogo. Posetite nas — prepričajte se NOVAK - Ljubljana Kongrese4 trg št. 15 (nasproti nunski cerkvi) Urejuje: Mata gnfinrt* Za »Naredno tiskarnoc: Fran J — 2a upravo m ineeratni tfeJ usta: utor unnstoi — v si v ujuMfani