Qg] »Zasavski tednik« je glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ln Zagorje - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Naslov: Uredništvo ln uprava »Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena izvoda v kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja »DELO« v Ljubljani — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. TEDNIK Štev. 5 TRBOVLJE, 27. januarja 1960 *■ r: !* 'P ZA NADALJNJI RAZVOJ DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V ZASAVJU Za večjo usmerjenost Pred kratkim so komisije za družbeno upravljanje pri občinskih odborih Socialistične zveze začele izdelovati programe dela za leto 1960. Pred dnevi pa je bila v okrajnem odboru SZDL v Ljubljani posebna seja predsednikov komisij za družbeno upravljanje pri občinskih odborih SZDL, na kateri so govorili predvsem o nadaljnjem razvoju organov družbenega upravljanja. Ni dvoma, da se je v zadnjem letu družbeno upravljanje ponovno okrepilo, razširilo in utrdilo. Vse več organov družbenega upravljanja spoznava, da so njihove naloge čedalje bolj pomembne, in da imajo precejšen vpliv na rast družbenega standarda ter na preoblikovanje medsebojnih odi nosov. Opaža pa se, da nekateri organi družbenega upravljanja niso prišli iz začetnih težav, ker so bili premalo uporni in ker so premalo proučevali stanj® in razmere v svojem delovnem področju. |*€S8 sunit VOJNA V ALŽIRIJI SE NADALJUJE AišktiulU tednik osvobodilne fronte je te dni objavil intervju predsednika alžirske vlade Ferhata Abasa, ki pravi, da so A,1 ilirci v;.o.k hip pripravljeni na pogajanja o pogojih za sa-mcedlcičanij.e. De Ganile pa odgovarja z zaostritvi jo zadiranja- Vojna v Alžiriji se nadaljuje samo po volji francoske vlade. CHESSMAN Z NOVO TEZO PRED SOtilŠCEM Oaryl Chessman, ki je bil obsojen na smrt pred enajstimi leti in pol in katerega usmrtitev je bila odložena že sedemkrat, se je ponovno obrnil na sodižče v upanju, da ubeži plinski celici, v katero bi moral stopiti 19. februarja. Njegov advokat trdi, da je enajžst let iti pol zapora v nenehnem pričakovanju smrt* pretirano surova ■ kazen, ki fcrfii ustavne pravice kaznjenca-Ameriška ustava namreč prepoveduje neobičajne in pretirano surove kazni. Ta nova teza omogoča celo vrsto pritožb. Chessman se bo lahko po razsodbi pred krajevnim Sodiščem obrnil na prizivno sodišče in morebiti še enkrat na vrhovno sodišče ZDA. VELIKA NESREČA V RUDNIKU JUŽNE AFRIKE Zgubljeno je sleherno upanje, da se reši 406 blokiranih rudarjev v rudniku v Johannsburgu v Južni Afriki. Reševalne ekipe so bile od četrtka prejšnji teden na delu ter so morale zaradi neprestanih plazov prenehati z reševanjem. Zasutih je 400 domač.inov in 6 belcev. — To Je doslej največja nesreča v rudarstvu v Južni Afriki. PREPREČEN ATENTAT NA MACMILLANA V podzemlju nekega hotela v Severni Rodeziji! so našli bombo. kjer so šest ur pozneje priredbi večerjo na čast predsedniku britanske vlade Macmil-lanu. ADENAUER PRj PAPEŽU Zahodnonemški kancler Adenauer, 1U je na obisku v Italiji, je pred dnevi obiskal papeža Janeza XXUL, pri katerem j« bil dalj časa. Papežu je Adenauer med drugim dobesedno izjavil; »Mislim, da je bog dolo. čil nemškemu ljudstvu posebno nalogo čuvaja Zahoda Pro-nuvčnim silam, 1« pritiskajo z Vzhoda na n: ic dežele.« —- Ko-BMniuirii u 1 'v« so ■»•Učni, u._t j u p- v'L, i’n JI* oittno zi h't>e:jr.v.cki navali1 ln da gre kancler Adcnauc gjijjnko Po Hitlerjevih sto- S Druga slabost v dosedanjem delu organov družbenega upravljanja je bila ta, da se leti niso tesneje povezali z vsemi ostalimi organizacijami, posebno z osnovnimi organizacijami Socialistične zveze. Osnovne organizacije doslej ponekod sploh niiso sodelovale z organ; družbenega upravljanja oziroma niso usmerjale njihovega dela, niti niso zahtevale, da bi jim organi družbenega upravljanja poročali o svojem delu. Ni dvoma, da bi z boljšo povezanostjo teh organov z osnovnimi organizacijami lahko bilo delo v družbenem upravljanju boljše, in kar j,e najvažnejše: kontinuirano in stalno. Doslej so organi družbenega upravljanja malokdaj poročali o svojem delu na članskih sestankih Socialistične zveze ali na zborih volivcev. Jasno pa je, da ljudje niso brezbrižni, ali ti organi delajo ali so samo na papirju. Ponekod so ravno občni zbori osnovnih organizacij SZDL pokazal^ da ljudem ni vseeno, če imajo na svojem področju neki organ družbenega upravljanja, a pravzaprav ničesar ne vedo o njegovem dteliu. Komisije za družbeno upravljanje pri občinskih odborih Socialistične zveze bodo morale več delati s posameznimi organi družbenega upravljanja, jim svetova-ti, dajati predlogo, 'predvsem pa proučevati razvoj upravljanja. Kreiz tehtnih analiz ne bo moč v bodoče prispevati k po- večanju in okrepljeni dejavnost!* organov družbenega upravljanja, kot ne bo mogoče opozarjati na nekatere slabosti in pomanjkljivosti, ki so se ponekod zakoreninile. Kaže, da bo za,to treba utrditi komisije za družbeno upravljanje same kot take. Morda bi kazalo ustanoviti tudi nekatere podkomisije, ki naj bi prevzele določene dolžnosti, zlasti pri razvijanju najvažnejših vej družbenega upravljanj a. Program; dela komisij za družbeno upravljanje bi mo- rali temeljiti na nadaljnjem poglabljanju in utrjevanju organov družbenega upravljanja. Upoštevati bo treba vrsto lokalnih prilik, v katerih delajo posamezni organi in jim nuditi večjo pomoč v organiziranju različnih seminarjev in tečajev. Seminarji, na katerih se praktično obravnava določeno področje družbenega uprivljanja, glede na njihove specifičnosti so se doslej izkazali za koristno obliko in jo kaže nadaljevati. Prvenstveno skrb pa morajo komisije po- IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V POLNEM TEKU Štiri predavanja Delavske univerze Delavska univerza ki izobraževalna sekcija Sveta Svobod sta pripravil; konkretne programe izobraževanja na polj udri o-znanst venem področju za okoliške kraje Klek, Čeče, Dobovec ter Zasavje in Dobrna, tako da bi vsak center imel najmanj dvoje predavanj. Preteklo nedeljo je bilo v Čečah predavanje dr. Radogja Germa, ginekologa trboveljske bolnišnice, o temi »Kaj mora vedeti dekle in žena o sebi«. Predavanja se je kljub slabemu vremenu udeležilo 55 žena. ki so z zanimanjem sledile poljudno podani snovi. V nedeljo pa je bilo prav tam pr er av a nj e 0 kmetijstvu o temi »Nega, molža dn pravilno krmljenje, pogoj za dobro motenost krav«, ki je bilo prav lepo obiskano. V domu Svobode Zasavje je tudi’ preko 50 žena poslušalo predavanje dr. Irene Ivančiče-ve o temi »Kaj jn>ora vedeti dekle dn žena -o Dr. Ludovik Kramberger pa je predaval na Dobrni o temi »Razvoj otroka ln kvarni vplivi«. svetiti razvoju in utrjevanju stanovanjskih skupnosti. Na tem področju čaka komisije toliko nalog, da bi jih morale začete nemudoma izvajati. Od razvoja stanovanjskih skupnosti si obetamo izboljšanje življenjskih prilik. Ljudje pa dostikrat pozabljajo, da brez njihovega sodelovanja skupnosti ne bodo mogle uspevati in razvijati svojo dejavnost, niti docela uresničiti svoje programe. Zatorej lahko ponovimo gornjo ugotovitev: organom družbenega upravljanja na tem in vseh ostalih področjih je treba zagotoviti nadaljnji razvoj, treba pa jih je pri tem razvoju usmerjati. Ni dvoma, da bodo tudi naša društva po svoje prispevala k pomenu V. kongresa SZDLJ, če bodo uresničevala napotila te organizacije, si prizadevala uresničiti naša splošna družbena hotenja in če bodo pomagala vsem ostalim organizacijam uresničevati vse tisto, kar je v danih prilikah nujno potrebno. S povečano in predvsem resno ter zdravo društveno dejavnostjo večamo in pospešujemo družbeno in družabno življenje naših ljudi. PRED V. KONGRESOM SZDLJ POGOVOR o društvenem življenju Skoro vsa naša društva in družbene organizacije so kolektivni člani Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. To pomeni, da so včlanjeni v tej naši najmnožičnejši organizaciji, sprejemajo njena pravila in se ravnajo po njenih napotkih in priporočilih. Društvena dejavnost v naših revirjih je močno razgibana. Po nepopolnih podatkih dela v približno 180 društvih lin družbenih organizacijah v zasavskih občinah nekaj deset tisoč ljudi, če prištejemo zraven še šolsko mladino. To je armada ljudi, ki sicer ni vsa v celoti aktivna, vendar s svojim članstvom krepi množičnost v naših društvih in jim dajejo pečat resnično družbenih institucij. Razen tega so kot pripadniki in simpatizerji skoro vedno zagovorniki društvenih načrtov in hotenj in jim skušajo na ta ali oni način pomagati. Pa vendar: ko smo že pri množičnosti, je le treba ugotoviti nekatere pomanjkljivosti, ki tarejo menda več ali manj vsa naša društva. Resda ponekod ugotavljajo naša društva, da pri njih« ne pride več v poštev članstvo, ker so njihove prireditve, njihovo delo, in sploh vsa njihova dejavnost mnogo širša, ker ne delajo samo za članstvo, marveč za ves kraj, vse ljudi, živeče v tem ali onem kraju. Ugotovitev ni napačna: malo je danes društev ali društvenih organizacij, ki delujejo samo za svoje člane, ker je to danes praktično nemogoče in bi takšna zaprtost prej ko slej utegnila škodovati. Toda za zdaj je treba še vedno šteti to ali ono dejavnost po številu članstva, predvsem pa po številu aktivnih društvenih delavcev. Poznamo društva, ki štejejo nad 1000 članov, medtem ko jih je med aktivnimi ljudmi samo sto, morda dve sto. Gre torej za vprašanje splošne aktivnosti v naših društvih. Opažamo, da prenekatera naša društva tarnajo, da imajo premalo aktivnih članov, da zato ne zmorejo vedno uresničevati svojih načrtov, obvez, obljub in podobno. Za vselej so menda minili časi, ko so n. pr. mladi ljudje sami od sebe prihajali v to ali ono društvo in prijeli za katero koli delo. Zato bi morala naša društva imeti vedno pred seboj važnost nenehnega dotoka in priliva novih aktivnih članov. Poti, kako priti do tega, pa so sila različne: receptov skoroda ni, ker so krajevne ali druge prilike tu take, drugod drugačne. Nekaj skupnega pa le imajo pri tem vsa dTuštva: namreč pridobivanje novih aktivnih ljudi je možno samo z neposrednimi stiki z ljudmi. Ne z pavšalnimi vabili, okrožnicami, apeli in podobno. Le tak društveni odbor, ki pošlje svoje odbornike med ljudi, znance, prijatelje ter somišljenike, in ki jim prikažejo, za kaj gre, dela pravilno in lahko pričakuje uspehe. Dostikrat to opravilo ni tako težko, kot to mislijo nekatera upravna vodstva. Živa, tovariška in odkrita beseda venomer pade na plodna tla. Poznamo društva, ki so s takim načinom dela pridobila v zadnjem obdobju veliko novih aktivnih ljudi. Kajpak pa je treba vedeti, da ni dovolj samo pridobiti aktivne ljudi za to ali ono udejstvovanje, marveč da jim je treba tudi povedati, da je njihova dejavnost važna in potrebna, ter da nd^ bo vselej z rožami postlano. Društva bi morala z vsakim novim aktivnim članom delati, ne pa ga enostavno pustiti, da se razvija, kakor ve in zna. Zaradi takšne brezbrižnosti in malomarnosti smo iz naših društvenih vrst izgubili že prenekatera dobre in delavoljne člane. Zatorej se vloga naših upravnih vodstev društev venomer veča in krepi; naloge so vse večje in treba je imeti dober posluh za to. Vsepovsod, kjer so upravna vodstva sredi takega dela, rezultati doslej še niso izostali. Ni dvoma, da bodo tudi naša društva po svoje prispevala k pomenu V. kongresa SZDLJ, če bodo uresničevala napotila te organizacije, si prizadevala uresničiti naša splošna družbena hotenja in če bodo pomagala vsem ostalim organizacijam uresničevati vse tisto, kar je v danih prilikah nujno potrebno. Z povečano in predvsem resno ter zdravo društveno dejavnostjo večamo in pospešujemo družbeno in družabno življenje naših ljudi. OB OBČNEM ZBORU KRAJEVNE ZB V HRASTNIKU Poglavitna naloga — skrb za člane Zveze borcev GOJENCI VOJNE AKADEMIJE NA PRAKTIČNEM POUKU V KABINETU MOTORNIH VOZIL Letošnji občni zbor krajevne organizacije ZB NOV v Hrastniku je bij eden izmed dosedaj najboljših. To je pričala sama udeležba in pa tudi sodelovanje članov ZB v razpravi. Poročilo predsednika in tajnika je v preteklem poslovnem letu. Krajevni odbor je reševal vsa tekoča vprašanja ZiB, pa tudi vprašanje v zvezi z utrditvijo in razširitvijo organizacije- Ta zajema 489 članov in je njih število zadovoljivo, le Wkaj j*h stojii še izven organizacije. V razpravi so prišla na dnevni red različna vprašanja, ki tarejo člane. Tako le na primer nekaj članov, katerih pokojnina še ni pravilno rešena. Nekaterim še ni priznana pravilna kvalifikacija, spet drugi imajo težkoče glede priznanja let za sodelovanje v NOV. Teh problemov je precej in odbor se bo moral zavzeti, da se pravilno rešijo ter da člani ZB pridejo do svojih pravic. Skrb za člane bo treba v letošnjem letu povečati, pa tudi pospešiti. Vsekakor ni pravilno, da se vprašanja, ki so eksistenčnega pomena za člane ZB, v uradih socialnega zavarovanja tako počasi rešujejo. Organizacija se bo morala zavzeti, da pospeši rešitev upravičenih pritožb na tem področju. — Nadalje je bil z odobravanjem sprejet predlog tov, inž. Majcna iz Kemične tovarne, da bi ZB morala imeti v posameznih organih delavskega samoupravljanja svoje zastopnike, ki bi obveščali uprave krajevnih podjetij o problemih posameznih članov ZB oz. članov delovnega kolektiva, tako na primer vprašanje delovnih mest. kvalifikacije, stanovanjsko vprašanje. Ti problemi prav gotovo niso pri vseh pravilno rešeuli. Člani ZB NOV v Hrastniku so ob tej priliki ostro obsodili porajajoči se antisemitizem v Zahodni Nemčiji. Člani Zveze borcev marajo biti v tem pogledu budni, da se ne ponovi zgodovina fašističnih in nacističnih hudodelstev, k so prinesli toliko gorja. Na občnem zboru so prav tako obravnavali zbiranje zgodovinskega materiala za krajevni Muzej NOB. Zbirka obsega še Na drobnem, belem papirju je pisalo: Vabimo vas na I. družabni večer. Veselilo nas bo, če boste za gotovo prišli! DPD »Svoboda«. Spominjam se: bilo je pred dvema letoma. V svetu »Svobod« smo predlagali izlaškim tovarišem, ki so delali v prosvetnem društvu, naj močneje zastavijo svoja prizadevanja za dvig oziroma krepitev ljudskoprosvetnega udejstvovanja. Nekdo je predlagal, naj bi dobilo društvo trne »Svoboda«. Predlog je bil utemeljen: najaktivnejši člani so spoznali, da njihovo društvo že zdaVhaj ni več zgolj prosvetno društvo, ki bi delovalo samo za kmete, marveč predvsem za delavce. Res: preimenovanje v »Svobodo« je pripomogio k začetku bolj pisane in živahnejše dejavnosti, pa tudi preusmeritve v vzgojnoizobraževalno dejavnost. Upravni odbor se je vse močneje zavedal, da mora prispevati svoj delež k presnavljanju kraja in predvsem oblikovanju novih odnosov med ljudmi. Na čelo tega gibanja so stopili mladi ljudje ob resni podpori nekaterih stareiših tovarišic in tovarišev, ki so spoznali, da lahko dosti prispevajo k povečanemu deležu društva v rplcšnem In vsakdanjem družbenem 'v? S precejšnjim zanimanjem sem Jih obiskal na njihovem prvem družbenem večeru, ki »o ga prejšnjo soboto priredili v dvorani Počitniškega doma ZABELEŽENO NA IZLAKAH Prodor mladih na Izlakah. Gledal sem obraze: mladost, in spet mladost, in med mladostjo nekateri starejši, pa so se zlili s to mladostjo in pozabili na svoja leta. Potem so mi pripovedovali: tako imenovane nove oblike dela v »Svobodah«, o katerih so dosti slišali in brali, pri njih niso naletele na gluha ušesa. Pred kratkim jc začel z rednim delom debatni klub, prvi klub v njihovem društvu. V zadružnem domu, kjer imajo na razpolago dvorano, so si uredili skromen prostor. In mu dali ime klub. Prve, debate se Je udeležilo nad 25 ljudi — ml je pripovedovala tajnica društva. To sredo imamo drug razgovor in potem tretji.., Pred kratkim so ugotovili, da izlaška mladina ob prostem času nima kaj početi. Cernu n* bi organizirali rednih in pravih plesnih vaj, na katerih bi se mladi ljudje učili plesov in družabnosti? Zamisel so kmalu uresničili. Predsednik društva In plesni učitelj sta mi pripovedovala, du prihaja vsako nedeljsko popoldne tudi po sto ljudi na plesne vaje. Slišal sem, da so nekateri nasprotovali zamisli upravne- ga vodstva »Svobode«; celo nekateri moralisti so se oglasili ln govorili o pohujUevanju mladine. Toda to naprednih, mladih ln starejših Svobo-darjev ni odvrnilo od zamisli. Izlaška mladina pa jim je zelo hvaležna, saj vendar na plesnih vajah ne počenjajo neumnosti, marveč je želja vseh tistih, ki prihajajo, da bi se naučil) pravega plesa. In družabni večer? Zbralo se je skoro osemdeset ljudi. Sami aktivni člani društva. Predsednik je uvodoma dejal: — Prirejamo ta večer predvsem zato, da bi se oddolžili vsem tistim tovarišicam in tovarišem, ki so v zadnjem obdobju s svojo dejavnostjo in prizadevnostjo pomagali k razvoju našega društva. Potem je še na kratko ocenil zadnje delo v društvenih vrstah. Najbolj aktivne delavce so nagradili — s knjigami. Prisrčno in iskreno ploskanje vseK prisotnih je dokazovalo, da s"e vesele skupno z nagrajenci tistega lepega trenutka. Ena Izmed najaktivnejših delavk društva se Je v imenu vseh nagrajencev zahvalila za nagrade in pa — predvsem za vzpodbud- ne besede predsednika, ki jih je poklical, naj tudi v bodoče ostanejo zvesti društvu in njegovim načelom. Razvila se je prisrčna zabava. Ljudje so se med seboj pomenkovali o delu v društvu in možnostih, ki jih še imajo za razvoj društvene dejavnosti. Govorili so o razvijanju družabnosti, o taki družabnosti, ki j>o narekuje živa potreba ljudi. Povedali so mi, da imajo težave: zadruga jim dela včasih težave pri prostorih oziroma opravi, so pa še druge slabosti, ki jih morajo odpraviti. Pa vendar: iz njihovega pripovedovanja je vela velika volja, da bodo vse težave premagali, razgibali dolino po dolgem in počez, kajti tudi Izlake potrebujejo razgibane ljudi, ki bodo po svojih močeh prispevali k pisanemu družbenemu življenju kraja. Ni dvoma': društvu še močno manjka vodnikov. Vodnikov, ki bi organizirano vodili posamezne društvene skupine ln ki bi razvijali ter krepili društveno dejavnost. Letos bodo skušali poslati na tečaje čimveč mladih ljudi, da bi si pridobili osnovno znanje, potrebno za začetek še bolj organiziranega in okrepljenega dela. Kolikor bodo društvu pomagali vsi ostali činitelji, in če bodo spoznali, da želijo mladi in starejši člani nuditi ljudem čimveč kulturnoprosvetnih in izobraževalnih prireditev, potem lahko rečem, da ima »Svoboda« na Izlakah vse pogoje za resničen vzpon. (v) preko 70 zgodovinskih predmetov. Občni zbdtr 1e dosegel svoj namen, iskrena javna kritika opaženih napak in. pomanjkljivosti Pa bi vsekakor dosti pripomogla za še bolj plodno delo odbora, saj je nabito polna dvorana Delavskega doma priča, da se člani Zveze borcev živo zanimajo.za delo svoje organizacije. R. V. TRIDNEVNI SEMINAR V Strojni tovarni v Trbovljah so izdelali poseben tro-dnevni- seminar z nalogo, obnoviti najvažnejše naloge in pristojnosti poslovodij in mojstrov v proizvodnji. Na tem seminarju bodo obravnavati vso tematiko podjetja, od pomena in naloge mojstra v proizvodni enot) do izvajanja kontrole dela, sistema dela, strokovnega uvajanja in izpopolnjevanja podrejenih sodelavcev ter do tarifne politike itd. KZ DOL PREVZAME POSESTVO V ŠIBJU Kmetijsko posestvo v Sirjtt je prevzela Kmetijska zadruga na Dolu pri Hrastniku ter je zadruga v ta namen ustanovila na posestvu pdtališče za teleta (baiby-boy). Za ureditev tega posestva in pitališča ie zadruga najela investicijsko