jklaMka nmmea
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
S T E V. 7
LJUBLJANA, DNE 11. FEBRUARJA 1937
LETO X.
Slovenski privatni nameščenec
»Organizator«, glasilo Zveze društev privatnih nameščencev, je v svoji letošnji 1. štev. izdal, kakor sam pravi, »namesto običajnega uvodnika«: svojo pro-gramatično besedo. Ko pa človek prečita vso »programatično besedo«, pa ne more razumeti, zakaj sc rajši tem besedam ne napiše naslov: »Običajni uvodnike, kar bi bilo edino pravilno, ker o kakem resničnem programu ni najti sledu, razen če naj velja za to glasilo brezprogram-nost — ali pravilno brezidejnost — za program.
Takole piše: »Naša borba je namenjena zaščiti in izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer nameščenstva. Med najvažnejše spadajo naše zahteve po samostojnosti name-ščenskega socialnega zavarovanja, po izpopolnitvi posebnega delovnega prava za nameščence, za samostojne nameščenske zbornice, za samostojne nameščenske borze dela. Naše nameščenske organizacije niso ne p o I i t i č n o - s t r a n k a r -s k e, ne versko-kulturne. Politično-strankarsko kakor versko-kulturno na-ziranje je zasebna reč vsakega našega člana, ki jo manifestira izven strokovne organizacije po prosti volji. Naših organizacij ne vežemo na nobene režime ali fronte. Ne naslanjamo sc na nobene internacionale, od črnih do rdečih. Naš pokret je svoboden, je strokoven. V tem se ločimo od zelenih, belih in rdečili.«
Za današnjega človeka, ki ves tiči zgolj v materializmu, bi bile te besede brez etične ali moralne, skratka svetovno nazorno onuovit, res že skoraj program. Tudi ne bi bila Bog ve kakšna nesreča, če bi bila tej Zvezi brezidejnost resničen program, kar spričo tolikih enakih pojavov ne bi bila nobena posebnost za današnje javno življenje. Toda stvar je vendarle malo drugačna. Zveza društev privatnih nameščencev je po vsej svoji tradiciji, vsem svojem delovanju, po vseh svojih vidnih predstavnikih usmerjena v gotovem idejnem pravcu, katerega pa skuša skrbno prikrivati posebno iz dveh razlogov:
Prvič ve, da bi ji bilo kaj težko pridobivati med slovenskim nameščenstvom, ki trpi huje kot delavstvo v družabnem sistemu, dosledno izpeljanem iz ideje individualističnega gospodarskega liberalizma v najkrutejši kapitalizem, če bi jasno pokazala svojo pravo svetovno-nazorno orientiranost, ki je brezdvorn-no racionalistično kulturno-liberalna in ki more zato dosledno v gospodarskih rečeh sloneti le na individualističnih osnovah gospodarskega liberalizma. Delovni sloji, posebno pa oni, ki se nahajajo v mezdnem razmerju, pa bridko občutijo, da so ravno te ideje vir vsega zla organiziranega kapitalizma, zoper katerega sc kot odpor samoumevno pojavljajo strokovne organizacije nameščencev in delavcev. Zato je seveda edino pametno, da »Zveza« o svojih temeljnih idejah molči in da rajši pod firmo za v odvisnosti stoječega človeka tako vabljivega »neodvisnega strokovnega« dela ribari v kalnem, kar mora pri^ današnji etični ravni slovenskega nameščenca prinašati največjih političnih in s temi združenih materialnih koristi za njihove voditelje. In za to končno gre pri tein »svobodnem strokovnem pokretu«. Saj se moramo prav čuditi njihovim voditeljem, kako kažejo naravnost cirkuške zmožnosti za »plezarijo« po priznani tehniki »ravbarskih stopnic«.
Drugič ve »Zveza«, da se ji je posrečilo s takim ravnanjem spraviti v organizacijo tudi mnogo takih, ki po svojem svetovno-nazorskem gledanju ne spadajo v njen kulturni krog, ki jih zaradi števila in gmotne podpore ne kaže odbijati, saj itak ne zavzemajo nikakega vidnega mesta, kot prostak pa je vsakdo dobrodošel.
V polnem soglasju s; temi idejami, s katerimi naj se podpira današnji družabni sestav, je treba delati na to, da
se delovni stanovi, posebno delavci in nameščenci, ne združijo, ker bi bila to že prevelika sila. Nezavednemu nameščencu je kaj lahko prikazati, da so njegovi interesi popolnoma drugačni kot delavski, posebno ker izhaja večina slovenskega nameščenstva iz vrst meščanstva, kateremu se pač za malo zdi, da bi se postavljalo t delavstvom v skupno vrsto. Končno pa sc zaveda, da bodo uspehi, ki jih bodo dosegli delavci, tudi njim prav prišli. Bolj važno je, da se dobrikamo navzgor, da smo v dobrih odnosih z delodajalci, ker nam bodo ti po svojem vplivu pri vsakih volitvah lahko največ pomagali. Vse to nemoralno početje se do nagega razkrije v izjavi, ki jo je podal eden njihovih vodilnih na eni prvih sej I. 1933 izvoljene uprave Delavske zbornice, češ da so ponosni, da si štejejo v čast, da so za njihove organizacije delali podjetniki. To je res »strokovna bor b a«, toda ne za uameščensko-delavsko stroko, temveč kvečjemu za podjetniško. Zato je Zveza društev privatnih nameščencev vedno za samostojno nameščensko socialno zavarovanje, za posebno delovno pravo za nameščence, za samostojne nameščenske zbornice, za samostojne nameščenske borze dela, vse ločeno od delavskih. — Prostore nam bo že dala zbornica za TOI ali Društvo industrijccv, katerim smo po vsej svoji miselnosti dosti bliže, saj smo tako rekoč »duša podjetnika«.
Da bi se pa celo včlanili v kako internacionalo, to sc pa sliši že kar nekam prevratno in kako bi to izmaličilo
njihovega jugoslovanskega nacionalnega duha. Pridobitve mednarodnih naporov nameščencev bodo pa tudi brez internacionale lahko použili — ne da bi sc tako »naslanjanje»' moglo označiti za pa-rasitstvo.
Kar tako zaradi lepšega zapiše njihov ideolog, da ne vežejo svojih organizacij na nobene režime ali fronte. Preobjedeni še od dobrot vseh absolutističnih JNS režimov bi v svoji nehvaležno-
sti morda celo preklicali svoj apel, ki so ga objavili v »Jutru« dne 6. nov. 15)31 po izrecnem sklepu seje z dne 27. septembra 1931, na celokupno članstvo, naj. se zaveda moralne dolžnosti, da se udeleži Živkovičevih volitev, ker »gre za usodo jugoslovenskega naroda« in očitno za najbolj »svoboden pokret«. Pa da ne bo nihče mislil, da je to naš edini dokaz. Da pa sc danes ne vežejo na režim, ker sc zaenkrat še ne morejo, jim pa radi verjamemo.
Z nacionalizmom, ki jim je, kot radi poudarjajo, najsvetejše čustvo, je pa tako, kot z vsemi drugimi »čustvi«. Danes je nekako bolj v modi slovenski nacionalizem; kaj pa jih stane, če malo zavijajo oči, zamižijo nad preteklostjo in naenkrat zagledajo pred seboj Slovenijo namesto Dravske banovine in lepo slovensko z e m 1 j o. Bog nas varuj takih Slovencev!
To je žalostna bilanca dela zgolj trgovskega duha v organizaciji, ki je, žal, odločilno vplivala na nravstveno bazo slovenskega privatnega nameščenstva. Ali nas ne sme biti sram, ko slišimo vsesplošno sodbo, da je to stan, ki je moralno najbolj korupten, brez vsake odpornosti, brez stanovske zavednosti in po pasje služeč svojemu gospodarju, od katerega je tudi po pasje bičan? Ali nas ni sram, ko čiti^mo, da nameščenec trga 'oglase delavskih organizacij za volitve obratnih zaupnikov?
In plod vaše borbe za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer nameščenstva? Življenjska raven slovenskega nameščenstva dokazano stalno pada. — Nameščenec je napram podjetniku brci' vsake zaščite, veliko bolj kot delavec, ker podjetnik ve, da nima pred seboj organizirane skupine, temveč čredo volkov, ki komaj čakajo, da bodo eden drugemu kaj odžrli. Poglejte statistiko plač odvetniških in notarskih uradnikov, ki so tudi organizirani v vaši »Zvezi«, ter vprašajte zlasti nameščenke, kako morajo služiti svojim gospodarjem. In nič
redke niso plače po '200—400 din na mesec, čez 800 din pa že kar izjema.
