OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	. •
ж Л«.	.
ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 13, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 94

CRAIDER
f'o dolgi bolezni je preminila Ponedeljek zvečer na svojemu •ђц Theresa Craider, rojena stara 59 let, stanujoča ^ 5085 Stanley Ave., Maple ®'Shts, O. Bila je članica dru-Dom št. 25 SDZ.
1'ukaj zapušča sinove; George,
^olph in Williab, vnuke in
'^kinje. Pogreb se vrši v petek
Mraj ob 8.45 uri iz Louis Fer-'olia
CHURCHILLOV GOVOR JE BIL V AMERIKI HLADHO SPREJET
WASHINGTON, 12. maja—Včerajšnji Churchillov govor, ki ga je imel v britanski spodnji zbornici, je bil za Ameriko važen v kolikor se je Churcill dotaknil treh vprašanj: Konference treh velesil Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze, stanja na Koreji in mirovne pogodbe z Avstrijo. Lahko se trdi, da je splošen vtis v prestolici ta, da Churchill ni našel velikega odmeva v tukajšnjih političnih krogih. Zopet pa so deljena ta politična mišljenja, kakor gre pač za republikance in demokrate.
Prvo—sestanek Eisenhower-'"
Churchill-Malenkov. Repu bli-
pogrebnega zavoda v cer-
. » sv. Venceslava na Maple J'&hts, O., ob 9.30 uri ter nato
pokopališče Calvary.
*
■^^loshia vest
Gertrude Balish iz 389 ' ^62 St. je prejela iz stare do-
liovi

le žalostno vest, da je 3.
g Д umrl njen nečak Stanko ^ sin njenega pokojnega /^^3. Jerneja, ki je umrl lansko Pokojni Stanko je bil star doma iz Cerklje pri Kra-^ . Boril se je s partizansko ®j8ko do leta 1945. Podlegel je 1 ®zni na želodcu, za katero je ^l^al dalj časa. Dne 21. aprila Ц pri zdravniku, ki ni mogel sotoviti resnosti njegovega po-°^ia. Delal je še do 30. aprila.
je bil I' S ,гп.®в020у, Tai^ PlišČa žalujočo ženo, mačeho, in štiri brate. Bodi mu
domača gruda.

(Splavljena ЗДНја
^^10 DE JANEIRO, 12. maja ij^^etok Amazonka je narastel 1 Rekordno višino stanja vode. ^^^Wice so bile velike poplave obrežnih provincah. Poplav-je ozemlje v dolžini in širi-^isoč milj, kjer bo najmanj letošnjega pridelka uniče-
K-
k '^•zori iz poplavljenih krajev |j^ Pretresljivi. Prebivalstvo se OK ^%uje čolnov, da se rešuje,
Ч

?«lU2
f'iein pa, da išče zveze z osta-
poplavljene!. Katastrofa je toi^ Največjih v Braziliji. Vele-w -^ttiazonka je dosegel neki leta 1922, ko se je dvi-gladina njegove vode, ta pa je sedaj potolčen.
^^^AJANJA NA KOREJI
Ve^^^MUNJOM, 13. maja—Za-so sprejeli komunistično glede sestave komisije 0(Јј nevtralnih držav, ki naj o usodi ujetnikov, ki ne iti domov. Vendar se ta ne bi smela pečati z ki so Korejci—doma-
o^^^Unisti so dobili uradni k na svojih osem točk in 4i	če bodo tudi od
W. strani sprejeli zavezniške 0(nj^Pfedloge. Zato prehitri o skorajšnjem koncu X ^Gina mestu,
4ic

AJ UBIL POLICAJA
Nemčija, 12. maja političnimi begunci iz Nemčije v Zapadno V so tudi taki, ki so bili
beg beguncev. Ko je
policije. Policija naj

v Coburgu opazila, da
S v^,	--------------- - -
'jo ^ ^gniti v Zapadno Nem-
^ eden iz njihove srede,
®a.ma gladko pobila.
kanci naglašajo, da Churchill ni predlagal ničesar novega. Pri tem povdarjajo nadalje, da Amerika pričakuje od Sovjetske zveze dejanj, ker je bilo raznih konferenc in besed dovolj. Bela hiša sama ni izdala nobenega komentarja. Enako ne državno tajništvo, kjer je središče ameriške zunanje politike. Neuradno se je iz tega tajništva javilo, da državno tajništvo celo odklanja tak sestanek, dokler ne pride od strani Moskve do konkretnih predlogov, kako misli Moskva ublažiti sedanjo svetovno napetost. Demokrati pa pravijo, da če je kaj < upanja, da se nekaj doseže v stremljenju za mir, zakaj bi ne bilo razgovorov odgovornih državnikov pri skupni mizi? Prijeti se je vsake priložnosti, samo da gre za mir!
Mirovna pogodba z Avstrijo
Dne 27. maja se sestanejo v Londonu namestniki štirih zu-"anjih ministrov, da znova poskusijo sestaviti načrt mirovne pogodbe z Avstrijo. Po mnenju zapadnega sveta lahko pride do mirovne pogodbe z Avstrijo, če ima Sovjetska zveza resno voljo, da reši avstrijski problem.
S skupno izjavo zaveznikov v Moskvi, torej tudi s pristankom Sovjetske zveze, je bilo leta 1943 Avstriji obljubljeno, da bo dobila svobodo in neodvisnost. Po končani vojni je bilo že 260 raznih konferenc in sestankov, bodisi zunanjih ministrov štirih, držav—Amerike, Francije, Velike Britanije in Sovjetske zveze, bodisi da je šlo za njihove namestnike, ki so hoteli sestaviti mirovno pogodbo z Avstrijo. Uspeh—enak ničli. Vendar pa krogi v Washingtonu sedaj naglašajo, da bo dne 27. maja, ko se sestanejo v Londonu zopet namestniki štirih ministrov, Sovjetska zveza lahko v dejanju pokazala, kako pojmuje pomen in vsebino svoje mirovne ofenzive.
Churchill in Koreja
Churchill se je bavil s sedanjimi napori na Koreji, da pride do premirja in končno do miru. Churchill pozdravlja pogajanja za premirje in vidi v predlogih komunistov korak naprej. Churchill si želi miru na Koreji. Iz njegovih izvajanj je dalje sledilo, da naj se na majhnih vprašanjih ne razbije velika stvar. Mislil je na razne točke spornega vprašanja o vojnih ujetnikih. V tej točki so ■ "avezniki, kakor komunisti ^.^vviaj soglasni. Težkoče bo lahko prebroditi, a Churchillu je glavno mir na Koreji.
Zdi se, da je Churchill dregnil v sršenovo gnezdo, ko se je z nekimi nasveti na Ameriko pečal tudi s Korejo. Amerikanci mu očitajo, da hoče imeti na Koreji mir za vsako ceno. Zlasti republikanci vprašujejo Churchilla, s kako pravico se z nasveti Ameriki vmešava v korejsko vprašanje. Devetnajst dvajsetin vojne na Koreji nosi itak Amerika. Z drugimi besedami, skoraj vso človeško in materialno pezo te vojne. Za Korejo je odgovorna torej Amerika, ki bo morala ščititi v prvi vrsti tudi ameriške interese, če in ko naj se konča vojna na Koreji. Amerika sicer Churchilla lahko posluša, ne more pa vzeti njegovih predlogov kot take, ki bi bili merodajni tudi za Ameriko.
(Britanci, posebno laboristi, so se s Korejo pečali ponovno in so zahtevali večjo besedo Britancev pri vodstvu vojaških operacij, kakor tudi pri razgovorih o premirju na Koreji in drugih vprašanjih, ki se tičejo Koreje same.)
DVOŽENSTVO GA TEPE
V New Yorku jo šlo za družinsko pravdo, za vzdrževalni no otrok in dveh žena. Josip Placco se je moral zagovarjati, ker nI vzdrževal ne otrok, ne žene. Katere žene? Placco je oče štirih otrok, pa tndi mož dveh žena. Ali je bil pravilno razporočen ali in v katerem kraju Amerike se je razpo-ročil, da bi bila sodba za vso Ameriko veljavna?
Placco je navedel, da zasluži na teden $66. Ce se mu naj naprtita dve ženi in štirje otroci, kako razdeliti teh 66 dolarjev? Toda tudi ce bi se vprašanje vzdrževal-nine uredilo, je ostalo za Placcoa nerešeno, ali ni morda kriv tudi dvožen-stva? Sodnik je bil tega mnenja in je razpravo o vzdrževalnini prekinil, odredil pa je, da bo v bodoče razpravljal najprvo o dvo-ženstvu.
Med tem časom bo morda ameriški senat sprejel zakon, da se razporoke v enem kraju priznajo povsod po Ameriki....
RIDGWAY V AMERIKO
WASHINGTON, 12. maja— Ameriški general Ridgway, ki je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, je pozvan, da pride prihodnji teden v Washington, kjer bo zaslisan pred senatnim odborom za zunanje zadeve o položaju v svetu.
Afera nemškega vojnega ujetnika v USA
ATLANTIC CITY, 12. maja— "Kar naj velja na Koreji, naj velja tudi v Ameriki," je dejala razporočenka Judy Godel, ki se je zaljublia v bivšega nemškega vojnega ujetnika Наггуа Girtha, ki je bil v Evropi ujet in pripeljan kot vojni ujetnik v Ameriko. Girth je po rodu Poljak in je bil mobiliziran po Hitlerju. Kot člana nemške armade so ga Amerikanci ujeli in ga imeli v ujetniškem taborišču Fort Dix, N. J. Junija 1946 je Girth pobegnil iz taborišča in se od takrat preživljal kot civilist. Končno so ga izsledili in stoji pred prisilno deportacijo na Poljsko, kjer je doma. Judy Godel trdi, da je njegova zaročenka, trdi pa tudi, da naj Amerikanci upoštevajo tudi doma to, kar zahtevajo na Koreji, da se noben vojni ujetnik ne sme prisiliti, da se proti njegovi volji vrne na svoj dom. Harry Girth da noče iti iz Amerike na komunistično Poljsko.