posojilo v višini 6,200.000 din za nakup molznih krav. Do sedaj je zadruga kupila 21 krav in brejih telic ter pita tamkaj že preko 60 telet. Na tem posestvu predvidevajo strokovnjaki zadruge kapaciteto za vzirejo 100 telet do teže 400 kg, kar bi letno dalo 40.000 kg mesa. To meso bi v izdatni meri pomagajo kriti potrebe po tem artiklu v hrastniški občini. VREME ZA ČAS OD 28. JANUARJA DO 8. FEBRUARJA: Postopno hladneje, padavine bodo pozneje prešle v sneg, a okrog 1. februarja kaže na vpad mreža od severovzhoda s snegom, vendar ni znano kako dolgo bo ta mraz trajal. Okrog 7. februarja se pričakuje ohla-di‘ev s snegom. — Razjasnitve v januarju ne bodo trajale ved kot dva dni, ie po prvem febru. arju se pričakuje 3. do $. dal sončnega vremena. Dr. V. M. PBBD REKONSTRUKCIJO KEMIČNE TOVARNE V HRASTNIKU V začetku aprila - start Problemi stanovanjske skupnosti Nagel gospodarski razvoj in novi industrijska objekti, zgrajeni oo vojni', zahtevajo odi tovarn, ki srno jih podedovali iz preteklosti, da vzdrže v silovitem tempu našega razvoja. Mno. žpm pohaja sapa, rešitev pa vi- Ko bo podjetje v letu 1961 pričelo delati z novimi tovarniškimi obrati, se bo povečala produkcija ne samo že obstoječih proizvodov, temveč tudi no* vih izdelkov, ki smo jih do sedaj v državi premalo proizva- V VIŠJIH LEGAH JE KAR PRIJETNO ZA LJUBITELJE ZIMSKEGA ŠPORTA dijo edino v tem, da obnove svoje izrabljene in danes že nerentabilne stroje, spremene svojo vnanjo in notranjo podobo, ustanove nove in spet nove obrate, povedjo proizvodnjo in storilnost ter korakajo z novimi tovarnami v tempu. Steklarna v Hrastniku in Cementarna v "Trbovljah sta že v rekonstrukciji. In čez čas. po vsej verjetnosti v začetku letošnjega aprila, se jima pridruži stoletno podjetje h Hrastnika — Tovarna kemičnih, izdelkov. —Obvezali smo se — pripoveduje tovariš Štromajer, da izvršimo rekonstrukcijo do leta 1961, ko bo stekla v podjetju poskusna proizvodnja. Za sedaj so za nas najbolj važna vprašanja: projektiranje, dobava potrebne nove opreme in preskrba investicijskih sredstev-Upamo, da bomo pričeli v začetku letošnjega aprila z deli in konkretno izgradnjo, načrte pa da bomo realizirali v osemnajstih mesecih. Za rekonstrukcijo je sklenjena dobava nove opreme iz Italije za obrat elektrolize, in sicer na inozemski kredit Zelo ugodni pogoji veljajo tudi glede dobave opreme z« proizvodnjo polktosfatov. jali ali pe celo uvažali iz inozemstva. Rekonstruirana tovarna bo dala v obratu za elektro- lizo letno preko 6.800 ton natrijeve lužine, 3.000 ton tekočega klora in 3.000 ton natrijevega hpoMorida. V novem obratu polit ostat ov pa bodo proizvajali predvsem natrijev tripolijev fosfat. Klor in natrijev hipoklor d močno potrebuje domača industrija celuloze n papirja, in sicer v procesu beljenja, natrijevo lužimo pa Tovarna viskoznih vlaken v Ložnici. — Po solni kislini je vel-ko povpraševanje ne samo na domačem trgu, kjer jo močno primanjkuje, ampak tudi na svetovnem tržišču, vendar jo bodo v tovarni proizvajali izključno za domače potrebe, namreč za proizvodnjo želatine in glutaminata in kritja primanjkljaja na tržišču. — Natrijev tripolLfosfat bo šel v industrijo pralnih sredstev, kjer ga potrebujejo kot osnovno surovino za izdelavo sintetičnih pralnih praškov. Omenjeni proizvod smo morali do sedaj uvažati, z domačo proizvodnjo tega artikla pa bo Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku prihranile državnemu gospodarstvu dragocene devize. V tovarni pa ne vidijo rekonstrukcije samo v obnovi obratov. Zavedajo se, da so potrebni z« novo opremo tovarne in proizvode ljudje, ki bodo sposobni upravljati stroje in tudi izdelovati omenjene proizvoda. Zato že zdaj pripravljajo nove kadre v okviru tečaja za kvall- Naročajte se na »Zasavski tednik« ficirane in VK delavce, ki ga obiskuje preko 20 članov delovnega kolektiva. Najboljši Od teh pa pojdejo na specializacijo za novo proizvodnjo, ki mora — kakor smo že rekli — steči čez 18 mesecev- Dobre priprave v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov so skoraj popolno zagotovilo za uspeh pri bližnji rekonstrukciji podjetja, — pb — Pred meseci so se organ:eirale stanovanjske skupnosti po naših zasavskih komunah, tako tudi v hrastniški občini, kjer so ustanovili stanovanjsko skupnost za rudniško območje, za spodnji del hrastntške doline, nadalje v Zidanem mostu in Radečah. Stanovanjske skupnosti bodo odigralo zelo važno življenje v našem komunalnem sistemu, zato bi bilo potrebno, da se funkcionarjem v teh ustanovah nudi večja pomoč tako na primer z raznimi posveti, seminarji in podobno. Te družbene ustanove so nekai novega in videti je, da se posamezni predsedniki ali tajniki v svojem dedu še ne znajdejo v zaželeni meri. V tem članku bi se dotaknil samo vprašanja prostorov za redno poslovanje stanovanjskih skupnosti za Sp. Hrastnik še do danes nima pisarniškega prostora za redno administrativno poslovanje. kaj šele -prostorov za razne servise, ki jih bo treba ustanoviti. Vsekakor se bodo morala naša gospodarska podjetja ra rešitev tega vprašanja bolj zavzeti, kajti od dobrega poslovanja stanovanjsku skupnosti je končno odvisno tudi dobro ali slabo razpoloženje članov tega al1 onega delovnega kolektiva. Prav gotovo ni bil namen zakonodajalca, da bodo stanovanjske skupnosti izdajale samo »potrdila in naloge za razna popravila« — temveč je njih naloga, da se organizira široka mreža servisov, pralnic, menz za družbeno prehrano itd. Za »stvaritev vsega tega pa je potrebna pomoč same občinske uprave, naših gospodarskih podjetij, družben% organizacij in končno vseh državljanov. Uspehi na trboveljskih šolah 100 let Steklarne Hrastnik Razen izvršitve letošnjih planskih nalog v tovarni, nalog v zvezi z izvedbo II. etape rekonstrukcije steklarne, bo vsekakor predvsem važna naloga — ureditev ustreznega plačilnega sistema za celotni kolektiv in vsakega posameznika. Na račun tega ali onega oddelka v tovarni je bilo preteklo leto izrečeno obilo kritik, tako na primer, ker ni bilo za plače nad tarifnimi postavkami toliko sredstev na razpolago, kot so člani kolektiva pričakovali. V teh dneh bo začela v podjetju delata komisija, ki naj pripravi vse potrebno za nagrajevanje članov kolektiva po ekonomskih enotah. Najprej bo treba izvesti v tovarni dobro organizacijo, druga naloga bo ureditev pravili}ib odnosov med posameznimi delavci in tako dalje. To delo bo terjalo od osebja, ki se bo s temi vprašanji ubadalo, mnogo truda, vendar je upati, da bo mogoče ob pomoči in sodelovanju vseh tudi ta problem zadovoljivo rešiti. Da pa se bo to delo pospešeno razvijalo, bodo v pripravah sodelovali člani revizijskega zavoda LRS in najboljši strokovnjaki iz samega kolektiva. Želeti je le, da bo to delo zadovoljivo potekalo in bo to vprašanje pravilno rešeno, kajti od pravilne rešitve problema nagrajevanja je odvisno zadovoljstvo kolektiva, od zadovoljstva kolektiva pa izvršitev planskih nalog. V. Šolska vrata so se pred dnevi zaprla za štirinajst dni in vsa kopica osnovnošolskih otrok in srednješolcev je na počitnicah, ali doma ali pa pri sorodnikih. Redki posežejo v teh dneh po šolskih knjigah in zvezkih. Le maturanti tu in tam privlečejo iz skrinj iln predalov zaprašene zvezke in »bukvice«, da posežejo Po njih pred bližnjo maturo, nadalje tisti, k; s0 jjm en-oj-ke zagrenite vesele zimske počitnice. Znani so učni uspehi na naših šolah: ponekod so lepši, drugje spet slabši, na vseh šolah pa se bodo šolnik:1 potrudili, da dvignejo odstotek pozitivnih ocen. Na OSNOVNI SOLI NA VODAH je skupno 985 učencev izdelalo polletni pouk 82,40 od-Povprečna ocena na šoli je bila 3,44 odstotka. Najboljši razredi na šolj so prvi razredi z 92,66 odstotka pozitivnih ocen, najslabše pa je v sedmem razredu, njenih 185 ali 18,60 odstotka, stoika, negativno pa je bilo oce-kjer Se učenci dosegli le 38.99 odstotka pozitivnih ocen. Na OSEMLETKI V ZGORNJIH TRBOVLJAH je vpisano 1.255 učencev. Prvo polletje je uspešno zaključilo 1.029 šolarjev ali 81,99 odstotka. Povpreč- , na ocena na šoli je 3,4 odstotka; odličnih je bilo 194. prav dobrih 355, dobrih 403 in učencev z zadostno oceno 77. Ostali pa imajo eno ali več nezadostnih ocen. Trboveljska GIMNAZIJA je prvo šolsko polletje zaključila s 77,9 odstotka pozitivno ocenjenih dijakov, 47 učencev pa ni izdelalo pouka. Učnj uspeh je najboljši v četrtih razredih, kjer je odstotek pozitivnih ocen najboljši, sledijo Pa tretji, drugi in prvi razredi Posamezni letniki EKONOMSKE SREDNJE SOLE pa so se zvrstili po učnem uspehu v prvem polletju takole: četrti letniki z 79 odstotki, drugi s 6o odstotki, tretji pa s 63 odstotki in prvi z 51 odstotki pozitivno ocenjenimi dijaki. Najboljši razred je bil 4.b razred, 'kjer je povprečna ocena 3,55 odstotka. Izdelalo je pouk 22 dijakov, pet Pa jih ima eno ali več slabili ocen. ZADOVOLJIVI UČNI USPEHI NA ŠOLAH V ZAGORSKI OBČINI Na vseh šolah na območju občinskega ljudskega odbora v Zagorju so zaključili šolski pouk v sredo 20. januarja. Povprečni šolski uspeh 2.347 učencev in učenk, Jci se šolajo na 13 osnovnih šolah, znaša ob polletju 82,9 odstotka ali za 2,1 odstotka manj kakor ob istem času v lanskem šolskem letu-Učni uspeh je za območje cele občine zadovolj iv in kaže na prizadevanje vzgojnega osebja, da si čimveč učencev in učenk nabere kar največ znanja. Po šolah so uspehi naslednji: (v oklepajih uspehi I- polletja šolskega leta 1938/59): CEMSE-NIK- 81 odstotkov (82 odstotkov); IZLAKE 83,6 odstotka (87,23 odstotka); KOLOVRAT 80 odstotkov (88,2 odstotka); KONJ-SCICA 73 odstotkov (88,7 odstotka); LOKE 89,3 cdstotka (92 odstotkov); MLINS'E 87,9 odstotka (82 odstotk-ov); PODKUM 62 odstotkov (81 odstotkov); SENOŽETI 77,3 odstotka (83 odstotkov); SENTGOTARD 85,8 odstotka (83 odstotkov); TIRNA 86,4 odstotka (97 odstotkov); TOPLICE' 81 odstotkov (82 odstotkov); ZAGORJE 8,7 odstotka 87 odstotkov) in ZNOJILE 86,5 odstotka (81 odstotkov). — Naj-slaibši uspeh je bil torej dosežen na osnovni šoli v Podkumiu. in 62 odstotkov, kar je precej pod povprečjem občine. Žani* mivto bi bilo vedeti, zakaj je bil na tej šoli dosežen sorazmerno tako slab uspeh. V GLASBENI SOLI V Zagorju ob Savi, ki obiskuje 97 gojencev, pa je bil ob polletju doseže* zadovoljiv PO SVETU Francija je spet v ospredja svetovnega zanimanja in glavni predmet novinarskih diskusij. Ne morda zaradi bližnjega obiska sovjetskega premierja, ali zaradi sestanka na vrha, marveč zato, ker je razplet dogodkov v Alžiriji ustvaril vzdušje, da se nekateri vprašujejo: »Ali so se padalci že spustili na Pariz? ali pa »Kdo ve, če se ne bodo?« Kaj je na stvari? V ospredju je celoten alžirski problem, ki že nekaj let daje ton vsej franeoskl politiki navsven, po drugi strani pa daje francoska notranja politika ton problemu Alžirije same. Skratka, začarani krog medsebojne odvisnosti, v katerem se nemočna vrti Francija in pri tem izgublja prijatelje in ničevo zapravlja energije, ki bi jih ustvarjalni galski dah lahko s pridom uporabil na drugih področjih. Kot nam j« še v spominu, je fran-c£'»kl predsednik de Ganile 16. septembra lani svečano obljubil, da bo Francija zagotovila Alžiriji možnost, da se svobodno odloči: 1. da ostane v okviru Francije, 2. da dobi popolno neodvisnost, 3. da postane član Francoske skupnosti. Načela glede samoodločbe so bila taka, da so odprla upanje v koneo petletnega boja v Alžiriji. Ko Je šlo za to, da se napravi prvi korak k uresničitvi teh načel, so nastsle težsve, kajti francoska armada in francoski naseljenci so zahtevali, naj dasta vlada in predsednik de Gaulle zagotovilo, da se Alžirija ne bo »nikoli ločila od Francije«. Tiho merjenje sil v tem okviru je bilo značilno za vse obdobje od 16. septembra pa do nedavnega. De Gaulle je lovi! ravnotežje med svojo načelno politiko In med vojsko, ki se je z načeli njegove politike formalno strinjala, storila pa vse, da do uresničenja teh načel ne bi nikoli prišlo. Tak Je bi! poiožaj, vsaj v grobem, vse do pred nekaj dnevi, ko Je izbruhnila afera Massu. Massu je padalski general, junak francoskega odporniškega gibanja med minulo vojno, junak (v očeh svoje armade seveda) vojna v Indokinl; on se je na prvem jeepu pripeljal skoraj do Ismaillje, ko je bila pred štirimi leti izbruhnila tako Imenovana »sueška kriza« (anglofrancoskl napad na Egipt), In spet je bil spomladi 1958. eden najbolj energičnih pobornikov vojaškega upora proti legalni francoski vladi, upora, ki sl je nadelo ime »gibanje 13. maja« In ki je pokopal v grob zgodovine IV. francosko republiko ter pripeljal na oblast generala de Ganila. Skratka, padalski general Massu je bil ljubljence svojih padalskih enot in najbolj ekstremnih francoskih naseljencev v Alžiriji. Le-tl so v njem videli jamstvo, da v Alžiriji ne bo nikoli prlžlo do resnične samoodločbe alžirskega naroda. no more biti tisti, ki diktira politiko in jo pravzaprav nosilec suverenih odločitev nacije. De Gaulle vsaj v prvi rundi ni sledil zgledu zadnjelra predsednika IV. republike Renč Cotyja, oziroma ministrskega predsednika Ptllmllna. Kljub temu, da so mu ministrski predsednik, obrambni minister in vrhovni poveljnik v Alžiriji general Cbaile svetovali, naj »ne kaznuje Massuja«, čež da so ga Izigrali, je de Gaulle prepovedal padalskemu generalu, da bi se vrnil v Alžirijo; na razpolago mu Je dal tri Spet padalci Pred kratkim Je general Massu v svojem štabu v Alžiru sprejel svojega kolego iz minule vojne (z nasprotne strani seveda), padalskega SS generala Kempskega, ki ga je sedaj obiskal kot dopisnik nekega zelo razširjenega zahodnonemikegs lizta. Le-temu je Massu izjavil, da se ne strinja z de Gauliovo politiko do Alžira (načela samoodločltve in pogajanja s predstavniki alžirskega osvobodilnega gibanja) in da js vprašanje, »če bi armada v primeru preizkušnje brez pridržkov izpolnjevala ukaze predzednlka republike«, ki je hkrati tudi vrhovni poveljnik vojske. Skratka, povedal je bivšemu SS generalu in sedanjema novinarju, da Je francoska vojska v Alžiriji samostojen in neodvisen faktor, ki posluša ukaze iz Pariza, če se ji zde umeztnl, ali pa jih ne posluša, če meni, da niso umestni. Massuja so takoj poklicali v Pariz na zagovor. Demantiral je zicer besede, zapisane v omenjenem nemškem listu, ni pa demantiral smisla teh besed. Nastal je napet moment: ali bosta šef države in predsednik vlade pogoltnila zaušnico, pokazala nemoč in usvnrlla pogoj za nov vojaški puč, kot se je to zgodilo leta 1958, ko upornim generalom iz Alžirije niso rekli žal besede, ali pa bo najvižja civilna oblast V. republike reagirala in vsaj skušala pokazati, da vojska ▼ Franciji ni in mesta v osrednji Afriki, vojsko pa pozval, naj bo lojalna svojemu vrhovnemu komandantu in Franclji. Od vrhovnega poveljnika v Alžiriji generala Challa Je to izjavo lojalnosti tudi dobil, toda med tem so se dogodki nepričakovano razvijali z veliko hitrostjo. Francoski naseljenci v Alžiriji so postavili po alžirskih mestih barikade, vsklikali generalu Massuju in demonstrirali proti de Gaullu. V spopadih s policijo Je bilo na obeh straneh veliko ranjenih in mrtvih. Vojska še ni intervenirala, poročila iz Alžirije (dokler ni bila uvedena cenzura), pa govore o tem, da zo te demonstracij, ki so jih organizirali koloni, udeleževali tudi nekateri padalci... Vtem, ko so v Alžiriji policija In desničarski skrajneži še vedno na barikadah, pa je iz Pariza »izginil neznano kam« bivši zunanji mlnizter Bldault, skrajni pristaš »francoske Alžirije«, ki mu je vlada prepovedala potovati v Alžlr, Stvar močno spominja na »nenadno izginotje« Jacqncsa Sousteila pred dvema letoma; ie-ta se je iz Pariza preko Španije prevrgel v Aižir, kjer so ga uporniki z aklamacijami sprejeli in posadili na tron »gibanja 13. maja«; po kapitulaciji IV. republike se je vrnil v Pariz, poital najprej ministrski predsednik, sedaj pa Je minister za Saharo (kjer ze gradi velika petrolejska Industrija). Kje Je general Massu? Časopisna poročila ga ne omenjajo. Uradno premišlja o tem, katero od treh ponujenih mest v centralni Afriki bi zl izbral. Toda ali se ne bo nekega lepega dne »nenadoma in nepričakovano pojavil v Alžiru«, Imel lep govor svojim padalcem in potem....? Listi opozicijske levice že od proglasitve V. republike naprej opozarjajo na glavno nevarnost, namreč, da ne bodo več dolgo is Pariza upravljali Alžirije, marveč, da bodo iz Alžira upravljali Francijo ... Misel je razumljiva in preprosta, bojazen pa ne neutemeljena. Vojska, ki od konca druge svetovne vojne dobiva same udarce (ona misli, da zaradi »nesposobnosti« politikov), je trdno prepričana, da je poklicana »rešiti« Francijo. V Franciji, morda pa tudi Izven nje, so sile, ki bi tako »rešitev« problema »francoske nestabilnosti« pozdravile. Postavlja se vprašanje, ali bo general de Gaulle imel na razpolago dovolj moči, da bo vzdržal ta pritisk z desnice. Težko se je namreč izogniti občutku, da je predsednik V. republike bolj osamljen, kot je na prvi pogled videti. Goilzem ni homogeno gibanje z določenim načrtom in enovitimi pogledi in interesi; goilzem Je danes skup dveh močnih struj, nasprotujočih sl po interesih — skupno jima je morda le to, da izrabljata za svoje delovanje In za svojo politiko nedvomno zelo visok osebni ugled, ki ga uživa v Franciji in v svetu general de Gaulle. Toda, ali bo ta ugled dovolj močan, da bo te sile spravil v okvire ustavne legalnosti In uresničil politiko, ki jo Je general proglasil za svoj namen In svoj cilj...? Morda ne bi bilo napak, če bi posegli za 24 let nazaj. Ce bi mlada španska republika odločno obračunala z upornimi generali, za katere se je izkazalo, da so kovarill zoper njo, in bi, denimo generala Franca in njemu podobne postavila pred vojaško sodišče, namesto, da jih Je obzirno premeščala v Maroko, potem bi po vsej verjetnosti nad Španijo ne legel srednjeveški mrak, ki so ga prinesle v don Klhotovo deželo tujske legije In maroški najemniki (z Italijani in Nemci seveda). Kot Španijo od Maroka deli tudi Francijo od Alžira in alžirskih padalcev samo Sredozemsko morje .,. povprečni šolski uspeh 83 odstotkov. Poudariti je treba, da vpliva do neke mere na učne uspehe tudi slabo stanje nekaterih šol oziroma prenatrpanost v razredih, ali pa slabi pogoji za poučevanje. Sicer pa je res, da je ObLO Zagorje lansko leto nam,enil nad pol milijona dinarjev za popravilo osnovne šole v Znojilah. Popravili so tamkaj ostrešje šole in kupili novo šolsko pohištvo ter ure-d‘l: stanovanje za tamkajšnjega uč;*’Ma. NoVo šolsko poslopje, ki ga zidajo v Cemišeniku. je že pod streho, gradijo nadalje šolsko stavbo v Timi pod Zasavsko goro. Letos bodo nadaljevali' na obeh šolah z delom. Razen gradnje novih šol v samem Zagorju in Lokah-Kisovcu pa bo treba v najkrajšem času misliti na nekatera popravila na osnovnih šolah v Podikumu, Kolovratu, Sentgotardu in Senožetih. Po vsej priliki bi rešitev vseh teh vprašanj samo ugodno vplivala na učne uspehe na na-šh šolah in na vzgojo otrok šoloobvezne mladine v zagorski občini. (ma) Vrnil se je življenje Njegove male sive oči so se od veselja svetile. — Kakor kaže — Slavko — ratport je moral biti prijeten! — To ni bil raport — je pohitel Slavko z odgovorom. — Podpolkovnik mi je takoj ponudil stol in sedel sem za njegovo mizo. Ne morem ti vsega povedati, kako je bilo. Jz njegovih ust sem slišal besede, kakršnih od lastnega očeta nisem slišal. Dolgo je pripovedoval o svojem srečanju s podpolkovnikom, a radovedni tovariši so se vse bolj gnetli okrog njega. Obraz mu je bil ta dan nasmejan kot še nikoli. To je samo majhen drobec, uvod ali začetek njegove povesti. Važno je namreč to, kar se je zgodilo že davno, davno. Slavko Matovič, ki služi svoj vojaški rok v Slavonski Požegi, se je rodil leta 1935 v mali vasici Tvrdeše-vo blizu Novega Požara. Njegovi starši niso bili bogati, ' a v mali kolibici se je zbralo okrog mize sedem bratov • in ena sestra. -v-* ** : ■*<■?