Slovenski privatni nameščenec! Ozri se po svetu in spoznaj, da že davno nisi več privilegiran, maloštevilen in zato dobro situiran stan. Vedi, da ta stan z razvojem tehnike narašča in da se ponudba na delovnem trgu strahotno veča, kar podjetnik v individualistično-kapitalistič-nem redu mora izrabljati. Priznaj, da si v svojem mezdnem razmerju in v kratenju socialnih pravic ter obravnavanju c oziroma na delovne pogoje nujno potisnjen v prav tako borbo s podjetnikom kot delavec, s katerim se vendar združi v skupen nastop, ki more biti zate edino uspešen. Zato pa je potrebno, da s«' otreseš nekrščanskega meščanskega gledanja na sočloveka, katerega ocenjuj kot po božji podobi ustvarjeno bitje z merilom kulture srca in etičnih vrednot. Spoštuj delo, četudi najnižje vrste, bolj kot domišljavo brezplodno inteligenco — in svet se ti bo pokazal v drugačni luči, za kakršnega boš spoznal vrednost do-prinašanja žrtev.
Kadar boš svojo notranjost' tako izoblikoval, da bo vsako tvoje dejanje narekovano od nujnosti notranjega spoznanja, ki bo vedno le odsvit vodilne življenjske ideje čimbolj popolnega, celega kristjana, ki bo, če treba, vzdržal tudi v najbolj neizprosnem razmerju do družbe, tedaj se boš šele usposobil za delo v veliki borbi, ki jo bo vodila ideja, ne pa program ali pravila organizacije. O c boš tako v sebi ustvaril celotno osebnost, prežeto in vedno uravnavano po imperativu najvišjega namena, tedaj boš šele-spoznal, da ti je poklic kvečjemu lahko sredstvo »a dosego prvotne g>a namena, in taka osebnost ti bo n e o m a h 1 j i v o kazala pot v borbo slovenskega naroda • « obstoj in priznanje njegovih naravnih pravic, te bo vezala social n o- etično v skupno borbo z delavstvom ia p r i d o b i t e i pogojev vsaj človeka vrednega življenja in te vezala »religijo v občestvo % vsem č 1 odvest v o m.
Viničarji v organizacijo!
Časopis (Delavska fronta, št. 4, z dne 23. I. 1987.), ki naj bi bil delavski, poziva pod rubriko »Viničarski vestnik« viničarje v svojo organizacijo in navaja, da so že vsi sta-
novi ali »pravi« kršč. strok, organizaciji viničarjev, ki bi posvečala večjo pažnjo za pravice in načela, kakor tudi omiko in vzgojo viničarskega stanu. To nalogo že itak vrši
m	 n	—.............  .
novi sedanje dobe uvideli potrebo dolgo vrsto let »Viničarska zveza«,
.	.	.	VI	_	•	Tfiri	1 ’	2	„	(ll
včlanjena v JSZ, ki je viničarjem tudi priborila sedanji Viničarski red. Zato tu ni nobene potrebe po kaki novi delavski kršč. strok, organizaciji in najsi bi to bila tudi podružnica Strokovne zveze poljedelskih delavcev (zelenih).
Viničarska zveza je ravno tako ali še bolj krščanska kot uovo snu-
časa, da se organizirajo v svojih stanovskih organizacijah, ki so nekaka opora in zaščita pravic posameznih stanov. Omenja Viničarsko zvezo, o kateri pa pravi, da je v njej organiziranih le do 15% viničarjev in da jo še ti ne poznajo in jo zapuščajo. Mislim pa, da slednja trditev ne bo odgovarjala v vsem resnici;
Viničarska zveza ne nazaduje, temveč obratno, viničarji se vedno bolj zavedajo koristi in potrebe svoje organizacije. Nič se jih ne polašča Ministrstvo socialne politike in Jugoslavijo. Parlamentu je bila pred-želja, še manj pa potreba po kakšni narodnega zdravja, odsek za zaščito ložena 5. nov. 1936. Upati je, da bo ^izseljencev, je sporočil S svojim do-	tn	važna	nocrnrlhn	t.iif
pisom št. 4299 od 29. jan. t. 1., da je francoski zunanji minister predložil
jpča se organizacija, ki je nepotrebna, ker je samo dete razdora in nič več v vrstah viničarjev, ki že imajo svojo »Viničarsko zvezo«, kateri zaupajo, ker vedo, da je na pravi poti, da pribori viničarskemu stanu njegove pravice in dostojno življenje, ki mu po božji in človeški postavi pripadajo. — Krepek Anton.
Maribor. V nedeljo. U. februarja, ob 9 bo v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze (Delavska zbornica, I. nadstropje) za vse /e/os izvoljene naše delavske obratne v.aupnike in namestnike zelo važno predavanje. Da boste mogli svojo zaupniško dolžnost pravilno vršiti v korist delavstva, ne zamudite te prir like iti pridite. Vabimo tudi vse organizacijske zaupnike. — Načelstvo.
Važno za naše izseljence v Francija
t Tone Kisouar
Na Jesenicah je nenadoma preminul parlamentu v ratifikacijo recipioci-
----—..	—	i —
naš član tov. K i s o v a r Tone. V nedeljo, 31. januarja, smo ga spremili k zadnjemu počitku. Tovariš Tone je bil zaposlen kot kletar v gostilniški zadrugi v Krekovem domu. Se ko je bil v Prevaljah, se je zelo zanimal za našo strokovno organizacijo in bodril tamkajšnje tovariše k delu in vztrajnosti. — Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
tetno pogodbo »O delu in pomoči«, sklenjeno med republiko Francijo in
tedaj ta važna pogodba tudi od strar ni Francije ratificirana. S tem bodo naši izseljenci v marsičem na boljšem tako glede plač kakor tudi ostale zaščite.
»Delavski koledarček«
katerega je izdala Delavska založba. Cena mu je samo 6 Din. — Ako ga še nimaš, si ga takoj naroči pri svojem organizacijskem zaupniku ali naravnost pri založnici:
Delavska založba, Ljubljana, Miklošičeva c. 22-1.
Strokovna poročila
Oblačilno delavstvo
Domžale. Dne 31. januarja smo imeli redni občni zbor. Bil je dobro obiskan. Volitve so odpadle, ker je stari odbor dobil zaupnico. — Volitve obratnih za-npnikov so bile določene za 23. januar. Bila je samo naša lista. Izvoljeni so sledeči štirje zaupniki: kot starešina Laci-jan Ludovik, Vidrgar Anton, Jeshar Angela in Stele Angela.
Tekstilno delavstvo
Št. Vid. Dne 6. februarja smo imeli volitve obratnih zaupnikov v tovarni Beer-Hribernik & Comp. na Brodu. Prvič je nastopila tudi JSZ ter je dobila z 79 glasovi 2 zaupnika, dočirn je dobila neorganizirana lista 112 glasov in 4 odbornike. To listo, ki so jo sestavljali prav za prav rdečkarji, je podpiralo podjetje samo ter jo priporočalo delavstvu. Podjetju gotovo ni všeč, da se delavci organiziramo. Sedaj tu ni bilo nobene organizacije, rdečkarji so vedrili v tovarnarjevi milosti in si tako lepo zaslužili rumeno barvo.
Št. Vid. Shod delavcev iz Beer-Hri-bernikove tovarne bo v nedeljo, 14. februarja, ob 9 dopoldne v društveni dvorani v Št. Vidu. Shod je zaradi zadnjih volitev in postopanja podjetnika nujno potreben in nad vse važen, zato je dolžnost vsakega zavednega delavca, da se shoda udeleži. Ob našem skupnem nastopu in trdni povezanosti se bodo razbile vse intrige raznih podrepnikov.
Škofja Doka. Volitve obratnih zaupnikov so za škofjeloško predilnico izvršene. Ker je bila vložena samo lista, ki jo je predlagala naša skupina, je volilni postopek odpadel. Novoizvoljeni obratni zaupniki so se v nedeljo, dne 31. jan., sestali in konstituirali. Za starešino je bil soglasno izvoljen tovariš Malovrh Franc, za tajnico pa Kovač Minka. Priporočamo vsemu članstvu, da se v vsakem oziru obrača na svoje zakonite zastopnike v slučaju sporov ali drugih nerednosti, ki bi se, ali se dogajajo v obratu. Vodstvo podjetja pa prosimo, da ne vidi v obratnih zaupnikih svoje sovražnike in naj sporazumno z njimi uredi vsa pereča vprašanja. Uvidelo bo, da so dobri obratni zaupniki ter poštena krščanska delavska organizacija več vredni, kakor pa kader nezavednih in zahrbtnih denuncian.tov in intrigantov. Z vso upravičenostjo pričakujemo, da se bo podjetje odzvalo gornjemu pozivu ter prenehalo z nezakonitimi in krivičnimi odpusti delavskih funkcionarjev.
