[Najvačji slovenski
v Združenih državah
V«U* z* r*e leto • . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne* York celo teto .	$7.00
Za inoienutfo celo ieto	S 7.00
GLAS NARODA *
^Thelarsest Sloreman Dsufr j
list , slovenskih ^delavcev v Amerfld.

and legal Holiday«. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 89. — ŠTEV. 8».
Entered a* Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 ___NEW YORK, TUESDAY. APRIL 17, 1934. — TOREK. 17. APRILA 1934	— —
F. D. ROOSEVET ZAHTEVA NADALJNE MILIJARDE
L. Trocki v rokah francoske policij«
TELEFON: CHelscs 3—3878 "VOLUME XLD. — LETNIK XIII
POLICIJA JE MISLILA, DA BO
NAŠLA VOHUNSKO GNEZDO
i
PARIZ, Francija, I 6. aprila. — Policija je postala pozorna na neko samotno vilo na robu gozda v Fontenebleau, 35 milj južnovzhodno od Pariza ter je izvedla preiskavo vile. In našla je bivšega sovjetskega voditelja in vojnega, komisarja Leona Trockega, ki je že tri mesece skrivaj živel v vili, boječ se osvete belik Rusov.
Policija, ki je bila mnenja, tla ima Trot-ki .s-a m o dovoljenje živeti iui Kor/.iki. kjer je bil rojen veliki »Napoleon, je morala asraino-«Vna «»diti. ker je Trocki pokazal pismeno dovoljenje notranjega ministrstva^ dat»me prebivati v «le-partmentu SeLue-et-Mariie.
Vil«, v kateri živi bivši boljs.^ viski voditelj s svojo ženo. dvema sluurbnikoma. <lvenia tajnikoma >n nekaterimi seli. se imenuje K»-r Monique ter nahaja Vini viisi Ilarbizon. ki je tihaijaliiare um- 'tni-kov.
Vašeani .so se že dalje časa čudili. v kako tajnost so se zavijaii prebivalci vile Ker Moni^ue. Tudi vaf&eniu pismo nosi se je zdelo eitdno. da osl ljudi v vili ni nikdar nobenepra pi.sm;i. Vs« m se je y,.le-lo. d«a je dovolj povoda, da zadevo prijavijo orožnikom, kajti vsakdo je brl preprirnn. tla mora biti v vili vohunsko »mezdo.
V vet rte k preteklega tedna so orožniki bili prepričani, da iinajo vohune v voji mtv-ži. ko so aretirali nekega .sla, ki se je Ti a motornem kolesu brez svetilke pripeljal do vile in so pri njfiu našli pisma naslovljena na Leona Troeke«ja.
Policija je tudi zvedela od Su-reti Generale, da ima Troeki samo dovoljenje živeti na Korziki.
Vsled tejja so orožniki ohstopili vilo. Državni pravdrrifk Cerede je nato s šerifom, z <mim detektivom in enim po'Mcktom Sel v vilo. Vsi so bili peljal)i v sobo. kjer je z\ veliko mizo sedel starejši moški in i>oleg njega ma m o« i dva revol-verja.
—	Kdo ste ? — vpraša f'erode.
—	Kodrov. — odvrne mož.
—	Vi ste Troeki. — pravi O-rede.
—	Da. Trocki sent in se tukaj skrivam, ker se bojim osvete belih lliusov. Sem že star zarotnik, lia •no sedaj kujtTii i'etrto inter-naeitjoiialo.
Xato pokaže Troeki pismeno dovoljenje notranjega ministrstva za bivanje v Franciji in policija je odšla.
KAROL NE PUSTI MAGDE
London, Anglija, 15. aprila. — Wko poročilo iz Bukarešte naznanja. da se je ljubica kralja Karo-la gospa Magda Lupeseu odločHa. da takoj odpotuje iz Koimrnske. da ne bo kraljevo življenje ogroženo.
CKarol pa ji me dovoli, da bi sla u Romimske.
ZA MIR V PROTESTANTOV-SP CERKVI
Berlin, Nemčija, 16. aprila. — Da bo a ape* napravi mir med na-zijsko evangeleko cerkvijo in nasprotnimi protestantovskimi pastorji, je držav, škof Mueller pre* klieal cerkveno postavo 2 dne 4. januarja. ki določa kazni za pastorje, ki nasprotujejo odredbam dr* žavnega škofa.	.« • ^^
GNILA JAJCA ZA DOLLFUSSA
Malega kanclerja ni zadelo nobeno jajce.—Krivda je padla na socijali-»te. — Knez Starhem-berg v vladi.
G raz, Avstrija, IG. apjrila. — Ko jf kancler I>oIlt'nss otvoril veliko zborovanje, so okoli njegove g-Iave pričela le1v»ti <rni'<a ja>jca in v razdalji 300 čevljev od njega se je /. velikim pokom razletela bomba, ki pa je bila izdelana samo. da je bil glasen, pok.
Poleg iDunaja je bil Gradee v I februarski soeijalUtični revoluciji sretlist'e bojev med heiniwehrom in sot-ijalisti.
Razbita jajca so tnnazala ohle-ko in uniforme teborovaleev, toda nobeno jajee ni zadelo majhnega k a ne le rja.
Soeijii'SUti so pobarvali cesto od letal :-Jt*a. kamor je prišel T V«»11 i* uss I z Dunaja. pa do m-rsta z rdečo barvo. Po lilk'nih tleh pa so bili napisi "Doli z fašizmom!" rn "Doli 1. Dollif iLsom!"
Veliko zborovanje je bilo pri-ne roma mirno, toda-kanclerjev govor iz neznanega vtnroka ni bil poslan po radio.
Dol If ns .je zavrnil očitanje, da je vlada zašla ]»<kI duhovniško o-bLaršt. — To. kar želimo, ni duhovniška nadoblast. — je rekel Doll-fiLss. — temveč država, kat ro vodi kršean-ski dnli.
Posebno pozornost	izzval
kancler, ko je naznanil, da je dosegel popolni sporazum u voditeljem fašislovskega heiiiMvelira. princem Km. lluediger Stalirem-•bergom. ki bo v kratkem za-'vzel odlično mesto v avstrijski vladi. 'Xekateri vedeti tega mislijo, da bo Stahremberg postal pod-kaiu-ler. drugi pa so zopet mnenja. da mu l»o dano vrhovno poveljstvo nad vsemi prostovoljnimi vojaškimi organizacija m i. I Ker se nova avstrijska ustava naslanja na nnvtklikn papeža Pija |Xr., dolže socijalLsti vlado, da ao J je prodala duhovščini.
1 -
j KITAJSKA PRED NOVO !	KRIZO
! Peiping-, Kitajska, 1(5. aprila.— Kitajske -oblatiti ko prepričane, da j ni več daleč, novn k-riza z .Tapon-isko. atko Kitajska ne sprejme japonske »zahteve, da- zopet obnovi železniško in poštno zveeo "z Man-čnkuo.
(Ker Kitajska Manviikuo ni priznala. še ni vepljala jrveze z Man-(r-irkuo navzlic .ponovni japonski zahtevi.
ADVERTISE
'k
Jn "C.IJVS NARODA'
BOJKOT ŠKODI PRISTANIŠČEM _ V NEMČIJI
Hamburški župan kritizira pol jedel jske^a ministra. — Pomorska trgovina je v žalostnem stanju.
Berlin. Nemčija, 14». aprila. —' Xaz.ij.sk i y.upa>:i v Hamburgu iti nemški delegat na gospodarski koni'Hrenci v Londonu Kari Vin-1 cent. Krogmaiui je ja\uu> priznal, 1 da je inozeiiL-Iii bojkot nemškega blaga dovetlel nemška pristaniška v katastrofalne razmere.
Zabsten položaj nemških glavnih prUtiiiiišč Hamburg, liremen in .l*u 'beck ge Kroginann opisal v svojem <«st n-m tulgovoru na»/.ijske-mu poljetleVicemu ministru \Val-terju I)arrej 11. ki je zagovarja! gospodarsko politiko nazijske vla-'de na zborovanju dr/.avnih urad-'nikt»v in trgovcev, ki imajo trgovino z inozemstvom. Zborovanje bilo sklicano v namenu, tla s«e dvigne pojemajoča trgovina z ino-'/elnst vom.
r>arre, ki zagovarja politiko go-spotlars-ke neodvisnosti Nemčije od drugih držav ter zahteva vlso-j ko carino na uvoz tujega blaga in ki je 'škodoval izvozu nemškega blaga vtv, kot kilorkoli drugi, je bil deležen zelo hladnega prejema. Nikogar pa ni Darrejev p»vtir tako zelo razburil kot župana Krogmaiui a.
i — Primoran sem odkrito pove-1 dati. tla se ne strinjam s tem. kar je bi!o rečeno na tuj konferenci, zlasti s teoretičnimi pripombami, je rekel Krogmann. — Ako kdo poglieda zii aagrinjalo, mora videti, tla je položaj nemških prista-nešt". kakor trni i v drugih krajih dežele, katastrofalen in skrajno žalosten.
Zelo paziro je j>oslnšal to debato minister za niarodno gos|Kolarstvo dr. Kurt Schmidt.
Darre je zatrjeval, da je vzrok sedanjemu žalostnemu gospodarskemu položaju v tem ker industrijalci pošiljajo svoje izdelke na svetovni trg. ne da bi bili potrebni.
— Industrijo belega plemena ho uničile mizke plače temnih pV-men. — je rekel Darre. — Da naš- j 11 ja trgovina mora na-jti druga po-,ta. ako hoče obstati. Pri tem hoče vlada pomagati, tla dvigne doma"i trg in tla zopet dobi svobodno roko v tuji trgovini.