- — Težki so bili ti dnevi — pripoveduje Slavko. — Nikoli ni bilo dovolj kruha za mlada, lačna usta. Starši so s težavo preživljali številno družino in malo je ostajalo za vzrejo, kaj šele vzgojo otrok. Slavko je že od malih nog pasel ovce. V tistih nesrečnih dneh so sonce nad njim zakrili temni oblaki. Slavko se ne spominja več, kdaj je prvič v hladni senci starega hrasta pustil svojo čredo in stopil v samostan. Od tedaj je začel njegovo nedolžno otroško dušo razjedati neki črv. — Tukaj se nič ne dela, a miza je bogatejše pogrnjena kakor doma. Ni bilo mnogo truda in Slavko je obljubil, da bo ostal pri njih v samostanu. Njegova mati je zastonj s solznimi očmi prosila, naj ji ne jemljejo sina. Slavkovo malo ročico so že čvrsto držali koščeni prsti ,božjega pastirja*... — Takrat sem bil star deset let — pripoveduje Slavko. Tako se je začelo njegovo mračno življenje, o katerem ne govori rad. — Pusti so bili ti dnevi, leta brez cvetoče pomladi in toplega poletja, o katerih nimam prav nič lepega povedati — mi je rekel v nekem razgovoru. Vpoklic v vojaško službo ga je strašno vznemiril. Življenje je premalo poznal. S.rah ga je bilo živeti z ljudmi. — V novi družbi sem se težko znašel. M o ji tovariši me niso razumeli, morda sem se v njihovi družbi nerodno ponašal. Predstojniki pa so mi pomagali. Sami ste se lahko prepričali, kako lepo ravnajo z menoj — je dejal. Na vojaško življenje se je Slavko hitro navadil. Postal je dober in požrtvovalen tovariš v svoji enoti povsod je bit prvi. Za njega so se začeli lepši dnevi. Toda Slavko se je znašel pred novimi problemi, ki jih ni znal rešiti. Njegov vojaški rok gre namreč h kraju in skoraj bo prišel dan, ko se bo moral posloviti od svojih tovarišev. Kam tedaj? — V samostan se ne bo vrnil — je rekel. — Za to sem se trdno odtočil. Ali kam? V tem trenutku pa je ponovno zasijala zvezda na njegovem nebu. Podpolkovnik Delič ga je poklical k sebi na razgovor, o katerem se Slavku še sanjalo ni. — Ne vem, kako naj se mu oddolžim. Govoril je z menoj kakor prijatelj, kakor oče. To je dober človek! Tisti dan mu je podpolkovnik obljubil, da mu bo našel službo in stanovanje ter mu vsestransko pomagal, dokler sl ne uredi svojega življenja. — Nisem ga mogel do kraja poslušati — je pripovedoval Slavko. — Solze so mi zalile oči. Tovariši, vi tega ne morete razumeti. Jaz nisem imel kam drugam kot nazaj v samostan, ali tja nisem mogel več. Armada me je spet vrnila v življenje in jaz ji bom vedno hvaležen. Vsi smo strmeli v njega. Naš Slavko se je tisti trenutek ponovno rodit. R. 2. mmrmm J JLA SE V PROSTEM ČASU VRŠE RAZNA RAZVEDRILA r GOJENCI LETALSKE AKADEMIJE IGRAJO V PROSTEM ČASU SAK 35? JtS&toSit* IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV VSEM ČLANOM KOLEKTIVA RUDNIKA TRSOV UE-IiMSTNIK »Zasavski tednik«, glasilo SZDL. občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, bo v letošnjem letu skupno s kolektivi gospodarskih organizacij v revirjih poročal v rubriki »IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV« obširneje o delu v posameznih delovnih kolektivih. Tajko imate danes »Zasavski tednik«, ki je namenjen članom kolektiva Rudnik Trbovlje-Hrastnik, seveda pa~tudi drugim bralcem. Ob drugi priliki bo naš list poročal o delu kolektiva Rudnik Zagorje, o Strojni tovarni Trbovlje, Steklarni iz Hrastnika in še o drugih kolektivih gospodarskih podjetij v Zasavju. Da bi dosegli zaželen smoter, smo se odločili sporazumno za tak način poročanja. Prav gotovo poročanje o delu in uspehih v konkretnem primeru ni zanimivo samo za določen delovni kolektiv, ampak tudi ostale bralce v našem Zasavju, saj je od dela in prizadevanja naših delovnih kolektivov odvisna blaginja vseh prebivalcev našega Zasavja. Tu pa je potrebno širše sodelovanje članov naših delovnih kolektivov, ki naj s konstruktivnimi in umestnima predlogi ter prispevki pomagajo ne samo določenemu gospodarskemu podjetju, ampak tudi našim komunam in ostalemu prebivalstvu. Namen, našega glasila je, da z dobrimi informativnimi članki in prispevki pomagamo h gospodarskemu, političnemu in kulturnemu dvigu vsega prebivalstva nagega Zasavja. Tako sodelovanje članov naših delovnih kolektivov in ostalih bralcev bo letos še posebno dragoceno, ker v tem letu praznujemo 10-letoico delavskega samoupravljanja. Potrebno je, da z dragocenimi izkušnjami, ki so jih v teh desetih letih delavskega upravljanja nabrali nešteti naši delavci, seznanimo tudi vse ostale. Naš interes je, da »Zasavski tednik« postane res dober informator o vseh važnih dogajanjih v naših delovnih kolektivih in komunah, pa tudi o dogodkih in uspehih drugod,Dragi bralci! Pomagajte dn sodelujte, da se bo, naš list vsebinsko izpopolnil ter dosegel kval« tetno -tisto raven* ki mu jo želimo vsi Zasavčani. UREDNIŠTVO t' > Pisali smo 3. september 1950, ko je rudniški delovni kolektiv prevzel v upravljanje Rudnik Trbovlje-Hrastnik. Deset let delavskega samoupravljanja pa predstavlja za delovni kolektiv tudi deset let boja za dosego vsakoletne planske naloge, boja za dvig storilnosti ter za izboljšanje življenjskega standarda v okviru obeh zasavskih komun. Ko ob zaključku dveletne mandatne dobe človek prelistava zapiske zasedanj delavskega sveta in upravnega odbora rudnika, lahko zadovoljen ugotavlja, da so organi samoupravljanja v polni meri opravičili svoj obstoj in poslanstvo, ki so jo pred desetimi leti zaupali najvišji državni in politični organi našim delovnim kolektivom. To zaupanje je pontenilo tisto leto zgodovinski dogodek v svetu brez prece-iensa. Povejmo kar odkrito: niso niti majhne niti lahke naloge organov samoupravljanja prav nobenega delovnega kolektiva, še manj pa so te odgovorne naloge lahke v kolektivu, ki šteje blizu 4.000 članov, ki daje naši skupnosti in družbi tako dragoceno surovino, kot je premog, o kateri pravijo, da je kri naše industrije. Ko sem prebiral zapiske 25 zasedanj rudniškega delavskega sveta, kolikor jih je bilo do konca leta 1959 od izvolitve sveta in ni vedno lahko rešljiva. Spomnimo se samo njegovega prizadevanja ob razpravah o tarifnem pravilniku, ko je UO nepretrgano zasedal cel teden, da se v podjetju čimbolje reši problematika pravilnega nagrajevanja. Razprave na zasedanjih delavskega sveta so dokaz sprostitve posameznih članov DS, vendar moramo ugotoviti, da nekateri, sicer redki posamezniki le niso v zadostni meri ali pa sploh ne posegali v obravnavane probleme. Da to dosežemo, bo treba še bolj oborožiti posamezne člane DS z znanjem družbeno-ekonomskih vprašanj podjetja. V prizadevanju, da bi bili člani delovnega kolektiva seznanjeni t zaključki in delom delavskega sveta, so po rudniku ob pomoči sindikalnih podružnic organizirali obratne konference. Tu smo mimogrede ugotovili, da je delavski svet posvetil posebno točko dnevnega reda predlogom članov delovnega kolektiva. Kazalo bi morda ustvariti še bolj živ kontakt posameznih članov DS z njihovimi volivci, piri čemer so se pokazale kot posebno praktične razprave članov delavskega sveta po zasedanjih ali pred njimi na samih deloviščih ,kar ni bil redek primer v preteklih letih delovanja organov samoupravljanja. Nadalje bi bilo verjetno potrebno več Zgodovinski jubilej Omogočimo izobrazbo vsem! fc-tottrajSi tempo tehničnega v svetu terja Od delavca več zli ali ja in sposobnosti. Zlasti v naši domovini. Udri delavec ne sz delavec, temveč •jofter upravljavec, dejstva se iv polni anefi ► tudi člani delovnega ko-rudnika Trbovije-Hrast-" delavskega samou-____________uprave rudnika povprašali ju Zlasti v zfad-. ^ - isu veliko pozornost. Milmo tega, da kolektiv rudnika štipendira precejšnje število dijakov in študentov na raznih rednih strokovnih, srednjih in višjih šolah, je vso skrb posvetil vatnemu lamo vprašanju, da čim Več članov komat 1 aktiva usposobi za delo na delovnih mestih. V ta namen je organiziral v preteklem letu več krajih in daljših tečajev v samem podjetju, manjše skupine In posamezne delavce pa poslal na izpopolnitev drugam. Na ta način Je absolvl-ralo razne tečaje v preteklem letu 494 članov kolektiva. T ^ jjj, , t:;i i:mi .t"";’* - - - -*■ -: i T *>>■ - j, • * A rnrrnmmm POGLED NA RUDARSKO KOLONIJO V HRASTNIKU posebno skrb za strokovno izobrazbo pri rudniku so organi samoupravljanja posvetili v sedanji zimski sezoni. Upravni odbor je nekajkrat razpravljal o tem vprašanju. Programi izobraževanja, lu so bili sicer razmeroma pozno predloženi v dokončno potrditev DS. se razvijajo uspešno. Da bi se zagotovila čim večja varnost pri delu in s tem zmanjšalo število nezgod, so bili po posameznih obratih najprej organizirani tečaji s področja HTZ. Udeležba na teh tečajih je bila zadovoljiva in tako je v novembru in decembru napravilo ustrezne izpite 198 mladih delavcev in takih, ki so prišli k rudniku Iz drugih podtjetij. Tečaji sami so pokazali, da so vsd ti delavci željni znanjk in pripravljeni obiskovati tečaje. Izpiti sami pa so pokazali, da takšni organizirani tečaji v mnogih primerih iz raalič-nih razlogov ne morejo nudili vsega, kar zahteva današnji čas od delavca — upravljavca. In tu stoje pred celotnim kolektivom šc velike naloge. Razen že omenjenih IiT7. tečajev obiskujejo ta mesec rudarji iz Hrastnika tečaj za strelce, medlem ko je v Trbovljah tečaj za kopaške pomočnike. Za delavce separacije je organiziran poseben tečaj, iti ga obiskujejo predvsem delavci, od katerih je v mnaigo-čem odvisna kvaliteta premoga. — Za upravljavce novih Diesel lokomotiv je bil organiziran krajši tečaj, ki ga je uspešno končalo 12 delavcev. Razen teh tečajev sc pripravljajo tečaji za kvalificirane in VK kovinarje. priprave za prehod na obračunavanje po ekonomskih endtah ter izpopolnjevanje najrazličnejših gospodarskih, predpisov so narekovale potrebo, da sl tudi administrativni delavci ripopolne im pogloibe svoje znanje, uprava rudnika je za vse te organizirala dva ločena tečaja. In sicer administrativnega in knjigovodskega. Tečaje obiskujejo uslužbenci s področja vsega rudnika, to je z Dola, Hrastnika in Trbovelj. Za organizatorje je prijetna ugotovitev, da predavanja obiskujejo z redkimi izjemami vsi, ki so bili vabljeni. Še več: že na drugo in naslednja predavanja prihajajo tudi tisti. Kit na prvo predavanje niso bili vabljeni iz tega ali onega razloga. Zanimanje in pozornost, s katero spremljajo izvajanje predavateljev, so porok, da bodo pridobljeno znanje v vsakodnevnem delti koristno uporabljali. Da bi v prihodnje take nevšečnosti čim manj vplivale na uspešno delo pri izobrazbi delavcev, se sedaj v Trbovljah in Hrastniku adaptirata dva prostora, ki bosta služila predvsem potrebam izobraževanja. V okviru Centra za strokovno izobrazbo pri rudniku pa bodo temu vprašanju posvetili Se večjo poaornost. Nenehna skrb organov samoupravljanja, dobra volja vseh, ki jim je pri srcu višji ideološki, strokovni in kulturni nivo slehernega člana kolektiva, in finančna sredstva, ki jih trenutno zagotavlja sklad za kadre v podjetju, so porok, da se bo započeto delo — izobrazba rudarskih delavcev — v prihodnje še hitreje razvijala. a. D. v začetku leta 1958, sem imej pred seboj skoraj dveletno zgodovino rudnika, od rednih razprav o proizvodnih uspehih delovnega kolektiva in njegovih težavah, o korakih za dosego čimvečje proizvodnosti in storilnosti, o periodičnih finančnih obračunih, o investicijski politiki v podjetju in o gradnji stanovanj, o personalnih vprašanjih, o higiensko-tehnični zaščiti, o oddihu članov delovnega kolektiva in tako dalje. Še in še bi lahko našteval tja do reševanja najrazličnejših vlog, prošenj in pritožb. Delo delavskega sveta pa seveda ni bilo izčrpano z njegovimi plenarnimi zasedanji. Za njegovo poglobljeno delovanje in reševanje obširnih nalog je delalo vzporedno še 11 od DS postavljenih komisij, ki so reševale zaupane jim naloge, ki pogosto niso bile majhne. Dokaj uspešno je bilo nadalje delovanje obratnih delavskih svetov, ki so jih izvolili v 1, 1958 v Hrastniku, v začetku 1. 1959 pa tudi na jamskem obratu v Trbovljah. Ob delovanju teh obratnih delavskih svetov in postopnem uvajanju ekonomskih enot bodo v okviru vsake te enote delovali obratni delavski sveti, ki jih bodo izvolili vzporedno z rednimi volitvami DS meseca aprila 1960. Petinosemdesetčlanskl delavski svet se je še posebno zavzel za delo v razpravah o tarifnem pravilniku podjetja v letu 1959. Tu je treba omeniti tudi aktivno delovanje upravnega odbora (UO), ki je imel v svoji mandatni dobi 23 rednih sej, kar dokazuje, da so se člani UO še posebej zavzemali, da redno in sproti obravnavajo vso tematiko, ki se dandnevno kopiči o velikem podjetju poročil komisij DS na zasedanjih, na katerih naj bi predvsem poročali predsedniki teh komisij. Ne bi mogli trditi, da teh ni bilo, kajti obilo je bilo razprav o poročilih komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, HTZ komisije, disciplinske komisije itd. To so konkretni dokazi, da so se določeni člani tako številnega osrednjega delavskega sveta v določeni meri specializirali za posamezna področja dela DS. Ce bi hoteli kronološko navesti probleme, s katerimi se je ukvarjal DS in UO rudnika, bi imeli povedati razne zanimivosti, ki pa naj jih zajame kronika Rudnika Trbovlje-Hrastnik. O posameznih vprašanjih je bila javnost dokaj dobro obveščena, kakor sam delovni kolektiv. Z uvedbo te priloge pa bomo še mnogo laže kritičneje in konkretneje načenjali probleme rudnika, tako glede dela organov samoupravljanja kokor tudi vprašanja proizvodnje itd., kar je seveda nova oblika približanja teh problemov posameznim članom kolektiva. Z uvedbo novih obratnih DS v okviru ekonomskih enot pa bo število članov kolektiva, ki se bodo neposredno ubadali z reševanjem problemov v najožjem In širšem delovnem okolišu, še znatno večje, kar pomeni spet izpopolnitev in razširjenje sistema samouprave v podjetju. To bo tudi nov delovni prispevek kolektiva v okviru praznovanja desetletnice delavskega samoupravljanja v naši socialistični domovini. Anton Kukoviča MILAN KOŽUH: Povečajmo naložbe v zidanju stanovanjskih hiš V mesecu decembru je DS Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Ijjraist.ruk nu svojem zasedanju sprejel sklepe, ki se nanašajo na prodajo epo in dvoidružinskili hišic in neplačilo za lastninsko do stanovanjsko pravico v novih zgradbah. Tl sklepi so skladni z nalogami zveznega družbenega plana, ki v IV. poglavju, ko govori o družbenem standardu, pravi: »Reforma v finan-šlfahju gradnje stanovanj bo omo-~ 'ilk nadaljnje povečane invesfiči-tem področju; pri tern je tre- ščila II pričakovati, da se bodo povečale vudi naložbe posameznikov v zdd!a- djp stanovanjskih hiš.« Sklep o prodaji eno- in dvostanovanjskih liiš, ki so v osnovnih sredstvih rudnika, se nanaša na približni 70 hiš. To so hiše v Keršičevi koloniji, na Trgu revolucije, na Videnški cesli, v Šuštarjevi koloniji, Opekarni in drugo-d na trboveljskem področju podeželja in rpfan nušne cone rudarjenja. Hiše, Ki šo v prodaji, lahko kupi le član delovnega kolektiva, dn sicer na osnovi uradne ocenitve in javne licitacije. Pri podrobni obravnavi ;pogojev licitacije je upravni odbor ruldnika sklenil, da se bo pri licitaciji upoštevala tudi dejavnost interesenta izven njegovega delovnega poiiročja in da bo to tudi eden izpral pogojev, če bo za eno in isto 6MjVbO'Več reflektantov — se pravi, (fe ne bo najugodnejši ponudnik le tjjrfi, ki ima denar in bo nudil nnj-viiljo vsoto, ampak se bodo u pošte-vale tudi druge okoliščine. Prednost pri licitaciji pa bodo imeli tisti člani delovnega kolektva, ki že sta-aujejo v stavbah, ki se bodo odipro- Verjetno bodo v licitacijskem raz-pkni takile pogoji zn nakup: a) plačilo kupnine takoj ali v naj- krajši odplačilni dobi in da je naj-Višji ponudpak, b) delovni invalidi in invalidi NOV, ki so z rudnikom v delovnem razmerju, c) tisti, ki so že v stanovanju, ki je predmet prodaje. Interesenti, ki se bodo odločili za daljšo odplačilno dobo, bodo po načrtu odplačevali vrednost do 500.000 din 15 let, nad 500.000 din pa za 20 let v enakih mesečnih obrokih. Na razpis se je doslej oglasilo ca 80 interesentov. To dokazuje, da vlada med kolektivom živahno zanimanje, posebno če upoštevamo kratko dobo med razpisom pa do danes. S prodajo hiše bo v večini primerov zagotovljeno dobro vzdrževanje stavb in podaljšana doba uporabnosti stanovanj. Na sklep <> naplačilu do lastninske pravice sta-/novanja v novih zgradbah se dosle j še ni priglasil noben interesent. S tem so mišljeni taki p ritne ri.jko interesenti želijo v celoti odplačati vrednost stanovanja in s tem postanejo popolni lastniki. Če za to obliko ni posebnega zanimanja, je krivda v slabi agitaciji in pa v tem, ker je v naših krajih vpeljan način samostojne gradnje stanovati js k hišic. Nadalje je DS sprejel sklep razpisa neplačila za stanovanjsko pravico v novih zgradbah. S tem je mišljeno, da posamezni interesent plačajo takoj ali v več obrokih med trajanjem gradnje stavbe vsoto, s katero si pridobijo prednost mi ločeno stanovanje, ki se šele gradi. Ko se koristnik vseli, plačuje toliko časa za amortizacijski ded znižano najemnino, dokler se ta delež znižane najemnine ne izenači z vnaprej plačano vsoto, s katero sl je zagotovil pravico do vselitve. S tem načinom se mobilizirajo sredstva in se ponovno vložijo v gradnjo novih stanovanj ter se tako tudi pospeši tempo gradnje. Razen tega ima ta oblika, če jo bomo v bodoče pravilno propagirali in uvajali, veliko prednost v tem, da odpravlja administrativno razdeljevanje stanovanj. Seveda je dolžan kolektiv skrbeti za to, da pri večjem številu interesentov določi kriterije, s katerim, zagotovi reflektantom, ki v kolektivu več doprinašajo in ki nudijo ugodnejše plačilne pogoje, prednost pri naplačilu. V ilustracijo prednjega lahko zapišemo, da se je do*le v podjetju priglasilo okrog 50 članov kolektiva, ki si želijo na ta način zagotoviti prednost do stanovanja, in to predvsem v Trbovljah, ker je v Hrastniku ta akcija nekoliko v zaostanku zaradi prepozne agitacije. Najnižji znesek naplačila je za sedaj od 100.000 din navzgor. Pogodbeni znesek se bo lahko vplačal takoj ob licitaciji ali pa v obrokih najkasneje do dograditve stavbe v kateri bo posameznemu interesentu dodeljeno stanovanje po pogodbi. Da bomo v bodoče dosegli nc samo pri enem podjetju, ampak m področju občin večje uspehe, je potrebno, da koordiniramo agitacijo za neplačilo za stanovanjsko pravico in seveda, da koordiniramo tudi gradnjo, ki bo za daljše obdobji načrtno mobilizirala sredstva državljanov. Ni vsak interesent v stanju, da takoj ali pa v krajšem obdohj vplača večji znesek, ampak moramo poiskati primerno obliko, s kateri si bo posameznik zagotovil prednost na stanovanje s tem, da bo daljše obdobje s primernimi mesečni vplačili lahko pridobil tako ugodnost. To bo pa možno le takrat, če se bodo vsa sredstva za gradnjo stanovanj načrtno združevala in on bodo člani posameznih kolektivov skladno z udeležbo kolektiva imeli tako naplačdlno