Lesno delavstvo
Duplica. V nedeljo, 14. februarja, se bo vršil redni letni občni zbor naše skupine ob pol 3 pop. v gostilni Herle na Duplici. Dnevni red bo običajen. Nova točka je ustanovitev podpor, fonda v skupini. Dolžnost vsega članstva je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Dan in ura je primerna, zato vsa druga pota in izgovore ta dan na stran ter vsi na obč. zbor. Dosedanji odbor bo polagal svoje račune o letnem delu. Izvolilo pa se bo tudi novo vodstvo, ki naj krmari našo organizacijo v bodočem letu k porastu in novim uspehom. To popoldne žrtvuj organizaciji, da boš sam odločal o novem odboru, ne pa samo kritiziral, ko bo že izvoljen. Na obč. zbor vabimo tudi članstvo plačilnic Preserje in Stahovice. — Odbor.
Preserje. V naši skupini je v zadnjem času vladalo nekako mrtvilo. Nekateri delavci so bili mnenja, da jim sedaj, ko so delovne razmere v tovarni s pomočjo organizacije nekoliko urejene, ni treba še nadalje vršiti organizacijskih dolžnosti. Na žalost se med delavstvom še vedno najde kdo, ki ima posebno veselje, delati med delavstvom nerazpolo-ženje napram organizaciji. To so tako imenovani nergači, ki znajo sicer dobro kritizirati, a sami niso bili voljni, še
manj pa sposobni za delo v dobrobit or-organizacije in delavstva. Take nergače bo delavstvo samo izločilo iz svojih vrst, ker se zaveda, da ni delavstvo zaradi organizacije, marveč da je organizacija zaradi delavstva in je treba vse tisto, kar ovira uspešno delo v organizaciji, izločiti. Z novim letom se je naša skupina zopet poživila in se bo usposobila za delo, ki ga mora vršiti v korist delavstva. Že dosedaj je naša mlada organizacija marsikaj koristnega storila za delavstvo v obratu. Delavstvo sicer ne zna vedno pravilno ceniti pridobljenih ugodnosti, ker tudi težko razume, koliko je treba truda in prizadevanja za izboljšanje delovnih, zlasti pa plačilnih razmer v današnjih razmerah. Tudi nadaljnji uspehi ne bodo izostali, če bo delavstvo ostalo kompaktno v svoji organizaciji, ki vselej o pravem času stori svojo dolžnost v zaščito gmotnih in socialnih interesov zaposlenega delavstva. Ne smemo pa pozabiti, da so uspehi odvisni tudi od gospodarskih prilik, s katerimi mora organizacija nujno računati, če hoče, da ne spravi delavstva še v težji položaj. Mi smo resna in poštena delavska strokovna organizacija in bomo zato tudi vse svoje delo za izboljšanje položaja delavstva tako v tovarni kakor izven tovarne le v tem pravcu usmerjali.
Pri volitvah obratnih zaupnikov, ki so se vršile dne 22. januarja, smo izvolili zaupnike, ki nam dajejo garancijo, da bodo z vsemi svojimi zmožnostmi skrbeli, da se bo izvajala delavska zaščitna zakonodaja in da se bodo izravnavali morebitni spori med delavstvom in podjetjem. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: Zalokar Miha, Drolc Anton, Cerar Franc. Za njihove namestnike pa: Škrjanc Janez, Itučigaj Jože in Kobilca Ignac. Za nameščence je bil izvoljen obratovodja Švajger Ernest, namestnik pa Pogačar Jože, delovodja.
JCer smo sedaj pripadali strokovni skupini lesnega delavstva na Duplici, smo sklenili, da si ustanovimo svojo samostojno strokovno skupino in so v ta namen že predložena oblasti pravila. Ko bodo odobrena, se bo vršil ustanovni občni zbor. V delu je tudi nov delovni red, ki se bo po sporazumu s podjetjem in organizacijo v kratkem v tovarni uveljavil. Delavci, zavedajte se, da je le v strnjeni vrsti mogoče delati za izboljšanje našega položaja.
Škofja Loka. Delavstvo tvrdke Hein-rihar in Dolenc opozarjamo na sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 18. februarja, ob pol G zvečer v gostilni Starman na Trati. Ta strokovni sestanek je namenjen predvsem, da se delavstvo pouči o pomenu, potih in ciljih delavske strokovne organizacije. Na sestanku bo poročal zastopnik JSZ tudi o položaju lesnega delavstva ter delu za izboljšanje delovnih in plačilnih razmer v lesni stroki sploh. Vse lesne delavce vabimo, da se sestanka gotovo udeleže. Zavedajmo se, da je le v slogi naša moč.
Iz Škofje Loke. V nedeljo, 21. februarja, bo od 9 do 12 v pisarni strokovne skupine oblačilnega delavstva JSZ v Karlovški ulici strokovni tečaj za delovanje in poslovanje funkcionarjev organizacije. Posamezne referate bodo obdelovali: Janko Šink: tajniški posli; Alojz Potočnik: blagajništvo; Tine Sever: idejno in strokovno delovanje odbora. — Ker bo snov zares praktična in koristna, vabimo zlasti odbornike skupine tekstilnih delavcev »Intex«, Trata, in skupine lesnih delavcev Hainrihar, Trata, ter vse tovariše, ki se za stvar resno zanimajo. — Pridite!
Stahovica. Članstvo se obvešča, da bo občni zbor naše plačilnice Duplica v nedeljo, 21. februarja 1937, ob 2 pop. v hiši tov. Kemperla v Županjih njivah. Poleg poročil odbora, nadzorstva in zastopnika JSZ se bo tudi izvolilo novo vodstvo za prihodnje leto. Da bo novi odbor imel res vse pogoje, da bo delal v zadovoljstvo in zaupanje vseh, je dolžnost, da se tudi vsi občnega zbora udeleže. To bo dan uspehov in računov, zato prav vsi in točno! — Odbor.
Stahovica. Naš dosedanji predsednik tovariš Alpner Valentin je nastopil novo službeno mesto na občini. V imenu članstva se mu prav iskreno zahvaljujemo za ves njegov trud in požrtvovalnost, ki jo je doprinašal v korist skupine in celotnega delavstva Stahovice in okolice. Delal je iz globine krščanske ljubezni do trpečega delavca-človeka. Tovariš Tine! Stoj nam še nadalje ob strani, ker Tvojo pomoč in znanje bomo še potrebovali. Ostani zvest idejam JSZ in potrebam delavstva, čeravna ne boš med nami v podjetju. Skušali bomo hoditi Tvojo pot, bil si nam voditelj in učitelj. Hvala Ti!
Duplica. Neradi polemiziramo v »Delavski pravici« o stvareh, ko ne vemo, komu so v korist, vendar pa povemo, da bo jasno vsem, kje je resnica.
Tukajšnji; sodrugi radi kritizirajo delo naših zaupnikov, seveda zato, ker sami nimajo ničesar pokazati. Radi se postavljajo s korajžo, da so si upali protestirati na nadzorno sodišče zaradi plač, hranilnega sklada itd. Kaj pa ste s tem dosegli? Ali plače ali hranilni sklad? Da ga niste tako »zafurali«, hi danes že imeli potrdilo o hranilnem skladu, pa še plače v rokah. Dnevne intervencije naših zaupnikov so dosegle, da so vsaj te plače v redu, sedaj ko se nabavlja les v večjih množinah. Če ne bi bili tako vestni in delavski, bi res hranilni sklad iskali drugje, tako pa bomo potrdilo, da smo lastniki podpornega sklada, v kratkem imeli v rokah. Zaostala plača je tudi obljubljena in jo bomo dobili takoj, čim eden večjih odjemalcev plača blago. Ali ste sodrugi k temu kaj doprinesli? Še vaše polomije smo popravljali. Čitaj odlok sodišča, glej na dejstva!