OR. SCHMIDT JE NEVARNO' BOLAN
--1
Nome, Alaska, l.>. a-prila. — Dr. j Otto Schmidt, voditelj ruske ek-, sptxlieije. ki se je v februarju re- j šila s potopljenega pannika "Ce-. Ijuskina" na ledeno ploščo in ka-t e ro so 'za tin ji t eden <rvši I i rusk i 1 letalei. je zbolel na \*netjn relime,
mrene» in se .nahaja v bolnišnici. I
i
__1
ATENTAT NA BATISTA
Havana, Kuba, IG. aprila. — Xa vrhovnega poveljnika kubanske vojske, poflkovmika Fulgetieio Batista in njegovo družino je bH po-akušen atentat, ko je bil liatistovi hčeri Mirti izročen nek zavist ek. I lastniki so vw»li zavitek ter vanj streljali in zavitek je eksplodiral.
DEMONSTRACIJE NA FRANCOSKEM
1
Več tisoč državnih uslužbencev je korakal o z rdečimi zastavami. — Nova nevarnost za Dou-! merguejevo vlado. »
Pariz, Francija, IG. aprila. —j Mnogo tIsoe državnih uslužbencev je priredilo po vseh mestih Fran- | . cije velike ti eni o ns t racijo« ter pričelo dvotlnev«'!/) stavko v protest 1 ......
proti znizauju plač.	(
1 Po več kot 100 mestih je bilo' si rati "internaeijonalo" in dt-mon-Ktranti so nt si i zastave 17. napisi "doli z vlado", "doli z diovimi p<»-stavami". "doli /. uničujočo defla-eijo". Udeea nedelja ji potekla' jhhI gorkini (»omladaiiskim soln-eem brez kakega prelivanja krvi. . \edelja je bii tlan zji tlržiivne [uradnike po deželi. Pariški državni uslužbeni'i pa so razglasili "narodni protestni dan" za ponede-j ljek.	|
Navzlie naglemu kaznovanju voditeljev'komunistične stavke v petek državni uslužbenci odločno protestirajo proti iznižamji p ae.
llrzojav.ni urad jo pretekli teden odpustil 20 svojih uslužbencev, med njimi dve žejiski, ker so za-stavkali.
Demonstracije in stavke so se prieele, ker je Doumerguejt"va vlada znižala državnim tL-ilužben-cem plače za 10 mUtotkov ler je od Sv nji h 800.000 uslužbencev od-,pustila 80.fMX) usjužbeneev. Za ta svoj korak je prejel ministrski. ]>retLse.tlnik pravi-eo otl parlamenta! ter je odpustil nslužbe.nee. ostalim pa znižal plače, da obdrži franku vrednost in izravna državni proračun.
INSULL "NI POBEGNIL" IZ AMERIKE
Na' krovu parnika "Exilona"
IG. aprila. — Samuel Instill pravi, da ni pobegmil iz Združenih držav, ko je odpotoval iz Ohicaga pred dvema letoma ii» odpotoval v Evropo.
— 4)pu*ti<| sem vse trgovske zveze. — pravi InsuMv. — In ko sem odpotoval, tedaj ji i 'bilo govora o kakem feločuiu. Odpotoval sem. kot vsaika -druga oseba.
Se tleč v salonu ]>a rnika s cigaro v ustih, se je razgovarjal o svo-•ji nekdanji veletrgovini. — Največja napaka, katero sem napravil. — je r<*i<H. — je bila. ker minem spoznal ve'iikih posledic voj-ne fia ameriško trgovino. I Tnsnll jt^i kupil zadnje štiri cigare po pet centov ki so Se bile na iparnikn. Svojim sopotnikom je >a-lljivo rekel, da je kupil celo zalo-Igo. Toda potniki, ki so opazili, tla je TnsuVrl strastem kadilec, so si že prej itaikupili dovnlij cigar ter so se mu smejali na njegov račun.
NOVO PRISTANIŠČE j	V CHERBOURG!)
j Cherbourg, Francija, 15. aprila. ^Civilne im vojaške oblasti so pri-• redile svečan sprejem nemškemu velikemnu pamiiku "Hrenrcai"', ki I je prvi parnik, ki se je vstavil ob novem .pomol«. Do sedaj ni mogel | v Olierbourgu pristati noben prek-I oceanski pa trni k. temveč so tili »ipotnikih velikega parnika prepe-\ljani v r»nristani«k*e ® majhnimi " parniki.
RUSIJA PRIDELA j DOSTI ZLATA1
................... __ ______1
Pridelek zlata v prvem četrtletju je veeji kot lansko let d. — Vlada bo najela notranje posojilo treh biljonov.
Moskva, Kusija, IG. aprila. — Vladna a<lministraeija 7.a zlalo na-
I
znatvja. tla je v letošnjem četrtletju sovjetska Rusija pridelala G7 1 odstotkov več zlata, 'kot v L1M11 času lansko leti. Ko'ikt» je bilo le-1 ttns pritlelaJiega zlata, vlada ni na-' znani-la, toda laiLsko lett> je znat-al priilelek »zlata v vrednosti 105 milijonov ruVjev ($»1,?»80.000). ali dvojna množina pridelka predvojna K ns i je.
Ptm^'aiaje pridelka zlata je sebne važnosti ozirom na velik irvoz blaga iz Združenih držav., ker hoče sovjetska vlada plakati to blago z zlatom. Vlada se posebno trudi, da pove«"a pridelovanje zlata. tla more s tem razširiti svojo j inozemsko trgovino.
Iver j(» več delavskih skupin v rad Krilili sovjetskih tovarnah pii-jiililo vlado, da najame domače pt»sojiIo. je twrednrji izvr.^evalmi odbor .naznanil, da bo vlada izdala državne bon de v znesku 3.500.000.000 rubljev. P.ondi b«>do , izplačani do leta 1044. | Moskva je bila v nedeljo okra-I j tin:i z zastavami, ki naznanja'jo izdajo novih -državnih bo-nd o v. llonde kupujejo v vrč j ill množinah tovarne ter lakoimcnovane "hišne skupine".
VOJNI MINISTER BO OSTAL
Tokio, Japonsko, 16. aprila. — Štiri dni je vojni minister general Senjuro 'llajaši razburjal japonsko javnost, ker i je ostal trdovraten v svojem sklepu, tla se odpove vojnemu ministrstvu, ker je I bila zaradi obsodbe njegovega j brata omadeževana čast njegove j družine, slednjič pa je popustil ter • izjavil, da bo .št- obdržal vojno mi-jaiist Rit vo.
< Tri dni je general llajaši zavračal vse prošnje ministrskega predsednika. drugih ministrov in generalov. Šele, ko se je vrnil s svo-Jjega nadzornega potovanja t>«*f generalnega štaba general princ Ko-tobilo -Ivanin, se mu je posrečHo pregovoriti generala Hajašija. da je še-ostal na svojem mestu.
Illajašijev brat, ki je bil tokijski podžupan, ije bil -zaradi podkupnine obsojen na deset mesece v ječe.
I« Predno se je generalu Kaninu posrečilo pregovoriti generala Ila-jašija. da ostane, je japonsko ea-j so p is je napo vedo valo, da bo Sai-jtovo ministrstvo odstopilo.
I---
BOLIVUA JE ODBILA SOVRAŽNIKA
La Pas, Bolivija, 17. aprila. — Uradno poročilo pravi, da so od preteklega četrtka imeli Paragvajem v svojih ina.padih na trdnjavo Las Cooohitas 1700 mrtvili in ranjenih.
j Odkar. ko se Bolivijci umaknili iz Oampo .Jurado, so Paragvajci napadla!i Bo^ivijce v velikih skupinah.
Naročite se na OLA8 NAHODA, največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
AKO BO PREDSEDNIKOV PREDLOG OBVELJAL, BODO NEZAPOSLENI PREKO POLETJA PRESKRBLJENI
Predsednik Roosevelt bo naprosil kongres, naj dovoli nad&ljnih dva tisoč dvesto milijonov dolarjev za javna dela in za pomoč nezaposlenim. — Kongres se bo odgodil meseca maja. - — Predsednik nasprotuje Conneryjevi predlogi, čije svrha je izsiliti 30 urni delovni teden.
WASHINGTON, D. C., 16. aprila. — Predsednik Roosevelt je pripravljen priporočiti kongresu, naj dovoli dva tisoč dvesto milijonov dolarjev za javna dela in za pomoč nezaposlenim.
Preko sobote in nedelje se je posvetoval z demokratskimi voditelji. Izvedelo se je, da bo uporabil ves svoj vpliv, da prisili uporne kongresnike k pokorščini. V skrajnem slučaju se bo poslužil svojega veta, samo da čimprej uresniči svoj program. To se mora zgoditi najkasneje do meseca maja, ko se bo ko ngres odgodil za nedoločen čas.
Dva tisoč dvesto milijonov dolarjev namerava takole razdeliti: tisoč šeststo dolarjev naj gre za •avna dela; tristo milijonov dolarjev za Civilian Conservation Corps in tristo milijonov dolarjev za pomožna dela, s čimer naj bi bila nadomeščena Civil Works Administration.
WASHINGTON, D. C., 16. aprila.--Predsednik Roosevelt je po dolgotrajnih konferencah z demokratskimi voditelji namignil, kaj zahteva in česa ne zahteva in kdaj naj se kongresno zasedanje zaključi.
Za kontrolo borze in banke bo zahteval najstrožjo postavo. Dosedanje postave so dosti premile in se jim je mogoče na razne načine izogniti.
Kot se je izvedelo iz zanesljivega vira, predsednik odločno nasprotuje kongresniku Connery-ju, ki t;kuša na vsak način izsiliti trideset urni delovni teden za vse industrije.