Verjetno razporočenka in zaročenka ne bo uspela, razen če se z Girthom takoj poroči.
Zvezni proračun naj se zniža z znižanjem stroškov narodne obrambe
PRIČAKUJE SE OSTER DVOBOJ MED BELO HIŠO IN KONGRESOM
WASHINGTON, 12. maja—Stroški ameriške narodne obrambe težijo federalni proračun in ameriškega davkoplačevalca. Ti vojaški stroški na splošno vzeto naj bi bili v proračunskem letu, ki se začne s 1. julijem po zamisli vojaških krogov 48 milijard dolarjev. Po predlogu bivšega predsednika Trumana 45 in pol milijarde, po mnenju obrambnega tajnika Wilsona pa $43,200,000,000. .Kako skrčiti stroške narodne obrambe, ne da bi trpela ameriška varnost sama?
Wilson napoveduje, da bo skr-*"
BOJ MED TELEVIZIJO IN RADIJEM
V Ameriki je še vedno 60 milijonov ljudi, ki še nimajo televizijskega aparata. Bo še preteklo dolgo časa, p redno bo televizija lahko prodrla v vse kraje dežele. To je eden od razlogov, da televizija ne more spodriniti radija.
Drugi razlog je ta, da ima radijski aparat svoje prednosti. Kdor želi poslušati godbo in poročila po njegovi komoditeti, se lažje poslužuje radia kot televizije, ker je radijski aparat lahko prenosljiv. Nočno sluša-nje radia je zopet prišlo nazaj v modo. Tako trdi produkcija radia.
Tako radio in televizija se vzdržujeta po večini od reklame. Prvotni pohod televizije je tiste, ki so oglaševali, odvrnil od radia in pritegnil nase. Toda oglaševalci so kmalu spoznali, da so stroški oglaševanja potom televizije silno visoki, da so se ve-
čali, dokler niso bili sploh previsoki, Redoma so se ti oglaševalci vrnili nazaj k radiu.
Vprašanje je nadalje ali bo mogla televizija vzdržati stroške svojih programov. Stroški gredo v bajeslovne višine. Tekma televizije s predstavami v kinu je na vrhuncu. Več programov z več urami je bilo podanih po newyorških televizijskih postajah v enem letu, kakor pa je bilo vseh kino predstav, odkar obstoja filmska produkcija. V enem samem tednu newyorške televizijske postaje dajejo 250 ur programov. Osobje se množi, je drago plačano, drago pa je tudi oglaševanje pri televiziji. Ali bo to stanje trajno vzdržljivo, posebno, ko je tudi med televizijskimi postajami huda konkurenca?
Radio industrija pravi, da ne, vsled česar raxiio ne bo zastarel ali potisnjen v kot, marveč bo svojo vlogo obdržal še naprej.
PREVEČ SVOBODE . . .
PHILADELPHIA, 12. maja— Med vrnjenimi ameriškimi vojnimi ujetniki s Koreje je bil vojak Coogan, ki se je ob prihodu na svoj dom in ob povratku v civilno življenje—onesvestil.
V staro domovino
Iz Detroita, Mich., so se podali skupno na obisk v staro domovino Mrs. Jennie Vidmar iz 8243 Forestlawn Ave., ter Mr. in Mrs. Louis in Jennie Urban-čič (Urban), ki vodita poznano trgovino z železnino. Mrs. Vidmar gre v rojstni kraj v Ostro-žni brd pri Št. Petru na Krasu, Mrs. Urbančič ima sorodnike na Gorenjskem, njen soprog pa na Dolenjskem. V ponedeljek so se nahajali v Clevelandu na obisku pri družini Legat na 6922 Hecker Ave. Mrs. Vidmar in Mrs. Legat ste sestre. Včeraj zjutraj pa so se podali proti New Yorku, kjer se danes vkrcajo na jugoslovansko ladjo. Seboj so vzeli svoj avto in tam se bodo nahajali kake tri mesece. Srečna pot!
čil število ameriške oborožene sile, s tem pa tudi stroške. Manj rekrutov pod orožje; manj osob-ja v vojaških uniformah. Wilson bo okrnil ameriško vojsko za 291,000 uniformiranih moških in žensk. Skrčil bo tudi stroške vojaške uprave v drugih panogah. To je v bistvu njegov program. Verjetno, da je tudi program Bele hiše, vprašanje pa je, če je tudi program ameriškega kongresa.
Končna številka bo odvisna od dogodkov v mednarodnem svetu. Vendar pa republikanci hočejo pokazati, tako trdijo oni, da so imeli vsaj dobro voljo, da bi skrčili federalni proračun. Pri skrčenju izdatkov za obrambene namene bo po tem načrtu prizadeta tako kopna vojska, kakor tudi mornarica in letalstvo. Kaj bodo fekle vojaške oblasti, ki obratno zahtevajo vedno višje postavke, zlasti pa pomnožitev ameriškega vojnega letalstva, ki je po ocenitvi vojaških krogov za ruskim?
Skrajno krilo republikancev ni zadovoljno niti s temi napove-dami, kako se bo znižal federalni proračun. Sklicujejo se na volilne obljube, katere je vsaj v gotovi meri treba držati. Toda Eisenhower v Beli hiši se je vdal in iz Bele hiše razobesil belo zastavo, v znamenju predaje, tako se govori. Tisti, ki hočejo še nadalje zapravljati dolar, so dobili premoč tudi v republikanski vladi.
Pristaši gospodarskega libe-. ralizma zahtevajo ukinitev davkov, ki ovirajo ameriško industrijo v njenem nadaljnjem razvoju. Dolar v investicije, dolar v privatne roke, dolar v tovarne! Visoki davki so ovira, da se industrija ne širi, brez industrije pa ni ne zaposlitve in ne večje produkcije!
Za višje izdatke!
Pravosodni odbor senata * je odobril predlog, da se vsem kon-gresnikom zviša plača za $10,000 na leto. Kongresniki so do sedaj dobivali $12,250 plače in $2,-500 posebnih doklad. Sedaj naj prejemajo v celoti $25,000.
Dalje je bil sprejet predlog, da se zvišajo plače nekaterim federalnim nameščencem, zlasti onim v pravosodni stroki. Razlog temu povišanju? Kongresniki sami sebe zagovarjajo, da njihova dosedanja plača skupno 15,000 dolarjev na leto ni odgovarjala današnjim stroškom življenjskih potrebščin.
Birokratska Amerika
WASHINGTON, 12. maja— Kako je z Amerikanci, ki dobivajo kot občinski državni ali federalni uradniki plačo iz javnih blagajn? Osrednji statistični urad poroča, da pride na vsakega 22. Amerikanca eden, ki je plačan iz javne blagajne. Spričo ameriških strankarskih razmer, ko se menjavajo številni uradniki po politični pripadnosti, bi bilo zanimivo najti razmerje med tistimi demokrati, ki so na cesti, če je na krmilu republikanska vlada in med tistimi republikanci, ki čakajo v bodočnosti na razna mesta, če so na krmilu sedaj demokrati...;
Vojaške spremembe
WASHINGTON, 12. maja— Dosedanji generali in admirali v vodstvu ameriške oborožene sile, Bradley, Collins in Fechteler, so nameščeni z drugimi. Šef združenega glavnega stana je postal admiral Arthur Radford. General Bradley, ki je bil sedaj šef generalnega štaba, gre v pokoj. Ridgway, šef NATO v Evropi, postane šef ameriške kopne vojske. Do sedaj je imel to mesto general Collins. Admiral Robert Carney pa bo za mornarico nasledil Fechtelerja, general Gruenther pa bo nasledil Ridgwaya v Parizu.
Dulles v Cairu
CAIRO, 12. maja — Ameriška delegacija, kateri načeljuje-ta John Foster Dulles kot državni tajnik in Stassen, ki je me-rodajen za ameriško pomoč tujini, je danes nadaljevala v posameznih odborih svoja pogajanja s predstavniki egiptske vlade. Med Dullesom in predsednikom egiptske vlade Naguibom se je vršil važen zunanje politični razgovor o ideji, "samoarab-skega bloka na Srednjem vzhodu." Ta blok zahteva, da se Turčija ne vključi v Srednji vzhod, enako ne judovska država Izrael. Ta blok naj bi bil tipično arabski in ker razpolaga na Srednjem vzhodu z ogromno večino teritorija in prebivalstva, bi bil tudi zadosten za obrambo Srednjega vzhoda. Verjetno je, da bo Dulles skušal ublažiti judovsko - arabska nasprotstva, vendar pa se ne bo postavil, kar je ponovno že popre je napovedal, tako izrazito na stran Izraela kot je bila dosedanja ameriška praksa do te države.
PRISEZI NA DOHODKE!
CHICAGO, 12. maja—Mesto ima stanovanjske hiše, ki so zgrajene z javnim denarjem. Najemnina v teh hišah je nižja kot v privatniki stanovanjskih hišah. Kdo pa naj se okoristi te ugodnosti ? Mestna občina je odredila, da morajo vsi stanovalci v njenih hišah položiti prisego in pod prisego napovedati svoje dohodke, da se bo lahko presodilo ali jim gre pravica, da bivajo v hišah z nizkimi najemninami.
POROKA Z 91 LETI
MEDIA, Pa., 12. maja—Pisatelj Henry Sedgwick je v Ameriki znan. Spisal je okrog 25 knjig. Poleg pisateljevanja se je bavil tudi z advokaturo. Dosegel je starost 91 let. Spomnil se je, da bi bilo dobro se oženiti in tako je danes poročil 46 let staro Gabrielo Ladd.