Morda ste tudi vi uredili zadevo z OUZD, da bo sedaj red in bo delavstvo, kar je v 20 mesecih preveč vplačalo pri prvi plači, dobilo nazaj, ko pa je jasno in na dlani, da je revizor OUZD prišel v podjetje na željo našega odbora. Ali ste morda vi dali podjetju pismen predlog, kako naj se prepreči 15 dopustov v mizami, ter se je tako tudi zgodilo in so odšli na dupust samo 4 mesto 15? Kje pa je ona vaša delavnost, o kateri ste vedeli toliko povedati pri volitvah? Ali ste morda vi zahtevali, da se slabe plače na žagi popravijo, kar se bo tudi zgodilo. Ali sploh [»znate kol. pogodbo? Nič in nikjer se ne zganete v korist delavstva, pač pa samo kritizirate. Ali mislite, da vam bo to kaj koristilo, če lažete, da so zaupnika Zormana vrgli iz pisarne? Vas prav gotovo ne bodo, ker v resnih delavskih zadevah intervencij niti ne izvršite. Da, sodrugi, geslo »laži in obrekuj«, nekaj bodo že verjeli delavci. se bo nad vami še močno maščevalo. Mislite, če ne gre intervenirat zaupnik z zavihanimi rokavi, pridušanjem in grožnjo, da je že podkupljen in izdajalec. Dejstva so dovolj zgovorna in drugače govore. Vaša vloga med delavstvom je zelo žalostna.
Dajte na vaših sestankih delavstvu nekaj strokovne vzgoje, povejte, kako in zakaj je tak položaj v naši tovarni. Sicer ga pa še sami ne morete ali nočete razumeti. Delavstvu mečete pesek v oči s poročili mednarodnih vprašanj in dogodkov, dočim se od prvega do zadnjega izogibate poročil o položaju v tovarni. Fotem pa se g. Bricelj čudi, če so delavci v Podpeči zahtevali Jugoslovansko strokovno zvezo. Saj ni čuda, kakšne razmere pa tudi vladajo tam, pa že obstoječi ne uredijo najnujnejšega. Tega nikakor ni kriv tov. Bore, kakor vpijete, da hodi razdirat, ampak tisti, ki si ni upal, ali ni hotel urediti ono, kar po ureditvi nujno kriči. Delavstvo se zapeljati ne da, »farbati« pa tudi ne dolgo.
Za danes dovolj, če pa boste še izzivali in se tako nedelavsko vedli, pa drugič še kaj in še več, pa z bolj podprtimi dokazi in navedbo imen. Čas je resen in zato je treba resnega dela, ne pa laži in demagogije.	Član	JSZ.
Kovinarji
Javornik. V nedeljo, dne 7. t. m., se jo vršil članski sestanek naše skupine s sledečim dnevnim redom: Poročila iz razprav za novo kolektivno pogodbo in slučajnosti. Tov. Smolej Tone in Bizjak Janez sta poročala, kakšen je sedaj dejanski položaj na razpravah, ki se vrše v Ljubljani. Odločno sta zavrnila vesti, da med strokovnimi organizacijami ni soglasja. Iz poročil je bilo posneti, da je šele sedaj prišlo bolj resno do pogajanj. KI D vztraja na stališču, naj se mezde znižajo za 11%. Akordno delo naj bi ne prišlo v kolektivno pogodbo. Glede praznikov in dopustov še ni nič gotovega. Predlog del. zastopnikov za razdelitev delavcev v posamezne skupine je podjetje vzelo na znanje in se bo o tem sklepalo prihodnje dni. Sestanek je bil še kar zadovoljivo obiskan, vendar bi bilo želeti, da se v tako resnih trenutkih člani še bolj zanimajo za sestanke in naj pridejo poslušat svoje zastopnike, kateri so poverjeni, da zastopajo našo skupino.
Rudarji
Laško-Huda jama. V nedeljo, 7. t. m., se je pri Sv. Jederti nad Laškim vršil občni zbor naše krajevne skupine rudarjev. Kljub veliki oddaljenosti nekaterih članov je bila udeležba zelo številna. Poročila o delu skupine so bila vzeta z zadovoljstvom na znanje. Poročala sta tov. Lešnik in Diacci. Zastopnik centrale tov. Rozman je naglašal važnost in potrebo strokovnega dela. Ob tej priliki smo ustanovili tudi podporni fond. Prispevki se bodo začeli plačevati s 1. mar-
Plenum novoizvoljenih obratnih zaupnikov
Jesenice, 9. februarja.
V	soboto, dne 6. t. m. zvečer, so se zbrali novoizvoljeni zaupniki, da si izmed sebe izvolijo glavnega zaupnika za Jesenice in Javornik.
Plenum je otvoril Ravnik Franc, pozdravil navzoče ter podal poročilo o izidu volitev.
Upravičenih volilcev je bilo 2602 in je od teh volilo 2381, to je 90%. Pri volitvah je bil stavljen le en predlog in je bil tudi izglasovan od večinskega kluba zaupnikov. Ostali obratni zaupniki JSZ in NSZ so se glasovanja vzdržali. Izvoljeni so bili: za Jesenice glavni zaupnik Ravnik Franc, tajnik Čelesnik Joža: za Javornik Žnidar Alojz, tajnik Stržišar Viktor.
Pri slučajnostih ni bilo razen nekaj ugotovitev ničesar pripomniti, nakar se je plenum zaključil.
Naše nove postojanke
Dolnja Lendava. Delavstvo dolnje-lendavskih tovarn se je odločilo organizirati v krščanski delavski organizaciji Jugosl. strokovni zvezi. V nedeljo, 7. februarja, se je vršil ustanovni občni zbor »Zveze delavcev v Dol. Lendavi«. Pravila so od oblasti že |x>trjena in s tem ima ta organizacija pravico, stopiti pred javnost. Mnogim, zlasti pa gotovim rdeč-karjem, to nikakor ni po volji. Zato hujskajo med delavstvom proti naši organizaciji z vsemi mogočimi lažmi in obrekovanji. Delavstvo pa bo sodilo vsakega bolj po dejanjih, kakor pa hvalisanju, in ni več daleč čas, ko bo večina delavstva pristopila v našo organizacijo. Cujemo, da je mnogim zelo žal, da so se vpisali v rdečo organizacijo, mnogi pa so izprevideli, da od danih obljub še ničesar za delavstvo storili niso, razen stavke pri Našički, o kateri sami ne vedo, kako se bo končala. Ker nam gre samo za dobrobit vsega našega delavstva, želimo, da se ta stavka posreči za delavstvo, saj take plače kot so tu, sploh plače niso. Toda bojimo se, da ta stavka ni bila v pravem času začeta. Da bi se podjetje prisililo k povišanju mezd zaradi pomanjkanja drv, sedaj v zimskem času, se nam zdi nekoliko naivno. Tako podjetje, kot je Našička, ima svoja ležišča lesa in drv na raznih krajih ter more takoj poslali kakšen transport v Dolnjo Lendavo. Mi smo mnenja, da bi bil boljši čas za stavko, kadar podjetje dobi ' večje naročilo in ko imajo delavci še kakšna druga sredstva za preživljanje kot samo golo mezdo, ki jo tu zaslužijo. Obstoji slutnja, da je ravno sedanji čas za stavko najbolj neprimeren^
Na lepo uspelem ustanovnem občnem zboru je govoril tudi domači župnik g. Bakan Štefan, katerega glavna zasluga je, da se je ta organizacija tu oživotvorila. Izvolil se je zelo agilen odbor, ki nudi vse jamstvo, da bo organizacija napredovala. Ker ta odbor tvorijo sami delavci, je zopet dokaz, da smo res delavska organizacija in da je vse to, kar obrekujejo proti nam rdeči hujskači, le gola laž in demagoštvo. Tovariši in tovarišice, ki sle krščanskega prepričanja, vsi v Jug. strok, zvezo! Pokažite svojo zavest in tudi pogum povsod in pred vsakomer. Jugosl. strokovno zvezo je zastopal lov. Rozman Peter iz Maribora, ki je dal navzočemu delavstvu potrebne smernice za delo.
Poročna krajevni skupin SCC*M
Celje. Važno! V nedeljo, dne 14. februarja t. 1., ho imela MZ v Celju svoj redni 3. občni zbor. Isti se bo vršil v lokalu JSZ ob pol 9 dopoldne. Pozivamo članstvo, da se udeleži zbora v jiolnem številu! — MZ.
cem t. 1., in sicer po 5 din na mesec. Predlog za la fond je bil soglasno sprejet in bo zato za vse člane skupine obvezen. — Po poročilih se je razvila živahna debata, v katero so posegali navzoči tovariši. — Letos praznuje naša skupina 15 letnico svojega obstoja. Nič lepše nismo mogli proslaviti tega jubileja, kot da smo ustanovili podporni fond, ki nam bo na razpolago, kadar bo kdo od tovarišev bolan ali brez dela.