Istotako je nasproten Lemke-Frazierovi predlogi, čije svrha je potom inflacije refinancirati farmske morgiče.
WASHINGTON, D. C., 16. aprila. — Newyor-ški senator Robert F. Wagner, predsednik narodnega odbora za delavska vprašanja, je danes obnovil napade na gotovo skupino delodajalcev, katere je obdolžil, da s svojo trdovratnostjo in nepopust-Ijivostjo še poglabljajo spore z delavci ter s tem o-virajo obnovo ameriškega gospodarstva.
Število sporov zaradi plač in delovnega časa se je v zadnjih tednih strahovito povečalo. Umevno je, da je vsledtega tudi število štrajkov znatno naraslo Delavskemu uradu je bilo predloženih 2643 slučajev, izmed katerih jih je bilo I 899 ugodno rešenih, dočim jih je 717 še vedno neuravnanih.
DETROIT, Mich., I 7. aprila. — Delavske organizacije so pripravljene z vsemi svojimi močmi podpirati prizadevanja posredovalnega odbora.
Včeraj se je vršilo v Pontiac, Mich., zborovanje delavcev, zaposlenih v avtni industriji.
Govorniki so pozivali delavce, naj toliko časa po-trpe, da bo imela posredovalna oblast dovolj časa in prilike temeljito proučiti vsa sporna vprašanja.
Zborovanja se je udeležilo nad petsto delegatov iz vseh mest avtne industrije.
SHENANDOAH, Pa., 16. aprila. — Martin Brenan, predsednik devetega okraja zveze premo-garjev, je pozval danes na št raj k 2700 majnerjev iz štirih premogovnikov, ker so se izjalovila pogajanja glede plač.
WASHINGTON, D. C, 16. aprila. — V Alaba-mi je naraslo število stavkujočih premogarjev na 1 7,500. Po včerajšnjih nemirih, ki so se završili v Birminghamu, se je pridružilo štrajkarjem še 3500 mož.	*
Ker se je bati novih izgredov, je šerif.v Birminghamu zaprisegel sto novih pomožnih šerifov.
ODI*
HEW YORK, TUESDAY, APKIL 17,1934
Glas Naroda"
Frank
Owned and Published by ■LOVEN1C PUBLISHING COMPANY
.(A Corporation)
Preddaat
L. Benedlk, Treaa
Place of bodneaa of tbe corporation and addresses of above officers: tl< W. 18th Street. Berouch ef Manhattan, New York City. N. Y.
"GLAS NARODA"
(Voice ef the People)
Erdy Day Except Sunday« and Holidays
THE LABOJ58T SLOVENS DAILY to V. 8. JL
la celo leto velja ta Ameriko In Kanado ....................$6.00
Ca pot leta....................J.1.00
L* četrt leta..................$1.60
Za New York za
Za pol leta ............
Za inozemstvo za celo leto Za pol leta..............
Usodno križanje z vlakom.
Pri železniškem. .prelazu na Ro-dici, na cesti, ko je približno km oddaljena od Domžal, tse je 3. aprila okrog 17.45 pripetila strašna (prometna nesreča.
iz Kamnika je -takrat pri vozil osebni vlak proti I^jtrbi jani, nesrc-lonaays	it%a	hotela, <la je baš tedaj
celo leto......$7.001pa^iral žel^*ko	's
m Vozom bO-Ie-tm posestnik iif
$7.00 93.60
Subscription Yearly $0.00
Advertisement on Agreement
"Qlaa Naroda" lihaja Tsakl dan Itvzemži nedelj In praznikov.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae muh tudi prej&nje blrallfife naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 21« W. 18th Street. New York. N. Y. Teleaheoe: CHelaea i—3878
POVRATEK V ŽENEVO
Po vestoli, ki prihajajo zadnjo dni iz Pariza in Londona, izgleda, da utegiic* vendarle priti do nekega sporazuma v razoroži t vene 111 vprašanji!.
I?es je že za te dni zopet sklicano predsedstva* razoroži t vene konference.
»Seveda bo podlaga kompromisa, če do nje#a pride, v primeri s prvotno zasnovo morno spremenjena in šlo bo
prodajalec kož Žnidar iz Mengša. -Nad D od niža lami in okolico je v,se popoLdncbril hud sever, v ugodnem ča»>ii pa je nastal hud tmežni me-tež. Menda je bil ta vzrok tragične nesreče. Žnidar .se je najbrž zavaroval z odejo preko glave in je tako prezrl prihajajoč-i vlak in preslišal piskanje lokomotive.
Iti že j*« bila nesreča tu! S polno paro je lokoraotoVa treščila v konja in voz. da je nesrečni posest nik od let el z njega in priletel tako mtireemo, (la mu je razbilo vso glaVo. možgani so ipa brizgnili naokoli. Tudi konja jo ubilo na lieu me.sta. a voz. je lokomotiva popolnoma razbila.
Takoj ]>o nesreči se je vlak ustavil. Ko je strojevodja videJ, da a i m" pomoči. je vbi k nadaljeval vožnjo proti Ljubljani. O grozdi pnotueitii nesreči so bili obveščeni tudi domžalski orožniki in j«1 na kraj nesreče takoj pohitel
je pozornost le preobsežna, tedaj požiga lec izadosti svoji strasti ali zlobi v eni izmed bližnjih vasi. Letos si je izbral D v or je. Ogenj je nastal 11a velikon«>čno nedeljo ob 22. zvečer v .prenovljeni i tisi posestnika Korošca, j>o domače IIa<riša.
Cerkljanski gasik-i so pred prazniki pregledali svojo motorko 111 jo našli v redu. Pri ponovnem pregledu n» velikonočno soboto so ■na žalost ugotovili, da pe^si magnet. Jn faktrčno je ol» .požaru do-eela odpovedal. Cerkljajni so .se ob pogorišču združili z llraiičani in krepko ]>oniagali pri gašenju. Po-zneje dt*šla lahovška inotorka je požar popolnoma- omejila. IVi tej priliki se je ponovno ugotovilo, da se ob požarih zbere le velika množica gledal<eev. ki pa nočejo poseči v delo. češ, da so gasilci dolžni gasilitr. ne pa oni. Xaravno. da oh takih prilikah pridejo na svoj račun tudi sumljivi elemetni, ki položil j izrabljajo v svoje hujskaško namene. Tako tudi tokrat. Marljivi »cerkljanski orožniki so aretirali dvoje mož.
v .bistvu bolj za omejitev in regulacijo bodočega oborože-•k'/ma,Hlir *skok v -wemstvu °roz-vanja, kakor pa za skrčenje sedaj obstoječega stanja, te- mk<yv"
Ni nobenega nadomestila
za ČAS
jacob RDPPERT'S BEER
"MELLOW WITH AGE"
Požar na Šmarni gori.
Stara .navada, je. da nastane med velikonočnimi prazniki na Šmarni gori rnlnosno na t»rmadi| gozdni požar. I„et«s ni bilo natanko tako. ker so .zaradi sla-be
Dopisi
Barberton, Ohio.
ft-oUpodhij^ki klub "Slov.nka'
POLOŽAJ JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE
Peter Zgaga
HOJ ROJSTVI DAN.
j 1*.» dni j«' hI I v lieojrradu redni občni zbor Združenja Wlgrajsfcih
daj za razorožitev v pravem pomenu besede.
Pa že ta uspeh bi bil znatna pridobitev, ker bi bil vezan na pogoj, da se vsaj do neke meje garantira varnost vseh pogodbenih držav pred napadom od zunaj. S toga stališča gledan bi bil sporazum prvi korak — četudi skromen — za obnovo in ozdravljenje Evrope.
Končni sporazum se bo sklenil, a ko res do tega pride, torej vendarle na kompetentnem medimrodnem mestu, v
vremena izostale trume šmamo-Pokojni Znidar je bil znan da- goivtkih romarjev. Ali r torek 3. i21. aprila pomladansko leč okrog kot soliden in uglede.i aprila. ki je bit lep. so se hoteJi	** tem P*»Uiin vabi vse iz
trgovec. Zapustil je štiri otroke, odwkodovali številni mladi turisti IBarrl>ert<ma in
s katerimi soeust vuje je jo vsi. ki in so pohitel ob solarnem vreme-1 Vstopnina za ženske 1."» .-vntnv. so pokojnega Žnidarja poznali. jnu na šmarno gc.ro. Razletrli so se'23	I,{1
po vsein njenem hrbtišču. 11a we j	f>°	Tonisie "m nje-
tfifltl t lv"inal.ll TVA nnldnsnn
do pa preskrbele gospodinje.
.Marv Lauter
vi most o j nega društva "Domovina" in<l»istrijaleev. na katerem je liiio i v Uarberton, Ohio. prin-di v sikbo- podano (MinH-ilo tega združenja v
ponedeljek zvečer v delavski na-
a . .	...	. , ,	wlbini Markowah ob iDravi, G km
Ženevi, kar bi znacuo povratek k prvotnemu izhodišču, ki.^že Ptuja. Ogeaij je nastal po n.
je bilo pred petnajstimi leti zamišljeno kot vrhovna med- p ečem i uri, ko se je večina prebi-
narodna instanea za čuvanje in ohranitev miru.
Zadnje leto je ime Ženeve kot internacionalne mirovne eerrtrale nekako bledelo in stopalo v ozadje.
Že ob izstopu Japonske yl Lige narodov so se začeli pojavljati skeptični glasovi in predlogi najrazličnejših reform, kii bi bile tbaje potrebne, ako naj se institucija e-lirani pri življenju.