pravico. Podoben sklep je tudi sprejel trboveljski občinski zbor proizvajalcev, ko je »klepal o potrebi koordinacije pri gradnji stanovanj za leto 1960 i,n v bodoče. Ob vsem tem se nehote poraja misel, kako je s stanovanjskimi zadrugami v Trbovljah, in kdo ter kdaj jih bo organiziral. Ali niso rezultati, doseženi v našem podjetja v razmeroma tako kratkem časti in brez večje agitacije, dovolj vzpodbudni za ugotovitev, da je vzpostavitev zadrug nujno potrebna in da bi bile verjetno preko njih take akcije še uspešnejše? V stanovanjskih zadrugah bi iahko v večji meri izkoristili ne samo finančno zmogljivost posameznih zadružnikov, temveč tudi fizično delo, ki so ga pripravljeni posamezniki vložiti, kakor tudi razni material, kot je les in pa pomoč pri vodenju in organizaciji gradnje. Pri celotnem problemu mobilizacije sredstev in pa vprašanju gradnje stanovanj ne smemo pozabiti m to, da še ni povsem rešeno stanovanjsko vprašanje za naše borce iz. NOV. Brez dvoma je reševanje tega problema naloga vseh, ki grm stanovanja; vendar menim, da je za dokončno rešitev tega vprašanje potrebno, da bi se s sredstvi občin skega ljudskega odbora, nadalj’ okrajnega ljudskega odbora in p s krediti ter s soudeležbo borce' zgradila stanovanja, s katerimi bi po tolikih letih rešili njihot problem. Nove oblike, ki so jih začeli uvajati v našem kolektivu pri stanovanjskem vprašanju organi delavskega samoupravljanja, se bodo izpopolnjevale in bodo postale stalni način dala na tem področju. PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH IN PARTIJSKIH ORGANIZACIJ NA RUDNIKU TRBOVLJE-HRASTNIK Uspešno uresničevanje nalog sindikatov in ZK, ki se sedaj večajo tako po obsegu kakor tudi po pomenu, je v veliki meri odvisno od sposobnosti in aktivnosti kadrovj ki delajo v teh organizacijah. Rudniški komiite ZK v Trbovljah je na svoji seji razpravljal o teh vprašanjih ter sprejel sklep, da je treba posebno v vodstvene organe sindikatov angažirati mlajši kader, predvsem mlade delavce in delavke iz neposredne proizvodnje, čeprav nimajo kdo ve kakšnih izkušenj ih političnega ter sindikalnega delovanja za seboj. Politično vodstvo na rudniku pripravlja tudi kader za samoupravne organe, katerim leto« poteče mandatna doba. Po sklepu DS rudnika Trbovlje-Hrastnik bodo v začetku februarja tudi volitve v obratne delavske svete. Tako bodo na obratu Dobrna-Neža izvolili svoj delavski svet, enako na separaciji, zunanjem in strojnem obratu. Osnovne organizacije ZK na rudniku že skrbno pripravljajo predloge za vse te organe, pred katerimi stoje velike naloge. Vloga sindikalnih organizacij postaja kvantitativno in kvalitativno pomembnejša. Skladno s hitrim gospodarskim razvojem se nenehno poglablja delavsko in družbeno samoupravljanje. — Tudi v našem podjetju smo prešli na ekonomsko nagrajevanje po učinku, kjer je zaslužek zaposlenih odvisen od uspeha -oddelka, obrata ali ekonomske enote. To nam narekuje, da je treba oblike delavskega samoupravljanja spremeniti, ker postajajo preozke. Prav zaradi tega smo začeli ustanavljati obratne DS. Občni zbori sindikalnih odborov se bodo pričeli v začetku meseca februarja, prav tako volitve v osnovne organizacije ZK. Kot sem že omenil, bodo v ta vodstva predlagani v pretežni večini mladi delavci in delavke, kar je tudi želja republiških sindikalnih organizacij. Volili naj bi take mlade delavce in delavke, ki imajo voljo do aktivnosti v družbi in 90 dovolj odločni, da se bodo postavili po robu birokratizmu in primitivizmu. Mlad delavec je prav zato, ker mu manjka političnih izkušenj, še bolj željan znanja, dosleden je pri iskanju resnice, prebere sleherno besedo, ki o njej sodi, da bi mu koristila pri družbenem udejstvovanju. Vsaka dobra beseda se mu globoko vsadi v srce. Znal bo tudi prisluhniti članstvu, ker čuti z njim in ker ga preveva misel na veliko odgovornost prota kolektivu, ki mu je izrekel zaupanje. Znal bo tudi pravi čas in pravilno reagirati na pojave v kolektivu; bolj po srcu kot po izkušnjah in svojem premisleku bo presodil, kaj naj stori, za katero stvar naj se odloči, kaj škoduje in kaj koristi razvoju socialističnih družbenih odnosov. Letošnji občni zbori, ki so tako rekoč pred vrati, naj vnesejo v sindikalne organizacije kakor tudi v osnovne organizacije ZK novega duha in zagona za uresničitev velikih nalog, ki stoje pred nami. Dominik Kužnik '§mm MJ BOMO GRADILI V LETU 1960 NA RUDNIKU TRBOVLJE-HRASTNIK Spremembe v investicijski gradnji V letu 1860 bo prišlo do velikih sprememb v investicijski gradnji na našem rudniku. Ta sprememba s© bo odražala najbolj pri odpiralnih delih jamskih o-braiov. Glavni vzrok sprememb je dokončanje investicijske gradnje obrata Doi in začetek produkcije na tem obratu. Glavna odpiralna dela v obeh hrastnaških jamah so s končana. Odprto je IH. obzorje obrata Ojstro in delno VII. obzorje jame Hrastnik. S tem so odprte večje zaloge premoga in dane možnosti odkopavanja za daljšo dobo. Dokončanje teh del se bo pokazalo tudi v finančnem pogledu že v letu 1960 — stroški za odpiranje teh jam se bodo namreč znatno znižali. Posebno razveseljivo je povečanje investicijskih del na jamskem obratu Trbovlje. Več odp-rainiih del omogoča obratu večje perspektive in daljšo življenjsko dobo. Na jamskem obratu Trbovlje so še dane možnosti raziskav novih premogovnih slojišč. Pr-i prelaganju transportne poti med jaškom VII in III smo na Savskem obzorju nepričakovano zadelj na premog. O količ ni in kvaliteti tega premoga bomo poročali, ko bodo skončana raziskovalna dala. Za sedaj je važno to, da je premog tudi tam, kjer ga nismo pričakovali. Tudi jamsko polje Ple-»ko še ni dokončno raziskano. Vsa predvidena jamska odpiralna dela pa terjajo ustrezno strojno in električno opremo. Tudi tehnični napredek rudnika zahteva vedno bolj moderno opremo, kj. je eden od pogojev za dvig storilnosti. Jamski obrat Trbovlje bo opremil polje »Steber dnevnega kopa«, ki prične v tem letu produktivno delovati. To polje je odprto g površine na iLakonci, kjer bomo montirali ventilator, transformatorsko postajo in zapihiovalne naprave. Za zasipanje odkopanih prostorov bomo kupili moderen zasipali« stroj, ki bo omogočal hitrejšo polnitev jamskih od-kopnih praznin. Največje spremembe pa bomo izvršili na separaciji za premog. Kajširilj bomo ustje Savskega rova. Separacijo bomo preuredili tako, da bo se-parirala tako imenovani metalurški premog od premoga za ostale potrošnike. Z novimi drob iliumi napravami na separaciji bomo omogočili boljše zkoriščanje manj kvalitetnih premogov za potrebe trboveljske Elektrarne. V jami v Hrastniku bomo zgradili nove transformatorske postaje na V. i,n VII. obzorju ter na Ojstrem na III. !n IV. horizontu. To bo močan prispevek k elektrifikaciji in mehanizaciji obeh hrasfniških jamskim obratov. Kazen sedanjega Torkiet zasi-palnega stroja bomo kupili še enega, s čimer bomo s hitrejšim zasipanjem jamskih praznin omogočili hitrejši tempo pridobivanja na Širokih čelih v hrastniških jamah. Modernizacija tamkajšnjih jam pa terja dodatne množine komprimira-nega zraka, zato bomo za tamkaj kupili nov stabilni kompresor. Elektrificirali bomo glavni ventilator na jamskem obratu Hrastnik, ki sedaj deluje še na parni pogon — to je edini rudniški objekt v državi, ki še ni elektrificiran. Na novem Jamskem obratu Dol pa še delamo priprave v premogu, da bi čimprej pričeli s pravo produkcijo. V tem delu bomo montiral! dva nova kompresorja, ki sta že naročena. Dokončana je zgradba za razdelilno transformatorsko postajo, pričela se bodo montažna dela, s čimer bo zagotovljena električna energija, potrebna za produkcijo. Za transport premoga z odkopov bomo pri Strojni tovarni v Trbovljah naročili večje število enoverižnih transporterjev. V Zagorju bomo naročili novo svetilčarno za potrebe novega obrata Dol. Vozni park bomo povečali za 250 jamskih vozičkov, dve tjrolejski in štHrt Diesel lokomotive. Začetek pridobivanja premoga na Dolu .pomeni zgodovinski moment v razvoju zasavskih premogovnikov. V letu 1960 pa so predvidene tudi precejšnje spremembe na zunanjih rudniških napravah. Za celo Trbovlje bo vsekakor največjega pomeaa ureditev rampe za tovorni promet na železnici. Dosedanjo rudniško rampo bomo posneli do višine tirov J2 in b0 le-ta služila kot nakladalna in ra®kladalna rampa za potrebe celotnih Trbovelj. V zvezi s tem bo rudnik opustil svojo dosedanjo glavno železnico, ki je tekla dolga desetletja skozi trboveljsko dolino. Celokupni blagovni promet z železniške postajo ge bo v bodoče opravljal s kamionskim prevozom. Na UH. etaži bo rudnik zgradil centralno mehanizirano lesno skladišče. Rudnik pa bo skrbel tudi za dvig standarda svojih delavcev. Na obratu Trbovlje in Hrastnik se urejata dve okrepčevalnici, kjer bodo delavci lahko za mal denar dobili okrepčila. V Trbovljah in Hrastniku bomo začeli z gradnjo samskih domov, kjer bodo za samske delavce urejena sodobna in higienska stanovanj š. V letu 1960 bod0 na rudniku pripravili perspektivne projekte za centralizacijo zunanjih pomožnih obratov na III. etaži, kjer bi se zgradile osrednje rudniške delavnice in materialna skladišča ker se mora sedanje rudniško skladišče umakniti razvoju STT. Iz gornjega kratkega prikaza je razvidno, da je na rudniku Trbovlje - Hrastnik investicijska izgradnja zelo pisana in razgibana, da perspektivno ustreza možnosti za povečanje proizvodnje, dvig učinkov in boljše delovne pogoje. Inž. Djordje Vuksan POGLED IZ JAME DELO RG0 IN NJEGOVE PERSPEKTIVE S SEJE SVETA ZA STANOVANJSKE ZADEVE OSLO TRBOVLJE DOPOLNILNE ODREDBE Razširitev rudarskega gradbenega obrata Po sklepu zadnje seje občinskega ljudskega odbora v Trbovljah je svet za stanovanjske zadeve razpravljal o določitvi odstotka za znižanje najemnin pri stanovanjih ki imajo temne kuhinje, nadalje v hišah, ki stoje na pomičnem terenu, in v stanovanjih, k! imajo sobe nad-normalne površine. Oba zbora LO sta na podlagi predlogov posebne odfoomiško komisije, ki je zasedala v teku seje, pooblastila svet za stanovanjske zadeve, da po predhodnih strokovnih komisijskih pregledih sprejme določene odredbe. ki naj dopolnijo sprejete odloke. ki urejajo uvedbo ekonomskih najemnin. Oba zbora LO sta sklenila, da bi za stanovanja s temnimi kuhinjami znižali novo najemnino do 15 odstotkov. Posebna komisija je izvršila popis stanovanj v družbeni lasti, predvsem v kolonijah na »Njivi«, na Polaju, v Koloniji 1. maja. Novi dom. Nasipi, pri Sušniku z. onesposobljenostjo. Sprejet ie bil predlog, da se LO predloži v .potrditev sklep sveta, po katerem se zniža najemnina procenfcualno gleda na onesposobljenost od 10 do 50 odstotkov, in sicer od 5 do 25 odstotkov, ker je LO pooblastil svet, da izdata ustrezne popravke do 10 odstotkov za znižanja najemnin. Glede znižanja najemnin stanovanja. ki imajo sobe nad-normalne površine, je bilo vzeto načelo, da se v tem okviru tudi taka stanovanja, kot na primer bivši samski domovi, bivši gostilniški in šolski prostori, v kol%or njihova površi- V sestavu Rudnika Trbovlje. Hrastnik opravlja naš Rudarski gradbeni obrat (RGO) že osmo leto uspešne usluge širom po naši domovini pri rudarskih gradbenih delih. Od svoje ustanovitve pa do danes je ta obrat z uspehom dovršil mnogo objektov, od katerih so Kajkarakterističnejši sledeči objekti: izgradnja ca 450 m globokega skip jaška v Boru, uvedba odkopne metode po vzoru najnaprednejših držav (Švedska, Amerika) v Va- POGOVOR V PROSTEM ČASU na po uporabi za družinska stanovanja ni bila predelana. Te zadnje ©dredbe sveta za stanovanjske zadeve potrjujejo na podlagi priporočil in sklepov obeh zborov LO težnjo političnih !n oblastnih forumov trboveljske občine, da se obstoječ! zvezni predpisi čimbolj prilago-de lokalnim razmeram. t. ŠE NEKAJ 0 IZOBRAŽEVALNI DEJAVNOSTI V TRBOVLJAH V Trbovljah se .1» zelo raziš i*-rlla izobraževalna dejavnost. Pravkar so na Rudniku Trbovlje - Hrastnik v okviru izobraževalnega centra pričeli s knji*-govodskim tečajem, lci ga obiskuje bkrog 50 slušateljev in bo trajal do 11. marca t. 1. Na tem RUDARJI PRI DELU tečaju se bodo uslužbenci RTH, ki delajo na knjigovodskih poslih. seznanili z organizacijo podjetja, ekonomiko FLRJ in politično ekonomijo, z delavskim samoupravljanjem, s predpisi s področja financ, z industrijskim knjtgovodbtvom, statistiko in evidenco pri rudniku ter gospodarskim računstvom. Sporedno ge Je pričel administrativni tečaj, ki zajema okrog 30 slušateljev ter se bo končal do 25. februarja. Ta tečaj bo administrativne uslužbence seznanil s širokimi problemi na področju zakonodaje (ustavo, socialno zakonodajo, zakonom o rudaristvu, delavskem upravljanju, pravilih podjetja, zakonom o delovnih razmerjih, tarifnim pravilnikom rudnika), nadalje z organizacijo poslovanja rudniška. slovenščino s korespondenco ter ekonomiko FLRJ z osnovami politične ekonomije. PROGRAM PREDAVANJ NA DELAVSKI UNIVERZI Tudi na Delavski univerzi v Trbovljah so izdelali program predavanj za širši politični aktiv občine ob sodelovanju odgovornih političnih forumov. Tako bo prvo predavanje že 4. februarja t 1-, ko bo tov. Leopold Krese z Ljubljane predaval o temi »Komuna kot osnovna oblika združevanja delavcev kot proizvajalcev, upravljavcev in potrošnikov«. Svoje sodelovanje kot predavatelji so zagotovili še drugi najvidnejši družbeno-polit^Čni delavci LRS. Tov, Ivan Regent, član IK CK ZKS, tov. France Kimovec-Z>ga. sekretar SZDL Slovenija, ga Jaška s strojnico in ostalimi jamskimi objekti za eksploatacijo rudnega stojišča. V zaključni fazi pa so dela na odpiranju rudnika premoga v Miljevini ter sanacijska dela na 3000 m dolgem vod. nem rovu v Prevaljah rudnika Mežica, kjer se že opravljajo pripravljalna dela za nadaljevanje izkopa in permani-zacijo še prostalega 2200 m dolgega rova, ki bo v celoti dolg preko 8500 metrov Dela na pretesarbi 235 m glo. bokega izvoznega jaška na rudniku antimona in svinca v Kopaoniku potekajo h kraju; zaradi kvalitete, ki so jo naši rudarji pokazali pri teh delih, se bodo pogodbena dela razširila na rekonstrukcijo še ene- ga jaška. V pripravi pa ima ta obrat še odpiralna dela na rud. nšku svinca in cinka Zajaha, in vodi dogovore z upravo rudnikov za nuklearne surovine. V tem kratkem času delovanja je torej RGO rudnika Trbovlje-Hrastnik pokazal upravičenost svojega obstoja, saj je dovršil že tako važne objekte za proizvodnjo osnovnih materij za našo razvijajočo se industrijo, za katero je prijel izredne pohvale od investitorjev. Potrebe po gradnji novih in razširitvi obstoječih rudnikov so Iz dneva v dan večje ter zaradi tega tudi povpraševanja za usluge pri RGO naraščajo. Vendar so zahteve investitorjev postale danes obsežnejše kot je bilo to do sedaj. Predvsem se pri odpiranju novih objektov zahtevajo projekti z izvedbo jamskih in zunanjih gradbenih objektov, rudniško strojno opremo ter eventualna izvršitev poskusnega obratovanja. Zaradi tega so se že preteklo leto pričele priprave za kolaboracijo med Rudarskim grad. benim obratom, Investicijskim birojem v Trbovljah, Strojno tovarno Trbovlje in Gradbenim podjetjem »Zasavje« v Trbovljah. V taki kooperaciji so se že začeli razgovori z investitorji in v kratkem bo prevzet v izdelavo večji objekt v Makedoniji. Vsekakor so perspektive glede razširitve RGO izredno ugodne. Inž. Ivan Kersnič rešu; 335 m globokega značilnega jaška v Velenju; otvoritev novega rudniškega obrata Dol z 2.300 m dolgo iavozno progo za prevoz premoga z elektr. lokomotivami in s 150 m globokim izvoznim jaškom, strojnico in ostalimi, za obratovanje potrebnimi objekti; otvoritev rudnika gline v Arandjelovcu z jaškom in raznim progami ter otvoritev novega obrata Ušče pri Ibarskih rudnikih črnega premoga. Razen navedenih objektov je RGO opravljal gradbene usluge na rudniku v Kočevju, pri raziskovalnih delih na rudniku Kičevo v Makedoniji, pri pripravljalnih delih za hidrocen. tralo v Lobnici na Pohorju, v Kolubari in še drugod. Trenutno opravlja RGO investicijske usluge na rudniku »Soko«, kjer je že dovršil dva najglavncjša objekta, to je novi izvozni jašek globine 250 m in novi zračilni jašek globine 160 m. Sedaj je RGO že pričel z odpiranjem premogovega slo-Jlšča z raznimi prevoznimi progami, gradi jamsko vodno črpališče, remize za lokomotive in transformatorske postaje, kar mora biti skončano v letu 1961, ko bo novi rudnik sposoben dajati desetkratno količino premoga od današnje. Vsa ta dela potekajo na osnovi projektov, izdelanih v okviru Investicijskega biroja v Trbovljah, ki je opravljal ta dela v kooperaciji z RGO. — Izredno uspešno potekajo odpiralna dela na rudniku svinca in cinka Ajvalija pri Prištini, kjer se je dovršil objekt Hišnica z izgradnjo 150 m globokega Izvoznega jaška s 500 m dolgim glavnim izrvoznim ro. vem. Trenutno pa tečejo Še dela na odpiranju obrata Ba-diovec pti istem podjetju, kjer je treba skončati preko 1000 m dolgi odvoznl rov za lokomo. tivski prevoz, ea 300 m slepe- enoto, regularno vlogo med ekonomski-m' enotami to pa zavarovalno vsebino za celoten kolektiv, če se bodo člani ekonorri-, fcnote spoznali z materialnimi koristmi znižanja stroškov, bo delo za znižanje stroškov proizvodnje mnogo laže. Za' izvedbo nanizanih nalog Je doslej bilo Izvršenih vrsta ukrepov. Vsa organizaclia temelji na tem. da bomo sredi leta. 19flf' usposobili podjetje za prehod na nagrajevanje po notranjih ekonomskih enotah fn po enoti proizvoda. Zato bomo v prvem polletju obračunavali ”"sk mesec p0 dos»danjep-sRtemu. razen na še poizkusno pr princlp'h, ki j'h *'»do postavili organi delavskega sainovo-vMania v zvezi z nameravanim prehodom Tako bomo dobili vsa'’ mesec rezultate, ki bodo služili za prouče. vanje nameravane reorganizacije In naro dali možnost, da bomo skupno s č’ani vset ekonomskih orat lahko v poRkusn' dahi ž« vnaprei n,i'’-'>vi ial| n a na Ve ki se bodo po kazale p-' vpeljavanju tega obračuna. V časovne narave. Ce iščemo število delovnih faz, ki so po obsežnosti različne, ugotovimo, da jih je na rudniku okrog 500. Doslej jih okrog 430 že nagrajujemo po raznih merilih učinka. Tu stoji pred našimi tehničnimi strokovnjaki težavna naloga, da v doglednem času prouče, kako bi se še vsaj del preostalih operacij nagrajeval po fiksiranem učinku ali pa po pogodbenem akordu. V zvezi s samo organizacijo ekonomskih enot je velike važnosti nadaljnje vzpostavljanje in usposabljanje organov delavskega samoupravljanja. 