Trbovlje. Zaradi raznih tehničnih zaprek se redni letni občni zbor naše strok, skupine rudarjev v Trbovljah, objavljen v zadnji številki »Delavske pravice«, preloži na pozneje. Datum bomo še pravočasno objavili v »Delavski pravici«. Predsednik.
Crna. Članski sestanek »Strokovne skupine rudarjev« bo prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m., ob pol 10 dopoldne v prostorih Osolnika Janeza. Člane poživljamo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Ob tej priliki lahko poravnajo članarino. — Odbor.
Delavska pravica
lihaja mak četrtek popoldne, v slučaju praznike dan prej • Uredniitvo In uprava: Mlkloiičeva c. JI I • Nefrankirana pisma se ne sprejemajo • Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo: Mikioiičeva cesta 22/1 • Oglasi po ceniku • Telefon liti • Številka čekovnega računa 14.900
Posamezna StovHka Din 1-— • Cena: za 1 mesec Din 4-—, za četrt leta Din 10.—, za pol leta Din 20-—, za celo leto Din 40--; za Inozemstvo stane mesečno Din 7-—
Urejuje In za uredniitvo odgovarja Lombardo Peter • Izdaja za konzorcij Delavske Pravice: S. Žumer • la Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč
2
Vo!iSw@ delavskah zaupnikov v Mariboru
»
Pogosto slišimo in beremo, kako deviška je zemlja naše Jugoslavije zaradi njenih še skoraj nedotaknjenih ogromnih naravnih bogastev. V primeru k temu moramo podčrtati, kako bolj deviški so še danes vsi njeni delovni stanovi, kar se tiče njihove samozavesti, odločne in še nevzbujene volje, braniti in uveljavljati svoj delavski stan. Prav posebej še to pred vsakim, zlasti inozemskim velekapitalistom, ki prihaja k nam le iz razlogov, da sebe okoristi na račun naših naravnih bogastev in naših delovnih sil.
Velik del delavstva vseh strok je nesposoben za borbo, v kateri bi mogel uveljaviti pravične plače in svoje zakonite pravice. Vsega se boji in nad vsem obupava (tudi nad samim seboj), se plaho ozira naokrog ter nima sploh nobene delav- • ske smeri, zlasti tu v našem Mariboru. Eno mu je svojsko: zna se slepo klanjati vsakemu in pri tem niti ne vpraša, kdo je prav za prav tisti, ki se mu klanja. Kdor zna bolj uganjati z delavskim imenom demagogijo, bolj mu veruje in tudi .sledi, čeprav pri tem zavestno čuti, da ne bo prav. Seveda ti delavci niso strokovno organizirani. Sicer čutijo krivico in vedo, da se za to življenje morajo sami boriti. Ne vedo pa, da imajo tudi pravico do življenja in da so dolžni iskati potov, kako si to življenje izboljšati. Lahkomiselno vstopajo v tovarne in pri tem nikdar ne vprašajo, kolika jim bo plača, kakšni delovni pogoji. Gredo kakor slepec in mutec, ki z iztegnjeno roko molče sprejema samo to, kar mu kdo iz dobre volje daje in dajati hoče. Ce se jih le pusti preko praga tovarne, da smejo tam garati in se nazivati tovarniški delavec, so s tem že vsi srečni. Strokovna organizacija, delavska skupnost, delovno pravo, delavski zaupniki itd., vse to je takim delavcem nepoznano in zato brez pomena. Kako se o tem izjavlja podjetnik, obratovodja ali kak mojster, to je za nje odločilno. Ako tu pravijo: ne trpimo delavske organizacije, tedaj je v dotičnem podjetju tudi ne bo, ako kdo ošvrkne po delavskih zaupnikih, se že vse trese in boji biti pravi delavski zaupnik. Za večino mariborskega delavstva je najbolj usodno to, da ne pozna idejnih razlik obstoječih delavskih organizacij. Zato tudi ne vedo, h kateri organizaciji po svojem pravem prepričanju pripadajo. Naš delavec, ki je po večini z dežele, po svojem prepričanju ni nikoli marksist, še manj pa fašist. Tudi tukaj nimajo svoje samostojnosti in tako podležejo vplivom in demagogiji tistih, ki so v svojih metodah najbolj kričavi in brezobzirni in v agitaciji najbolj nesramni.
V takem vsega obžalovanja vrednem delavskem ozračju so se vršile letošnje volitve delavskih obratnih zaupnikov po mariborskih podjetjih. Poštena strokovna organizacija mora biti tu hujši boj proti delavski nezavednosti in zapeljanosti, kot pa boj za delavčevo pravico. To zlasti, ker se še vedno čuti odjek nesmiselne rdeče tekstilne stavke prošle jeseni. Značilno pri tem je dejstvo, da so ženske delavke veliko bolj razumne od moških delavcev. Če bo šel razvoj v tem pravcu dalje, bodo ženske v vseh večjih tovarnah kmalu izpodrinile moške obratne zaupnike ter si tako prisvojile ves vpliv na delavsko gibanje in delavsko strokovno organizacijo. Torej bo tudi tu ženska vzdržala tri vogale delavske časti in samozavesti, moški pa samo
Nameščenec
Nadaljevanje poročita z občnega zbora nameščenske zveze
Tov. tajnik je sicer kratko, vendar pa jasno in pregledno podal poročilo o delu nameščenske centrale. Ce primerjamo to poročilo z lanskim, smo z uspehom lahko zadovoljni.
TAJNIŠKO POROČILO
Polni optimizma, lepih načrtov in volje do pravega organizacijskega dela smo po zadnjem občnem zboru naše nameščenske organizacije prijeli za delo.
številni načrti, predvsem kako pridobiti organizaciji tistega razmaha, katerega smo spričo nastajajočih razmer nujno potrebovali, so z agilnim in nesebičnim delom sedanjega odbora pričeli dobivati viden izraz v naraščanju članstva, tako v Ljubljani kakor tudi izven nje. Posebno vidno in razveseljivo je na-rastlo članstvo v Mariboru, in sicer tako, da je nastala potreba po formaciji podružnice, katera je na pobudo odbora centrale bila tudi ustanovljena. Jamstvo za prospeh te naše podružnice nam nudi v polni meri sedanji odbor, ki si je tudi zadal nalogo, da predvsem dvigne število članstva.
Načrti, da tudi v ostalih mestih Slovenije osnujemo podružnice, so bili zaenkrat neizvedljivi predvsem zaradi tega, ker se je od različnih strani nasilno trgalo članstvo od naše organizacije, oziroma se je na različne načine oviral razvoj naših skupin. Vendar moram pripomniti, da se kljub vsem oviram naše članstvo, posebno izven Ljubljane, krepko drži svoje stanovske organizacije.
S potovanjem tov. predsednika na kongres Internacionale v Karlove Vary so se poglobili stiki tudi v tej smeri. Posebno je utrdilo medsebojno vez bivanje glavnega tajnika Internacionale tov. Serrarenssa v Ljubljani, ki je večji del svojega časa posvetil razmotrivanju razmer nameščenstva Jugoslavije oz. Slovenije. Preteklo poslovno leto smo sodelovali v vseh važnejših akcijah, ti-čočih se nameščenstva, tako pri razširjenju pok. zavarovanja, pri reorganizaciji bolniškega in nezgodnega zavarovanja itd. Pri vseh takih prilikah smo ponovno poudarjali nujno potrebo slovenskih nameščencev po izboljšanju materialnega in moralnega položaja.
Svojemu članstvu smo v več primerih nudili pomoč v različnih sporih, predvsem z delodajalci. Bolnim in brezposelnim Elanom smo v dokazanih primerih potrebe nudili pomoč tudi v gotovini, to je iz sredstev podpornega sklada.
Delavnost odbora v preteklem letu potrjuje tudi število sej, ki jih
je bilo 34. Seje so se vršile vsak ponedeljek ter je bila udeležba od strani odbornikov skoraj vedno popolna. Vedno je vladalo med odborniki, tako pri rednih sejah kot pri različnih razgovorih, soglasje. Pri reševanju dopisov, katerih smo v preteklem poslovnem letu prejeli in odposlali 147, je vedno sodeloval ves odbor. Z našimi delegati pri Pok. zavodu in TBPD v Ljubljani smo bili vedno v stikih, tako da smo bili vselej informirani o stanju zavodov, na katerih so zainteresirani naši člani.