Ko je zapustila Ženevo še Nemčija, se je začelo splo-5no govoriti o krizi, in Mussolini je smatral situacijo za dovolj zrelo, da začne svojo ofenzivo. V 1 esnici so se v zadnjih mesecih poskušala reševati najvažnejša mednarodna vprašanja izven ženevske organizacije, v tako imenovanih direktnih pogajanjih.
Sedeži teh poskusov so bili Berlin, London, naposled tudi Pariz, največ ambicije pa je pokazal Rim, ki skuša postati nekak centrum evropske politike.
POETIČNI OGLASI
ŽenitvMiT oglasi so pri ntus ze-'blak. Posbalva mi je prožna kakor lo trezni in stvarni. J&pocojci pa i vrba v vetru. Obraz, ki je nežen i n vedo, kako je t neJba tudi v tem področju u st varit o cele pesemce. Eden, takšnih ogfascv, ki jih lah,-
Strašen požar v Markovcih. Kt.ra-ni. Kmalu po poldnevu .se je ?ov <,r'k'>1<;r; /:> »n žejne !>..-V okolici I'trnja ae v zsidnjem tik nad \-rhont Ormade pričelo ka-času vrstijo požarne katastrofe diti. Kak nepreviden mlati tirrist najhujša pa je bila n.*r velikonočni je bil odv-rjrel cikaretau ogors-k v
Kuho listje in že se je razširil o-genj, ki je zajel precejšen kompleks. Škodia k sreči ni velika, ker je ogenj najbolj požirati suho listje iai d-račje.
val<eev že odpravila k poT-itku. Ogenj je nastal v seniku posestnika Antona Ze.merK-a ter se naglo prv^nsel na njegovo stanovanjsko hišo, potem pa 11a hise in gospodarska: poslopja posestnikov ■Tosrpa Kostanjevea. .Janeza Lube-ja. Martina Porstneriča. Franca Majeenovi-ea. Marije Obranove in ^Vntona tKukovea. Ti posestniki in člani njihovih družin so komaj n^ili golo življenje, saj so njihovo imetje uničili plameni. f)genj se je tako naglo razširil zaradi močnega vetra in brezunpewia je bila pomoč gasilcev u Ptuja. Žabo vee.v. S pulil je. Doma ve, Stojn-eev in Rukoveev. V goreče stavbe so namerili močne curke vxxle štirih motornih in šiirih Točnih brizgal n, vendar je bilo takoj jasno. da jo ves trud zaman. Zato so gasilci napeli VSe sile, da zadrže Širjenje ognja, kar se jim je posrečilo šele po več urnem naporu.
V Markovcih so si bili delavci postavili lične hksiee in uredili gospodarska poslopja-. Sedem .posestnikov pa je sedaj ob vse. 1 tešil i bo
moj« duše. Sem dovolj imovita, ko vsak dan bere« v japonskih li-:	lahko v '1 jubezeneaki sanji,
fctih, ee na pr. gtasi:	J srečna in smeldjajoča sledila
• svojemu gospodu. Pozneje mi bo — Sem l«»pa ženska. Valoviti j v radost, deliti ž n jim pokoj v gro-lasje me obdajajo kakor nežen o- fou ra rožnatega marmorja.
bleščeč, ka.kor svileni sijaj c\-et-
lic, kaže ponižnost in resničnost If8™? tusto	ki i®
moi«	M	(imeli na seb*. Posestniku Antonu
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V 1UQOSLATUO
Za $ ZJS9 .......... Din. 1*0
S 8. .......... Dto. 20Q
S 7J» .......... Pta. 3W
$11,7» .......... 1Mb. 5M
$22.75 .......... Oia 1000
Za $ " $ 17.90 " $ 44 — " $ 87^0 " $174—
▼ ITALIJO
9 .25 ...................
,. Lir 100 . Lir 200 . Ur 500 .. Lir 1000 . Lir 2000
KER 8X CXNB SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDEN K CENE PODVRŽENE BPRBMEUBl GORI ALI DOLI
Za lspU£llo večjih metkov kot xgoraj navedeno, bodisi t dinarjih tU Urah dovoljujemo še bolje pogoje, oruoiu v ambsiSeih doluuib 2a lmU£Uo $StM morate podati— $ 5.71
•> ( " $10.00 " " -$10Ji
•» »» tiijoo " M —$ia—
" M $904» " - M _m—
" " HOJO	* /» _$«1JS
»» 11 aaono	* _$siJ0
kraja HUtBlo t dolarjih.
L
__lofitajeitoo po OaUe Utter sa pristojbino
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUt Naroda"
JM fl«r m *T*ME%	NEW T0R*t If. X.
Zemerrču je zgorel tudi prihranek 50000 Din, ki ga je imel pripravljenega za }>opravilo hiše. Požar je uničil tudi 8 krav. 14 svinj in mnogo »perutnine. Skoda se jk>vršno ceni na okrog pol milijona dinarjev, vsi .pogorelci pa so bili zavarovani Ivi za nekaj tisočakov. Posestnik Janez Lube j se je tudi nevarno opekel, ko je iz goreče hiše skušal rešiti nekaj svoje imovina Opekla se je tudi njegova žena. Člani reševalnega društva iz Pt.uja so ji nudili prvo pomoč, moža pa o odpeljali v ptujsko bolnišnico.
Kakor ostali požavi v ptujski o-koliei, kaže tudi ta očitne znake zločinst va. Ker je začelo goreti na seniku, so prebirale« prepričani. Ida je ogenj 'zanetila zlobna roka. i Orožniki so aretirali »neko sumljivo žensko, ki 7m od J rečno zanika vsako krivdo. Pogoreki, .pridni in marljivi ljudje, so v največji stiki, ker jim ni nsrtalo niti »eme za-•setev. Revni sosedje jnn me bodo mogli pomagati in je tako upna-vičertia željia, da bi jim oblastva priskočila na iporooč.
Žalostna, tradicija.
V Oradu pri Cerkljah na Gorenjskem ee že več let na velikonočne pra-zmrke .pojavljajo požari. Ljudstrvo a strahom pričakuje Vstajenja in bedi vse noči. Toda zaman. Ogenj se pojavi tam, kjer ga njamanj pričakujejo Kadar pa
Pečenke se mu je zlj ubilo, pa js ukradel sviajo.
V Velbke«n Mufivu je viničar Viivleš Luka. ki prav rati je pečenko. (Xa. j ki takih je več. Pa 011 si zna pom»a$rati 11a način, ki niso vsakomur priporočljivi. Tako je v noči na ."». januar vlomil v svinjak svoje sosede in ukradel mladega prašička, pripravnega za pečenko. Kar 11a hrlx* si je naložil nožu namenjeno žival, pa jo mahnil v bližnji gozd. Tam je ukradeno svinjo zaklal in «e z nieNoui vrnil domov, llil je pa toliko nepreviden, da ni -zabrisal krvmili sl-edov, ki so vodili prav do njegove hiše. Ti krvni mad -ži so izdali prijatelja tujih svinj ki tako je sedel pretekle dni na zatožni klopi pred malim senatom. Xa vse načine se je b.vijal in tajil dejanje. Pravil je, da je tako dobrosrčen, da ne .more ubiti .niti kače, kaj šele prsme. 'Xato ga je iznena-dii držalvni tožilec z vprašanjem, koliko sovražnikov je ustrelil v vojni. Nekoliko je Vindiš pomislil. nato pa odgovoril, da itak ne osna streljati. Kljub temu, da je obtoženec dejanje odločno tajik se je senat prepričal o njegovi krivdi. Obsoje-n je bil cia. 3 mesece strogega zapora in na izgubo državljanskih pravic za dobo 2 let. Ker pa je še neoporočen, je sotli-šT-e izreklo kazen ]>ogojno za dve leti.
MOŽ USTRELIL 2ENO
V Hudim pest i
iLstreJii! bivši
a\stro-orgski mornariški kapitan Johaim i{adim.»vky na ulici svojo 3-letno ženo Heleno. \js*gov oče je vpokojeni ministrski svetnik.' Radims-kv je dobri po Hkvidaeiji i
pretekli poslovni dobi.
V poročilu, ki g.i je podal tajirk tega združenja se med drugim [>o-vdarja. «la je država »'na od onih, ki je št* ostala dosledna liberalni irerovski politiki. V poročilu se na-dalje nagiaša. da so razmere danes take. tla niti naša država ne bo nuv gla dolgo zdržati na dosedanji liniji. ampak Ik> morala tudi ona nakloniti pot. po kateri gredo druate držiive. Xato m* je oliširno bavil s -plosnim stanjem miae industrije in Ugotovil, da se težko stanje iz J!. v preteklem letu ni prav nič izl»»t!jšai.». V. namenom, da hi se ;:nižale ri*ii«> industrijskim proizv«»-doin in da bi bili ti proizvodi do-jstopnejsi ;<a večje število otljemal-ev. je pričela industrija akcijo z
„„ ,	,	,	otvoritvijo svojih pomožnih loka-
a\r»t.ro-i»gr.ske nninnariee službo v {p,.
budimpe-.taiLskem pristaniši-u En
pred 14 leti se ije oženil z zelo lepo. toila siromašno šiviljo Heleno Ba-'dnt'ovo. Dohodki njenega mo-1 ža s<» bili skromni in zato je »»stala Helena z moževim dovoljenjem tudi po poroki delavki v tovarni. RadLm.sk emu pa 11 d o v pisarni ni dišalo in zato jti službo kljub ženinim protitstom ;>ustH. S re:n je pa začela njegova pot navzdol; živel je na račun ženinega za>luž- ] ka. kljub temu ij<" pa z ženo grdo ravnal, jo zmerja! i;i pretepal. X. -koč ji je hotel s kuhinjskim nož^-m iztakniti oči. kar bi tudi storil, da niso pravočasno prihiteli sorvetlje in mu noža iztrgali. Ven tiar jo je pa1 močno obreza! po obrazu.