ATTLEE ZA CHURCHILLA
LONDON, 12. maja—K besedi o britanski zunanji politiki se je kot vodja opozicije oglasil laborist Clement Attlee. Clement je v celoti podprl izvajanja Churchilla, ^meriki je očital, da ima ljudi, ki da ne marajo miru na Koreji. Attlee se je zavzel z vso silo za to, da naj bo Kitajska sprejeta med Združene narode. Pri tem mu je Churchill vpadel v besedo, češ, da ne še, dokler je vojna na Koreji. Razume se, da potem ko bo sklenjeno premirje, je odvrnil Attlee.
POSLEDICE STAVKE NA ŠVEDSKEM
STOCKHOLM, Švedska, 12. maja—Na Švedskem se nahaja 35,000 delavstva, ki je zaposleno v industriji živil, že drugi teden na stavki. Švedsko gospodinjstvo je močno prizadeto. Predvsem ni dovolj živil, v kolikor pa so še na razpolago, imajo visoke cene. Švedska je bila v zadnjem vojnem spopadu izven vojnega meteža in ni poznala nobenih omejitev v nakupovanju in prodajanju živil. Sedaj je bila prisiljena, da je uvedla kontrolo cen nad živili.
Smrt v Calif orni j i
Mrs. Jennie Wick iz 19071 l enwood Ave. je prejela v ponedeljek zvečer brzojavno sporočilo, da je bil v ponedeljek popoldne ubit pri delu njen brat Joe Walker (Krebelj), p. d. Po-Ijanov. Bival je na naslovu Box 343, Areata, Cal., kjer je zadnjih pet let imel svojo gozdno kempo, v kateri je imel uposle-nih 150 ljudi. Preje je dolgo let bival v Tacoma, Wash. Star je bil 64 let, doma iz Ostrožnega brda pri Št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko pred kakimi 47 leti.
V Californiji zapušča ženo Henrietta, šest otrok in sestro Mrs. Josephine Puntar, v Clevelandu sestro Mrs. Jennie Wick, v Forest City, Pa., sestro Mrs. Frances Puntar, v Argentini brata Toneta, in v stari domovini mater, staro 84 let, eno sestro in enega brata. Mrs. Wick se je snoči podala z letalom v Califomijo na pogreb.

Vile rojenice
i I . * I
V
i
i» «I
4 O
Tetica štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Robert Gubane, 20900 Priday Ave., in prinesla devet funtov težko deklico, ki bo delala družbo bratcu in sestrici. Mladi oče je sin poznane Mrs. Rose Gubane na Waterloo Rd. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST
9 9
Owned and Published by
___THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
•231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)___
For Six Montlis—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
GREMO V INDOKINO
(3)
Francija ima s svojimi kolonijami velike težave. Kako je s kolonijami v severni Afriki—Tunis in Maroko, je znano. Stalni upori—stalne francoske policijske akcije! Kakor da se da v današnjem stoletju rešiti kolonijalno vprašanje z bajonetom! Vojna v Indokini traja že sedem let. V Indokini je bilo le kakih 23,000 rojenih Francozov, skupno vseh Evropejcev pa okrog 26,000. Vojakov, ki so padli pod francosko zastavo v tej vojni, pa je bilo že nad 50,000! Francoski kapital se je v Indokini veliko udejstvo-val. Razumljivo, šlo je za izkoriščanje. Toda francoski stroški za vojno v Indokini pa že daleč presegajo ves kapital, ki ga je Francija vložila v Indokini!	«
Pravimo, da ima Francija smolo s svojimi kolonijami. Po pravici povedano pa bi morali reči, da se Francozi ne znajdejo z duhom časa in <la bi vsaj posnemali Angleže, ki po sili razmer stopnjo za stopnjo dajejo bivšim kolonijam politično samostojnost in jih potern povezujejo v politično zvezo, ki se imenuje Zveza domin j ono v. Indokina sama na sebi je prav jasno ogledalo francoskih razmer doma, pa tudi francoske degeneracije, ki se je vživela v položaj, da bo dobro živela na račun drugih.
Dne 25. junija 1940 je Francija pokleknila pred Hitlerjem in predlagala premirje. Z drugimi besedami— Francija se je »Nemcem brezpogojno predala. Vsem nam je znano, da se je v južni Franciji ustanovila lutkovska vlada Petaina in Lavala, ki sta bila v službi Nemcev. Oba izdajalca sta danes že pokojna. Eden justificiran, drugi umrl v ječi. Takifat je bila na strani Nemčije Japonska, ki je imela vse azijske pohlepe. Vlada maršala Petaina in Lavala je naroČila svojim zastopnikom v Indokini, naj se Japonski ne upirajo, marveč naj jo smatrajo za zaveznico. Japonska je Indokino okupirala, svoje interese pa ugan-ја1д po svoje. Sosednji Siam, danes Tailand, je naročila, da prekine vse zveze s Francijo. To se je tudi zgodilo. Država Siam je bila odškodovana z odstopom raznih pokrajin, ki so bile preje priključne Indokini. Skratka, ba-rantalo se je na levo in na desno.
Iz Indokine so Japonci marširali v britansko kolonijo Malajski polotok in zasedli svetovno znano pomorsko trdnjavo in mesto Singapore. 2e tedaj se je pokazalo, da je Indokina odlična odskočna deska v sosednje države južno-vzhodne Azije in da se da iz Indokine ogrožati celo več-stomilijonška Indija. Ko so dne 14. avgusta 1945 Japonci napovedali svojo predajo, so se morali razumljivo umakni, ti tudi iz Indokine. Toda rešitev vprašanja Indokine takrat niso prevzeli v roke,Francozi, marveč so jim jo rešili in dali nazaj Angleži s pomočjo Kitajcev, ki so nad 16. paralelo razorožili japonske vojake. Že tedaj se je pokazala slabost Francije, ki ni mogla niti po zmagi sama od sebe postaviti tehtno besedo na tehtnico!
Toda Indokina je mejašica Kitajske. Na Kitajskem se je začela socialna revolucija komunistov, ki so končno tudi zmagali. Veliko Kitajcev se je nahajalo že popreje v Indokini. Njihovo število se je sukalo okrog 350,OOO. Domača komunistična stranka je začela z veliko živahnostjo in se je ugnezdila v sestavnem delu Indokine, ki se imenuje Vietnam. Vietnam je postalo bolj znano ime kot pa druga sestavna dela Indokine, Cambodia in Laos. Vietnam je namreč gostejše naseljen, ima razvitejše gospodarstvo ter zavzema 85% vsega prebivalstva Indokine. Vietnam nima vladarja, kot. ga imate Laos in Cambodia. Rekli smo že, da ima neke vrste republikanskega predsednika. S tem Vietnamom se je Francija pogajala dolgo dobo in mu je dne 14. junija 1949 dala samostojnost, tako, da je imel tudi v inozemstvu svoje diplomatske zastopnike. Toda kljub temu je Francija vodila, kakor v ostali Indokini, svoje pravo kolonij alno nadzorstvo. Pa to ni važno. Važno je, da se komunisti, ki imajo svoje središče v Vietnamu, niso pomirili, ker hočejo kratkomalo vse, svoj politični in gospodarski sistem pa uveljaviti tako v Laosu, kakor v Cambodiji, odtod pa širiti umstveno in oboroženo propagando, zaščiteni za hrbtom s komunistično Kitajsko, na ostale predele južno vzhodne Azije. To je jedro vprašanja Indokine. Taktika, ki se je poslužujejo komunisti, pa je odvisna od njihovih trenotnih interesov.
Ameriški kapital je v Indokini močno zainteresiran...
L.Č.
NAPETOST V GUATEMALI
LATINSKA AMERIKA —
področje, ki zajema vse špansko in portugalsko govoreče dežele od Mehike do Ognjene zemlje— živi svoje posebno življenje nekje na robu svetovnih dogodkov. Le od časa do časa prihajajo iz južno-ameriških republik vesti o uporih, spremembah, "revolucijah," ki sicer bistveno ne spreminajajo splošnega položaja] ki pa vendar ka/ejo na precejšnjo nestabilnost vsega tega področja. Ne glede na to pa je politični pomen Latinske Amerike precejšnji: glasovi delegatov teh držav v Združenih narodih neredko odločajo pri glasovanju o tem ali onem važnem vprašanju .. .
Problemi, ki pretresajo zdaj to, zdaj drugo republiko v Srednji ali Južni Aimeriki, so po svoji vsebini često zelo podobni: najprej gre za odnos domačinov-Indijancev do belcev, v tej zvezi pa za gospodarsko-socialno problematiko, ki se odraža predvsem v vprašanju agrarne reforme. Industrilaizacija vsega tega področja pa je odvisna od tujih investicij in s tem od vpliva, ki ga imajo tuji kapitalisti—predvsem ameriški—v notianjem življenju južno in srednje-ameri-ških republik.
Ne glede na vse to js treba z Južno Ameriko računati kot z gospodarsko še razmeroma slabo razvitim kontinentom, ki pa ima na razpolago neizmerne surovinske vire in danes še zelo ceneno delovno silo, kar povečuje interese tujih "investitorjev" (in eksploatatorjev!) za te dežele. V tej zvezi pa nastajajo notranja nasprotja, ki se neredko izražajo v "revolucijah" južnoameriškega tipa, pri čemur igrajo tuji interesi večkrat odločilno vlogo . . .
V sedanjem razdobju vzbujata zanimanje dve državi: največja srednjeameriška republika Guatemala in—Argentina. Razlike med obema državama so precejšnje, skupna potreba pa bi lahko bila v težnji obeh držav, da ^e otreseta "jerobstva," ki ga hočejo imeti ne samo nad tema državama, pač pa nad vsem kontinentom — severnoameriške ZDA.
4
Guatemala je danes v sporu z vsemi drugimi srednjeameriškimi republikami, predvsem s svojima sosedoma — Salvador-jem in Hondurasom. Čeprav dobiva ta spor po izstopu Guate-rnale iz "Zveze držav Srednje Amerike" mednarodni značaj, posebno ker je vlada Guatemale obtožila svoje sosede "vmešavanja v njene notranje zadeve," gre vendar v bistvu za notranjepolitični problem same Guatemale, ki se kaže predvsem v agrarnem vprašanju.