2e doslej imamo razen centralnega delavskega sveta še obratne delavske svete na jamskem obratu Trbovlje ln v Hrastniku. Centralni DS je konec preteklega leta sprejel sklep, da se tudi na tistih obratih, kjer so predvidene bodoče notranje ekonomske enote, izvolijo obratni delavski sveti. Tako bodo že obstoječi obratni DS in pa novoizvoljeni imeli zelo odgovorno področje dela, ko bodo skupno s centralnimi DS delovali na tem, da bodo uspehi v ekonomskih enotah ln pa' pravičnost nagrajevanja čimvečji. Nadalje nas čaka v sami organizaciji podjetja in v funkcioniranju vseh služb naloga, da usposobimo ves tehnični, finančni in ostali kader za to, da bo novi sistem zares uspešno deloval. Za potrebe kolektiva kot celote pa nameravamo v najkrajšem času organizirati na upravi podjetja poseben oddelek kot neposredno direktorju podrejen organ, to je oddelek, ki se bo pečal s proučevanjem odnosov med ljudmi, s proučevanjem ln problemom nagrajevanja in pa z analizo, ki bo opozarjala o svojih zaključkih na posamezne nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti v funkcioniranju podjetja. Misli, ki sem jih prinesel v tem sestavku, in pa problemi, ki jih srečujemo pri delu za organizacijo ekonomskih enot v podjetju, naj bodo napotilo za kritične pripombe, ki naj pripomorejo v debatah med kolektivom, da pravočasno odstranimo nepravilne zamisli in druge pomanjkljivosti. Sodelujmo vsi pri uvajanju naprednejšega sistema nagrajevanja v kolektivul POMENEK INŽENIRJA Z DELAVCI V JAMI Disciplina - prvi pogoj uspešnega dela Bolj kot kdaj koli prej je ravno sedaj v dobi samoupravljanja podjetja po delovnem kolektivu, postala disciplina važen in nepogrešljiv sodelavec pri izvrševanju proizvodnih nalog v podjetju. Zal pa je v marsikaterem članu našega kolektiva premalo razvita zavest, da je sam del velikega stroja, ki upravlja podjetje, in da' je zato tudi ne samo dolžan pomagati osfvariti rudniku dohodek, temveč da je tudi odgovoren za vse njegovo delo. Posledice te premalo razvite zavesti ln pomanjkanje čuta odgovornost/ se kažejo v številnih disciplinskih prekrških, ki iz leta v leto zavzemajo večji obseg in hromijo hitrejši razvoj podjetja. Pravilnik o delovnih razmerjih, ki je sestavni del pravil podjetja, obsežno obravnava disciplinske prekrške jih razporeja po težini dejanja in odreja analogno temu tudi ustrezne kazni. Disciplinski komisiji rudnika, tako centralna v Trbovljah in obratna v Hrastniku, sta obravnavali v prete-i klem letu 176 primerov disciplinskih prekrškov ali 25 primerov več kot leta 1958. Od tega števila je bilo 120 ! primerov neopravičenih izostankov od dela preko 2 dni, 14 primerov pijančevanja med delovnim časom, 3 primeri | tatvine, dva primera kajenja v jami 1 6 primerov malomarnega izvrševanja službe, 8 primerov pretepov, 10 primerov prepirov, 2 primera materialne škode zaradi malomarnosti, 1 primei nepravilnega odnosa nadrejenega do podrejenega, 1 primer poneverbe, 1 primer nedovoljene vožnje, 1 primer j, lažne priglasitve obratne nezgode in Jr 7 primerov drugih prekrškov. Za navedene disciplinske prekrške so bile izrečene naslednje kazni: denarne v skupni višini 1.925°/o, 9 odpustov, 6 strogih javnih ukorov, 9 ukorov in 11 opominov. Ce pri tem visokem številu prekrškov, k) sta jih po svoji pristojnosti obravnavali disciplinski komisiji v Trbovljah in Hrastniku, upoštevamo še prekrške, ki jih po čl. 282 Zakona o delovnih razmerjih in pooblastilu glavnega direktorja obravnavajo in kaznujejo obratovodje, se moramo nad dobljenimi rezultati resno zamisliti. V preteklem letu je bilo na rudniku zaradi neopravičenih izostankov Izgubljenih 3336 dnin. Pri tem številu dnin izračunana izguba na proizvodnji, upoštevaje povprečno rudniško storitev, znaša torej cca 4100 ton premoga. Kaj pomeni ta izguba za našo industrijo in široko potrošnjo, da ne govorimo o izgubi dohodka za podjetje, ni treba posebej poudarjati. Glede denarnih kazni, ki so . bile izrečene v višini 1.925°/o, moramo naše rudarje — izostankarje še enkrat opozoriti, da pomenijo te kazni, ki si jih =ami zavestno nalagajo, znižanje njihovega osebnega standarda, zlasti če k temu prištejemo še vrednost izgubljenih dnin. In ko potem ob koncu leta tisti člani delovnega kolektiva, ki o vse leto marljivo delali, prevzamejo z zadovoljstvom zasluženo kolektivno premijo, se izostankarji začudeno oprašujejo, zakaj so več ali manj prikrajšani, kar je pač odvisno od števila neopravičenih izostankov. Potem so seveda tega krivi vsi od uprave do obratovodje in nadzornika, morda ce- lo njihov discipliniran delovni tovariš, ki je vse leto pridno delal. Razen izostankov so v podjetju še vedno rakava rana številni prepiri, pretepi v jami, malomarno izvrševanje službenih dolžnosti, nepravilen odnos do nadrejenih itd. Da se zniža število teh prekrškov in vzpostavi disciplina, je uprava napravila stroge korake in odredila, da se kršenje discipline kaznuje ostro v okviru določil pravilnika podjetja in brez vsakega popuščanja. Prav bi bilo, če bi taki prijemi lahko popolnoma izostali. Nov sistem obračunavanja Po ekonomskih enotah bo postavil sleherni obrat pred določene gospodarske naloge. Izvršitev teh nalog in doseganje uspeha bo odvisno od vsakega člana obratnega kolektiva in njegovega zavzemanja za delo. Zato bo postalo vprašanje delovne discipline vsakega posameznika bitne važnosti za uspeh obrata in dohodek njegovega kolektiva. Plan proizvodnje je vezan na plan določenega števila delovne sile, z nalogo rednega dela. Zato se bodo izostankarji izločili sami po sebi, ker ne bi bilo prav, niti pošteno, da bi tisti rudarji, ki stoodstotno izpolnjujejo svoje delovne naloge, bilj prikrajšani zaradi malomarnega odnosa nekaterih posameznikov do dela. Pred nami je plan proizvodnje za 'eto 1960, ki zahteva od slehernega člana rudniškega kolektiva vestno in požrtovalno delo. Prvi pogoj, da bomo to nalogo uspešno izvršili, pa ie popolna delovna disciplina vsakega izmed nas, in pa zavest, da delamo za podjetje, katero sami upravljamo, M.C. V DRUGEM ČETRTLETJU PRVI VOZIČEK PREMOGA Dol pred startom V začetku letošnjega drugega četrtletja bo poslal novi rudniški obrat Dol prvi voziček premoga, pridobljenega na odkopu, na rudniško separacijo v Trbovljah. 4. krištandolski rov v dolžini 880 m kot začetni temeljni izvozni rov; 5. krištandolski sipataik pre-sipne višine 100 m. Za bodoče smotrno delovanje z dobavitelji neposredne stilke ter obstaja upanje za večjo živahnost pri teh prepotrebnih delih. Cas do tako imenovanega starta bo treba kaj koristno Z RAZISKOVALNIMI ROVI SLEDI DOLSKI RUDAR PREMOGOVNEMU SLOJU S tem računajo tako sam obrat kakor tudi rudniška uprava v Trbovljah s svojim prodajnim oddelkom končno tudi bodoči potrošnik:. Dela odpiranja jame na Dolu in druga investicijska dela so se pričela v drugi polovici 1955. leta, in to na temelju odobrenega gradbenega programa ter generalnega projekta, ki sta predvidela ob popolnoma razvitem obratu dnevni dodatek 600 ton premoga. Ze samo načrtovanje novega obrata Dol je zahtevalo gradbene proučitve ob sodelovanju cele vrste strokovnjakov, predvsem iz samega podjetja kakor tudi drugih. Dokajšen obseg so zavzela nadalje potrebna zemljemerska dela, tako jamska kakor tud; zunanja. Prva vprašanja, ki s© zahtevala čimboljšo rešitev, šo bila: kako odpreti in načeti siojišča, upoštevajoč pri tem geološke prilike, možnosti smotrnega odpiranja, pripravljanja in bodočega pridobivanj^ dalje premoga, in končno doseči primerno organsko povezavo z jamskim obratom Hrastnik; mimo katerega nas bi strnila bodoča proizvodnja s separacijo v Trbovljah, gledajoč vse navedeno skozi drobnogled gospodarnosti objekta tako 'v izgradnji kakor tudi pri kasnejšem pridobivanju koristne izkopnine. V temeljne odločitve odpiranja obrata Dol spadajo vsekakor sledeči glavni objekti; 1. dolska jamska proga dolžine 2200 m, katera naj veže jamo Hrastnik in vznožje slepega jaška na Dolu; 2. slepi jašek prevozne globine 153 m s pripadajočo strojnico v jami; 3. zunanja zaviralnica poševne dolžine 230 m in naklona 16 stopinj; so bile potrebne še druge pomožne gradnje,. kot so to: cesta, mostovi, kompresonska postaja, vodovod, delavnice, kopalnice, skladišča, druga zaviralnica 440 metrov poševne dolžine, razdelilna transformatorska postaja, drobilna postaja za zasipni material itd. Odpiranje jamskega obrata torej ni zgolj vprašanje čiste rudarske stroke, temveč posega globoko v ostale — za rudarstvo pomožne stroke. Izdelavo vseh teh rudarskih je bilo treba med seboj vskla-diti ter tako usmerjati, da ne bi prišlo do medsebojnega oviranja — Še več; skrbeti je bilo treba za 'Pravočasno skončanje del, ki so šele omogočila začetek druge važne celotne izgradnje. Kljub vsemu natančnemu načrtovanju potrebnih del so se vendar pojavljali primeri, ko je bilo potrebno operativno reševanje drobnih nepredvidenih vprašanj. Ko stoji nov obrat tik pred pričetkom priaooivalnih del, to }e samega odkopavanja premoga, so vendar potrebna še številna mala zaključna dela, kot so to razne dograditve in montaže, tako zunaj kakor v jami. Dela v jami so že v teku, izdelane so etažne priprave, skon-čavajo se bodoče prevozne arterije, polagajo cevovodi :td. Pr( zunanjih delih, ki so se zaradi neugodnega vremena zavlekla, je treba tudi še marsikaj storiti. Tu mislimo na drobilno postajo, predvsem pa na kompre-sorsko postajo. Srednja zgradba zadaja največ skrbi, ker so se dela zanjo pričela dokaj pozno zaradi izredno pozne dostave potrebnih načrtov za izgradnjo kompresorskih temeljev inozemske izdelave. Verjetno so za to zamudo krivi tudi posredniki. Pred kratkim smo navezali izrabiti ob vedno večjem obsegu vprašanj in s tem polno drobnega dela, ki ga bo treba še opraviti. Ne moremo dvomiti v uspeh tega predtekmovanja, v katerem sodelujejo ne samo delovni kolektiv porajajočega se nove- ga obrata Dol, ampak tud: celotna rudniška uprava v Trbovljah ter vsi ostali obrati podjetja. Ce tega ne bi bilo, vsa dela najbrž ne bi bila pravočasno in uspešno zaključena. Poudariti je tudi treba, da je izgradnja novega rudniškega obrata Dol pri srcu prav vsem članom rudniškega kolektiva, kar dokazuje vsakodnevna skrb članov uprave, tako tehnčne kot splošne smeri, nadalje članov DS in UO ter vseh obratov, ki skušajo stalno in nesebično pomagati k hitri in uspešni dograditvi novega obrata. pa tudi pri delovnem kolektivu obrata Doi je opaziti znamenja delovne mrzlice, ki prav tako nestrpno čaka na začetek pri-dobivalnih dei, kar je razumljivo, saj hoče videti sadova svojega večletnega trudapolne-ga dela. Na kraju pričujočega kratkega članka o novem rudniškem obratu Dol hočemo poudariti še to, da so vsa navedena dela, ki so že in še vedno terjajo obilo naporov, namenjena bodočim potrošnikom premoga, ki že vsi nestrpno trkajo na vsa mogoča vrata in čakajo na pošiljatve kakovostnega premoga, predvsem seveda, kar se tiče male, sicer pa škodljive vsebine žvepla. Temu premogu bomo lahko brez pomisleka nalepili etiketo: metalurški premog. S pričetkom proizvodnje pa seveda ne bo na novem obratu prenehala investicijska dejavnost, temveč bo za bodoče potrebe treba začeti z odpiralnimi deli vzhodnega sektorja tega obrata. Laf. sn RTLT PRVI V DOLINI OBRATA DOL Tone Hudarin je odšel v zaslužen pokoj Bližali smo se zaključku leta 19GG, polnem uspehov na Rudniku Trbovlje-Hrasrtnik. Na dan starega leta se je zbral v sejni dvorani rudniške uprave njen delovni kolektiv. Na tem zaključnem sestanku je vsem članom kolektiva v imenu sindikalnega odboja rudnika predsednik Plavšek zaželel vsem mnogo uspehov v novem letu 1860. v imenu uprave rudnika pa se je celotnemu kolektivu z>a uspešno delo v' preteklem letu zahvalil inž. Ivo Kersnič, hkrati P° mu želel prav tako obilo uspehov v novem letu. Ob tej priliki se je delovni kolektiv rudniške uprave poslovil od svojega dolgoletnega sodelavca TONETA HUD ARINA, ksi je s 1. januarjem 1980 odšel v zaslužen pokoj. Ni ga v naši trbovLjski dolini, ki ne bi poznal Toneta kot vestnega člana delovnega kolektiva na rudniku in zaslužnega, dolgoletnega kapelnika Delavske godbe »a pihala v Trbovljah. Ganljivo je bilo silovo od dolgoletnega sodelavca kj znanega kulturnika. Tisti trenutek sm<> vsi navzoči z njim vred šli po njegovi prehojeni življenjski poti In mislili na njegovo 42-letno službovanje na trboveljskem rudniku. Nekako leta 1916, sredi prve svetovne vojne, je Tone Hudarin kot mlad fant vstopil med fcnape in z njimi držal korak v trpljenju in borbah/za lepšo pr&hiodinost, ki j0 je z njimi vred tudi dočakal. Pot svoje službene kariere je začel kot zunanji delavec ter nato prešel vse faze trdega rudarskega dela pod zemljo. S svojim tihim značajem, s svojim vztrajnim in marljivim delom je kmalu zamenjal kramp s peresnikom, ob katerem je ostal potem vse do tvojega zadnjega službenega dne. Dolga leta je opravljal službo računovodje v pisarni rudniškega Vzhodnega oforata. Zaradi svojih strokovnih sposobnosti' la poznanja samega ustroja rudnika je Wi Tone Hudarin leta 1946 premeščen na odgovor- nejše službeno mesto, in sicer v računovodstvo na upravi rudnika. V drugi svetovni vojni, ko je bil v nevarnosti obstoj našega naroda, se je tudi Tone Hudarin odzval klicu domovine: s kompletno godbo je polet: leta 1944 odšel v NOV. Kot kulturnik je bil tovariš Hudarin poznan za časa narodnoosvobodilne vojne po vsej Spodnji in Zgornji Savinjski dolini, kjer je s številnimi nastopi svoje godbe bodril borce in vlival pogum civilnemu prebivalstvu. Se en list obrnimo v knjig: njegovega življenja — list, kjer je Tone Hudarin z velikimj črkami zapisan kot touiturnik-umetnik. Njegovo ime j* znano širom po domovini in tudi v zamejstvu ni nepoznan. Kot kulturni delavec - amater je opravil na tem področju neprecenljiv© delo. Prav tu ima izredne zasluge tudi na ugledu sa- mega trboveljskega kraja. Da je bil njegov prispevek na kulturnem področju zares velik ne samo za Trbovlje, ampak tudi v slovenskem in jugoslovanskem merilu, priča to, da je bil Tone Hudarin prav v zadnjem letu svojega službovanja deležen naj višjega priznanja za svoje kulturno delo, saj je prejel odlikovanje kot Prešernov nagrajenec. Bogata in plodna je bila živ-ljenska pot tega povsod poznanega kulturnika iz naših' revirjev. Se čil in zdrav se je z bodrilnimi besedami poslovil od svojih sodelavcev na upravi rudnika, in. nd ga bilo med njimi, ki ga ne bi cenil in spoštoval za njegove velike zasluge. Kolektiv rudniške uprave mu je oh tej priliki poklonil skromno spominsko darilo, ki naj ga vedno spominja na njegove delovne tovariše. Alojz Sotlar KAi JE NOVEGA V TRBOVLJAH Zanimivo predavanje. — Minuli teden je predsednik trboveljske občine Martin Gosak predaval v večerni mladinski politični šoli o gospodarskem razvoju in problemih občine. V petek pa je odgovarjal na številna vprašanja slušateljev te šole, ki so se predvsem zanimali za gradnjo stanovanj, nekatere lokacije, preskrbo mleka, trgovsko mrežo, dijaški dom in podobno. Predsednik je rad odgovarjal na zastavljena vprašanja in bil presenečen nad zanimanjem mladine za probleme domače občine — opozoril pa je mladino na dela, ki jih lahko opravi udarniško. Tekmovanje med aktivi, — Rudniški mladinski komite je v tem mesecu priredil več tekmovanj med posameznimi aktivi na rudniku. Tako se je pred kratkim pričel© tekmovanje v namiznem tenisu* drugokate-gomik Opresni.k pa bo v nedeljo odigral simultanko proti mladim šahistom z rudnika. V na- črtu imajo še več drugih tekmovanj. »Otroci ljubezni« v Zg. Trbovljah. — Kino Svobode II iz Zg. Trbovelj je sredi minulega tedna predvajal odlični francoski film »Otroci ljubezni«, ki ga je obiskalo lepo število ljudi. Film pa ni- bil zanimiv samo zaradi svoje vsebine, temveč je imel tudi vzgojen pomen. Prav bi bilo, če bi si ta film 0ib posebni predstavi ogledala vsa dora-ščajoča mladina. Mogoče naj tako predstavo omogoči kak klub naših Svobod. To velja tudi za italijanski film »Jutri bo prepozno«. OBIČAJNI PRIZORI V NAŠIH KOLONIJAH IZVOLITEV HIŠNIH SVETOV V dneh od 18. do 25. januarja so bile v Trbovljah volitve hišnih svetov, ki jih je v ob- PIONIRSKI KOTIČEK rešitev nagradnega MAGIČNEGA kvadrata IZ 3. ŠTEVILKE Pravilna rešitev magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga prinesli ▼ 3. številki našega lista, se glasi (vodoravno in navpične): L IVAN, 2. VODA, 3. ADAM, 4. MAMA. 2reb je prisodil nagrado za rešitev naše uganke Pavletu DOLINŠKU, učencu 5. razreda osnovne šole, Završje 20, pošta Trbevlje-Dobovec. Knjižno darilo mu bomo poslali po pošti. Vsem ostalim številnim rešiteljem nagradnega kvadrata, ki jim šreb šal ni bil naklonjen, za pošto in pozdrave prisrčna !»**>»• UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE 1 2 3 i’”” BESEDE (vodoravne in navpično): 1. kitajska pijača; 2. naplačilo; S. kratica za Jugoslovanski Aero Transport. Rešitve nam pošljite čimprej na uredništvo. Kot nagrado za rešitev Imame spet pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO ZABAVNI ORKESTER TRBOVELJSKE SVOBODE JE NAVDUŠIL MARIBORČANE Dobrodošli v Mariboru Zabavni orkester trboveljske Svobode-Center pod vodstvom glasbenega pedagoga, saksafonista in klarinetista prof. Mihe Gunzka je v ponedeljek 18. januarja gostoval v Maribora. Koncert je pripravila koncertna posredovalnica ter so trboveljski godbeniki številne poslušalce prijetno presenetili. Veliki plesni orkester Svobode-Center iz Trbovelj je na tem gostovanju uspel. 24-članski zabavni orkester je pod vodstvom prof. Mihe Gunzka v zadnjih letih dosegel že večkrat lepe uspehe, saj je na primer tudi na tekmovanju tovrstnih orkestrov leta 1958 na Ohridu zasedel prvo mesto. Omenimo naj, da orkester sestavljajo samo amaterji, po večin ročni delavdi v Trbovljah. ,7 Na tem gostovanja so si trboveljski godbeniki pridobili simpatije Mariborčanov in bodo med njimi tudi v bodoče dobrodošli gostje. Izbran in pisan spored so izpopolnjevali še: pevka Vladka Gonelli, pevec Jože Grebenc ter povezovalec Franc Princ, vsi iz Trbovelj. Prednje je objavil mariborski »Večer«, po katerem povzamemo to novico. Objavili bomo za domače bralce tudi strokovno recenzijo, ki bo izšla v mariborskem dnevnika. Bolj konkretne so naloge hišnih svetov pri upravljanju hiš, ki jim je zaupana skrb za tekoče vzdrževanje hiše kot celote in skupnih prostorov ter skrb, dia se posamezna stanovanja vzdržujejo v redu; hišni svet nadalje odloča o mejah letnega načrta o popravilih in prezidavah, odloča o uporabi skladov hiše, sklepa o letnem predračunu dohodkov in izdatkov ter o letnem zaključnem računu, kar mora predložiti v potrditev zboru stanovalcev, skrbi za redno pobiranje in delitev stanarine, sklepa stanovanjske pogodbe ter pogodbe o najemu poslovnih prostorov, odpoveduje stanovanjske pogodbe in pogodbe o najemu poslovnih prostorov, sklepa s servisi pogodbe o opravljanju njihovih poslov na hiši ter skrbi še za druge naloge, ki mu jiih nalaga zakon in drugi predpisi. Naštete naloge in dolžnosti nalagajo družbenim organizacijam na terenu, predvsem SZiDL nudenje vsestranske pomoči novoizvoljenim hišnim svetom, da bodo v polni meri kos opravljati svojo odgovorno funkcijo v družbi. Zato je tudi prav, da nameravajo prirediti v kraju še posebne seminarje za člane hišnih svetov, na katerih se bodo le-ti v podrobnosti seznanili s svojimi nalogama in dolžnostmi. t. ČLOVEK ČLOVEKU Pišeš ali ne pises, kriv si! »Iz vsakega kraja nekaj pišejo časopisi, samo iz našega nikoli nič. Ne vem, zakaj? Tudi pri nas je vedno kaj novega, delamo, se ubadamo z najrazličnejšima težavami, radi bi to brali kje napisano in tudi drugi naj bi kaj slišali o nas.« Take in podobne besede sem slišal že večkrat. Ce bi ljudje radi brali novice iz domačega kraja, jih bom pa uredništvu jaz posredoval! Napišem dopis in ga od-pošljem na uredništvo tednika, ki je pri nas najbolj razširjen. Nestrpno pričakujem novo številko. Bo moj dopis objavljen ali ne? Ni objavljen! Ali se uredništvu ne zdi dovolj dober, ali je prispel prepozno, morda ni bilo prostora? V takih mislih sem pričakoval naslednje številke, ki je prinesla objavo mojega dopisa. V meni razburjeno vre. Berejo ga sosedje, si izposojujejo list, komentirajo moj dopis in mu pritrjujejo. Ne vedo kdo ga je napisal. Jaz se ojunačim. Pošljem drugi dopis in krajši sestavek leposlovne vsebine. Doživim ponoven uspeh objave in še — honorar. Čeprav me na pošti dobro poznajo, so vendar pomišljali, ali naj skromni znesek izroče meni ali ne. Poskusil sem srečo tudi pri. drugem listu in ne brez uspeha. Na mojo željo niso Objavili mojega imena, vendar je sčasoma poslala javna tajnost, da pišem jaz. Ljudsko mnenje mi ni bilo naklonjeno več. Najprej so se zavistneži spotikali ob moj honorar, nato pa začeli kritizirati tisto, kar ni potrebovalo kritike. Nisem se dal oplašiti in sem tudi poročal o dogodkih, ki so nekatere prizadeli. Niso mi mogli dokazati neresničnosti, o čemer sem pisal, toda kljub temu so zagnali velik hrup — zajavkali so, kakor če mačku stopiš na rep. Nekoč pa je zabesnelo, kakor silna nevihta: to in to je napisal v časopis! Kaj ga briga, so rekli, pred svojim pragom naj pometa! Drugi spet so hoteli biti pravični in so rekli: »Saj je resnica, saj se je tako zgodilo!