X':isHnr mož je zbežal, ženo so pa prepi.jali v bokiieo, kjer je ležala ve' tednov. l*otem se je preselila k svoji sestri, moža se pa policija m upala iskati, ker je stanoval pri prijateljih, ki zajemajo visoka mesta. Te dni je pa napadel j*vojo ženo na ulici, ko se je vračala iz tovarne, in jo ustreli!. Po •/ločinn je hotel pobegniti, pa so ga ljudje prijeli in izročili policiji.
lov. Proti temu pa so ostro nastopili trgvei. V poročilu upravnega odbora se nadalje nagiaša. da je vprašanje kreditiranja industrije dovedio indn>Trijce do tega. da so s** pričeli baviti z mislijo, da se ustanovi jx«s«"bna Privilegirana industrijska banka, ki pa je v nekaterih kr .jih naletela na odločen odpor. Občni zbor pa poziva industrijsko zbornico, da nadaljuje z
1 odločno akcijo za njeno ustanovitev. — Industrija se kljub vsem težkočam še nekako bori in je celo uspelo, tla j«» povišala izvoz svojih proizvodov za 1."»^ napram I. PW2. Oh koncu je tajnik dr. Popovič sporočil, da z današnjim občnim zborom preneha obstojati dosedanje Združene bo Igraj ski h industrijalcev. ki so je ustanovilo I. 1011 ter s,' formira novo združenje po predpisih zakona o prisilnih zdru-
ženjih.
Xato je bilo prečitano poročPo
nadzornega odbora rer je industri-
jalec (Jodjevac povdarjal potrebo posebnega l.ačrta zji državne doba-
ve. Plediral je za uHaiiovitev in-
dustrijske banke in je bil tozadevni
predkjg tudi sprejet.
VARNOSTNI BALON ZA MORNARIŠKA LETALA


Tiloti in meiianiki v Sam Diego, Call., preizkušajo male vamo»>tnebalone, ki so priveza,ni ob vsaki strani mornarskega letala. Za slučaj, da bi se pokvaril motor na letalu, preprečijo baloni prHii-^	tro padanje.
J>i»ncs je sedemnajsti a]>ril. Danes je moj rojstni dan.
•X ihO-e ,->e ni spomnH nanrj. Xit» najbližje sorotlstvo. nil i prijatelji
111 znanci.
Zamau> sem pričakoval da mi pi inese poštar že vsiij drobno di-š*v-e prisenu-e ali pa e k* presni an težak zaboj.
Pa ni ne pLst^nK-a m ne zaboja.
J{es je težko, če je človek na svoj rojstni dan tako saui ru<*am-Jj**n.
r>a pa <oe bo brez vsega, J>0111 samemu sebi voščil in si dal par prijateljskih nsisvetov.
Sleherni je sebi najbližji, in ni vrag. da bi dobri nasveti 11; šli do srca.
Torej, ujuzdravje. Zgaga, še mnogo let !
Že zopet je šlo loto v večnost. Katero? Xi treba, da hi oznanjal.
illaje hi videl, da bi bilo eno le-to man je. kakor da je f no več.
«Xi tn*ha. tla bi javiuust vedela, kateri križ mi teži pleča.
Osmi še ui. hvala liogu. drugi pa tibli ni
K j. da bi bil le drugi križ "na hrbtu, in <l;tna.šnja — bout rekel pamH — pač dana^ ija izkušnja in današnji nazori živ jen ju in svetu.
X »ko," sem fital v učenih bukvah :
I —-Otroci, rojeni v mesecu aprilu. so nruhast t in norčavi. I)»klež:ii so ljubezni in bogastva rti velikih razočaranj. Karli se vozijo po morju. in jih večkrat Čeka nepri«"a-ko\-ana sr«'."a.
, T'cenjak. ki je to plsaJ. se je pri nieni zmotil.
J Xisem ne muliast b ne norčav, kar se pa bogastva tiee je tletloe grdo lagal.
V ljubezni in bogastvu *** se mi še vedno računi temeljito prekrižali.
I OI ode vožnje po umrjn je isto-tako. Večkrat -je bila prilika, da bi s»> prepeljal v Evrft|>o. }ia <iose-' da j še ne znajo Človeka tako pa-; nati. tla hi se v Xe\v Vorku onesvestil in se v Havre prebudil.
X'ekateri rojaki iz svoje lastne skušnje zatrjujejo, tla je to mogoče i« da navsezadnje ni predrago. če je roba res pristna hi poštena. Toda šok je vse kakor pre-Ivud. in tudi prebujenje v Havre bi najbrž ne bilo posebno blagodejno.
j Učenjak se pa ni zmotil glede razočaran j. Da. razočaranj je bila polna mera. Smola, strahovita smola vsepovsod.
Za smolo ga ni bolj klasičnega primera kot ga je nekoč navedel neki brookk-nski rojak.
—	Tako sem nesrečen, tako strašno sem nesrečen. —«je stokal.
—	Saj ni tako hudo — so ga tolažili. — Le potrpi, bo že bo\je.
—	Kdo pravi, da nimam smole? — se je usrdil "rcii potegnil žepa pristen ameriški dolar. — Stavimo. kolikor hočete. Dolar bom vrgel v zrak. ko ga bom pa skušal ujeti, ne bom dolarja ujel. pač pa čisto navadno govno. Stavite, kolikor htH-ete. Prepričajte se!
Prijatelji niso hoteli staviti, boječ .se. da bi S'.gubiLi stavo.
Približno tako je tudi z menoj. ICaij. če bi postavil enkrat na tehtnico vsa priznanja in vst^očitke, ki sem jih bil v zadnjih dvajsetih letih deiečen ?
Skleda s .priznanji hi švignila do nebes, dočim bi skleda, napolnjena z očitki, prebila najtrši cement s:> se globoko pogreznila.
Pa nič zato. Obupati ni treba.
Saj bo kmalu maj. Maj. junij, julij in avgust. Konci avgusta pa menda ne bodo na trgu same kolerabe naprodaj.
Xi vrag. da bi se sovražnikov ne ubranil. Ofenziva proti prijateljem ho dosti težja.
-Xa svoj rojstni dan ne boni delal noben Hi sklepov «a bodočnost. Xi je minljivejše stvari kot so sklepi.
Enajst je že ura. pa ni ne rožnatega pisemca, ne ekspresmana s težkim zabojem.
Ali ni že to zadosten vzrok, da se človek na svoj rojstni dan samemu sebi rznetveri?

"OL1I K i I O D 1'
NSW TORE, TUESDAY, APRIL IT, 1834
THE LAB0E8T BLOVXlfB DAILY tu V.
Večeri lo se je. Morje je prorelo kakor «»;rromeii njrnjen obroč. Ito'i in oljke ^o se upogiba I i pod te/.o •jlat ill žarkov, ki so lili nanje. I'o borovju in grmovja je šelestel mehak zapatlnik in med temnimi cipr> j-jimi je jrihidlel slave«- svnjo lju-h:ivno jN*ein. 5?auiirnjt*"-i dan se je
poslavljal in svoje drhteče ustnice še enkrat pritisnil na sive zidove »amnart iiL-»kega ka rt nzija nekega samostana.
Oh vrtnem zidu. pora.xlem z malum«. stoji redovnik. Nad njegovim likom v riuikaveiu oblačilu poriva »vet mir.
S i* isto * 111 ho je bil nek'k" prestopil samostanski pray:. Ne zat>»n IjtiltezeinJce ? r»s"e. ne strah pred samoto tetnniee «ra nista privedla v t ih^ eelieo ka rt lilija nekega *am>»-stana. Za očeta .se je hotel pokoriti. ki j«' v togoti prehodeI prija-lelja in nato sam %*rjfe| v vaio-ve. Tak o je sin jnžinrkrvnejra na-io la postal nemi sin sv. Bruna.
Zatopljen v misli na domačijo, je gledal proti gričem. ki >o se ni-/ I i v smeri Saot Klina, tam >e je l*arth<'mma. lepa kraljica jiijra, že obrnila |«se v blesteč zvezdni ša-pelj. I Jarke in gondole se po'zihava-jn oh njenih nogah in plešejo ';b tihih glasovih mandolin. Ilela jail ra .so vid« ti v črni petij kak-.r zmajeva krila. r»škropljena s krvjo Tako se je pri pravi j-d lepi Xeapelj z vezuvsko ha ki jo v roki. da s svojimi čari pozdravi topio južno n<H*.
Redovnikov ]K>gled pa ni hil c-hrnjen na \eapelj, ki je tonil v inorin svetlobe, niti jip na vijugasti zaliv — oko mu jo p<»čivalo drugod —■ či*to nekje drugod na »»o-silijitki obali, kjer je dehtelo po rožah. Približno >to korakov ''bale je p rela luč: V znamenju j*' podrhtaval plamenček in nežno sveti jeva I Madonin kip. Ta slalMu-na In* je božala tihi liram njejjo-vejfa .srea in in »a napolnjeval« * hbdko boleč;no.
Tam počiva nj<>gov oče. Valovi se zgrinjajo nad njegovim grobom in mu šume nagrobne žalostinke. Kolikokrat se je vozil tamkaj z Lauretto. .svojo vroče ljubljeno se-; tro. In oče je bil tam ii :i j raje razpenjal svoje mreže in si pri tem popeval rilrško pe>,eni.
Da. redovnik je hil nek(M* ljubljen.^ vseli ribičev od Puteola do Horrenta. L;>je so se mu izpremi-njali v črnih valovih. Xi se samo ena ribiška hči z> njim ozirala. A ponosno je bil še| mimo vseli. Samo Lauretta, seMriea. je smela bili v njegovi bližini.