Vlada in opozicija v Guatema-
li sta se namreč spopadli ob vprašanju agrarne reforme, problema, ki je pereč v vseh državah Latinske Amerike. Večina tri in pol milijonskega prebivalstva Guatemale so domačini-Indijanci, ki so bili skozi stoletja izkoriščani od belcev in nekaterih mesticev, ki predstavljajo kasto veleposestnikov. Revolucija leta 1944 je v Guatemali sprožila gibanje za socialne, politične in gospodarske spremembe. Značilno je, da je sicer majhna, toda dobro organizirana komunistična "Delavska stranka" zelo vplivna v političnem življenju Guatemale in je tudi ena izmed petih strank, ki podpirajo sedanjo vlado polkovnika J. Arbenza Guzmana, čeprav imajo komunisti dejansko samo enega .poslanca v guatemalskem kongresu. Glavni stranki, ki podpirata levičarsko usmerjeno vlado Guatemale, sta stranka "Revolucionarne akcije" in stranka "Guate-malske revolucije." Vendar pa sta stebra sedanjega režima— sindikati in armada. Posebno v sindikatih pa imajo močno razpredene svoje mreže kominfor-ijiovci.
Sedanja napetost v Guatemali se je začela lani septembra, ko je vlada po zgledu na mehiško revolucijo začela izvajati zakon o agrarni reformi in razdeljevati "državno zemljo" Indijancem brez zemlje. Še bolj pa se je položaj zaostril lani decembra, ko je vlada posegla tudi po privatnih veleposestvih. Guatemalsko vrhovno sodišče je poskušalo zavreti ta vladni ukrep, toda predsednik Arbenz Guzman je v soglasju s kongresom- sodnike odstavil. To dejanje je sprožilo demonstracije v mestih, na podeželju pa so si kmetje sami začeli prilaščati veleposestniško zemljo. Nekateri reakcionarni j)olitiki so dobili zatočišče v sosednih državah, od koder so vodili akcijo proti Guzmanovi vladi, zaradi česar je nastala precejšnja napetost med Guatema-lo in njenimi sosedi.
Čeprav je res, da komunistični elementi podpirajo vlado, vendar je gonja, ki jo v tujini—tudi v Washingtonu—ženejo proti gua-temalski vladi, češ da je "komunistična"—slej ko prej pretirana, čeprav je na drugi strani res, di ima peščica "stalinovcev" močan vpliv tako na vlado kot na. vladne stranke in guatemalsko politiko. Prav v tem pa je tudi značilnost Guatemale, njene revolucije lin bodočega razvoja. Nekateri pa trdijo, da stoji za vso to gonjo ameriška družba "United Fruit," ki ima svoje plantaže v Guatemali in ki se resno boji, da bi jo v prihodnosti lahko prizadela agrarna reforma revolucionarne guatemal-ske vlade. . .
(Po "Slo»eiitkcm poročevalcu")
JAPONSKA PRED RAZPOTJEM
Brez posebnega odmeva je šla mimo vest, da js nedavno odstopila japonska vlada. Listi so jo komajda registrirali, tako nepomembna se jim je zdela. Evropa bi kmalu skoraj popolnoma pozabila na to deželo vzhajajočega sonca. Daleč za našim hrbtom leži ta nenavadna dežela, o kat«ri krožijo tako nasprotujoča si mnenja.
Ali je Japonska še podobna stari Prusiji ali pa jo je ameriška reformacija resnično preobrazila Ameriki? To so površna, toda hkrati tudi globoka vprašanja. Prav gotovo pa ne spadajo neposredno v naš okvir., Toda kdo bi lahko zanikal, da ni odstop Jošidove vlade tudf v neki zvezi s slednjim vprašanjem? Ali ni zadnjič "Hindustan Standard" zapisal, da je poraz Jošidove liberalne vlade tudi poraz ameriške politike na Tihem oceanu, Dullesovih načrtov? Ameriška teza—pi^e " omenjeni list— naj se Azijci bore v Azijci, ni padla na ugodna tla na Japonskem in so jo z ogorčenjem spre-
jeli tudi drugod na Daljnem vzhodu. АЦ ne kaže zadnji poraz Jošide, da so v japonskem parlamentu samem močne struje, ki se ne morejo sprijazniti ne samo z ameriškim kurzom na Japonskem, marveč tudi z vlogo, ki jo je Washington namenil temu otoškemu cesarstvu?
Več kot značilno je, da je kar 20 liberalnih poslancev glasovalo proti svojemu šefu, 22 pa se jih je vzdržalo glasovanja o zaupnici. Če so točne vse vesti, bo id skupina 42 poslancev na prihodnjih volitvah—19. aprila— nastopila samostojno. Ni izključeno, da bo . liberalna stranka spet zmagala, čeprav z manjšo večino. Toda že zdaj hi mogoče zanikati, da je nastal v sami liberalni stranki zelo resen razkol. Če bi šlo za stranko, ki bi životarila nekje v opoziciji in kazala svoje življenjske znake le v tem, da bi od časa do časa izdala kak manifest, bi se gotovo nihče ne zmenil, kaj se dogaja z njo. Toda liberalna vlada ni prišla slučajno na oblast, sicer bi
jo veter že prej odpihnil. Kar štii'i vlade je Jošida že sestavil doslej, toda še nikoli se ni nezadovoljstvo pokazalo tako očito kot to pot, ko je kriza japonske vlade dobila tako izrazito mednarodni značaj.
Že dalj časa ni bila nobena tajnost, da je Japonska proti brezpogojni vključitvi v ameriške načrte na Daljnem vzhodu in da bi rada svojo oborožitev odložila vsaj še za nekaj let. Nihče si verjetno ni delal utvar, da je bila tako imenovana pacifistična klavzula v japonski ustavi le zaradi lepšega, le okras, ki bo sčasoma izgubil sleherno praktično, pa tudi pravno vrednost. Toda Američani, ki so po vdoru Kitajcev v Južno Korejo trdno računali s tem, da se bo Japonska rešila iz osamljenosti in se približala amerišemu svetu, so morali biti nemalo presenečeni, ko so spoznali, da Japonci še zdaj niso nič kaj navdušeni za oborožitev.
Ali ni zanimivo in še več— značilno? Pred točno sto leti je ameriški komodor Peary priplul s svojimi ladjami pred Yohoha mo in prisilil japonske samura je, da so odprli vrata v deželo na stežaj—in Japonska jih je odprla. Zdaj, sto let za tem, da Amerika z vsem svojim denarjem in vplivom ne more iztisniti iz Japonske pristanka k oborožitvi. In v tem odporu je ključ za razumevanje sedanjih odnosov med Japonsko in Ameriko. Japonci verjetno mislijo, da s prehitro oborožitvijo ne morejo kdo ve kaj pridobiti, v primeru nevarnosti pa bi jih tako ščitila ameriška vojska. V večnem sovraštvu s Kitajsko in Korejo pa tudi ne morejo živeti. Problem Japonske je predvsem problem trgovine.
O vseh teh in drugih vprašanjih na Japonskem že nekaj let živahno razpravljajo. In zdaj ko je postala Japonska tudi formalno neodvisna in samostojna, so ti problemi udarili odkrito na dan. Nedavni odstop Jošidove vlade je pokazal, da pričakujejo na Japonskem od svoje vlade več kot doslej.
(Ponatis iz "Ljudske pravice"]
Prispevki pri krožku št. 1 P. S.
CLEVELAND, Ohio—Pri našemu krožku št. 1 Progresivnih Slovenk so prispevaU v prid blagajne ter za dobrodelne namene sledeči: Po $1: Mrs. Plesec, Mrs. Tomle, Mrs. Tomšič, Mrs. A. Vrh in Mrs. J. Zaitz; po $1.20: Mrg. P. Francel; po $2: Mrs. U. Česnik; po $3: Mrs. Sore.
Vsem naj bo izrečena naša topla zahvala.
Marion Bashel, tajnica
JUBILEJ WALL STREETA
Urad za ljudsko štetje v Washingtonu je šele nedavno objavil število farmskega prebivalstva v Zedinjenih državah, in sicer na podlagi štetja v aprilu 1950. Navedene številke kažejo, da se je v desetih letih, od leta 1940 do 1950 število farmskega prebivalstva znižalo od 30,547,-000 na 25,058,000; to je, padlo je za pet in pol milijona. Največ farmskega prebivalstva je bilo leta 1916, namreč 32,440,000.
Kljub znižanemu številu far-merjev ameriške farme produ-cirajo več kot kdaj prej. To omogoča poraba več in boljših strojev, s katerimi malo število ljudi opravi mnogo dela. Seveda pride pri tem v poštev tudi intenzivnejše obdelovanje, boljša semena, boljših vrst živina in tako dalje. Od skupnega števila prebivalstva Zedinjenih držav je manj kot ena petina farmerjev, vendar ta petina pridela dovolj živil za domače prebivalstvo in še mnogo za izvoz.
—NEW ERA. glasilo ABZ
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
OD 6. DO 13. MAJA 1928
Fašisti so zmagali v boju s papežem. Katoliške mladinske organizacije so se razpustile v soglasju z ukazom Mussolinija.
To je očividno storil kot odgovor na papeževo kritiko, da fašizem zanaša politiko v versko življenje naroda.
V dolini reke Salude v Južni Carolini se je podrl nasip in 20,-000 ljudi je na begu pred po-vodnjo.
Poročno dovoljenje sta dobila Joseph Kopina, star 20 let, iz 15438 Calcutta Ave., in Rose Jerič, 17 let stara, 14910 Hale Ave.
- John Glavič, star 24 let, 1053 E. 72 St., in Mary Ter ček, stara 21 let, 1057 E. 64 St.
v staro domovino je odpotoval Mr. Lavrenc Urbanija, poznani krojač. On nosi rekord med Slovenci, ker gre sedaj enajstič tja, in sicer v Domžale na Gorenjsko.