V kolikor nam ni bilo mogoče izpeljati zamišljenih načrtov, ni toliko krivda odbora kot okoliščin, v katerih smo preteklo leto bili primorani vršiti organizacijsko delo. Vse mogoče ovire, ki so nam zastavljale
razvojno pot, in boj za samostojnost naše nameščenske organizacije, so zahtevale v gotovih primerih dvojno silo, da smo obdržali to, kar smo do tedaj imeli. Predvsem smo tu dolžni krememitosti in značajnosti našega članstva, ki je pokazalo ob takih prilikah svoje zaupanje v stanovsko organizacijo, veliko hvaležnost in občudovanje.
Bodočemu odboru, trdno naslonjenemu na svojo matico Jugosl. strokovno zvezo, pa želimo, da bi imel pri svojem delu za dobrobit nameščenstva čim vep sreče in boižjega blagoslova.
Nato je podal poročilo tov. blagajnik, iz katerega je razvidno, da tudi v tem pogledu vlada disciplina med člani napram organizaciji.
In tako je tudi prav! Brez sredstev ni napredka, in kar je glavno, neodvisni smo, kar je naše načelo.
Naj živi neodvisna nameščenska strokovna organizacija!
Lep občni zbor strokovne skupine oblačilnega delavstva v Škof i Loki
Na svečnico, ‘2. febr., se je vršil IV. redni občni zbor strokovne skupine oblačilnega delavstva v Škofji Loki. Vršil se je v veliki dvorani Društvenega doma ob 10. uri dop. Jugosl. strokovno zvezo je zastopal tov. Pestotnik iz Kranja. Sledila so poročila odbornikov, iz katerih je bilo razvidno, da je odbor v preteklem letu izvršil v polni meri svojo nalogo. Nadzorni odbor je predlagal odboru razrešnico s pohvalo. Tovariš Pestotnik je v svojem govoru poudarjal potrebo po delavski vzajemnosti, potrebo po ljubezni do bližnjega ter uveljavljenje gesla »eden za »■se, vsi za enega«. Vse to pa najdemo v naši matici Jugosl. strokovni zvezi, ki je upravljana in vodena po tovariših, ki od dela nimajo nobenih lastnih koristi; pri vsem njihovem delu jih vodi le ljubezen do delavcev trpinov. Ker rešujejo slovensko delavstvo pred pogubnim materializmom, zato se sipa nanje ogenj in žveplo. Poudarjamo, da ostanemo krščanski strokovničarji pod okriljem Jugosl. strokovne zveze, katero je ustanovil naš veliki Slovenec dr. J. E. Krek. Ne bomo pa podpirali tistih stremuhov, ki bi radi priplezali po delavskih hrbtih do boljših položajev. Za svoj govor je bil tov. Pestotink burno aplavdiran. Naš duhovni vodja, rektor uršulinskega samostana g. V. Demšar, se občnega zbora ni mogel udeležiti zaradi zlate poroke njegovih staršev, katerim tudi delavstvo škofjeloškega okraja iskreno čestita in jim kliče še na mnoga leta. Poslal pa nam je pismo, katerega zaradi njegove lepe vsebine v celoti prinašamo.
enega. S tem se nam morda obeta drugačna in boljša doba, da bo zlasti za mariborsko desettisočglavo delavstvo prišlo novo vstajenje iz dosedanjega mrtvila. Nova doba in novi ljudje, zlasti delavski zaupniki, ki bodo na razvalinah rdečega marksizma in plavega fašizma, ki je do-sedaj precej let temu delavstvu zamegljeval jasen pogled, ustvarili nov	v marsičem zopet	napredovali. To pri n
delavski pokret in pomnožili vrste	bol jša n ju svojega	položaja, kolikor je \
resnično prave delavske organizacije	teh razmerah mogoče doseči, ker se mo
i  ■	.	'	t»	„	rain tnHi manišn nodiotia boriti S KOH
Skupini oblačilnih delavcev v Škofji Loki!
Na Vaše prijazno vabilo, da bi se udeležil občnega zbora Vaše skupine, žal moram odklonilno odgovoriti, zakaj prav ta dan sem nujno zadržan, ko v domači družini obhajamo zlato (»roko svojin staršev. Pa pismeno sprejmite, prosim, par misli v pozdrav in bodrilo! V preteklem letu — kot mi je znano — ste
Jugoslovanske strokovne zveze. Re zultati letošnjih zaupniških volitev nam kažejo, da bo tako. Zato tovariši in tovarišice izpod »bele zastave«: Vsi korajžno naprej in samo
rajo tudi manjša podjetja boriti s konkurenco. Z izboljšanjem stanja v podjetju pa ima tudi delavec pravico do izboljšanja svojega položaja, kar je gotovo pravično! Res pa je, da ste marsikateri bili več ali inanj časa brez pravega zaslužka, pa se je pri nekaterih
zaslužka še drugim. To je lep sad prave krščanske ljubezni, ki jo sv. oče imenuje tudi socialno ljubezen. To moram prav z veseljem poudariti, obenem pa tudi jasno povedati, da je to dolžnost vsakega delavca in delavke v svojem poklicu, kakor je dolžnost drugih v drugih poklicih. Toda ravno delovno ljudstvo v tem oziru zmore drugim sebičnežem odpirati oči, kako je treba krščansko ljubezen tudi v dejanju izvrševati. Obenem se z Vami veselim tudi kulturnega napredka, ki ga sprejemate pri nemškem tečaju, katerega Vam požrtvovalno vodi, res prav iz krščanske ljubezni do Vašega stanu, gdč. Albertova Zlatka. Le to je gotovo njena največja želja — kakor tudi moja — da bi si pri tern tečaju kar najbolje izpopolnili v jeziku, ki je važen v našem vsakdanjem življenju. Končno pa še eno stvar: Gotovo ste že sami večkrat opazovali v življenju in morda v svoji najbližji okolici, kako se čutijo nasprotniki katoliškega delovanja nekako dogovorne eden napram drugemu, če gre napadati kaj krščanskega, dasi morda posamezni v srcu tako ne mislijo, pa že zaradi tega,, češ figovec si in zanič, začne ovirati katoliškemu življenju in gibanju kjerkoli. Poglejte komuniste, ki so znali izrabljati za svoje temne namene celo na videz najboljše katoličane in katoličanke — kar povejmo — tudi delavke s stališča stanovske vzajemnosti. Sebe pa znajo oprati, ko so drugi zanje garali in še garajo! — — — To hočem s tem povedati, da se morate čutiti za svoje katoliško delavsko gibanje samostojne in odgovorne napram svoji vesti, po kateri Vam Bog-Stvarnik sam govori. Le po tej poti boste mogli kaj pripomoči k res zdravemu delavskemu gibanju, ki more le v krščanstvu najti svojo rešitev. Ce se drugi morda za zmoto in slabo čutijo odgovorne ne vem pred kom — morda le samo pred izzivajočo besedo ali bajonetom — temelji Vaša odgovornost za pravo krščansko strokovno delo Vašega stanu vse bolj globoko in je naravnost vzvišeno, če ga prav razumete. In Bog daj, da bi ga v bodočem letu še vse bolj razumeli, za kar Vam želim kar največ božjega blagoslova!
Pozdravljeni in Bog z Vašim delom!