Se je podrhtavala fite v redovni* kovi zasajanj duši. Mislil je na to. na kako čuden način se je bil u-maknit iz sveta. Divjal je silen "vihar. ko se je bil poslavljal od mater«'. Zn vesla I je na razburkano morje ter pohitel do mesta, kjer
LUČ NA OBALI
zdaj miglja slabotna luč. Po tež-1 kem boju v tem ni noei je slednjič 1 prispel na puteolasko obalo. Sto-' pil jt* na .sulio, odrinil čoln in se j skrivoma splazil — videti so ga J mogle samo zvezde — do vrat sa:i-martiuskega samostana.
ljudje naj bi mislili, da se j? izgubil, da je v valovih našel sv« j grob.
<M ve-lal je na morje in Ne ni v-v vrnil, je pripovedovala Lauretta ribičem. kadar so se spominjali smrti svoj?grt prijatelja. Cez tri dni so bili našli čoln pri rtu Misena. ]t«nla brez vesla in veslača. | Kakor je hil redovnik molče prišel. prav tako se je tudi molče vrnil v eelieo. 1'stniee so mu š*peta-I le molitev in rame so nadalje nosile sladki jarem.
Tako je postajal redno dan za j dnem. kakor zvezda veeerniea. ob j vrtnem zidu. pa najsi tudi h' za minuto. Saj je hotel vedno le vi-i det i. če se prikaže slabotna lučk i.
V Posilipit stoji hlizu ohale stara. preperela. z drevjem zaraščena rihrška koča. Tu prebiva Lauretta z materjo in revščino kot tretjo osebo. Mir objema srca. mir kra-I ljuje v koči. Tam zunaj pa nasprotno besni vihar z elementarno silo.
"Lauretta, v takem vremenu ne j moreš k znamenju. Priigi lučko doma !"
" Poj (leni. mati. moram iti!" od-j govori hrabro Lauretta. Do te ure , njena usta še nikdar ni.-o hila n.i-' uprotovala materi.
Mati ji pogleda v oči, otožno i resno.
I "Mati. če lam zunaj ne za miglja lučka, potem si za mojega bra* a .mrtva. Vsak dan se iz San Martiita j ozira tja. da vitli to luč. To je zanj znamenje, da si še živa. Ko jo bil stooal v čoln, ini je menda desetkrat naročil: "Lauretta, ne pozabi na lučko!" In iz čolna mi je to .še enkrat zaklical."
"Sladki moj Rilvij. ljubi sin!" *je zaječalu mati in solza ji jo zdr-jknila po licu.
Lauretta je stekla do znamenja, prižgala lučko in .se zopet vrnila k materi.
(Vz trinajst mesecev.
Zopet so jo večerilo. Morje je zopet gorelo ko orjaški ognjeni obroč. Ilori in olike so se upogiba i i pod tež zlatih žarkov, ki so lili nanjo. Zopet je šelestel mehki za pa d -nik in gostolel zaljubljeni slavec. Zopet je stal redovnik ob zidu samostanskega vrta. Toda mala Ine-Jka ni več .svetila!
" Uaipiioscat in paee!" se je izvilo iz njegovih prsi. a po licih in bradi mu je zdrknila prva solza, odkar je bil prestopil samostanski prag. Xemo se je vrnil v svojo e»-lieo. da bi šr> nadalje nosil jarem sa mood po ved i.
IIIIIIČ^IIM^
BOMAtf
PROKLETSTVO LJUBEZNI"
je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem.
n.so
(2 KNJIGI) V zalogi ga ima
KNJIGARNA OAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
NOV USPEH TELEVIZIJE
Kakiv jo televizija v zadnjih letih napredova],;), nam kaže najbolje ]Mkskus v Londonu, tla hi s tem modernim pripomočkom pozdravili neko zborovanje.
Delničarji družba Baird Television Limited so se zbrali v Film llanst»n. iločim je predsednik družile Harry (»reen otv<»ril zlxu-ova-nje iz Kristalne palačo. Med pozdravnim nagovorom ga niso v Film Iloiiseh samo slišali, temveč t tuli videli. ""
Prenos se je izv.-šil z ultrakratkimi valovi iz študija drnžlie. ki je v južnem stolpu Kristalne palače. Valovi za prent'is slike so morili o m. za prenos zvoka pa 0.2."» m. Sj>re-jem s takšnimi valovi ne pozna nobenih motenj, ker se ultrakratki žarki širijo premočrtno kakor svetlobni žarki in je mogoč sprejem samo v obsegu Istih razdalj. V tem primeru je bil to obseg londonskega mesta. Titrakratki žarki so v visokem ozračju tudi ne reflektirajo kakor drugi brezžični valovi.
PODNEVI SE RODI VEC OTROK
T>r. Bole v llelwingforsu j«1 .si-steimatično preiskoval, ali se več otrok nuli podnevi ali p«un»«'i. Za-nimai so je za 77.">1 rojstev. Ugotovit je. da so proti .splošni'nm mnenju rodi ponoči muinj otrok kakor podnevi, lzm-.-d navedenega števila se je nulilo	4>tr«»k po-
dnevi. pnuvočt pa '184(1. ^Med li. in 5>. uro zjutraij se je rod Ho 11150 o-tn»k. najmanj se jih po«lnevi ined 12. in uro, to je 90.~>. Drugi zopet menijo, da se ponoči največ otrok rodi od polnoči do 5. zjutraj. Tudi to ni n*s. A" tem času s-o je rodilo 101$ otrok. Porodne bolečine so se začele med 12. in un-o pri 0.5%. maj višji odstotek, to jo ID.fi^/r pa ko dosegle od polnoči do treh zjutraj.
KATERI SPOL JE ŠIBKI SPOL?
Ameriški zdravnik dr. K. V. Allen. ki vodi bolnišnico v "Rochestru so že dolgo trudi, da bi dognal, kateri jo šibki spoi. moški ali ženski ' Doslej je izvršila klinika nad 300 tis«n" zadevnih preiskav. Prišli so da zaključka, da jo treba smatra'i za šibki spol moške, no pa ženske. V vseh bolezenskih primerih, s katerimi je imela opravka imenovana bolnišnica, se je namreč vedno nanovo potrdilo, da so ženske med o-peraeijo in po nji mnogo odpornejšo od moških. Dr. Allen podkrepljuje svoje ugotovitve š<i z izrecno statistično pripombo, da kaže vsako mesto ameriških Zed i 11 jenih držav več vdov kakor vdovcev.
MSiB^iB
Knjige Vodnikove Družbe
lahko ie SEDAJ naročite za prihodnje leto. Naročnino, ki znaša SAMi. —
JI.-,
lahko pošljete nam. In kakor hitro bodo knjige izfile, jih dobite po po6U.
Ako tekate tako dolgo, d» knjige Izidejo, morate plačati sanje $L3S.
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
216 West 18th Street New York. N. Y.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
—	Kako ste pa zasnovali na T-rt t — je vprašal Pk*anl. — »Sa.j so vas gotovo
sira žil i.
—	»Strožje uego... jaz... Ne, tej^a nisem hotel reči... Sitmo jaz bi se mogel stražiti holje, nego so me
—	No, ko je hil vas načrt zasnovan. .. je silil vanj Pi«-ai*d ves nestrpen.
—	Sem sel po -njem na delo. .. in evo. kako. Opazil sem hil, da ječar vsako nedeljo hitro odide, čim mi prinese večerjo.
—	Ali!
—	Da. Tam doli je šlo vse tako, kakor v Hastilli. Zdaj se dohro spominjam.
—	('astniki so koekali... vojaki so jili pa posnemali.
—	Jeearji nemara t tuli.
—	Seveda.. . In tako sem sklenil neke nedelje pobegniti. ..
—	In ste to tudi storili i
i Namestil odgovora je Rnniiunae uprl [»o_ i»le<l v njegov nos in vprašal: i — Ali nosl jate tohak
[ To nenadno vprašanje je spravilo Piear-♦la v zailrego. ker ni ve-lel. kaj l»i odgovoril. Zanašajoč se na naključje ni hotel odgovo-I ril i točno.
—	Kakor nanese. — dejal smeje. — nosljam ali ne nosljam... kakor par nanese.
— No. dragi moj. morali se boste navaditi. da bosie imeli vedno pri sebi polno in-bakterjo... < V bi jaz ne bil vajen nosljati, bi bil šj.' zdaj čepel v trdnjavi teb vražjih Angležev.
—Tega pa res ne razumem.
—	Pasa dlaka! Kam hi pa prišli, če hi vsi ljudje vse razumeli. In »V bi vsi razumeli to Iti morali biti jeearji in vojaki na straži presneto oprezni.
—	Ali se pa vaše sredstvo ne /tli že na prvi pogled sumljivo {
—	Niti najmanj. Najprej si mislite, da so vas zaprli. ..
—	Hrrr.. . Brrr! 1— Kar mraz ine spele-tava!-. .. Ha je hi hil jeear.
—	To ni mogoče.
—	No. se pa zadovoljimo z jetnikom.
—	Sedite torej v jeei, v angleški trdnjavi, in imate veliko tabatjero, natlaeeno prav do pokrovčka.
—	Dohro.
—	Dolgo že razmišljate kako bi jo popihali.
—	Kes je.
—	Čakate samo. da vam priskoči na pomoč sreeno naključje.
! — Da, to je bas najtežje... vedeti, kateii trenutek je najugodnejši.
—	t > sem vam že povedal, da je to nedelja, se ne morete zmotiti.
—	Ah! — je vzdihnil Pieard in o<~-i so so mu zaiskirile.
—	Da. nedelja je pri nas dan počitka in vsi eastniki so prosti; to pa pomeni, da j«' splošen praznik.