Tja so odšli na oddih tudi: Anton Spruk, Mike Babnik, Joseph Legan, Mike Sopar, Dominik Slokar, Mary Lazar, Mrs. Mary Vidmar s hčerko, Victor Skok in Gertrude Kunčič.
Mr. Charles Vrtjovšnik iz 1104
E. 71 St. se je ponašal s trenu lepimi hčerkami. Sedaj pa štorklja prinesla krepkega ki bo nosil očetovo ime.
Pri družini Mr. in Mrs. Georg® Kovačič, 1043 E. 68 St., pa ^ prinesle rojenice zalo hčerko, drugo t družini.
Našli so se umetni zobje. Kd"'' jih je izgubil, jih dobi v uradu Enakopravnosti.
V Cleveland se je vrnil g- ^ ton Šubelj po zelo uspelem certu v Chicagu na 29. aprila-
Na 4. maja je bila pra julijska vročina. Toplomer je zal 81 stopinj vročine.
,vcata
Џ-
Na 6. maja je imel vijol"^'® Zlatko Balokovič svoj koncer Masonic avditoriju.
Na 9. maja se je vršila
se
kluba "Nimanič," na kateri s je sklenilo, da se klub razpis • V blagajni je bilo $37.31, ter ®, je celo vsoto podarilo Čitalfl'" SDD na Waterloo Rd.
Za pljučnico je umrl v cve mladosti Frank Strauss, star let; Na 2. junija se bi imel po'"" čiti.
PRED DESETIMI LETI
OD 9. DO 16. MAJA 1943
Vojna živcev je zajela naciste in nemško ljudstvo. Silna ner-voznost vlada tam, ker ne vedo kedaj se bo vse zrušilo.
Zavezniki zajeli v treh dneh 50,000 ujetnikov, med njimi štiri divizijske generale, in to so: general Weber, general Ma-nufell, general Krause in general Borowitz.
Louis Adamič, častni predsednik Sansa, je imel 5. in 6. maja važno konferenco v Washingtonu, D. C., z državnim pod-tajnikom Summnerjem Welle-som in z uradniki Office of War Information in Office of Strategic Service.
Razgovor je bil v zvezi z interesi Slovencev v stari domovini.
Junaške borbe jugoslovanskih partizanov. V zadnjih dveh mesecih so pobili ali zajeli nad 20,-000 Nemcev in Italijanov.
Preminila je Rose Rupnikr
jena Russ, Stanovala je na E. 214 St., Euclid, O.
327
Prentis M. Braun, admini^^ tor za cene, naznanja, da S® . v kratkem racioniralo vse P®
Nagrada za oglaševanje
Stalingrad se dviga iz razvalin. Ljudstvo dela vse nedelje pri čiščenju mesta. Zida se z veliko naglico in novi apartmenti, ki nosijo imena ruskih junakov, rastejo iz tal od dela pridnih rok.
Amerikanci ponujajo baje Italiji stare ■ meje, ako izstopi iz vojne. Sin maršala Badoglija baranta nekje v Španiji z Amerikanci.
Slovenci naj zopet plačajo ceno laške predaje.
30-letnico skupnega zakonskega življenja praznujeta Mr. in Mrs. John Tomažič, lastnika mesnice in grocerije na 16821 Grovewood Ave. Mr. Ivan Tomažič, zaveden inteligenten primorski rojak, se je mnogo let udej-stvoval v slovenski dramatiki ter-sploh v javnemu življenju.
Harold E. Eckes
publ'"
Na letni konvenciji f Utilities -Advertising -^.sso _ tion v St. Louis, I^issouA^j. prejela plinska družba Ohio Gas Co. prvo nagrado najboljše oglaševanje ta. To je že peto leto zaP°^ ma, da si je družba pridobi_^^^_ odlikovanje, katero je bil® j, čeno Harold E. Eckes, p°^
ji za oglaševanje.
'• -p
Poleg te nagrade, si J® uji» Ohio plinska družba P^' še šest drugih važnih Dve nagradi ste bile za tis _ material, ki so ga prodaj^'^jj,); bili za oglaševanje na dve ste bile za razstave v benih oknih, za oglaševanj ^ televiziji in v mesečni delavce ter en^ nagrada ševane letake na busih uličnih vozovih.
. ie
V letošnjem kontestu vpisanih 2,000 pristopom je
različnih klasifikacijah-bila že 30-letna tekma. ^ so bili zastopniki električnih družb za javno portacijo.
Poročila sta se Raymond Stu-pica, sin Mr. in Mrs. Stupica iz Arrowhead Ave., in Miss Elean-ore Ster, hčerka poznanih in zavednih Slovencev, Mr. in Mrs. Peter Ster iz Arrowhead Ave. Poročila sta se v Bostonu, Mass., kjer se nahaja ženin v vojaški službi.
Umrl je Andrew Gerl iz 756 E. 200 St. Bil je splošno poznan pionir ter je živel v Euclidu zadnjih 34 let. Star je bil 74 let.
ROKA postave Policisti imajo nalogo« nadzirajo promet zmanjšati število To pomeni, da bo več =
stov kakor pešcev 81611» gjje raznih prekršitev.
Eto samo na križiščih ' w prometna luč—ravnajte
ENAKOPRAVNOST
r штш h
SUEŠKI PREKOP—NAJTRŠI OREH
Nobenih senzacionalnih poro-fti več s Srednjega vzhoda, se, ko da bi šla prva salva dogodkov že mimo in da so se strasti, ki so V prejšnjih mesecih ® tako silo privrele na dan, ne-^оИко umirile. Marsikje se je težišče dogodkov in pričakovanj preneslo z ulice v mirnejše dvo-orientalskih palač. Tudi ^glija in Egipt se že dalj časa P°Sajata mirno in brez posredo-^^%ja ulice. Čeprav je sudansko ^rašanje v osnovi rešeno, pa je Londonom in Kariom še to-^0 vprašanj, da jih navzlic do-'"i Volji in obojestranskemu po-Mčanju ne bodo mogli takoj re-Najtrši oreh je šele na vrsti.
Velik je pomen Sueškega pre-in le stežka bi priznali, da ^ 2a Egipt manjšega pomena
ko
Za Anglijo. Angleži se gotovo
bodo nikoli sprijaznili z egipt-stališčem, da je Suez prav-^prav brez pravega strateškega Pottiena, Egipčani pa ne marajo slišati o tem, da je Sueški (^^kop tista žila, ki spaja razne Commonwealtha. Zato si ko-predstavljamo, s kakšno nestrpnostjo in ljubosumnostjo ^i'emljajo v obeh prizadetih prestolnicah sedanje razgovore Nagibom in britanskim ve-®Poslanikom Stevensonom. Vsi imajo težave in s temi teža-^^%i manevrirata oba partnerja' ^®šče, kakor je to že po tradiciji ''rientalne diplomacije.
kratko je problem, s ka-si razbijajo glave že ne-desetletij, v tem: Nagib bi
Zakraj^ek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
se rad otrese! angleških čet, ki so se po umiku iz Kaira osredotočile v območju Sueškega prekopa, Angleži pa bi želeli vključiti Egipt v svoj načrt o obrambi Bližnjega in Srednjega vzhoda. Podrobnosti tu tako niso važne, toda eno je več ko značilno: oba partnerja sta načeloma pripravljena priznati nasprotne zahteve. Angleži so pripravljeni na umik. Egipčani pa tudi nimajo načelnih ugovorov proti obrambnemu sporazumu za Srednji vzhod.
Toda Angleži se gotovo brez trdnih koncesij ne bodo umaknili s Sueškega prekopa, saj bi Churchill v tem primeru izgubil vse, kar je s tako doslednostjo gradil vse življenje. Nagib pa ne sme zapustiti vtisa, da je Egipt pristopil k že omenjenemu sporazumu zato, ker so se britanske čete umaknile s Sueškega ♦prekopa. Te kupčije egipt-sko ljudstvo verjetno ne bi prezrlo. In kdo lahko jamči, da ne bi bil sporazum o Sudanu samo labodji spev Nagibu in njegovi kratkotrajni, tako bliskoviti karieri ? Toda pred realnostjo ne more niti Nagib zapreti oči. Čeprav je odvisna njegova usoda, njegov obstanek, predvsem od uspešne rešitve i sudanskega i sueškega vprašanja, na I^agib ne bo mogel izvesti svoje misije, če ne bo dosegel tudi drugih uspehov, se pravi, če ne bo pri skrbel svojemu ljudstvu tudi kruha in dela. Egiptovsko Nila, se množi hitreje, kot pa narašča kmetijska proizvodnja .... Nagib torej ne more v enem tre nutku nastopati kot državnik, v drugem pa kot demagog.
Toda Anglija, pa naj je še ta ko ponosna, tudi ne more z glavo skozi zid. Egipt sicer ni na meji z Rusijo kot na primer Iran vendar pa se z ognjem ne sme igrati. Oster ton, ki od časa do časa zaveje iz Karla, verjetno ni samo golo napihovanje, marveč resen, čeprav ne ultimati-ven opomin, naj Anglija dobro premisli, kaj je v njenem in egiptskem interesu.
(Po "Ljudski pravici")
Državni rastlinski
sim
boli
v tem času, ko narava v teh krajih razkazuje največji razvoj rastlinstva, ne bo odveč, če pogledamo, kako so si razna ljudstva izbrala določene rastlinske vrste za "svoje." Večina svetovnih držav ima državne cvetlice ali drevesa ali grmiče, ki so bili oficielno proglašeni za take. Ti simboli so včasih upodobljeni na državnih grbih, na denarju ali na poštnih znamkah.
Nekatere teh državnih cvetlic ali rastlin imajo svoj izvor v zgodovini in tradiciji ljudstev, nekatere so spomini na zmage, nekatere izražajo upanjje za bodočnost, nekatere pa predstavljajo gospodarsko važne ali pa priljubljene rastline posameznih držav. Državna cvetka Rusije, na primer, je tam važna gospodarska rastlina sončnica, katere zrnje se rabi za kruh in za pridobivanje olja. Državno drevo Arabije je dateljnova palrga, ki je za omenjeno deželo velikega gospodarskega pomena. E1 Salvador prideluje kavo in državno drevo je kavovec.