« Nekdo je hotel brati, kaj sem napisal in si je izposodil časopis, da bi ga prebral. Po vestnem pregledu od prve do zadnje strani pa ni našel zaželenega članka. Se sosedi so mu pomagali pri iskanju in tudi ti niso nič našli. Seveda je bilo nemogoče, da bi kaj našli, saj kaj takega tudi nisem napisal in tudi. časopis ni mogel objaviti Bil je namreč nekdo tako ,dober' da si je vso rtvar izmislil, a kdo? To se ni dalo ugotoviti, ker nihče ni hotel biti kriv. Sklenil sem, da bom v prihodnje molčal, že zaradi ljubega miru, in sem sklep tudi držal do tedaj, ko me je urednik pismeno naprosil še za nadaljnje sodelovanje. A vseeno ni bilo pri nas miru. V bližini se je pri-patil nenavaden dogodek. Čez mesec dni je pisal neki časopis o nenavadnem primeru v Makedonija — in ta članek je bil podoben nekoliko tistemu, kar se je zgodilo v bližini vasi. Prizadeti berejo in si spet belijo glavo, ali sem tisto napisal jaz ali nisem? Če bi članek brali s pametjo, bi morali spoznati, da nisem pisal jaz. A ker so ga čitali z zaletelostjo in ihto, so se dogovorili, da sem napisal tisto jaz in me tudi napadli. Moje zanikanje jih ni prepričalo. Pisal sem na uredništvo, kdo je poslal tisti dopis? Odgovorili so rai, da je povzet iz nekega srbskega dnevnika. To jih je vsaj malo pomirilo. Glej! — sem si mislil: pišeš ali ne pišeš, kriv si! Časopisi pa so zato; da prinašajo novice, sdcer ne bi mogli obstajati. In tudi mora biti nekdo, ki jim novice sporoča. Če pa to storim, nastane vrag! Da mi sosedje prizadenejo marsikatero bridko uro, ni treba posebej poudarjati. Mogoče je vse to slepa* zavist: zakaj bi eden iz naše srede bil več, kot smo ostali! Povem vam, da je treba mnogo junaške volje, da grem s smehljajem preko teh nevšečnosti. Na srečo pa je še vedno dovolj pametnih in poštenih ljudi na svetu, ki me vztrajno spodbujajo: nadaljuj, saj pišeš resnico, in če jo pišeš, se ne boj! Naročajte se na »Zasavski tednik« r i Daleč naokrog je poznan trboveljski rudnik, saj v njem delajo ljudje že nad 150 let. 2e nad sto petdeset let požira vedno nove in nove generacije mladih ljudi, ki so sc oglasili na njegov strašen In skrivnosten, a vendar vabljiv klic. Spreminja jih v može in starce, jim grozi in jim uničuje njihovo mladost, in vendar še ni bilo generacije, ki bi se mu izneverila. Vedno prihajajo novi, da »e spoprimejo s temnimi globinami in izpopolne vrzel tistih, ki ga po množici let zapuščajo. Celo življenje kolnejo v temo globine In nevarnost ter pljuvajo po premogu odvečno silno, ki jim jo povzročat neogibni rudarski č i k. V mislim si tiho govorijo, se .madonajo’: ko bi bil še enkrat mlad, te ne bi kopal! A ko pride ura slovesa, ko se poslavljajo od jame in premoga, se sključijo, zajamejo še enkrat s pogledom kraj, kjer so toliko let delali, in skoro z nevoščljivimi očmi pogledajo na mlade, ki odhajajo na delo, na šlht. Takrat jim postane v srcu hudo. Hudo in žal, ker ne bodo več delali, ker ne bodo več, videli jame in — ker nl90 več mladi... , Preteklo 1959. leto so spet mnogi odšli v pokoj. Kar sto oseminpetdeset jih je bilo, od teh pa celo petnajst, ki so imeli več kot štirideset let dela za sabo. — Ste kdaj pomislili, kako dolga doba je to, koliko doživetij skriva v sebi, hudih in lepih? Spomnimo se njihovega boja in dela za kruh, njihovega življenja. Bili so še mladi, ko so prvič odšli na delo. Polni nekega ponosa in iluzij so stopali po rovih. Niso pomislili, da jih šele sedaj čaka pravo življenje, težko življenje takratnega delavca — rudarja, brezpravnega in zapostavljenega. Mislili so sl, da bo odslej naprej ves svet lepši, pravičnejši. Da bodo živeli srečno, veselo življenje. Saj ne bo treba trdo delali!' A bili so razočarani. Zaslužek ni bil dovolj velik za skromno življenje, in če so imeli še družino, je šlo še trše. Človek j« le garal in se mučil za majhno plačo, biti je moral zadovoljen, da je lahko delal. Veliko jih je namreč tedaj bilo, ki so ostali brez dela, sestradani, bolni od vpitja lačnih otrok. A gospčda je bogatela na njihov račun — a če je kdo v jezi in gnevu preglasno zaklel, so ga že opominjali, ,da je bog tako dal,’ da je treba pač za blaginjo domovine vse potrpeti. Ce pa je domovina tista, ki na njihov račun polni trebuhe brezdelni gospčdi, ln če je to bog, ki dovoljuje, da so otroci lačni, tedaj naj bosta oba tisočkrat prekleta! Ljudje »o »poznali, da jih ne bog ne gospčda ne bost« rešila. Zavedajoč s« vse gremkosti In nepra- Veterani dela odšli so v za- služeni pokoj vičnostl življenja, ki so ju vsak dan bolj in bolj spoznavali, so ljudje začeli iskati pravico. Pričeli to štrajketi. Stavke so bile ene manj, druge bolj uspešne. Prišlo je celo tako daleč, da so delavci zahtevali svoje pravice pod geslom: ,Raje umreti, kot biti večen tlačan!’ Tedaj je izbruhnila gladovna stavka. — Čeprav vse stavke niso prinesle tistega, kar »o delavci želeli, kajti sovražnik j.e bil vedno še močnejši, so vendar pokazale, da raste in vstaja nova sila, ki bo obrnila svet in ustvarila svojo domovino. Jeza in ogorčenost sta naraščala v njih — tedaj pa je prišla druga svetovna vojna, Ta vojna je bila sicer pričakovana, nihče pa ni mislil na tako majhen odpor nekdanje stare Jugoslavije. Kralj in njegova klika sta zbežala in prepustila ljudstvo usodi in sovražniku, naj gara še zanj. Ljudje pa so hitro spoznali vse .dobrote’, ki jim jih je prinesel nemški militarizem. Teh dobrot je bilo ljudem kmalu dovolj. Sovražnik je streljal, mučil in moril našel judi — a gozdovi so se začeli polniti. Vedno več je bilo tistih, ki so si hoteli priboriti svobodo in spodobno življenje. Borili so se, padale so žrtve, a ne zaman. Tisti, ki so se vrnili, so šli na svoje delo kot zmagovalci. Kakšno veselje je bilo takrat! Z novim elanom so se ljudje spoprijeli z delom, vedoč, da bodo odslej delali le zase in za boljše življenje svojih otrok. Odhajali so na delo, se kosali, kdo bo bolj pomagal porušeni domovini ln f tem pomagal ustvariti tudi sebi boljše življenje. Skozi vse to so šli ljudje, ki so se v letu 1959 poslovili od nas. V tem dolgem, truda polnem življenju in trpljenju so se spoprijateljili z delom, ki »o se ga bali dati iz rok. Že brez skrbi, dragi tovariši! Za vami prihajajo ljudje, ki jim lahko zaupate. Zadovoljni greste lahko počivat, saj ste mnogo napravili. Hvaležni smo vam za vse to, želimo le, da bi se po dolgih letih dela resnično odpočili in uživali, kar se da, sadove, ki »te jih pripomogli pridobiti. Srečno, dragi tovariši! Tone Strniša čini 84. S temi vohtvami je spovedno izvedena reorganizacija območij hifinih svetov. Novi hišni sveti bodo odslej imeli v podrti meri svoje delovno področje, skladno z obširnimi predpisi i« stanovanjske zakonodaje, ki veljajo že od lanskega leta. Morda ne bo odveč, če poudarimo, da novi zakon o stanovanjskih razmerjih, ki v posebnem poglavju govori o družbenem upravljanju stanovanjskih hiš, uvaja dva organa družbenega upravljanja: zbor stanovalcev in hišni svet. Oba organa samoupravljanja imata važne in odgovorne naloge, in sicer že s tem, da oba upravljata osnovna sredstva z milijonsko vrednostjo, ki jih predstavljajo stanovanjske hiše. Zaradi tega ne moremo podcenjevati pomena niti enega nit: drugega organa upravljanja. Zboru stanovalcev je dano v pristojnost, dla voli hišni svet, odpokliče člane, ki ne opravljajo v redu svojih dolžnosti, predpiše natančnejša pravila o izvajanju hišnega reda, sklepa o letnem predračunu dohodkov in izdatkov stanovanjske hiše, obravnava splošno poročilo v poslovanju hišnega sveta in sklepa o njem ter sprejema sklepe in daje svoje mnenje o vprašanjih v zve«! s stanovanjsko hišo. ki mu jih predloži hišni svet. Navedene pristojnosti zborov stanovalcev govore o neposredni samoupravi samih stanovalcev pri upravljanju in vzdrževanju stanova n iški h hiš. Skupno delo-porok uspehov O AMD Trbovlje govorijo le takrat, k0 nas ©pozore lepaki na moto dirke Dimnik - Katarina in zdaj v zimskem ča»u na motoekjoring. pa vendar Je to društvo tisto, tol leta in leta skrbi za vzgojo novih kadrov, šoferjev, motoristov, in v zadnjem času tudi mopedistov. V vsem tem času pa pri AMD niso pozabili na vzgojo šolske mladine, in ko s© pred nedavnim polagali obračun svojega enoletnega dela, so si zastavili cilj — čim več sodelovanja z mladimi. Že v minulem letu je društvo priredilo tradicionalno medšol-sko tekmovanje s skiroji, v letošnjem letu pa se bo to tekmovanje preimenovalo v memorial pedagoga Franca Škorjanca. Razen tega je AMD Trbovlje poslalllo višem trboveljskim osnovnim šolam lepenke s prometnimi znamenji, v pri-' hodnje pa bodo v okviru društva predvajali za šolsko mladino filme o prometnih znamenjih in nesrečah. Tečaj za šoferje-amaterje A ln B kategorije, ki g.a je obiskovalo lePo števil© poriglašen-cev, je uspel le teoretično, kajti praktičnih voženj tečajniki ne morejo opravljati, ker društvo ne more uporabljati v ta namen podarjenih avtomobilov — škode in kapitana; pri obeh še ni- • so urejene listine za registraci- aatovMo jo, kakor tudi plačilo prometnega davka v višini 400.000 din. Znesek je le previsok za društveno blagajno. Vsakoletne moto dirke za gorsko prvenstvo Slovenije na progi Dimnik—Katarina v Trbovljah postajajo ne samo tradicionalne, temveč iz leta v i®*0 kvalitetnejše, kar dokazuje predvsem zadnja udeležba najboljših slovenskih motoristov. V društvu se tega močno zavedajo, želijo pa, da bi se številnih dirk — na teh tekmuje od domačih 1« E Ivic — udeležilo več članov. Seveda pa bi jim morali nuditi večje ugodnosti, hkrati pa kupiti novo te sodobnejše motorno kolo za take tekme. Hibo, ki gre društvu že v škodo, je prav gotovo neaktivnost premnogih članov društva, upravnega odbora, pa tudi nekaterih komisij. Alije treba, da so morah v minulem letu zamenjati nekaj članov zaradi neaktivnosti — da »o mnogi člani društva le zaradi večjega števila Izkaznic v žepu, da je ■ Lani je Strojna tovarna v Trbovljah dogradila 10« stanovanj, združeni Investitorji 3«, rudnik 52, Komunala « In trgovsko podjetje 3. Nedograjena Je ostala stolpnica elektrarna s 23 stanovanji, pod streho pa sta rudniška bloka na Vodeniki centi a Skupno to stanovanji. Železničarji bodo začel* graditi ». stanovanjski blok. (Jak) Razstresena gorska vasica Marija Reka pod Mrzlico Ima svojo šolo. Otroci hodijo v šolo tudi po uro daleč. Kmetijska zadruga lz Prebolda Je pred dnevi razveselila pionirje ln pionirke z novim sprejemnikom Vesna. Hribovskim otrokom bo to v lepo razvedrilo ln veaelje. V Celju Običajno sproti čistijo sneg iz ulic. Doslej so delavc' ročno z lopatami metali sneg na tovornjak, ki ga j« potem odvažal. Pred kratkim padli ereg pa so sačalll • strojem nakladati na tovornjak. V it* namen Je mal traktor Feerguaon opremi)«: i veliko lopato, ki mehanično zbira mnpk^toKveg. Z manj ljudi vse del© slonelo ha peščici petih ali šestih ljudi izmed 194 članov? Odgovor je več kot jasen. Brez zavestnega della, društvene zavesti, pomoči upravnemu odboru in komisijam ne bo uspehov, skupno delo je porok uspehov. In tega bi Se morali zavedati številni člani AMD Trbovlje, kajti gotovo je, da uspehi, ki bi jih dosegli ob skupnem delu, bodo zanesljivo večji. -pb- ZASTOFNIK LM TRBOVLJE TOV. SEDLAR RAZPRAVLJA NA LETNI SKUPŠČINI ADM TRBOVLJE MARKSISTIČNI KROŽKI Delavska univerz« je nadalje Izdelala obširen program marksističnega izobraževanja v sodelovanju z ideološko komisijo občinskega komiteja ZKS Trbovlje, tako da bodo v treh centrih občine, v Trbovljah II, v Centru in Zasavju marksističn'. krožki z eno lemo mesečno, na katerih bodo predvsem obravnavali področja znanstvenega socializma. Prva tema bo 27. januarja v kiubu Trbovlje II, noto pa bo sta tema na dnevnem redu še v domu Svobod*-Zasavje dne 5, februarja in H. februarja v predavalnici D*» lavskega doma. IV. ZIMSKOŠPORTNE IGRE ELES NA PARTIZANSKEM VRHU Uspeh na partizanskem vrhu 4. zimskošportne igre so končane :m lahko rečemo. da so res odlično uspele. Rezultati posameznih tekmovalcev in ekip, številna udeležba, organizacija tekmovanja ter težki pogoji pari tekmovanju nam skupno dajo to lepo oceno. Nastopilo je preko 250 tekmovalcev kolektivov ELES iz 26 krajev naše republike, katerim bo to športno srečanje gotovo ostalo v lepem spominu. Organizacija tekmovanja je bila v rokah TE Trbovlje in »El ektr o-Trbo vi j e « te r za svoje delo zaslužijo vso pohvalo, saj so uspešno rešili stanovanjski in prehrambeni problem, Težave pa eo imeli s snegom, ki je zadnje dni kar vidno kopnel, toda kljub temu je mamljivi tehnični ekipi SD Trbovlje uspelo prpraviti vse proge za tekmovanja. Po uradni otvoritvi kjer je tov. GROŠELJ poudaril namen tega tekmovanja, so ge tekmovalci pripravili na start za teke. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je močan veter precej oviral potek. Prvi eo na 3000 m dolgi progi nastopili starejši člana, za tem članice In mladinci. Proga je zaradi dveh vzponov od tekmovalcev zahtevala precej napora, toda nastopajoči so s® res potrudili ln je velika požrtvovalnost nekaterih tekmovalcev dala tej prireditvi pravi športni pečat. Štoparice so pokazale naslednje rezultate: Starejši član! (21 tekmovalcev); i. PRISTAV C (El. Žirovnica) 10,52; 2. LBGVART (El. Maribor) 11,30; 3. VENGUST (Telekom.) 12,10; VIDERGAR (TE Trbovlje). Zenske: 1. STRMŠEK (TE Trbovlje) 15,17 2. RESNIK (ELES) 16,25. Mladinec BRVAR (Elektno Trbovlje) pa je isto progo pre-»miučal v času 17,15. Najmočnejša konkurenca je bila pri članih (do 35 leta), ki so morali presmučati 5400 m dolgo progo. Najboljši čas je dosegel OKORN (Jambdr-Cr-nuče) 21,18, dirugo mesto je dosegel LENARČIČ (Telekom-) 22,31. najboljši domačin AF-RIC (TE Trbovlje) pa je zasedal 9. mejit©.. .. ... V nedelj 9 so bila na sporedu tekmovanja v veleslalomu. Tokrat se je močnemu vetru pridružila še gesta megla, tako da So morali pričetek tekmovanja Preložiti za pol ure. Ta proga je bila speljana na severni strani Javorja. Člani so tekmovali v dveh razred ih. V kvali- tetnem razredu je prvo mesto -dosegel* BERNIK (IEV Ljubttja-na< 46,6, 2, ILIJA (Telekom.) 49.5. 3. ODLAZEK (TE Trbovlje) 50,1, 4. STRGARSEK (TE Trbovlje) 52,3. Pri članih je zmagal LUŠTNIK (Telekom) 54.6, medtem ko je bil najuspešnejši pri domačih MAK El. Trb.) s časom 67,9 — trinajst!. Zenske In starejši člani so tekmoval; na 800 m dolgi progi z višnsko razliko 150 m in 15 vmatioami- Prt ženskah je zmagala VERA PELICON (El. Celje) s časom 105,3, pri članih pa je vristni red naslednji,: 1. GO-LOGRANC (El. Slov. Gradec) 34,2; 2. STRAZER (El. Slov. Gradec) 36,0. Ekipna razvrstitev 1e v tekih: Telekomunikacije. 2. TE Trbovlje, 3. TE Šoštanj, v veleslalomu pa: 1. Telekomunikacije (Lužnik, Lenarčič. Povalaj) 173,6, 2. Slov. Gradec, 6. k V. mesto pa sta dosegli ekipi TE Trbovlje In Elektrd-Trbovlje. Posamezni tekmovalci in ekipe so prejeli pokale in praktična darila. To so rezultati, k'i' Pa nam gotovo ne povedo dovolj, če hočemo govoriti o velikem uspehu te prireditve. Tu, na Partizanskem vrhu so se zbrali ljudje, delavci iz 26 kolektivov, da razen doseženih uspehov v podjetju pokažejo določene rezultate tud' na športnem področju. se med sabo spoznajo, sklepajo in utrjujejo tovarištvo. KDO BO PRVI NA SNEŽNI PODLAGI? SMUČARSKI SKOKI V KISOVCU Trboveljčani pokal - KISOV C ANI DRUGO MESTO Smučarji kisovškega kluba so to nedeljo priredili meddruštvene skakalne tekme na svoji 30-metr-ski skakalnici za pokal Kisovca. Udeležili so se Jih klubi: SK Velenje, Šoštanj, Vransko, Vojnik, Trbctvlje, Zagorje, Enotnost (Lj ubij ana) in skakalci domačega kluba. Po izjavi tov. Emila Ajtiča so bile priprave za tekmo zaradi močne odjuge precej težke, vendar Je prireditev vseeno zadovoljivo uspela. Otvoritveni skok Je opravil član Enotnosti in državni reprezentant Peter Hžen, ki Je te dni vodil tečaj za mlade klsovžke športnike. Nato se Je v prvi seriji skokov s tričetrtinskim naletom zvrstilo 33 skakalcev. Presenečenje je napravil Trboveljčan Gorenc, ki je poletel na 20 metrov, toda žal s padcem, in prelep stil Ržena. V drugi seriji (tričetrtinski nalet) je bU Gorenc za meter slabši. Tretja serija Je bila izvedena s polnim naletom. Čudili smo se zlasti mladim: Kisovčanu Kozini (21 m) m Zagorjanu Bantanu (24,5 m), od članov pa posebno Gorenču (27,5 m s padcem) ter Rženu (28,5 m). Ekipno so zmagali Trboveljčani s 565,1 točke in tako osvojili pokal Kisovca. Drugo mesto so zasedli Klsovčani (508,2 točke), tretje mesto SK Vransko (489,4 točke), četrto pa SK Vojnik (445,9 točke). V celotni konkurenci so mesta posameznikov naslednja: 1. Peter Ržen (SK Enotnost, 205,7 točke); 2. Jože Gorenc (SK Trbovlje, 194,4 točke); 3. Ferdo Planinc (SK Trbovlje, 192,9 točke) — najbolj uspeli mladinci pa so: 1. Edi Mežnar (SK Velenje, 153.3 točke); 2. Božo Kočar (SK Trbovlje, 177,8 točke); 3. Danilo Bantan (SK Zagorje, 176,3 točke). R. P. KINO Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 27. in 28. januarja italijanski film »Sedmi razred«; od 29. januarja do 1. februarja ameriški taarvni film »Najhitrejši revolveraš zmaguje«; od 2. do 4. februarja jugoslovanski film »Razpoka v raju«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: 27. januarja ameriški film »Tarman v puščavi«; 28. januarja nemški film »Dunja, poštarjeva hči«; od 29. januarja do 1- februarja ameriški barvni kino-skop. film »Dekleta«. Kina »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah; 30. januarja do 1. februarja švedski film »Nasmeh poletne noči«; od 6. do 8. februarja ameriški film »Beg Iz Gu-yane«, — Predstave v soboto ih nedeljo ob 17. in 19.15, v ponedeljek 05 17. uri, za mladino v nedeljo ob 15. uri, MALI OGLASI Obveščamo rejce In prodajalce prašičev, da je redni svinjski sejem v Brežicah od sobote 23. januarja 1960 dalje odprt. Svinjski sejmi bodo vsako soboto. ObiLO Brežice. Prodam 5000 kg sladkega sena in lucerne. — Naslov v upraivii Usta. STANOVANJE (večja soba in kuhinja, pritikline) ob cesti v Hrastniku se proda. — Pojasnila daje trafika JERMOL, Hrastnik. LJUBITELJI GLEDALIŠKE UMETNOSTI — POZOR! France Jamnik, režiser Drame SNG iz Ljubljane bo v četrtek, 28. januarja od 17- uire dalje v predavalnici Delavskega doma vodil irazgovor o te mi »MODERNO GLEDALIŠČE MED STANISLAVSKEM IN BRECHTOM«. Na ta zanimiv razgovor vabimo vse ljubitelje gledališke umetnosti- Prireditelji ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega nepozabnega moža, očeta >n starega očeta ANTONA M1HELCA se zahvaljujemo. Hvaležni smo vam za izkazano sožalje in sočustvovanje, prav tako vsem, ki ste darovali cvetje in vence, posebno kolektivu SRD. Žalujoča žena s hčerko Marjano in sin Tone z družino. Trbovlje, 25. 1. 