—	To si je treba zapomniti. — j«* vzkliknil Pieard. ki je bil za hip pozabil 11a svojo vlogo. Toda videč da se je zaletel, je brž pripomnil:
—	Ali mi verjamete, da sem se popolnoma vživel v kožo tega zaprtega dobrodušneža !... A' glavo sem si vtepel misel, da bom na vsak narin zaprt... Tako, dragi moj, zdaj pa nadaljujmo. Dejali ste, da je ob nedeljah...	(Dalje prihodnjič.)
j Ljubiteljem | I leposlovja
(|	Cenik knjig vsebuje mnogo le-	/
i/	pih romanov slovenskih in tu-
I;	jih pisateljev. Preglejte cenik	)
J	in v njem boste našli knjigo, ki
}	vas bo zanimala. Cene so zelo	\
1}	zmerne.	V
i Knjigarna j I "Glas Naroda" i
—	Potem. — je nadaljeavl jeear. — naju pa lahko pustiš saina, ker bi rad malo po-kramljal s prijateljem Pieardoin.
Oim sta bila poliea napolnjena, sta jti oba izpraznila do dna.
Pieard je pil navadno malo. to pot je pa napravil izjemo, da bi počastil gostitelja.
Kuniignae je postavil polič na mizo, rekoč:
—	Prosili ste me, dragi moj, naj vam povem, kako sem bil to napravil...
—	Da ste mogli uiti iz jetnišniee in končno. kaj bi storili, da bi ušli iz Bastille, če bi bili v nji zaprti.
—	Jaz?. .. Storil .bi isto, kar sem storil takrat, ko sem ušel iz trdnjave, kamor so me zaprli Angleži...
Oddahnil si je za hip, potem je pa nadaljeval:
—	Pobegnil sem pri belem dnevu in skozi glavna vrata. ..
—	Zares {
—	To pot Pieaivl ni hlinil presenečenja. I ki se 11111 je poznalo že na obrazu.
I Mož, ki mu je pravil o pol»e.v:ii iz ječe. jt' i bil pač pokliean govoriti o takih rečeh, in njegov prepričevalni glas je mogel vzbuditi ie živo zanimanje tistega, kije mislil na pobeg svojega gospoda.
—	Kaj se niste bali. da bi vas opazili
—	Da bi me opazili.. Saj so me videli, dragi moj. videli so me. kakor so le mogli.
—	In vas niso spoznali i
—	To je ti ruga stvar; znal sem urediti vse tako, da me niso spoznali.
—	In vas niso. .. za ližali?
—	Ne, znal sem se splaziti iz trdnjave la-ko spretno, da nikomur niti na mi>el ni prišlo. da nameravani pobegniti.
—	Vi ste pa res fant od fare, dragi Kuniignae: to, kar ste mi zdajle povedali, me izredno zanima in morda je sreča, da sem se seznanil z vami.
^— Sreča .. Za koga ?...
—	V prvi vrsti zame.
—	Kako to mislite!
—	Cisto enostavno; ker mi dajete navodila za pobeg, ki mi utegnejo biti zelo dobrodošla.
—	Ah, da, — je dejal jeear smeje, — kadar pridejo na vrsto drugi, da bodo nosili tale sveženj ključev za pasom. .. K sreči pa še nismo tako daleč...
—	Ho... I10...	_
—	Vsekakor jih pričakujem... Pripravljen sem.
—	Jaz pa ne.
Pri teh .besedah je bil Pieard na videz zelo razburjen. V resniei pa ni odvrnil pogleda od svežnja ključev visečih za ječarjevem pasom.
—	Ah, če hi mogel dohiti iz tega svežnja ključ, ki odpira eelieo mojega gospoda, bi poskusil osvoboditi ubogega viteza. — je razmišljal Pieard sam pri sebi.
—	Kaj ste rekli! — je vprašal jeear.
-— Da nisem pripravljen... In če bi me zaprli jutri, bi moral pač umreti od lakote, kakor ta trmasti vitez de Vandrev. .. Kvečjemu če thi mi pokazali sredstvo, ki ste si pomagali z njim, ko ste jo zagodli tem pre-klieauim Angležem.
—	To je zelo enostavno.
—	Kakor vsi genij al ni načrti, dragi moj Rumignae.
Ječar je ponosno dvignil glavo. Pieardu, ki ga je skrivaj neprestano opazoval, se je zdelo, da se 11111 ho zdaj razvezal jezik.
—	No, čujte, kako je bilo, — je dejal Kuniignae. — Povedal sem vam že, da sem bil ujet na bojišču in da so me zaprli.
—	Da, v ječo, p ml ob no Bastilli.
—	Še v hujšo trdnjavo!
—	O romska strela!
—	Stražili so me zelo strogo znotraj in zunaj.
—	Potem je pa res pravi čudež, da ste mogli pobegniti.
—	Da, pravi čudež!. ..Bil sem torej zapri ... I11 takoj drugi dan mi je začelo tu notri vreti.
Prijel se je za čelo.
—	To je hil genij, dragi Rumignae.
Ječar se je še bolj napihnil.
—	Da, — je nadaljeval, — je razmišljal sem...
—	Mislili ste na pobeg?
—	Tako je!
KRATKA DNEVNA ZGODBA
Matere ni več! Tako je zdaj pa zdaj '/ajpčdlo v redovnikovem srcu. Pod ccitro redovno haljo je vtripalo srce v .stari Ijiibezni do
matere.
M;i t i je umrla. Kuhala jo je hila vročica. V snu je videvala p ml seboj sina Silvija. Suhi prsti so pritiskali na ustne rožni venec; nato se je sre«* za večino ustavilo.
Lauretta ji je zati^uila ot"i in jo up remi la na pokopališke.
Prišel je tretji dan. Opolnoči se oglasi samostanski zvon in klh-e v kor pobožne redovnike, ki so bili dremali, l'otepruili so si ojrlavnlce >-t'-£ glavo, vzeli vsak svojo svetilko, stopili h celic in se preko samostanskega vrta napotili v cerkev.
Slišati je samo žub^enje studenca. drsanje sandal in šum raskavih plašče v. Tudi nekdanji posilipski j ribič .se (»oški-opi 7. blagoslovljeno
I'vodo in stopi v ho/.ji hram.
Nihče ne ve za njegovo bol. Po 1 polnoči se oglasi leseni ki epe ter. J Dostojanstvena priorjeva. postava jx«> dvigne in za*ne z zateglim gla-, soin: "Oreiniis pro matre defnn j ta — molimo za pokojno mater!*' !■— Xikakega imena, kraja, časa!
Čigava mati .' Nihče ne ve. nilu-e ne sluti, koprena pokriva skrivpo.it kakor mala gomila materin grob. Toda vsi molijo, vsi sklanjajo ghi-| ve in pošiljajo .svoje misli domov.] Ik dragi materi: Ali še živi. ki sem j jo hi! zapustil kot deček.' — NilnV 1 j ne odgovarja. Odpovej se! Nosi j svoj jarem!	j
j A eden med njimi le ve. Posilipski ribič. Njegova mati je umrla. ! i To mn je bilo naznanilo znamenje Iv temi na oni strani obale.
A ntliče n«' < 1 pazi vroče solze, ki mu j«* zastrla oko. Popil jo je iz | samega usmiljenja plašč.
Nemo, brez besede se vrača iz I eerkve kakor drugi, da dalje nosi ! sladko breme, dokler ne dospe na 'strmo Ciolgoto svojega življenja. I ".Samo ena misel ga je bolela. Lauretta, ki jo je angelsko ljubil!
Pri Marijinem znamenju na o-bali mu je bila sestra <»dkrila svojo ! tajno: tudi ona postane redovnica in vstopi v rimski red sv. Cecilije. Tudi ona se hoče pokoriti za očeta. 1 Po materinem pogrebu bo še triknt prižgala luč. Četrti dan bo zapustila dom in šla svojo pot.
Redovnik je še tvikrat sjal ob zidu samostanskega vrta in trikrat videl luč. Četrti dan je le še nje-,gova molitev spremljala zvesto se-i.stro na njenem potu v večno mesto.
In Lauretta se je še enkrat o-Izrla na grič Sv. Martina in mu poslala svoj zadnji pozdrav.	!
Zopet je zahajalo sonce. Zopet i se je upogiba lo drevje pod težo zlata. je pešr.ineval zefir in gostolel slavec. Zopet je vzšla zvezda ve-černica in gledala <loli na lopi Neapelj.
Toda redovnik ni vac stal ob vrtni ograji. Mala lučka je ugasnila in svet ni iiuel več ničesar, kari« vezalo nanj posilipskega ribica. ^
< ' I
MLAD TRGOVEC
želi znanja z gospodično skednje starosti, zmožno trgovstva in splošnega gospodinjstva, itd. Dopise s sliko pošljite na upravo tega lista
p.«l šifro "TRGOVEC". (lx;
■* -
Poziv!
Iidajanje lista je ▼ gril s velikimi stroški. Mno go jih je, ki bo radi al»-bih razmer tako prizadeti, da no nas naproaili,
: --—-• 1
da jih počakamo, zato
naj pa oni, katerim je ! mogqfo poravnajo n»-
ročnino točne.
Uprava "O. H.**
^^pomladanski
Skupni Izleti:
ILE DE FRANCE, 5. MAJA v Havre
Karta d« Ljubljane $117-54; xa tja in nataj $20650
BREMEN, 10. MAJA v Bremen
Karta d« LJubljane $122.24; za tja in nazaj $21150
BERENGARIA, 12. MAJA v Cherbourg
Karta do LJubljane $119*1; za tja In nazaj $20650
ILE DE FRANCE, 26. MAJA v Havre
Karta da Ljubljane $11754; ca tja in nazaj $20650
BERENGARIA, 30. MAJA v Cherbourg
Karta d« Ljubljane $119.24; za tja in nazaj $206.50
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, ds bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje m priporočila onih, k* ao se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priffiasite te takoj ta navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street	New York. N. T.