V naslednjem so navedene državne cvetke ali rastline še nekaterih drugih držav:
Avstralija: akacija in evka lipt; Avstrija: planinka (Edel-weis) in bela lilija; Belgija: aza-leja in rdeči mak; Brazilija; orhideja; Bolgarija: rdeča vrtnica; Canada: javorov list; Kitajska: vodna lilija, peonija, narciza in drevo marelice; Češkoslovaška: lipa, nagelj in vrtnica; Danska: rdeča detelja, božje drevce in bukev; Anglija: vrtnica; Finska: šmarnica in hrast; Francija: višnjeva plavica, bela poljska marjetica in rdeči mak (skupno); Nemčija: plavica; Madžarska: tulipan; Indija: modra vodna lilija; Irak: dateljnova palma; Irska: zajčja deteljica (shamrock); Izrael: oljka; Italija: bela poljska marjetica in perunika.
Japonska: krizantema in češ-njevo drevo; Mehika: dalija, neke vrste kakteja in neke vrste palma; Norveška: resa in smre-
ka; Poljska: bela poljska marjetica, mačeha, mak in rožnati slez; Portugalska; bela vijolica; Romunija: bela vrtnica; Škotska: rdeči osat; Španija; nagelj; švedska; šmarnica in bela poljska marjetica; Švica; rodo-dendron in planinka; Turčija: tulipan in vrtnica; Wales; luk, narciza in hrast; Jugoslavija: lipovo drevo.
Oficielna rastlina organizacije Združenih narodov je oljka, ki je simbol miru.
Značilno je, da republika Ze-dinjenih držav nima oficielno določene državne cvetke ali rastline. Leta 1930 je revija "Nature" izvedla med svojimi bralci 'slamnato glasovanje" za ameriško cvetko in največ glasov je bilo oddanih za sledeče: divja vrtnica ali šipek, orlica (columbine), vijolica in golden-rod. To je seveda neoficielna in neobvezna izbira.
—NEW ERA. glasilo ABZ
||»И11И1111И1111Ш111|«1ШМ||||ИИ1|И11И1111»||||Ш111И1111И11
|1в1||1а1||1в!||и1||1в1ш1||||ш1||1а1||1ш1||1ш1||1в1||1«Уа1|
F. S. Finžgar;	•
Moj
v • v
nozic
iiami«iiii»iiii»mwnii«|iipini»iiii«iiiwiiii44i»iiii4i «1а1||1а1||1ш1|||||||||1а1||1в11|||Л||1ш1и1а1||1в1||1а1||1а1|!п1
Zunaj je bilo snega do kolen in še je naletaval. V gmajno do leščevja nisem mogel. Kar žalosten sem obsedel za mizo in premišljeval, kako bi zaposlil svoj nožič, ki se mu je tako silno hotelo rezati. Odpiral in zapiral sem ga, devel v žep, ga imel iz "njega in spet odpiral. Svetlo rezilo je kakor lačno gledalo po lesu, po šibi, po delu sploh. Ob tej lakoti se je nož res kar sam od sebe lotil naše lepe, bele javo-rove mize. Prav majčkeno je zarezal vanjo, samo drobno škr-binico. Tedaj pa me je pogledal oče preko naočnikov, ki jih je imel samo, kadar je šival ali pa koso klepal. Hitro je vstal, od-
ložil šivanje in stopil k peči, se sklonil in vzel izpod klopi kaj pripravno sekiro, vejarico, ter jo položil predme:	^
"Nikar se ne trudi z nožem, miza je velika in težka, ne boš ji zlepa kos z nožem. S sekiro jo daj, jo boš prej pokončal."
Prižgal si je vivček, sedel spet mirno k šivanju in molčal.
Molčal sem tudi jaz, pogledal sekiro, pogledal očeta. Nož je kar sam od sebe zlezel iz škrbi-ne, se plaho zaklopil, kakor bi polž skril roge, in smuknil v žep. Prijel sem sekiro, jo nesel nazaj pod klop in splezal na peč. Dolgo sem ždel tamkaj prav v kotu za temenom, roko sem držal v žepu, v t-oki stiskal nož in ga v mislih spraševal: "ДИ si slišal?"
Prav gotovo je moral slišati in tudi preumeti. Zakaj mize se ni nikoli več dotaknil.
KLAVIR
v PRAV DOBREM STANJU, SE PRODA POCENI.
Vpraša se na 5125 LUTHER AVE.
NAPRODAJ
Ford avtomobil 1949 1.
SE PRODA PO ZMERNI CENI, 4 vrata.
V dobrem stanju. Za podrobnosti pokličite po 3. uri popoldne. UT 1-6691
LE BODITE
vesela družahnica!

i






VASA
AVTOMATIČNA PIINSK& PEČ
SKUHA OBED KO STE ODSOTNI!
Bodite veseli! Imejte goste na domu! Bodite v podstrešje ali v kleti! Vzemite si popoldan prosto—zabavajte se! Delajte kar hočete—doma ali zdoma brez vsake skrbi na obed!
Pripravite vaš obed v naprej . . . denite ga v pečico . . . naravnajte avtomatične kontrole ure na vaši novi PLINSKI peči. Kuha se prične, preneha, avtomatično ... in vi se lahko takoj vsedite k okusnemu, okrepčujočemu obedu—natančno skuhan, in točno ob času!
Kuha na vrhu novih PLINSKIH peči vam daje tudi dodatnega prostega časa, ker plin je hiter—skuha hitreje kot pa katerekoli druge vrste kurivo. Ekonomičen od kraja, plin vam prihrani s svojo hitrostjo še več centov. Torej, prihranite si čas . . . delo . . . denar z novo PLINSKO pečjo!
^EAST OHIO GAS ^

Veselite se
NAJBOLJŠEGA s PLINOM
VAŠA AVTOMATIČNA PLINSKA
IMA TE ČUDOVITE POSEBNOSTI . . .
Avtomatično razsvetljavo
Avtomatični termostat
Avtomatično kontrolo na uro
Tisoče vrst gretja na vrhu
Celo-ži vi j en j ske, ne-zamašl j i ve grelce
Takojšnjo gorkoto—takojšnje prenehanje
Natančno, enakomerno temperaturo v pečici
Nekadeč pražilnik
Obširno izbero razpredelitve grelcev
Nizke stroške vzdržave
Oglašajte v Enakopravnosti
DEKLETA,
STARA 17 LET IN VEČ, DOBIJO DELO ZA ZAVIJANJE PAKETOV.
Zglasite se pri MENK BROS, LAUNDRY 843 E. 103 SI.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
•' The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec.
prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
Soda Foimtaiu in restavracija
V središču slovenske in litvinske naselbine. Prometen prostor na vogalu. Najemnina je nizka in dobi se na željo tudi "lease" za 10 let. Pro daj a lastnik sam. Cena $4,500. Vpraša se na 1398 East 66th Street,
vogal Wade Park Ave.
Krojačnica in čistilnica
KI OBRATUJE ŽE 20 LET V TEJ NASELBINI, SE PRODA RADI BOLEZNI LASTNIKA. Po i zve se na 6727 St. Clair Ave.
2 HIŠI NA ENI LOTI
6 sob in kopalnica spodaj, 1 spal niča zgoraj; fornez. Hiša zadaj ima 2 sobi s straniščem in prinaša $25 mesečno. Na 8219 Kosciuszko Ave. Cena $8,500. Pokličite UT 1-2339
DELO DOBIJO MOŠKI
INSPECTORS
Precision in floor inšpekcija; morajo biti zmožni čitanja mikrometrov in risb; plača od ure. STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO.
978 E. 64 St.
JEKLARNA NUDI
izvrstno priliko za delo v
raznih oddelkih s priliko do
napredovanja.
Dobra začefna plača in
mnogo podpor za delavce.
Zglasite se v uposljevalneni uradu
REPUBLIC STEEL
Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
6 SOBNA HIŠA
SE PRODA PO JAKO ZMERNI CENI.
Blizu E. 185 ceste. Pokličite IV 1-3069
SHIPPING DEPARTMENT ima nekaj del na razpolago za moške
Morajo biti zmožni pisati in Citati
angleščino.
Plača od ure. Stanovitna družba. Dobro plača z nadurnim delom. Samo podnevi. Stalno.
KROMEX CORP. 880 E. 72 St.
IŠČE SE STANOVANJE
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniiko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINA^J'SONS
KlUtMTWVr.
MUhr—HOa-KSmmtHm
VETERAN, ŽENA
in dvoje mirnih deklic, nujno po trebujejo stanovanje s 4 ali 5 sobami. Na vzhodni strani. Kdor ima za oddati, naj sporoči na IV 1-4641
Zakonca z odraslo hčerjo
iščeta stanovanje s 3 opremljenimi ali 4 do 5 neopremlj enimi sobami; na vzhodni strani. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči na HE 1-4053
TOVARNIŠKI DELAVCI
Menjajoči se šifti. 5 dni tedensko. Plača od ure. Družba daje uniforme. Prosta skupinska zavarovalnina.
Ferro Corporation
4150 EAST 56th STREET
(južno od Harvard)
DELO DOBIJO MOŠKI
AREOVNATIČNO DELO
GRINDERS
(Produclion, Carboloy. in Toolroom.)
INSPECTORS
(Line & Floor)
TOOL & DIEMAKERS
Operatorji za;
BOREMATICS AUTOMATICS
(Single & Multiple)
TOOL ROOM LATHES
Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift.
V primernem kraju.
Dobra transportacija. Ugajalo vam bo delati pri
JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY
Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5 pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1 pop., v nedeljo od 10. zj. do 2. pop
Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
SEDAJ JE ČAS
za popraviti ali staviti novo streho ali žlebove. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Naše delo je poznano kot prve vrste, je zanesljivo in
jamčeno.
Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
R. F. D. 1, Newbury, Ohio
Pokličite telefonično: Newbury 823
MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka
FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd.
ARC WELDERS
2. ŠIFT
Incentivna plača za produkcijo takoj od začetka; dodatek za življenjske stroške; plačane počitnice in prazniki; prispevajoča skupinska zavarovalnina in penzija.
THE OLIVER CORP. 19300 Euclid Ave.
КЕ 1-0300
T A P C O
Coii Rd. tovarna
ima dela za
TOOL ROOM LEARNERS
FORGE SHOP HEATERS
MATERIAL HANDLERS
MACHINE REPAIRMEN
ELECTRICAL INSTRUMENT REPAIRMEN
EXTERNAL GRINDERS
BENCH INSPECTORS
Morate biti pripravljena delati katerikoli šift. Dobre delovne razmere. Visoka plača od ure. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Uposljevalni urad odprt dnevo od 8. zj. do 5. pop.
V soboto in nedeljo od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCIS, INC.
12818 COIT RD.
(C.T.S. Bus Št. 36)
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST
"... Potem je zmagalo življenje"
PO PRIPOVEDOVANJU REDOVNICE T. Š. NAPISALA BRANKA JURCA
(Nadaljevanje)
Navadni duhovniki so se zdeli sami sebi mnogo bolj srečni, kakor smo bile me nune. Govoril mi je, da je tudi on pobožen, ker bi drugače niti ne bil župnik, da pa se mu zdi protinaravno zapirati zdrave ženske v samostan. Rekel mi je tudi, da mi bere z obraza, kako nesrečna sem v samostanu. In kako da bi tudi ne bila nesrečna, ko bi si nič drugega ne želela bolj kakor postati mati!
Župnik je odkril moje najbolj ranljivo mesto.
Odkar sem pokopala sanje o ljubezni, se je v meni vedno glasneje oglašala želja po otroku. Ni je ženske na svetu, ki bi prej ali slej ne čutila tega zdravega poželenja! Mislila sem si; nimam ljubimca in nimam moža, ali nadvse rada bi imela otroka, ki bi mu posvetila vse svoje sile, vse svoje življenje. In tudi če ga ne bi sama rodila, samo da bi ga imela! Živela bi z njim v kakšni podstrešni sobici. Pogled nanj bi me vedno razveselil. Imela bi bitje, ki bi ga ljubila in ki bi ljubilo mene.
O, kako strašno sem v tistih dneh pogrešala topline, miline in ljubezni! Toda tudi take misli so bile za naše nunske pojme pregrešne. Nikomur na svetu bi si jih ne bila upala razkriti. In prav zato si je župnik, ki mi jih je sam odkril, pridobil kos mojega srca. Zvezalo naju je prijateljstvo.
Župnik je ozdravel in odšel. Pisaril mi je v samostan. Pošiljal mi je tudi razne pakete, v katerih je bilo maslo, jajca in druge dobrote. Ne enega in ne drugega nisem nikoli dobila v roke. Vse te pošiljke so moje sosestre prestregle in jih odnašale prednici.
Prednica me je znova zasliševala. Prisiliti me je hotela, da bi ji priznala najino medsebojno ljubezen, ki je nikoli ni bilo. Namigovala je na to, da se nedovoljeno predajam strasti. Govorila je, kakor da sem se v kratkem času že drugič zaljubila, a da je sveto prepričana, da mi je uspelo kdo ve koliko ljubezni zatajiti.
Bila je proti meni nasršena. Moji neizživeti mladosti je pri-
pravljala maščevanje. Kakšno bo to maščevanje, si nisem mogla misliti.
Kmalu zatem me je red premestil v Veliko Kikindo.
Kako težko sem se poslovila od Slovenije! Tolažilo me je samo to, da sem govorila z mamo, še preden sem odšla v Srbijo. A kako sem se začudila, ko sem' jo po dolgih letih zagledala na kolodvoru! Nekdaj velika in postavna ženska, je imela zdaj ukrivljen hrbet in tudi v lice se je neznansko postarala, povedala mi je (pisati o tem se mi domači niso upali), da je padla z drevesa in si nalomila hrbtenico. Nikoli več se ni pozdravila.
Mati mi je bila v teh dneh vse: sklonila sem se ji v naročje in točila grenke solze na njene zga-rane dlani. Od srca sem ji povedala o vsem, kar se mi je v samostanu pripetilo, bolj iskreno, kakor sem povedala prednci, bolj iskreno, kakor sem povedala spovedniku, bolj iskreno, kakor sem povedala bogu.
Kako težko sem se poslovila od nje! Nikoli več je nisem videla.
POKORA
Od Ljubljane sem se poslovila v novembru. Do Radeč me je spremljala neka ljubljanska sestra, od Radeč do Beograda ra-deška nuna, od Beograda do Ki-kinde pa beogrjski sestra.
Pred menoj so izginjali kilometri dolge poti. Pokrajina je bila pusta. Sama ravnina, neskončna ravnina. Tu in tam so bila skrepenela tla prekrita s tanko plastjo snega. Preko polj so se preletavale vrane. Nebo je bilo sivo in nizko. Tiščalo je na zemljo. Nikoli še nisem potovala tako daleč.
Kaj mi prinaša tujina? Kaj mi prinaša prihodnost? Te dve vprašanji sta pritiskali name vso dolgo pot. Ali so božji slavi res potrebna vsa ponižanja, ki sem jih do zdaj že preživela? In koliko ponižanj me še čaka?
V Kikindi sem se znašla v novi sredi." Bolniki so govorili srbski, madžarski, slovaški in nemški jezik. Počutila sem se kot riba na suhem.
Za božič sera dobila paket, ki mi ga je poslala mati. Bil je to zadnji materin paket, zadnji od domačih! Ko sem prejemala v
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
roke potico, ki jo je spekla mati, nekaj zdravih, debelih jabolk, orehe in suhe slive, so se mi oči od sreče in tesnobe solzile.
Januarja enainštiridesetega leta sem dobila brzojavko, v kateri so mi domači sporočali, da mi je umrla mati. Na vsak način naj pridem na pogreb.
Še sem hranila pest orehov iz njenega zadnjega paketa. Vzela sem v roke nežive orehe, ki jih je zbirala zame moja ljubljena mati, in iz oči sem točila solze resnične žalosti. Prevzela me je nedopovedljiva želja videti mater še vsaj enkrat, še vsaj na mrtvaškem odru.
Vedela sem, da red ni dovoljeval obiskov na domu. Nekatere sestre pa, ki so bile pri predstojnicah dobro zapisane, so lahko odhajale domov tudi po nekajkrat na leto. Zato se nisem niti najmanj pomišljala, z brzojavko v roki sem odšla k prednici.
"Mati mi je umrla . . . želela bi domov ... še danes. Videti jo moram prej, ko jo pokopljejo
"Toda sestrica, vi prav gotovo veste, da vam ne smem dovoliti . . ."
"Zakaj pa potem nekatere sestre lahko gredo, skoraj kadar se jim poljubi!"
"Naj bo, prosila bom v Beograd, če vam dovolijo . . ."
Ves tisti čas, dokler nisem dobila dokončnega odgovora, sem živela v upanju. Odpeljala se bom s prvim vlakom, prišla bom domov zadnji čas, objela bom mrtvo mater, navžila se bom vonja domačije in laže bom spet živela v samostanu . . .
Toda dovoljenja nisem dobila. Red se je izgovoril, da preti vojna nevarnost in da me torej v takem času ne morejo pustiti tako daleč. Vedela sem, da je bil redu to samo dobrodošel izgovor, zakaj tudi ta prepoved je bila samo del moje pokore, ki so mi jo naložili.
SOVRAŽNIK
Okupacijo sem dočakala v bolnišnici v Kikindi.
Tisto jutro so nas prebudila nemška letala, ki so letela v rojih nad Beograd. Čeprav smo živele v zatišju, smo takoj zvedele, da še je začela vojna.
Z grozo smo pričakovale nem-
v blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE NAS ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG. OČE, STARI OČE IN BRAT
FRANK KRIVEC
ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI DNE 12. MAJA 1952.
Prešlo je v večnost leto dni, odkar je prenehalo Tvoje srce biti,
v hladni zemlji zdaj truplo leži, rešen si vseh skrbi.
Saj ne mine nikdar dneva,
da ne bi bili pri Tebi tam. Spomine svetle nam budiš in v naših srcih še živiš.
žalujoči:
FRANCES, soproga FRANK, CHARLES. ERNEST, sinovi
FAYE, ANNIE, MARY in
FRANCES, hčere bralje, sestre, zelje, sinahe, vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio,
dne 12. maja 1953.
ških čet. Kmalu so se začele pomikati po mestu motorizirane vojaške enote. Ogledovale smo jih skozi zaprta okna. Nemci so vozili hitro in brezobzirno. Pri svojem prvem pohodu skozi mesto so povozili več srbskih otrok. Te otroke so pripeljali v bolnišnico.
Začele so se vojne strahote.
Ni minil niti poldan, ko smo zvedele, da je nek duhovnik, ki je služboval v Kikindi, razobesil na cerkveni stolp jugoslovansko zastavo. Pogledale smo skozi okno. Videle smo, kako so jo nemški vojaki snemali z droga. Še isti dan pa nas je pretresla vest, da so Nemci tega duhovnika, pri belem dnevu ustrelili. Nas, sestre, je pred sovražnikom, ki ga še nismo poznale, spreletel strah.
Uporniška kri se je potočila po srbskih tleh.
Stregle smo bolnikom, molile in spet molile.
ŽIDJE
V Kikindi je bilo dosti Židov.
Nekateri, zelo redki bogataši, so zbežali še pravi čas v Turčijo, drugi so ostali. Ob prihodu Nemcev so bili do kraja zbegani. Pričakovali niso nič dobrega. O usodi pa, ki se jim je pisala, niso mogli niti sanjati.