1960. POROKE Trbovlje: Marijan GROŠELJ, gradbeni inženir iz Trbovelj, in Ana-Marija PONIKVAR, predmetna učiteljica iz Trbovelj; Franc AVBELJ, študent iz Trbovelj, in Sliva 2IBRET, uslužbenka iz Trbovelj. Brežice: Franc PLANINC, laborant iz Brežine 46 ln Greta KORITNIK, uslužbenka iz Trbovelj; Milan TODOROVIČ, osebni upokojenec iz Brežic, ln Marija KNIFIC, uslužbenka iz Brežic. OD SIREDE DO SREDE RADIO SREDA 2?. januarja 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole pred mikrofonom; 8.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9,13 Od tu ;n tam; 10.jo Popevke se vrstijo; 11.25 Za Solarje — Darinka Majer; Pazi, strese; 12.66 Pesmi lz Vojvodine; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.36 Poje Komorni zbor RTV' Ljubljana p. v. Milita Skoberneta; 14.25 Za šolarje — Kdo Je našel Jurčka; 16.46 Novost na knjižni polici — Boris Režek: v grebenih in stenah; K;O0 Koncert po željah; 17.36 Ka-khdeskop zabavnih skladb; 20.00 Mozaik za zabavo. ČETRTEK, 26. januarja 8.Do Ali vam ugaja? (zabavna 8‘asoa); 8.46 Poje zbor Slovenske tdihaimontje p. v. Rada Simonitija; 9.2a s popevkami po svetu; 1U.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Tno Edvaraa Gorkiča lz Celja; 13.3» Po naših hribih in dolinan (narodne ln domače viže); 14.25 Šport ln športniki; 15.40 y knjižnega trga; p JO Koroške narodne v prlreaibi Pavla KernjaJca poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Slkoška; 17JJ Na lepi modri Donavi; 18.45 Radijska univerza — Dr. Metod Mikuž: Razvoj antisemitizma; 20.00 Četrtkov večer domačih pešal; in napevov. PETEK, 28. januarja 9.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 9.20 Zabavni orkester vverner Mudeč; 10.31 Od polke do c»lypsa; 16.36 Družina in dom; 11.46 Domoljubne pesmi Iz čitalnlške dobe; 12.25 Napevi Latinske Amerike; 12.45 Trio Avgusta Stanka; 13.55 Fleninski oktet nam prepeva; 14.55 V koračnem ritmu; 15.40 U svetovne Književnosti — Prlx Fe-minti; 17.10 Razgovor z volivci; 18.10 Vedri zvoki; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. sobota, 30. Januarja ./i?? ■}* ai'hlva zabavne glasbe; 10.10 znam pevci — znane melodije; lll-aO Pionirski tednik; 13.00 Črno in Pelo; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12 48 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 14.10 Narodne s harmoniko; 14.25 Zanimivosti Iz znanosti ln tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 16.3« Smučarjem v razvedrilo', 17.10 Narodne pesmi poje Anica Čepe, spremlja orkester Radiotelevizijo Beograd; 18.00 Jezikovni pogovori; 10.45 Okno v svet; 20.00 spoznavajmo svet ln domovino; 21.00 Vrtimo vam plošče za zabavo. NEDELJA, 31. januarja 7.35 Popevke za nedeljsko Jutro; 8.00 Mladinska radijska Igra — Franyois Kabel&is: Pogacarsfca vojna (ponovitev); 9 05 Radi bi vas »abavali; 10.00 Se pomnite, tovariši ... Ivan Jurač-Tone Ikovlc; Na SvlnJ&ki planini, I. del; 10.30 Glasbene razglednice; 11.10 Igra (halnl orkester JLA p. v Pavla irzulje; 11.30 Milenko Šober; G« potuje skozi Panamski °P (reportaža); 13 30 Za našo 13,43 Majhen koncert lahke glasbe; 16.30 Antonin Dvorak: Karneval, uvertura; 16.00 60 minut športa tn glasbe; 17.30 Radijska igra — Herhard Rasmussen; Stotnik Je bil temeljit (ponovitev); 18.46 Trlo Slavka Avsenika; 20.06 Izberite melodijo tedna. PONEDELJEK, 1. februarja 8.1I6 Baritonist Milivoj Bačano-vič poje samospeve Vlada Miloševiča; 8.25 Vesela harmonike; 8.40 Poje ženski pevski zbor »France Prešeren« lz Kranja p. v. Petra Liparja; 10.10 Izibr.ali smo za vas; 11.00 za dopoldansko razvedrilo: 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Instrumentalni kvartet »Skrjanček«; 12.25 Pesmi Ul plesi narodov Ju- berlte melodijo tedna — Zabavno glasbena oddaja z nagrado; 11.30 Zabavna parada; 12.06 Filip Bernard; Jutranja zarja (venček n&-ftidnih); 12.40 Mali vokalni ansambli; 14.05 Za šolarje — Velika pot; 14.49 Igra orkester RTV Ljubljana p. v. Uroša Prevorška; 15.40 Naši popotniki na tujem — Vladimir Bartol; v Egiptu; 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.46 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 26.00 Radijska igra — W. Shakespeare: Sen kresne noči (ponovitev). ROJSTVA 12.25 Pesmi ua plesi narodov Ju- Trbovlje: Hedvika SERšA, Tr-goslavlje; 13.30 Pri zabavnem or- bovlje, hčerko: Hedvika SENER, kestru Raphaele; 14.20 Zanimivo- Trbovlje, hčerko; Vida PERME, Zagorje, hčerko; Marija PIRŠ, Hrastnik, sina; Jelena BERTOLE, Trbovlje, hčerko; Metka KLEMENC, Dol pri Hrastniku, sina; Mira AUFLIC, Trbovlje, sina; Slavica BAJC Zagorje, sina; Cecilija MEDVED, Trbovlje, sina. Brežice: Anastazija GRGOS, Vratnik 10, hčerko; Terezija DE-VUNIC, Kladje 78, sina; Tažica LEHPAMER, Velika Rakovica 5, hčerko; Štefanija VOLCANSEK, testru Raphaele; 14.20 stl lz znanosti in tehnike; 15.40 Listi lz domače književnosti — Karel Klančnik: PesmS; 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.16 Pesmi Karla Pahorja ln Rada Stmonltij«; 20.00 Mozaik za zabavo. torek. 2. februarja J.06 Popularne orkestralne skladbe; 8.55 Za šolarje — Stari rudnik; 6.39 Takt za taktom; 10.10 Iz- SMRTI (fataici nam pišejo KIJ JE NOVEGA V ZAGORJU USPEL »PUŠKINOV VEČER« V ZAGORJU V ponedeljek je Svoboda-Zagorje priredila v dvorani ŠD Proletarca Puškinov večer. K sodelovanju je Svoboda povabila odličnega prevajalca Puškinovih del, zagorskega rojaka in književnika tovariša Mileta Klopčiča in člana ljubljanske Drame, Viko Grilovo ter Andreja Kurenta. Prireditve, kakršne v Zagorju že dolgo ni bilo, se je udeležilo nad dve sto ljudi. Največ mladine. Tovariš Klopčič je prikazal Puškina kot človeka, pesnika in revolucionarja, njegove pesmi pa sta recitrala oba umetnika ljubljanske Drame. Obiskovalci so vse tri umetnike prisrčno nagradili za nepozabno umetniško doživetje in izrazili željo, da njihov obisk ne bi bil zadnji. počitnice Šolskih otrok Tudi zagorska mladež se te dni kot vsepovsod drugod sanka in smuča. Počitnice so. Drugekrati so otroci žalostno gledali v nebo, od koder ni in ni hotelo biti snega, letos pa ga je toliko, da se ga bodo lahko naužili Smučarskemu društvu je uspelo dobiti 60 parov smuči po izredno nizki ceni. ki so jih razdelili med šolske otroke. Kot kaže, bo mladina imela priliko v času počitnic dobiti tudi nekaj prave smučarske vzgoje. Smučar- ski društvi bosta zanje priredili tečaj na snegu, medtem ko namerava uprava IBS organizirati celotedenski tečaj v Cemšeniku. ZAČETEK ŠTEVILNIH OBČNIH ZBOROV DRUŠTEV Kot vsako leto, bodo tudi letos številna društva v Zagorju kot tudi družbene organizacije imele občne zbore. Na občne zbore se bodo letos skrbno pripravili in dali poseben poudarek nadaljnjemu utrjevanju posameznih društvenih skupin, množičnosti vsega udejstvovanja kot izobraževalnemu delu. Kot kaže, bodo skušali v Zagorju ustanoviti nekaj novih društev. Predvsem bo treba izvesti reorganizacijo v občinskem odboru Ljudske tehnike. Ta skoro ni delal v zadnjih dveh letih, čeprav dobiva Ljudska tehnika vse večji pomen. Sicer delujejo v okviru tega odbora avto-moto društvo, aeroklub in nekatera druga društva, vendarle bo treba poživiti ostalo dejavnost Ljudske tehnike, ki je zdaj praktično ni. Kot je videti, bodo ustanovili dve društvi prijateljev mladine, eno na Izlakah, drugo v Kotredežu. Na občnih zborih nameravajo dati poseben poudarek tudi bližnjemu V. kongresu, saj »o vsa društva oziroma njihovi republiški organi kolektivni člani Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. IZ ČEMSENIKA TEŽAVE S POŠTO Vprašanje pomožne pošte v Cemšeniku še sedaj ni urejeno. Ze v j,uliju lanskega leta Je podjetje za PTT promet sporočilo, da bo, ker pomožne pošte v organizaciji PT niso več predvidene, opustilo pomožno pošto Cemšenik ter uvedlo dostavo od pošte Izlake. Po tem sporočilu sta se Šešla krajevna odbora Cemšenik ln Jesenovo z zastopniki krajevnih množičnih organizacij. Tedai sta ugotovila, da je pošta v Cemšeniku že preko 50 let In da Je iz tega razvidno, da je ta ustanova v kraju potrebna. Sicer so ugotovili, da Ima sedaj pošta m'anjši promet, predvsem še denarni, ker originalnih potrdil ne Izdaja tamošnja pomožna pošta. Zaradi tega kmetje večji del davčnih obveznosti in ostalih obveznosti poravnavajo na rednih poštah v Zagorju, Izlakah, Trojanah Itd. Pomožna pošta v Cemšenku sedal ne dobi vplačil za gozdni sklad, letno v višini skoro 9 milijonov dinarjev. Cem-šeničanl pa so menili, da bi se z vzpostavitvijo redne pošte enkrat za vselej dokončno uredilo tudi vprašanje stalne telefonske zveze. Sedaj Imajo v Cemšeniku le dvakrat na dan telefonsko zvezo, dopoldne pet, popoldne pa dve uri. Cemšenik Je kar precej oddaljen od Zagorja (12 km) in Izlak ter kaka hitra Intervencija v primeru požara, elementarnih nesreč ter drugega ni možna. , , Podjetje za PTT promet Je še dalje vztrajalo pri zahtevi za odpravo pomožne pošte v Cemšeniku. Pri tem je bilo poudarjeno, da bodo Izven dostave v naseljih Cemšenik, Dobrljevo, Brezje In Razbor hiše, ki so visoko nad cesto in nad Lesjim potokom, Sv. Primož, posamezne hiše v naseljih Jesenovo in Znojile ter del naselja Vrhe, kolikor ga spada v okoliš pomožne pošte Cemšenik. Prebivalci hiš. ki ne bi bili vključeni v dostavi, bi Imeli možnost pismeno obvestiti pošto, v katerih hišah naj pismonoša pušča njihovo pošto. Po predlogu podjetja za PTT promet, m od ponedeljkih, sredah ln petkih pismonoša obiskal naslednjanaselja: Cemšenik od 9.15 do 9.35, Razbor od 9.50 do 9.55, Jesenovo od 10.32 do 10.42, Jesenovo (Razlake) od 10.57 do 11.02, Jesenovo (Križe) od 11.10 do 11.15, Znojile (do hiše št. 21) od 11.45 do 11.55, Znojile (smer proti šoli) od 12.10 do 12.45.dolina Kotredežce od 13.30 do 18.40 ter Ržiše od 14.10 do 14.20. - Ob torkih, četrtkih ln sobotah pa bi bil posmonoša v Cemšeniku od 9.15 do 9.35. v severnem delu Razbofa od 10.05 do 10.15. v Dobrljevem od 10,39 do 10.47, v Brezjem od 11.10 do 11.20 ln v Orehovici od 12.05 do 12.45. 13. decembra lani je bil v Cemšeniku zbor volivcev, na katerem so volivci zahtevali, da naj v Cemšeniku pošta ostane oziroma da naj se spremeni v redno pošto. Potem pa je podjetje za PTT promet sporočilo krajevnemu uradu Cemšenik, da preimenuie pomožno pošto v redno samo pod pogojem, da bo razliko na stroških za pošto v Cemšeniku nosil ObLO Zagorje. V začetku bi znašala ta razlika mesečno 30.000 din. Krajevna odbora Cemšenik in Jesenovo pa se s trditvijo, da bi redna pošta v Cemšeniku poslovala z izgubo, ne strinjata ln predlagata, naj se s 1. marcem 1960 uvede obračunska poskusna pošta v Cemšeniku. Vprašanje 1e seveda sedaj, kako bodo to vprašanje uredili. Želimo, da bi obveljala zahteva volivcev, da prebivalci dobe redno pošto. (ma) DIVJI ZAJEC — NA RAZGLEDIŠČU NA VELIKI PRESEKI Človek, ki se rad klati po samotnih krajih, doživi v prirodi marsikaj zanimivega, čeprav so to le drobna srečanja s to ali ono živalico. Naj omenim prisrčno srečanje z divjim zajcem na Veliki Preski nad Litijo. Zdaj drži skozi to visokogorsko vas (800 m nadmorske višine) cesta iz Litije do Radeč in v starih Specialkah še ni zaznamovana. Z Velike Preske je krasen pogled na Kum ln proti Radečam ter v mirno dolino Sopote, pa tudi na serpentine proti litijski strani. Ljudje znajo ceniti vrednost razgledišča na Veliki Preski in mnogokrat sem videl tega ali onega Izletnika, pa tudi avtomobilista, ki je vsaj za hip ustavil svoje vozilo na tej naj višji točki, ki se pre-vrže lz litijskega območja. V dolino Sopote, Njfvic in Radeč. Kdor utegne, skoči v bližnjo vasico Veflko Presko, kjer si ogleda že razpadajoče bunkerje nemške vojske, ki je imela tu pravcato trdnjavo, da bi branila zasedeno Slovenijo pred partizanskimi pestmi. Pa jim tudi meter In še več debeli zidovi trdnjave na Veliki Preski, ki jih še danes dobro vidiš, niso pomagali - pregnala jih je še bolj trdna partizanska pest. Se lepši, kakor je razgled z Velike Preske, pa je razgledišče na Volčjem hribu nad Veliko Presko: tam čez drži cesta v Polšnik in tam Imaš vtis prelepega naravnega parka, ko stopaš po debelem mahu skozi smrekove gozdove. Volčji hrib je dobil svoje Ime zato, ker so se v starih časih podili skozi te zarasle gozdove volkovi. ki so prihajali lz kumljanskih gozdov klat drobnico h kmetom v Polšnik, pa tudi v Zglavnico, na Dolgo brdo, Bukovico in v druge gorske vasi med Kumom, Sopoto ln Litijo. Včasih je bila reja ovac ln koz zelo doblčkanosna gospodarska veja zasavskih kmetov. Na robu Volčjega hriba najdeš še danes ostanke lovskih Jam. kjer so lovili volkove. Tamkaj stoji danes spomenik nove dobe — transformator. Nekdaj zapuščeni ln odročni kraji imajo zdaj elektriko, ln prav na razgledišču pod Volčjim hribom Imaš obilo paše za oči. Kadar te zanese pot v te kraje, zlezi še do novega transformatorja ln sl tam napasi oči. Nedavni dari, prav tedaj, ko sem bil zaverovan v pokrajino pod seboj ln na nazobčani horizont. Je priskaklja! iz gozdička divji zajec. In ko me j« ugledal, se 1e pognal prav na rob previsa, se nekaj deset korakov pred menoj ustavil in se usedel v travo. Tudi on se je zamaknil v pokrajino ln Jo ogledoval, prav tako kakor Jaz. Migal je zadovoljno z uhlji, menda v Izraz zadovoljstva nad lepo panoramo. Precej dolgo je čepel pred menoj In strmel v prelepo podobo našega gorskega Zasavja. Sele potem, ko sem ga s ploskom rok zdramil lz zamaknjenosti, se je spet ozrl name, pomigal z uhlji ln zdrknil v dolino proti Zglavnid. Kaj ne, res lepo srečanje? Ta prizor Je iz gozda ogledoval kmet lz Zglav-nlce, ki pa je menil, da Je divji zajec Iskal travišče* kamor bi stekel na pašo. Jože Zupančič Cundrovec 19, sina; Justina KERIN, Brestanica ms, sina; Rezika BELJAK, Fariča St-v ec, hčerko; Alojzija FRAJNKO. Mala Rakovica 52, hčerko; Ernestina BLA-ŽLNC, Rigonce, sina; Angela GOLOBIC, Pesje 22, hčerko; Terezija TOPORIŠIČ, Mostec 15, hčerko; Marija HAJSEN, Črešnjevec 7, sina; Ana SKVARČ, Mihalovec 6, hčerko; Dragica IVETA, Kraj Do-njl 46, hčerko; Marija MOŽE, Brežice — Gregorčičeva 19, hčerko; Jožefa BOH. Mali Kamen 10, sina; Marija HUDINA, Bukovje 3, hčerko; Danica PLETEŠ, Ceme-hoveč 38, hčerko; Zdenka DEBO-GOVlC, Trstenlk 39, hčerko; Jožefa ZUPAN, Osredek 13, sina. OBRTNO PODJETJE »METAUJA« TRBOVLJE Trbovlje: Marija ZADOBOV- SEK, rojena KOLENC, iz Trbovelj, staro 71 let; Anton MIHE-LEC, lz Trbovelj, star 02 let; Matevž MEDVED iz Trto volj, star 64 let; Helena PUNTAR, rojena Beršnjak iz Trbovelj, stara 69 let. Brežice: Ivan SOTLER, Dobova 49, star 62 let; Mnka MILOJEVlC, Pločlce — Srbija, stara 70 let. AKTIVA Na dan 31. decembra 1*58 PASIVA Postavka Znesek Zap. Postavka Znesek št (v 000 din) st- . .. (v ooo din) 17,052 A. Viri osnovnih sredstev 16.250 1. Osnovna sredstva 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev 227 2. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe •* B. Sredstva skupne porab« 3. Sredstva skupne porabe ”* 4. Drugi viri sredstev skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe 16,957 C. Viri obratnih sredstev 3,147 C. Obratna sredstva 5. Sklad obratnih sredstev 5. Skupna obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drugi skladi 6. Denarna sredstva rezervnega ln 7. Rezervni sklad ln drugi skladi 767 drugih skladov 8. Viri nerazporejenih sredstev 7,005 7. Denarna sredstva nerazporeje- E. Viri sredstev v obračunu nih sredstev ln druga pasiva E. Sredstva v obračunu in druga 9. Kratkoročni krediti za obratna 18,406 aktiva sredstva 8. Kupci in druge terjatve 15,900 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 7,967 n. Druga pasiva 9. Druga aktiva Skupaj 51.576 Skupaj 51.57P Vodja računovodstva: (Ignac Persoglio) Predsednik upravnega odbora: (Jože Lesjak) Direktor: (Janez Zalaznik) !■! te 81. — Kakih deset dni pozneje j« bilo v Gavrlčevl hiši vse narobe. Prejšnji dan so praznovali Stefanovo poroko z Reziko. Svatovanje je trajalo pozno v noč. Danes pa sc je gostija nadaljevala. Razgovor se je sukal večidel o groznem hudodelstvu, ki so ga pripisovali rokovnjaški zadrugi. Na preiskavi jetniki niso ničesar izdali, ker niso hoteli spraviti Se svojih tovarišev pod vislice. Tudi Poljaka so poklicali v Ljubljano, toda kaj več kot prvič Jim ni mogel povedati. 82. — Po obedu sta Stefanova mati in Rezika odšli na vrt. Mati ji je pripovedovala zgodbo svojega ii vi jen ja: prvič so je poročila z generalom Basajem. Dala mu je sina Ferdinanda. Mož ji je kmalu umrl in iz drugega zakona z inženirjem Poljakom je njen sin Stefan. Ferdinand je odšel v šole .nato pa je stopil v službo v Celju. To je bilo pred desetimi leti. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj strašnega in s Ferdinandom se nista več videla. 83. — Nadaljnja Ferdinandova usoda nam je znana. V njegovo življenje je stopil Bmjač. Mati je vedela le to, da so sina obdolžili tatvine, ga vtaknili v vojsko, od koder je pobegnil. Zakaj je pobegnil in kakšna je bila njegova nadaljnja usoda - tega mati ni mogla slutit;!. Prepričana pa je bila, da njen sin ni mogel zagrešiti zločina tatvine. Razgovor je prešel drugam. Pa tudi družba se je že vrnila. 84. - Pred vrati se je pojavil neznan človek, ki je hotel po vsej sili govoriti s Poljakom. Cez nekaj časa se je vrnil Stefan ves bled. »Rokovnjače moram iti lovit,« dejo ženi. ki se močno prestraši. »Stefan, ostani doma, nikamor ne pojdi!