V. Demšar, rektor.
K besedi se je oglasil tudi tovariš Sever, ki nam je pokazal nekaj misli in smernic za bodoče. Sledile so volitve novega odbora. Izvoljeni so po večini stari borci, in sicer: Sever Valentin, Šink Janko, Kanič Stanko, Jenko Karel, Piškur Andrej, Ramovš Janez, Potočnik Alojz, Polene Leopold, Malovrh Alojz, Fojkar Ant. in Franko Marija. Po -izvršenih volitvah in živahni debati je tov. Ramovš zaključil lepo uspeli občni zbor. Graje pa je vredno zadržanje
stave«: vsi norajzno naprej in sa...«	^	se	je	pri	nekaterih	tovadšev	Jjn ova'riši, ki se občnega
naprej! Nas čas prihaja, pripravimo pokazala hvaleVredna prava stanovska Iv^ra iz malomarnosti niso udeležili se Zanj!	R.	P-	vzjemnost,	ki	je	privoščila	od	bornega	^bora	iz	malomarnosti	niso	uaeiezni-
vzjemnost, ki je privoščila od bornega
Volitve za bratovsko skladnico
Parna in
Izjavo o zunanji politiki, katero zasleduje sedanja vlada, je podal zunanji minister dr. Stojadinovič v finančnem odboru o priliki pretresa proračuna zunanjega ministrstva. Izjava je s svojo odločno jasnostjo vzbudila splošno pozornost doma in drugod. Dr. Stojadinovič je med drugim dejal, da ga zelo veseli dejstvo, da so poslanci brez glasovanja sprejeli za 500 milijonov povečani proračun vojnega ministrstva — vsi, ne glede na politično usmerjenost. S tem so pokazali na »dolžnosti vojske, da čuva državno mejo na zunaj in da varuje notranji socialni red ter red in mir v državi in da stoji za vsako legalno vlado, ki pride rednim potom na to mesto. Poudarjam pomen vojske zato,« je dejal, »ker je važen faktor v naši zunanji politiki, ker je to armada enega in pol milijona najboljših borcev v Evropi. Prav zato pa moramo biti oprezni v tem, kadar bomo vrgli ta faktor na tehtnico in je treba opreznosti, da se to ne bo zgodilo predčasno in da naša vojska ne bo orodje v rokah nekega drugega, ampak v rokah našega naroda in naših življenjskih interesov. Pri teni pa je treba še poudariti: čeprav se pripravljamo na vojno, je in bo naša zunanja politika miroljubna, ker naš troimeni narod ve, kaj je vojna. Miroljubni pa smo tudi zato, ker ne zahtevamo ničesar tujega in ker smo v okviru današnjih meja ustvarili naše narodne ideale. — Mi stno zvesti člani Zveze narodov, ustanove v službi miru. Z Romunijo in Češkoslovaško tvorimo drugo ustanovo v službi miru, miru v srednji Evropi; mala antanta je garancija naše meje napram severnemu sosedu. Tretja mirovna ustanova je balkanska zveza; njen edini smoter je ohranitev miru na Balkanu. Zadnje dni pa smo sklenili večno prijateljstvo z državo, s katero smo se trikrat zapletli v krvave vojne, z bratsko Bolgarijo. Ta sporazum so odobrile vse ostale balkanske države in- Češkoslovaška. Na to našo mejo gledamo lahko sedaj brez bojazni. — Najbolj zanimiv je izmed številnih sosedov naš sosed na za-padu — kraljevina Italija. Ona ima razloge in interese, da živi z nami v razmerju dobrega sosedstva. To tudi mi želimo. Uradno smo bili obveščeni, da je sporazum o priznanju obstoječih meja v Sredozemskem morju med Anglijo in Italijo spoštoval tudi meje Jugoslavije; ker ta sporazum v polni meri upošteva interese Jugoslavije, ga pozdravljamo.— Mussolini nam je v Milanu ponudil roko v spravo in nobena naša vlada ne bi smela odbili le ponudbe. Mi bomo počakali, da besedam slede še dejanja, [kj-tem pa bomo brez obotavljanja sklenili prijateljski sporazum. — Jugoslavija je balkanska in srednjeevropska država. Naš interes pa: da smo na Balkanu med prvimi in ne zadnji v Evropi. — Poleg starih zaveznikov, katere stno si vse ohranili, pa smo pridobili novega velir
po svetu
kega prijatelja — Anglijo. Stiki z njo so dobri in prisrčni kot še nikoli. — Mi se zelo dobro razumemo tudi z Nemčijo in v zadnjem času smo zelo dobri tudi z Italijo, tako da nas cenijo vse države v Evropi. — Mi vodimo tako politiko, da se nikomur ne zamerimo in da pri tem ostanemo zviesti svojim starim prijateljem. Jaz ne vodim niti germanofilske (Nemčija), niti frankofilske (Francija), Hiti anglofilske (Anglija), niti italofilske (Italija), ampak jugofilsko politiko. Naša politika je politika za Jugoslavijo, moj ideal je Jugoslavija, druge zunanje politike ne poznam in je nočem poznati.«
Trgovinski zakonik je narodna skupščina v načelu sprejela s 150 proti 39 glasovom. Več vladnih in opozicionalnih poslancev je grajalo osnutek, češ da ne odgovarja našim gospodarskim razmeram, posebno da ne odgovarja prilikam v krajih z zaostalim gospodarskim razvojem.
400 delavcev »Šipada«, velikega državnega lesnega podjetja v Bosni, je stopilo v stavko. Zahtevajo zvišanje plač na višino pred uvedbo sankcij,
O zdravstveni politiki je govoril pred finančnim odborom min. Cvetkovič. Veliko preglavic dela našemu življu tuberkuloza. Higienska služba je |)o izjavi g. ministra dobro organizirana. Stanje bolnišnic pa je zelo slabo. Minister je proti teinu, da se grade nekake okrajne bolnišnice. To je bila dosedanja politika, ki se mora izpreineniti. Treba je graditi velike centralne bolnišnice, po deželi pa naj bi imeli ambulante. V državi je skupno 21.162 postelj. Na 1000 ljudi jih pride po banovinah: dravska 2.68, savska 1.74, vrbaska 0.37, primorska 1.36, zetska 0.97, drinska 1.04, donavska in Belgrad 1.84, moravska 1.23, vardarska 0.76. Potrebovali pa bi 70.000 bolniških postelj po današnjem stanju bolezni. Gradimo bolnišnice v Ljubljani (?), v Skoplju, v Splitu in v Nišu. — O delavskih vprašanjih je dejal minister: Imamo dobro socialno zakonodajo, ki pa se ne izvaja. V pogledu delavskih mezd vlada zadnja leta tako nesorazmerje med kapitalom in delojemalci, da se ne da z ničemer opravičiti. Strašno nizki zaslužki, ki se dajejo ljudem, in izkoriščanje, ki se je vršilo do sedaj, nam nalagajo, da ustvarimo tu neko ravnotežje. Od 651 tisoč zavarovanih delavcev jih je imelo dnevno mezdo do 20 din 330.452, od teh pa 86.500 celo samo do 8 din na dan. — Življenjski minimum za samca je 630 din mesečno, za 4člansko družino 1500 din. 330.000 delavcev pa zasluži pri nas samo 350—390 din mesečno. Zato bomo te dni izdali uredbo o najnižjih mezdah. Od 392 stavk jih je bilo v preteklem letu 315 čisto gospodarskega značaja; 272 je bilo uspešnih. V tej čisto gospodarski borbi delavcev je zavzela vlada stališče opazovalca, ne dopuščajoč, da se v to gospodarsko borbo zanaša politika. — Tujcev je pri nas zaposlenih na nedoločen čas
Javornik, 8. febr.
Volitve delegatov za krajevno bratovsko skladnico na Jesenicah so razpisane za dne 27. februarja 1937. Volilo se bo 91 delegatov in ravno toliko namestnikov. Ker je po odločbi ministrstva za socialno politiko KID na Jesenicah in Javorniku samo eno podjetje, se bo ravno tako volilo kot pri volitvah obratnih zaupnikov. Za Savo bo volišče v tov. kazini, za Javornik v veži kopališča. Volilni imenik bo razgrnjen v obeh tovarnah na običajnem mestu. Pravico voliti ima vsak delavec, ki je v volilnem imeniku. Vsak naj se prepriča o tem, ali je vpisan v volilni imenik. Volilo se bo po kandidatnih listah, kakor pri volitvah obratnih zaupnikov. Vsak volilec dobi toliko glasovnic, kolikor bo kandidatnih list. Glasovnico, za katero kandidatno listo glasuje, dene v kuverto, vse ostale raztrga in jih na volišču vrže v zato pripravljen koš, ki mora biti
32.000, od tega je 12.000 ruskih beguncev. — Izselilo se je v zadnjem letu iz naše države 12.000 oseb, vrnilo se jih je pa 4000.
700 rudarjev v premogovniku črnega premoga Zarandol blizu Baške je ustavilo delo z zahtevo, da se zvišajo akordne postavke in da se jim dajo prosta stanovanja, katera so morali dosedaj plačevati 200—250 din mesečno. Plače so strahotno nizke. Podjetje je obljubilo dati poročenim 4 din, samcem pa 2 din dnevno za stanovanje, a rudarji tiiso mogli pristati, ker bi se jim beda prav nič ne omilila, in vztrajajo v stavki.
0 revoluciji v Rusiji so poročali prejšnji teden nemški in italijanski uradni poročevalski uradi. Izkazalo se je, da vesti niso bile točne. Seveda tudi v Rusiji ne lete ljudem pečeni golobje v usta in niso vsi z vsem zadovoljni, ker morajo tudi tam dihati zrak in kuhati z vodo.