Večina Židov je bila petična. Glavna skrb Nemcev je bila, da bi dobili od njih ves denar, nakar bi jih lahko pobili. Nemci so jih zapovrstjo zapirali. V zaporu so jim začeli pihati na dušo, da jih bodo izpustili, ako jim prinesejo denar. Nekemu Židu so zagrozili, da ga bodo takoj ubili, ako jim pri priči ne izroči petindvajset tisoč dinarjev.
Žid se je ves tresel, ko je'odhajal iz zapora. Vrnil se je z zahtevanim denarjem. Nemci pa so si ga šele zdaj pošteno privoščili.
"Bal si se smrti," so mu pravili, "in si nam prinesel denar, a mi dobro vemo, da ga še imaš.
Prinesi nam torej takoj še petdeset tisoč!"
Žid se je izgovarjal, da je dal vsq, kar je imel. Ko pa so mu nastavili puškino cev na prsi, se je spet odpravil iz zapora. Po ulicah se je vlekel kakor pijan. Lasje so mu osiveli, v očeh pa je imel tak zbegan izraz, da ga je bilo strašno pogledati.
Ko se je vrnil, je prinesel s seboj petdeset tisoč dinarjev, prav toliko, kolikor so mu Nemci naročili. Nemci pa so se spravili nadenj kakor šakali nad mrhovino.
"Si mislil, da se boš odkupil z denarjem, kakor si se odkupoval v Jugoslaviji? Ne, nas nisi in ne boš presleparil! Izbrisali bomo teHe in tvoj rod z obličja zemlje . . ."
Še isti dan so ga na trgu javno ustrelili.
Nešteto Židov, ki so jih nabrali v svojih zaporih, so potem, ko so iz njih izvlekli ves denar in vse dragotine, peljali v židovsko cerkev, jih tam po-bi^li, polivali z bencinom in potem požigali.
Nič lepše niso ravnali s cigani. Zvezali so jih z vrvjo in jih tako zvezane pognali na najbolj široko cesto. Med groznim kričanjem, jokom in stokom je pripeljal od zadaj kamion in za-vozil po živih telesih.
Srbi niso imeli nobenih pravic. Še govoriti niso smeli naglas. Zavedne med njimi so prvi dan zaprli.
Tisti Nemci p&, ki so bili že prej člani Kulturbunda, so imeli vse pravice.
Nemcem pa tudi najhujše nasilje ni pomagalo. Niso se še razgledali po hišah, ulicah, cestah, poljih in travnikih, ko je počila prva partizanska puška.
USODA NAŠEGA REDA
Za Nemce smo vedele, da so kristjani. Njihovo ravnanje v tuji deželi pa nas je že prvi dan razočaralo.
Prav kmalu so nas vznemirile
Naznanilo in zahvala
Z žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da'je Vsemogočnemu Bogu se dopadlo poklicati k Sebi našo predrago mamo, staro mamo in sestro
VIDO ZAKRAJmAJC
rojena MALENŠEK
Svoje mile oči je zatisnila za vedno 11. aprila 1953 po tri-tedenski bolezni v bolnišnici. Pogreb se je vršil dne 14. aprila iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi ter po opravljeni sv. maši-zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. smo njeno truplo izročili v naročje matere zemlje na pokopališče Calvary.
Blagopokojnica je bila rojena 16. junija 1892 v Ljubljani.
I	^	»
Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so ozaljšali krsto drage mame s krasnimi cvetlicami in venci. Bilo nam je v dokaz, da ste pokojnico spoštovali.
Enako naša prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Iskrena hvala vsem, ki so prišli blago mamo pokropit ko je ležala na mrtvaškemu odru; vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Srčna hvala Rev. Ruparju od cerkve Marije Vnebovzete za molitve ob krsti in za spremstvo na pokopališče; ter njenemu svaku Rev. Casimir Zakrajšku iz Lemont, III., za cerkvene pogrebne obrede.
Najlepšo zahvalo naj sprejme članstvo društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ in podr. št. 18 SŽZ za izkazano zadnjo čast in spremstvo na pokopališče, kakor tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo naše tete, strici, bratranci, sestrične in sosedje ter vsi, ki so nam bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način v dneh naše žalosti ob izgubi drage mame.
Tebi, nepozabna naša mama, pa kličemo: Počivaj v miru v božji njivi. Prestala si trnjevo pot tega življenja in sedaj se raduješ tam gori nad zvezdami, kjer prosimo, da moliš za nas, da se enkrat vsi skupno zopet snidemo za večno!
Žalujoči ostali:
ANGELA NEWLAND, ROSE PAPES,
ANNA FRIEDLANDER in MARY CROSBY, hčere LOUIS ZAKS in ERNEST BAJC, sinovi OSCAR NEWLAND, JOHN PAPES, JAY
FRIEDLANDER in HOWARD CROSBY, zetje VIRGINIA ZAKS in MARY BAJC, sinahi osem vnukov in več drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 13. maja 1953.
hude novice, na katere nismo bile pripravljene. Zvedele smo, da so Nemci zaplenili naše rade-ško veleposestvo z denarjem, žitom, blagom, živino in z vsemi nepremičninami vred. Sestre so, kolikor niso same pobegnila, zapeljali v nek dom v Gradec.
Še bolj od te novice pa nas je prizadela novica, da Nemci Slovence na veliko zapirajo v vojašnicah, potem jih vozijo na vse strani: v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo.
Kmalu so prišli prvi slovenski begunci v Kikindo. Razgovar-jale smo se z njimi in trepetale za usodo vsakega domačnega.
Precej časa nismo vedele, kaj nas čaka. Kmalu smo sprevidele, da nas bodo pustili pri delu, ki smo ga opravljale. Zaenkrat smo jim bile še potrebne.
Sčasoma smo začele Nemce sovražiti. Naša čustva so se vedno bolj nagibala k tistim, ki so se bojevali proti njim.
(Dalje prihodnjič)
B. J. RADllERVičr
SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR PrvoTTBtna popravila na Tseh
▼rst radio aparatoT Tubes, Radios, Rec. Players Vee delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
Pri nas radevolje
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Chicago, m.
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER, unencumbered— For general household, cooking and assisting with child care. Prefer one of good reference and experience who can drive car and live on location. Family is two adults; one college student home occasionally; one college student and boy, age 10, com-mutmg daily; boy age 2; and baby 5 months.
Phone Itasca 252
Home for the Aged needs 1 KITCHEN HELPER and 1 WAITRESS to work in home. Stay. Congenial surroundings. Call Supt. — Midway 3-6483 5445 Ingleside
Business Couple needs COMPETENT WOMAN to care for children. One who will appreciate good home. Room, board, small salary. DP. welcome. >
Fillmore 4-7833
Nice Home, couple, 1 child, wants COMPETENT WOMAN. General housework. Stay. Own room TV. .
EAstgate 7-2659
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE War Widow, double set male high school age twins, employed daughter, need 5-6 room heated unfurnished apartment. Prefer N. or N.W Moderate rental.
DIversey 8-2824
RESPONSIBLE Middleaged Couple needs 4 room unfurnished apartment. Prefer 1st or 2nd floor. Any good location Garfield Park District. Moderate rental.
CRawford 7-3359
RESPONSIBLE Business Man, wife, 3 children, need 3-4 bedroom house in suburbs. Call Mr. Flor.
RAndolph 6-3456 before 5 p. m.
RESPONSIBLE Couple Business Owners, 2 adult children, no pets, need 3 bedroom unfurnished apartment. N. or N.W. Present address over 10 years. To $100. References.
INdependence 3-0764 before 10 a. m. or after 5 p. m.
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice let в* pravim lepe rekreacijske sob^ Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploscKB* mi (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE FOR SALE'
Good Chance to build Cape Cod of Ranch Type HOMES. 2 lots each 60x296. Excellent location. CofO® out and see for yourself.
Call Glen Ellyn 222^
FEMALE HELP WANTED
SEAMSTRESS — Linen room experience. 8 to 4:30 p. m.
ance benefits. Buena Park
4145 Broadway-See housekeeper or manaS®^
BUSINESS OPPORTUNS^
Good Chance to buy DELICATESSEN. Also building for sale. 5VŽ rooms living quarters. to appreciate.
Call Harvey
GAS STATION and Garage — machine, hoist greasing facili^'^' Good location on state high^a^' For appointment call
Elmhurst 4245 or 1750^
— South
vea^
' fix-
CORSET SHOP
District. Established 14 , Good going business; modern Lg tures. Well stocked. Reasopa^ rent. Good lease. Must be % to appreciate a real value. for immediate sale due to
2337 E. 71st HYde Park 3-^
GROCERY - DELICATESSEN/^ Forced to sell. Will sacrif'^ Established more than 25 Well located on southwest S' Call owner.	-3
HEmlock 4-12
Good Chance to buy GAS ^ TION. Selling, partners spl'*' Must sell for stock and eQ'
uiP"
ment. Net $10,000.
profit last y
FOrest 9'
eaf
HELP WANTED MAl^
You Will Avoid Transportat*" Problems and Enjoy Worki^9 in Libertyville. IlL
Jobs are permanent for EXPERIENCED
GROOMS
TAKING CARE OF HORSES
HAWTHORNE MELODY FARMS
LIBERTYVILLE 2-9851
WATCHMAKER
AND
APPRENTICE
Steady work . g Excellent working conditio
lefits
Some overtime .Liberal company bene Proof of citzenship
required	jj
Must read, write and sp® English
Apply PERSONNEL OFFICE
4600 W. HARRISON STREET
HELP WANTED MALE
ALARM INVESTIGATORS
20 - 40 YEARS OF AGE MUST BE AT LEAST 5 FEET 10 INCHES TALL AND PASS PHYSICAL EXAMINATION
HOURS; 1 A. M. TO 9 A. M.	сД
MUST HAVE CITIZENS' PAPER AND SPEAK ENGLI® 40 HOUR WEEK — $1.28 PER HOUR TO START GRADUAL REGULAR INCREASES
Apply Room 426 4753 ВгооЈ^^^