« ga prosi. Obljubil ji je, da sam ne bo šel, vea» dar morata takoj odpotovati na KolovoC Poslovila sta se od družbe in »e odpeljala proti domu. UBILA GA JE BIROKRACIJA Dugal Johnson je bil plavolas deiček velikih modrih oči in je živel na SkoMcem, na podeželju. Mati ga je klicala Dugi. Očeta ni poznal, ker se ni vrnil iz vojne. Deček je imel rad gozdove. pOlja, zorane njive in živino v hlevu. Zmeraj je govoril: »Ko bom velik, bom traktorist«. Nekaj dni potem, ko je praznoval deček deseto obletnico rojstva, mu je umrla mati. Ostal je sam na širnem svetu. Odpeljali so ga v sirotišnico, toda kmalu se mu je nasmehnila sreča, kakršne mnogi MLADA FRANCOSKA IGRALKA MARIE LAFORET nesrečniki ne doživijo. Donald Mac Pearson in njegova žena, starčka brez otrok, sta sprejela dečka na svoj skromni dom na otočku blizu obale. V kmečki hiši so imeli 'radio, kopalnico in igračke. Toda to ni bilo za posvojenčka naj-leipše. Najprisrčnejša je bila zanj ljubezen. Ljubezen, ki jo je gojil do novih staršev, in ljubezen, ki sta mu jo »atek« in »mamica« — kakor ju je klical — obilno vračala. S starčkom, »očkom«, je hodil Dugi na polje in ribarit. Zvečer ga je učila stara »mamica« peti. starček Pa igrati na harmoniko- Deček je bil srečen. Srečna pa sta bila tudi starček in starka, ki sta ljubila posvojenca kot sina. »Zdaj imava naslednika za posestve-ce in uteho za leta pred smrtjo«, sta govorila. Toda nekaj drugih ljudi, birokratov. ki gledajo na svet po črki zakona, je udarilo kot strela v srečo in upe. Nekega večera, ko je po otoku zavijal mrzel veter, je zazvonil telefon. Na drugem koncu žice, s policijske postaje, je naznanil brezbarven glas Mac Pearsonovima, da bo prišel drugi dan eden izmed policistov po dečka. Oglasil se je torej izvrševalec zakona. V Veliki Britaniji je namreč družba uzakonila nekaj, kar je onesrečilo dva stara človeka in nežnega otroka. Zakon namreč določa starostno mejo tistih, ki si prisvojijo tuje otroke. Nenadoma sta bila torej oba Mac Pear-soncva — on s 65 leti. ona "a {jepai fthjLpcnkdi^f^^ Marsikdo je že vprašal, kaj Je s Pepčetom: ali ga Je Sava odnesla, ali je kje zmrznil ali kaj. No, pa ni res ne eno ne drugo. Ko je potegnila odjuga, je prišel Iz svojega skritega brloga na dan. Da, odjuga! Ta je prišla letos tako naglo, da bl kmalu kolektivom Elektrogospodarske skupnosti Slovenije popolnoma pokvarila začrtane zimskošportne igre na Partizanskem vrhu. Pa so na srečo s temi igrami le zvozili, kakor boste brali v poročilu v športni rubriki. - 2e večkrat smo prosili naše bralce, naj pridno poročajo Pepčetu, če bodo opazili, da je kje ali da gre kje kaj narobe, saj rad zbira take reči. Torej še enkrat — pišite mu! Zadnjič sem bil spet v Radečah, pa sem opazil, da tudi tam ni vse v redu. Mislim namreč zadevo s smetmi. Tamkaj imajo namreč navado, da vse, kar jim dela napoto, zmečejo v Sopoto, ki mora požreti vso nesnago. Lepo podobo dobi vsak, ki pride v kraj, pri mostu čez Sopoto. Tamkaj je pravi muzej ali pa akvarij za vso odloženo ropotijo in smeti. Sicer pravijo Radečani, da to ne škoduje ribam. Tako so Jim bojda rekli domači ribiči. Res pa je, da bodo morali radeškl ribiči, če bodo hoteli obvarovati ribji zarod, skupno z Društvom za olepšavo mesta napisati kolkovano prošnjo in domačine lepo prositi, naj smeti odlagajo pač tam, kjer je zanje mesto. In še peka v Radečah bi prav tako lepo prosil, naj daje v promet raje dobro pečene štruce, ne /a kuhanih. Po navadi so v prodaji samo kilske štruce, polkilskih sploh he dobiš, ker se to menda,ne splača. Prav bi bilo, če bl »Kurivopromet-v kraju dal peku popust pri kurivu, da bo kruh pečen, ne pa kuhan. Tudi v Hrastniku sem se oglasil. Res je, da brastniški šoferji skupaj držijo, da je le kaj, vendar bi tudi te prosil, da takrat, kadar je brozga na cesti - prav sedaj jo Je dovolj - ne prirejajo hitrostnih tekem. Gorje ti, če si tedaj, ko mimo tebe švigne avto, v svoji praznični obleki? Najmanj dve uri jo boš čistil! V Trbovljah pa sim se kaj hitro naveličal v restavraciji pri -Lipi«, ker nisem mogel dočakati natakarice, da bl kaj spil in pa da bi potem plačal. Človek lahko mirno zapusti gostišče, ne da bi poravnal zapitek. Sicer pa tudi po nekaterih drugih gostinskih lokalih ni dosti boljše. Marsikje dobiš vtis, da jim je najljubše, če nikogar ni, da imajo pač mir. Skočil sem ob tej priliki še v Zg. Trbovlje, kjer pravijo, da dobro delujejo mladi zadružniki na tamkajšnji šoli. Ti so pred kratkim naročili v Mariboru 100 sadik-divjakov. Domeniti so se- da bodo sadike po 8 din. Dolgo ni bilo glasu, kaj ie s sadikami. Ko se je uprava šole obrnila na Maribor, kaj te s to rečjo, so dobili odgovor, da jih je vzela trboveljska KZ, ki je tjakaj prišla s kamionom. Ze sem se hotel zahvaliti ;adrugi za uslugo v imenu šole, pa sem zvedel, da so mladi zadružniki dobili račun za 100 sadik po 12 din. Glej, glej, tem si mislil, ta usluga Je pa bila precej draga! Pa sem potem /.vedel, da mladim zadružnikom le ne bo treba plačati dodatka 4 din za posamezno sadiko. Mislil sem si, da bl bila naloga zadruge, da mladim zadružnikom, ki letos po vseh šolah tekmujejo, pomagati, ne pa jih denarno obremenjevati. Naj se spotaknem še ob Avtoprevozništvo v Trbovljah. Zadnjič sem se namreč vrnil iz Maribora v Trbovlje z motornim vlakom, pa sem moral zjutraj ob 8,10 oditi peš s postaje. Čudno se mi je zdelo, 'kje je avtobus, saj vendar podjetje v svojem voznem redu piše, da vozi avtobus tudi k temu vlaku. Pa sem dodatno zvedel, da se je tovarišem, ki delajo v Investicijskem biroju v Trbovljah, tako neznansko mudilo, da avtobus ni imel niti dve minuti časa, da bi počakal na morebitne potnike, ki pridejo dve minuti pozneje za brzim vlakom, ki prispe v kraj iz Ljubljane ob 8,08. Ob priliki spet kaj. Pozdravljeni vsi! VAS PEPCE s 55 — prestara. da bi smela rediti in vzgajati dečka, ki sta ga tako ljubila in pri katerima je že preživel poltretje leto srečnega življenja., Ustanova je uresničila i.a podlagi »dejstev, ki jih kažejo akti,« ukaz. Jok obeh starčkov ni pomagal in tudi dečkovo upiranje je bilo zaman. Dugi je postal akt »Dugal Johnson«. Policist ga je odpeljal z otočka na kopno k ženski, ki je deček nj poznal in je ni imel rad- Čez nekaj dni je Dug! pobegnil. Nagli so ga na obali nasproti otočku. Zdaj so ga odpeljali dlje v notranjost, toda deček je spet pobegnil in PO treh dneh so ga našli izčrpanega od lakote. Prepeljali so ga v bolnišnico. Toda tudi potrpljenje urada za skrb nad otroki se je izčrpalo. Menili so, da deček, ki se tako upira njihovim odlokom, ne more biti pri pravi pameti. Stlačili so ga v bolnišnico za duševno bolne, toda tam so ugotovili, da je deček popolnoma zdrav. In zidaj so ga kot nepopravljivo pokvarjenega izročili v poboljševalnico. Toda tudi tam je nekajkrat pobegnil in vsakokrat so ga našli popolnoma sestradanega in izmučenega na obali nasproti otočku, kjer sta živela Mac Pearson in kamor ga je vlekla nepreboljena ljubezen do njiju. Naposled se je »pristojna oblast« odločila da bo enkrat za vselej presekala dečku pot do obale. Poslali so ga v poboljševalnico v sto kilometrov oddaljeni zaliv. Birokrati so menili, da bo tako »primer Johnson« dokončno urejen. Toda po treh tednih je deček izginil. Tokrat ga niso več našli. V birokratske knjige so zapisali pripombo »izginil«, dokler niso našli na obali okostje malega dečka. Okostje so našli na hribčku, od koder se vidi s prostim očesom otoček in vaška hišica starčka in starke. Dečkova tragedijo so skrbno prikrivali. In zgodilo se je še, nekaj groznega. Mali okostnjak je ležal na hribčku še tri leta nepokopan, čeprav so ga bili našli. Kasneje so ga pobrali in od tedaj leži do danes »za znanstveno raziskovanje« v univerzitetnem laboratoriju v Glasgowu. Naposled je napisal nekdo v zdravniški časopis izčrpno poročilo, ki je pojasnjevalo smrt »neznanega dečka« z obale. To poročilo se je zazdelo poslanki Jane Man v britanskem Spodnjem domu tako nenavadno, da se je začela zanimati zanj-Na svojo roko je raziskala ves primer in potem povedala resnico parlamentu im javnosti. Britanski Spodnji dom se je vznemiril, javnost pa je bila razburjena. Toda dečku ni bilo več pomagati. Poslanka Jame Man z zahodmoSkotakega volilnega okrožja Pa je predlagala, da bi poveličali umrlega dečka in obenem postavili spomenik za večni opomin birokraciji. Predlagala je, da bi pokopali ostanke v westmimstrski opatiji v Londonu zraven Charlesa Dickensa in zraven treh sester, pastorjevih hčera, ki so naposled premagale puritansko okolico, ki ni poznala ljubezni, in katerim so vklesali v nagrobno ploščo besede: »Bile smo tako pogumne, da smo vzdržale«. Malemu Johnsonu pa naj bi postavili nagrobni spomenik z napisom: »Tu počivajo ostanki dečka, ki ga je ubil zakoni. IZ FILMA »POVABILO NA PLES« — LEVO SPODAJ GENE KELLY OD TU IN TAM SOLIDARNOST NA MORJU Solidarnost na morju v primeru nesreče sodi v tradicionalne vrline mornarjev. Tudi 64-letni strojnik Agostino Bri-arnda se lahko solidarnosti zahvali za življenje. Strojnik je namreč padel in se hudo poškodoval po telesu in ranil po glavi- Poveljnik ladje »Confidenza« je po radiu zaprosil mednarodni zdravstveni center za pomoč. Dobil je potrebna navodila za pomoč, center pa je med tem časom iskal način, da bi: ranjenega mornarja odpeljali v bolnišnico. Obrnili so se na newyorško poveljstvo Coast Guard, vendar se ni več dalo ničesar storiti, ker je bila ladja predaleč. Zato pa je ameriška obalna straža obvestila prekooceansko ladjo »Amtilles«, last neke pariške družbe, ki je plula proti Angliji. Ladja je spremenila smer in med huidim neurjem so ponesrečenega mornarja sprejeli na krov potniške ladje. ki je dobro opremljena za vse zdravstvene potrebe. T0TJUJN1 ZLATOROG V MARIBORU opozarja vse potioinike na novi, visokokvalitetni in poceni detergent za pranje lielego in pisanega perila z imenom OSKAR, ki je te dni ie na trgu. Za čim večje zanimanje potrošnikov za to novost organizira TOVARNA ZLATOROG edinstveni nagradni natečaj, v katerem lahko sodeluje vsak popjoSnik, brž ko bo kupil detergent OSKAR. OSKAR vam daje možnost — mimo vrste drugih dobitkov — da avgusta BREZPLAČNO OBIŠČETE 0L1MPIAD0 V RIMU! V vsakem zavitku deiergenla OSKAR je po ena fotografija olimpijskih rekorderjev. Fotografija jugoslovanskega tekmovalca na letošnjih olimpijskih igrah v Rimu. STANKA LORGERJA, prinaša vsakomur BREZPLAČNO POTOVANJE NA OLIMPIADO! Ta fotografija ima redno številko II in bo v zavitku deiergenla OSKAR razposlana po vsej državi med 24. januarjem in 15. junijem letos. Vsakdo, ki jo najde -v zavitku, naj le-to priporočeno pošlje na naslov tovarne, ker je dobitnik brezplačnega potovanja na olimpiado! Začenši z 10. februarjem bo TOVARNA ZLATOROG prek liska in radia obveščala javnost o dobitnikih lega potovanja, ki bo organizirano avgusta iz Maribora Razen teh dobitnikov pa sodeluje velikem nagradnem natečaju vsakdo, ki zbere serijo fotografij olimpijskih rekorderjev od štev. I do 10. Žrebanje teh dobitkov bo prav tako avgusta v Mariboru. Serijo fotografij od štev. I do 10 pošljite na naslov: TOVARNA ZLATOROG. MARIBOR. Klavniška ulica 23. TOVARNA ZLATOROG je prepričana, da bo kvaliteta detergenta OSKAR prinesla vsem potrošnikom novo zadovoljstvo. Zeli jim tudi dobitek! SREČNO POT NA OLIMPIADO V RIM! PICASSO SE JE ZMOTIL Picasso se je zmotil in ni prav napisal ime Porinaldo na svojo keramiko, ki jo je li-gurska občina podarila v zvezi s pobratenjem francoskemu mestu Vallauries, kjer je umetnik doma. Na vazo je Picasso napisal »Vallaurisa Porrinaldo« in sedaj razpravljajo, če naj odstranijo dvojni »r« in tako popravijo napis. Zupan je mnenja. da naj ostane vse tako, kakor je, češ »Picassojevega napisa se ne bo nihče dotaknil«. LJUDJE IN KURE S 340 prebivalci na kvadratni kilometer je Nizozemska najgosteje naseljena dežela na svetu, za njo je Belgija z 295, Japonska z 264 prebivalci itd. Zanimivo je, da ima mala Nizozemska povprečno največ perutnine na svetu: 37 milijonov 730 tisoč kljunov. VLAK NI KRIV Strokovnjaki tržaškega geofizikalnega inštituta so ugoto- TEKM0VALNIDV0R0J V ZAGORJU Zagorje, 24. jan. — V dvorani TVD Partizana sta se pred približno 150 gledalci pomerili telovadni ekipi Domžal in Zagorja. Deset najboljših telovadcev je pokazalo svoje znanje v prostih vajah, preskoku čez konja. na krogih, bradlji in drogu, za kar so želi veliko priznanje. V dvoboju je zmagala iz Zagorja s 196,06 točke pred Domžalami (186,3 točke). Med posamezniki je bil najboljši Mitro Zule (Domžale, 53,8 točke), sle-d' mu Franc Bašelj iz Zagorja z 51,8 točke, tretji pa je bil Jože Pirš (Domžale, 49,95 točke) Itd. Yu NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PR) MALIH OGLASIH OSMRTNICAH IN ZAH V A LAH SD-ODSTOTNI pmriST vili. da vlak in vibracija tal, | ki jih povzroča, nista kriva za porušenje stanovanjske hiše v Barletti. Ugotovili' so, da tres- 1 ljaji. ki jih povzročajo vlaki, l niso nevarni. Inštitut je poslal i v Barletto dva tehnika, oborožena s številnimi napravami, ki služijo za merjenje vibracij- ALI VEŠ? — da je direktor edinburškega festivala Robert Pounsomby odstopil s svojega položaja. Vzrok njegovega odstopa naj bi bil ta, da edinburške prireditve, ki jih v svetu cenijo kot najkvalitetnejši festival, ne ustrezajo kulturni ravni, ki bi se od tega festivala mogla pričakovati. — da je Sonali das Gupta, Indijka, ki se je proslavila zaradi svojih odnosov z italijanskim režiserjem Robertom Rossellinijem, izjavila, da so orientalske ženske v nasprotju z zunanjim videzom mnogo bolj srečne kot Evropejke, pa čeprav se. slednje ponašajo s svojo svobodo in neodvisnostjo. Gospa Sonali das Gupta bo verjetno bolj srečna kot kaka druga Evropejka, vprašanje je le, če bi enako izjavile tuj-di tiste ženske iz Azije, ki žive v izrednem pomanjkanju in ki so žrtve neštetih predsodkov, ki so jim ostali zaradi zaostalosti, v kateri žive. — da so v Milanu odkrili skupino ljudi, ki se je ukvarjala z organiziranjem prostitucije, Še nedoločeno število »organizatorjev« je imelo »na zalogi« 200 deklet,. ki so jih pošiljali v razne hotele, kjer so dekleta ostajala po teden dni. Pri tem so dekleta zaslužila tildi do sto tisoč lir na dan. 50.000 je dekle odstopilo lastniku hotela, 30.000 je šlo »organizatorjem«, ostanek »zaslužka« je ostal dekletu. — da so na Angleškem prepovedali policajem, da bi pomagali pijanim šoferjem. Predloženo je bilo, naj bi z zakonom odpravili prakso, da pijani lastnik avtomobila najame v točilnici policaja-šoferja, ki ga za malenkostno nagrado odpelje domov. Odslej si bodo pi jani lastniki avtomobilov morali pomagati drugače. H 'Vi n V N Al) Al. i S.'V i:‘Jlit Skrivnost dveh bratov »Arthur vas je pripeljal semkaj?« je vprašal počasi. »In zakaj vas je pustil samo s tem gospodom? Je to vaš prijatelj?« Ler.lie je burno odkimala. »Danes sem se srečala z njim prvikrat« Bolj ko se je Dicku Alfordu začel jasniti položaj, bolj jezen je postajal. Nanesrečnejši trenutek, ki si ga je mogel Arthur Gine izbrati za svoj povratek! Dick je slišal zvonenje hišnega zvonca, slišal nagle korake zunaj na hodniku Ln videl bledi obraz odvetnika, ki ga je pačil prisiljen nasmešek. ' • »Halo, mala? Kaj se je zgodilo?« »Mislim, da bi ravnali najpravilneje, če Leslie takoj spravite domov,« je povzel besedo Alford. Da so ga vsi tako prezrli, se je zdelo Gilderju neznosno. ■ »Smem vprašati, s kakšno pravico razpolagate z mojimi gosti?« je dejal izzivalno. Tuda Dick se tudi tokrat ni zmenil zanj. -»Pobrigajte se za svojo sestro, Gine!« V njegovem glasu je zvenela komaj prikrita grožnja. »Danes zvečer bom tako predrzen, da se bom oglasil pri vas.« Nežno je božal Leslie po roki 'n jo odpeljal venkaj v vežo ter počakal, da sta brat in sestra odšla skozi glavna vrata. Nato se je obrrfll h gospodarju stanovanja, ki ni mogel krotiti jeze. »Prišel sem k vam v poslovnih zadevah, Gilder, vendar to vprašanje še lahko odloživa. »Najprej bi rad vedel, kaj ste rekli miss Gine?« »To vas sploh ne briga,« je odgovoril Gilder. »Tudi mene to do neke mere briga,« je izjavil Dick, ni se pa razvnel. »Prav gotovo vam bo znano, da je miss Gine z mojim bratom zaročena.« Gilder je z jezikom oslinil suhe ustnice. »To me ne zanima!« Po kratkem premišljevanju pa je dejal: »Kaj bov£(, igrala slepe miši: miss Gine sem prosil za roko!« »Tako, tako! In kaj je rekla ona k temu?« »Saj ji niste dali niti potrebnega časa, da mi odgovori. Vendar ne verjamem, da bom naletel na težave.« Dick se ni mogel zadržati, da se ne bl porogljivo nasmehnil. Mislite na težave, kar se tiče njenega brata, kaj ne... ?No, ta ni vaten. Naj si bo, kakor hoče — na težave boste naleteli pri miss Gine ln tet meni.« »Pri vas?« Gilder se je posmehoval: »Ste mogoče z damo »Zaročen? Ne! Zaročen je moj brat - jaz nisem drugega kot samo prijatelj miss Gine. Tudi če bi dekle svojo namero spremenilo in se ne bi primožilo v našo družino, to ne spreminja mojega odnosa do vas. Toda zdi se mi, Gilder, da igrate zelo tvegano igro! Bog ve, kakšnih prisilnih sredstev ste se poslužili proti njenemu bratu!« Osiveli mož je vidno vztrepetal. »Aha!« se je nasmejal Dick Alford. »Sem torej zadel v živo, kaj ne? Kljub temu se z Leslie Gine ne boste poročili.« Gilder je stisnil oči: »Ali naj bo to grožnja?« »Mislite si, kar hočete! Sedaj pa najino poslovno vprašanje: vi ste od Leonarda kupili farmo Red za tri tisoč pet sto funtov. Ali se odpoveste temu nakupu za dobiček pet sto funtov?« »Cernu le!« je vzrojil Gilder. »Tamkaj si nameravam sezidati hišo in ni ga zakona, ki bi mi to preprečil.« Dick Alford mu je prikimal. »Doslej sem se vpraševal, kaj vas je privedlo v naše sosedstvo. Sedaj seveda razumem... Na vašo srečo pa potrebuje Leonard pri preprodaji tega zemljišča privolitev mojega brata, se pravi moje, ker sem za to opol-nomočen. Kot jurist pa morate vedeti, kako je s fidejkomisi, rodbinskimi posestvi, ki so ne smejo prodajati, h katerim spada tudi farma Red. Vedeti morate, da boste pravdo zgubili, če me prisilite, da vložim tožbo proti temu. Se hočete prostovoljno poravnati?« »Ne!« »Morda se boste drugače odločili, ko se boste spet pomirili.« Dick Alford je segel po svojem klobuku. »In kar se tiče miss Gine, boste prav tako najpametneje storili, če se svoji nameri odrečete.« »In če nočem?« Dick' se je spet skrivnostno nasmehnil. »Potem vam bo to zelo žal.« 15. Niti besedice ni Leslie spregovorila o svojem doživljanju z Gilderjem m njen brat se je prav tako izogibal, da bi načel to vprašanje. Ko sta se voedla v avtu skozi londonske ulice in potem iz ene vasi v drugo, je Arthur govoril na dolgo in široko o poslovnih stvareh, ali pa je molčal in naprezal misli. Njegovi živci so morali biti skrajno napeti, kajti ko ga je Leslie vprašala o neki čisto nevsakdanji stvari, je prestrašeno odskočil. »Oprosti, kako si že rekla? Tako razmišljen sem bil.« »Ali imaš neprijetnosti?« ga je mirno vprašala, »Da, res je tako.« 2e sta se bližala Chelfordburjrju. In sedaj Je spregovorila, o čemer Je ves čas razmišljala. »Arthur! Ali si vedel za njegovo namero, ko si naju pustil same?« »Arthur, ali veš, kaj je Mr. Gilder hotel od mene?« In ker je brat molčal, je pristavila: »Prosil me Je za roka* »Kaj ne praviš!« »Njegove namere so seveda trapaste!« se je izognil. »Četudi ni slab človek in ni mogoče nikomur zameriti, če se zagleda v mlado dekle in jo želi poročiti.« Leslie se je čutila nekam užaljena. »Toda ti ne bi nikoli privolil Arthur, kaj ne? Ti vendar veš, da sem s Harryjem zaročena. In kolikokrat si mi rekel, da si ničesar bolj ne želiš tako, kot da bi me videl kot grofico...!« Po navadi se je znal Arthur Gine vedno izmikati, pa če je šlo še za tako zamotano vprašanje — tokrat pa so mu možgani popolnoma odpovedali in bil je v zadregi. »Draga moja sestra, nikoli ti ne bom prigovarjal ali branil, s kom naj se omožiš, zame je glavno, da si srečna. Gilder pa je sicer sposoben mož in razen tega zelo bogat.« Tokrat pa je Leslie skočila s sedeža, da mu pogleda v oči. »2e spet poudarjaš materialno plati Kje pa je moj denar?« To vprašanje je udarilo nepričakovano. Arthur Gine je napel vse sile, da bi bil kos tej situaciji. »Tvoj denar? Ta je varno naložen — v raznih vrednostnih papirjih in delnicah.« »In koliko imam pravzaprav?« je vprašala neusmiljeno. »Okrog pol milijona funtov. Za božjo voljo, ne govoriva vendar o tem mamonu!« »Jaz pa hočem govoriti o tej stvari! Arthur — ali imam sploh še kaj?« Kakor mu je bilo neprijetno to direktno vprašanje — še bolj neprijetno kot lord Chelfordovo, ki ga Je prejšnji teden vprašal, v kakšnih papirjih je naloženo premoženje njegove matere! In najbrž bi tudi Dick vtaknil svoj nos v stvar, ta Dick, čigar spomin se je kosal z registrirnim strojem! In razen teh dveh naj se sedaj brani še proti radovednoti svoje sestre...? »Neumnica!« se Je smehljal. »Zares neumnica! Želel bi imeti nogavico, kt bi bila vsaj polovico tako polna ,kot je tvoja.* »Mislim, da sploh nimam ničesar več,« je vztrajala resno. »Ti že dolga leta spravljaš ta denar in ne morem se otresti slutnje, da tvoji posli ne ■ gredo kdo ve kako dobro.« »Ali mi hočeš očitati, da sem ti ukradel tvoje premoženje?« je vprašal osorno. »Tega ti ne očitam. Toda morda si denar... nespametno naložil. Mogoče ga je bilo vedno manj in manj. tako da ga končno ni ostalo nič. Ali je tako?« Bila je minuta, ko je premišljeval, ali naj ji pove resnico. Toda nečimrnost, strah pred neznanim učinkom, ki ga lahko povzroči taka novica na človeka, ki ga je imel vendar le še malo rad, mu je zavezal jezik. »Prizanesi mi s tvojimi otročjimi vprašanji! Seveda ni tako, kot oi mislit.«