V	romunskem parlamentu so zahtevali opozicionalni poslanci preukrenitev romunske zunanje politike. Zahtevajo naslonitev na Nemčijo in Italijo, proč od bloka F r a n ci j a-Č eškos lo v a šk a-R u s i j a. —
Zahtevali so od zunanjega ministra, da pove, kako je z Rusijo. Le-ta je izjavil, da se z Rusijo ne vrš© nobena pogajanja in se tudi ne nameravajo. Poslanci so ostro napadali bivšega zunanjega ministra Titulesca, ki je hotel skleniti z Rusijo pogodbo o medsebojni vojaški pomoči za primer, če bi kdo napadel Rusijo ali Romunijo. Titulescu pa je pred meseci padel in ž njim njegove politične zamisli. — Poslanec Šejkaru je kritiziral
tako urejen, da se ne vidi vanj. Volitve so tajne. Barvo glasovnic za posamezne kand. liste določi volilni odbor v sporazumu s predstavniki Ust. To bi bilo glavno, kar mora vedeti vsak volilec. Kar bo še važnega, bo vsak član dobil informacije pri funkcionarjih organizacije ali pa v »Del. Pravici«.
Kaj je sedaj naša dolžnost?
1- Gledati moramo, da bo vsak naš član volil, in to listo JSZ.
2. Da bo vsak na svojem mestu in se točno ravnal po navodilih, ki jih bo dobil.
3. Vsak naj vse napade odločno zavrne.
4. Vsak naj se zaveda, da so te volitve velikega pomena, zato ni vseeno, kdo bo izvoljen in kdo bo odločal v tej delavski instituciji.
Tovariši! Vsi na delo, da pridemo iz tega boja bolj častno kot 30. januarja. Bojazljivcev in omahljivcev ne sme biti v naši sredi.
romunsko politiko v sklopu Male antante in zahteval spremembo |>o zgledu Jugoslavije. Dejal je, da sedaj v Mali antanti samo še posreduje med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Romunija se trudi, da reši solidarnost Male antante in pri tem žrtvuje svoje lastne koristi. Govornik se je divil »robustni realnosti« jugoslovanskih šefov zunanje politike, ki imajo pred očmi v prvi vrsti koristi svor je države in se ne zanašajo na sentimentalne obveznosti.
Turški zunanji minister dr. Ruždi Aras se je v Milanu sestal z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cia-nom. Razpravljala sta o tem, kako se bo Italija priključila sporazumu o morskih ožinah, ki je bil sklenjen, ko je bila Italija zaposlena v Abesiniji. Pristop k temu sporazumu je Italija obljubila Angležem z gentlmenskim dogovorom. Italijansko časopisje je pri tej priložnosti naštevalo še razne druge nerešene in viseče zadeve in interese, katere ima Italija s Turčijo. Po teh vesteh bo Italija zahtevala med drugim v večjih turških mestih za tamošnje Italijane svobodne italijanske šole. Za italijanske misijonarje bo tudi izposlovala svobodo misijonskega delovanja v vsej Turčiji. — Dr. Aras je dan po tem sestanku prišel; v Belgrad in tam razpravljal z dr. Sto-jadinovičem
Proti češkoslovaškemu poslaniku v Romuniji, Janu Šebi, so dvignili velik hrup zavoljo njegove knjige »Rusija in Mala antanta«. V tej knjigi, tako pravijo, ise ne izraža dostojno p romunskem dvoru, narodu, vladi, vojski itd. Poslanik Šeba je odpotoval v Prago, da poroča vladi. Iz francoskih in češkoslo-i vaških virov se čuje, da izvira ta gonja-proti poslaniku iz palače poslaništva neke države v Bukarešti. Pri tem se tudi poudarja, da je »škandal« izbruhnil prav v trenutku, ko bi se morala začeti realir zirati velika dobava vojnega materiala za Romunijo iz češkoslovaških tovarn.
To in ono
Iz Škofje Loke. Naš tovariš Miha Skrij se je poročil z gdč. Julko Javornikovo. Tovariš Škrlj se je zlasti na prosvetnem polju mnogo udejstvoval in mu naša skupina na novi življenjski poti iskreno želi zdravja, sreče in božjega blagoslova.
Vir. Poročila se je tovarišica Kati Orehek, blagajničarka strokovne skupine tekstilnega delavstva na Viru pri Domžalah, s posestniškim sinom Ivanom Pirnatom. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti!
Jarše. Na pustno nedeljo se je poročila članica Grbec Francka iz Rodice z mojstrom g. Badnerič Jožefom iz Jarš. Mlademu paru želimo obilo sreče
Brezposelni
Roman
Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril
»Hočeš jajce, Janko?« je spregovoril veselo.
Deček jo pokimal.
»Pa tudi malo marmelade,« je pristavil.
»O, to je pa	atek prinesel zase,« je dejala	žena.
»No,	le naj	ima, naj pokusi marmelade,«	ji j,e
prestrigel besedo mož.
Nalil je polno skodelico čaja in prilil mnogo mleka.	Svoj	delež je	vedno izlil v Jankovo skodelico. »Popij	tole,	jaz pa	ti medtem skuham jajce! Ali	hočeš
še ti eno skodelico, mama?« Žena je pokimala, on pa je nalil mleka v njeno skodelico in nasipal vanjo sladkorja, nato ji je dolil še mleka. Žena ne bi hotela piti, če bi ji najprej nalil gostega čaja v skodelico.
Ko je Jankec pozajtrkoval, je zaprosil očeta: »Atek, obleci me! Rad bi se šel igrat.« Izmuznil se je materi s kolen in, oče mu je začel slačiti nočno srajco. Ženi se je obraz zresnil. »Čas je že, da bi se znal sam obleči. Pusti ga, naj poizkusi. Ti ga hočeš oblačiti tako dolgo, dokler ne zraste v moža!«
Oče in sin sta za hip prenehala s svojim opravilom. Janko je proseče gledal očeta v oči. Oče je sedtel nazaj na svoj stol. »Le poizkusi, dečko moj!« mu je prigovarjal. »Da veš, nekaj časa ti bo trda šla.«
Janko se je izkobacal iz svoje spalne obleke in zltezel v svoje kratke hlačice, ki mu jih je podal očka. Preden si jih je zapel, je tipal in grabil s svojimi drobnimi prstki vse naokrog. Pritajen, obupen krik se je izvil otroku iz grla. Moral je počivati, tako se je zmučil s svojim delom. Zopet je dvignil svoje svetle
oči proti očetu, hoteč reči: »Saj vidiš, da ne morem!«
Tedaj pa je materin glas rezko presekal otrokovo vzdihovanje. Dejala je Janku:
»Ne, ne, očka ti že ne bo pomagal. Saj nisi več tako majhen. Nekateri dečki se znajo že obleči, pa so stari šele štiri leta!«
Ivan je stopil na vrt. »Za Boga! Kar ubil bi jo,« si je mislil. Ne, da ne bi imela žena prav. Imela je prav. Toda ob tem dogodku z malim Jankom se je Ivan v dno duše zavedel, kako daleč je prišlo z njim. To spoznanje ga je zapeklo in se mu kot žareč pečat vtisnilo v srce. Zauj ni mesta na svetu, on sploh ni več on, marveč nihče. Ko bi imel delo, bi pomogel Janku, da se obleče. Smehljaje bi mu pomagal in dražil svojo ženo z zbadljivimi besedami. Res da zena ni bila nasproti njemu prostaška, vendar so se mu zdele njene besede nekak ultimat, kot da bi imela ves svet za sabo. Pa saj ga je tudi imela. Že nekaj krati poprej je mož skušal določiti nekakšne smernice, po katerih bi se ravnal in tako najmodreje postopal z ženo. A žena mu je takoj povedala, da morajo zene tistih mož, ki imajo delo, voditi gospodinjstvo. Dodala je: »Tilko kot one, znam gospodinjiti tudi jaz.« A še nekaj drugega je bilo: ko bi imel delo, bi ne bilo treba na dolgo sklepati in se posvetovati, ali naj kupita to ali ono. Brez pomišljanja bi kupila to in ono. Padel je globoko pod nivo, na katerem je stal kot eden izmed tisočerih, ki delajo. Padel je in odkar je padel, še ni vstal. Vedno, kadar so mu vrele take misli po glavi in kadar so ga navdajala takšna čustva, je pohitel na kak miren kraj. Tamkaj je v tišini začel preklinjati sam sebe. Obetal je sain sebi, da se bo začel krepko prerivati skozi življenje, brž ko postane zopet človek. Če mu pa kdo stopi na pot, pa najsi bo to tudi njegova žena, naj pripiše posledice samemu sebi.
na novi življenjski poti.
Kolesa
emajlirana v ognju — najbolje in najceneje samo
r JOŽKO HORVAT •	Ljubljana,
! Poljanska cesta 69 (pri klavnici).