THE LARGEST SLOVENE DAILY in tJ. 8. Ju
t7WARIJA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
a
ZA "(LAS NAHODA" PRIREDIL: L H. en
8 . i
Ko stewardka na njen poziv pride, j&e Mit*s Grace obrne k njej. &te\vardka je biLa živathno, odločno dekle, ki si je lxote4a pridobili kar največ denarja, kajti bila je poročenai in je hotela čimprej prislužiti toliko denarja, da ji ne bi bilo treba 'biti ločeni od svojega moža. ki je bil kot brivec mslužben na nekem drugem pamiku. Oba fcta si hotela toliko prihraniti, da bi si mogla omisliti majluio briv-Jiico To je nekega dne povedala Miss Vauthamovi. ki je takoj vedela, kaJoo so taki ljudje takoj pripravljeni in udani, ako jim kdo da dobro -napitnino. In v tem Mitu Vautham ari bila nikjer in nikoli ►kopa in tako je med itreiaji in strežnicami imela vedno dovolj prijateljev.
.Mi*« Grace oedro pogleda stewardko in ji reče tiho in s .poseb-u i m povd arko m:
—	Ali hočete zaslužiti tisoč dolarjev?
8t<nvardki sine kri a- glavo.
—	£amo. ko bi mogla. Miss Vautham — ne rečem ne.
—	Morete, samo ee hočete.
—	O. nad mojo voljo vam m trelva dvomiti! Saj poznate moje načrte ea bodočnost.' Tisoč dolarjev bi me prinesJo mnogo bližje mojemu cilju.	. .
—	Dobro! Toda najprej mi prisezite. da lm vsaka beseda, katero sedaj izgovoriva meti seboj, »»stane najstrožja* tajnost. O tem ne smete govoriti z nobenim čl o veku n. kar se bova dogovorili.
—	Priseteam «vam najstrožjo molčečnost. irLss Vautham.
—	Torej, pridite bližje; .stopite popolnoma-k meni. da mi ni treba glasno govoriti. Pri vs>eg stvari gre samo za falo — za stavo. Ako sr vam moj predlog zdi nekoliko čuden, morate na to misliti.
—	To bom storila, zagotavlja s1t*\vardka v vroči želji, da bi si naglo zaslužila tisoč dolarjev.
—	Torej, poslušajte. Pri tetu gre za pnstan. ki sicer ni mnogo vred a. toda je Z'-io originalen* Prstan ima obliko orlove glave z dvema dolgima perutiiua. Peruti tvorijo obroč, glava pa krono prstana. V orlovi glavi sta dva zelena kamna kot oči m te oči so izvan-* 3-ctlru> žive. Ta prstan je nocoj neka oseba naše družbe rzrčila go-fpici BucJ^-aldovi in sklenili smo stavo, da ji mora kdo izmed nas na kak na«"m vzeti ta prstan. še predno jutri zapusti parnik. Seveda bo. da ne ifegnbi stavo, žela paz^a na ta pr.srtan. Vem pa. da se vsako jutro koplje in da je tedaj brez vsakega nakita. Pretlno gre v kopel j. bo odložila pis-tan in ko se- bo kopala, morate iti v njeno kabino — .-»aj imate ključ do njenih vrat — ter vzamete prstan. Kadar mi ga prinesete, dobite tisoč dolarjev. Ako se vam ne posreči vzeti ga. vam bom vseeno dala za va& trud petdeset d^lanjev. Torej, glejt". da mi ga prinesete.
V veliki zadregi stoji stewardka pred njo.
—	Ako pa se bo to izvedelo, tla sem \wla prstan, potem bodo to smatrali za tatvino.
—	Ne bojte se — v taktom slučaju vas raz\*ežem vase prisege. Ako pade na vas sumnja tatvine, morete povedati, da sem vam jaz naročila, da zaradi stave vzamete pnstan. Saj je to samo igra in to igro hočem dobiti. In moja beseda na to: prstan bo po končani igri -•opet prišel v posest pravega lastnika. Tudi o tem »morete "biti popolnoma pomirjeni." Cela stvar ni ndkak »zločin, kakor si morda vi mislite, kajti drugače se s tako stvarjo ne bi hotela pečati. Vse je framo šala. toda prečila se bo samo. ako brezpogojno molčite in tia ne veste ničesar, četudi vas kdo o tem vpraša, dokfe*r vam ne dovolim. da govorite, ali. kot sem rekla, dokler vas ne obdolžijo tatvine. Ali »te sedau iza do voljna ?
Prav zadovoljna in mirna ni še bila ste\v»rdka toda tisoč dolarjev je bila za njo velika zapeljivost. In Miss Vautham jo bo ščitila, ako bi res padLa na njo sunuija tatvine. Za tUoČ dolarjev pa se mora Človek tudi potruditi Mala steuardka dvigne glavo ter je odločna v 4>klepiL tla so zasluži t koč dolarjev.
—	V.se bom storila, kar je v moji moči, da vam dobim prstan. Miss Vautluam. Kot pravite, pri tem ni mikake krivice. Tordj jutri zjutraj, ko m- bo Miss IJochwald kopala, birm v njeni kabini poiskala prstan in vam ga bom prinesla.
—	I>obro! Sedaj morene iti. sedaj vas ne potrebujem vee.
—	Lahko u<x". Mi» Vautl*im in — hvala vam. da ste mi ponu-dili tako lep zasluiiek.
—	Že dobro! Torej, pojdite sedaj!
Stewardka gre i/ kabine. Xajrajse bi že sedaj vzela prstan, toda je bilo 'nemogoče.
In tako vaka tlo prihodnjega julra.	'

POLOM ROMUNSKEGA FAŠIZMA
Marija littcliua dova. je prstan. ko je stopila v tsvojo kabino, >kr 110 pritisni a na ^.voje ustnice ter si ga s solznimi očmi ogledu-.e. Xat t pa m ravivn in prVeje pospravljati svoje stvari. Očetove j M vari je že (»rej spravila v kovčege;
Pri tem ji j.« pomagal steward, ki se je bolj razumel- na sprav-!>anj,» moških .stvari. Za *\oje .stvari pa ni potrebovala nobene po-niočnice, ter i-r.nra opravila. V eni uri je bila z vsem gotova in izven ko v.-ego v je pu>i ila satm. M vari, ki jib je potrebovala, katlar bo š a s parnika.
IV i >\ ojem delu se je precej utrudila in zadovoljno gre v po-steljo. Svojo glavo položi 11» roko s prstanom in sladko sanjari. Njeno srce je bilo polno blaženhti. Sedaj pa more Miss Vautham kalzaiti l>nvallit 4e tako lepe oči — ^-daj je bii njen. S prstanom se je ž njo naročil. Dobro pe vedete, da je velike važnosti, ker ji je ta prstan natakni ima prafr Za ženo. ki jo je ljubil, ki jo je za večne čase hotel postaviti na svojo stran — aa njo je bil ta pmtan določen in ker J* ravmo njej nataknil, je tedaj bilia ona ta žena. O tem za njo ni oi>o nikakega dvoma. Dewall ni bil mož. ki bi \vtru govoril take hc*ede. .Njen je bil! Kaka nejamema, blaženost, kolika sreča! In blaženo z«#pi ter ae v .sanje jmnese s nebo j to urečo.
Ko .se naslednje julTO zbudi, se naglo zdrami, kajti do <xlhoda • parnika je morala še marsikaj narediti. Najprej poljubi prstan, kot znak zve»z*. ter pritisne roko, na kateri ga je nosil«, iaa srce. Xato pa se naglo napravi za kopelj. Xa mizo položi svoj nakit, zla- i to verižico s sliko *voje umrle matere, nato zapestnico in prstan, * katerega ji je podaril oče in slednjič prstan, katerega je tše prej enkrat poljubila in katerega ji je nataknil na prst dr. Dewall. Pri tem jo pogledajo aelene orlove oei. kot fci bile žrve in to jo tako čudno premwe. da ga le zelo nerada položi poleg drugih dragoeeno-Mi. Nakit še nekoliko potifoit* od ro1 ba proti sredini mize, kajti la-«ijA bi se mogla rm-gnilt in pnrtani b» se skotaliJi m padli v kovčeg. i ki je stal odprt pred mizo. Pozneje pa ne bi imela več časa. da bi UktfMMan*.	' - .
Naglo si ogme kopalni plašč in gre proti plavalnemu bazenu.
(Dalje prihodnji?.) r
ob'juh" revoliK-ijonarjev na des-«iei in levi-ei.
arhiwigela 3Iihael-a. aH. kakor sc je splošno imenovala. Železna garda. nacijoiLalno sm-ijalLstična stranka, agrarna zveza in pa nemška naci-jouialno sueijalLstična stranka. Že-h-znt> gardo je vodil otlločni in fa-natični Codreanu, ki se je svojih naukov na vzel od profesorja Cuze ter si svoj sloves pridobil že pred nekaj leti. ko je v .lasiju u/strelil
klonjen. Večino svojih pristašev je imel med vseučiliško mladino, med katero se je protižidovski pokret
skih udarnih oddelkov. Od svojih
Bukarešta. 23. marca.
Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem s«* vrši že teden dni proti 50 članom Ž Jezne garde, obtožni i m zarote proti državi in sodelovanja pri umoru ministrskega predsednika. Duke. 1'roves je zanimiv tudi zaradi tega, ker nazorno kaže soei.iahie in politične razmere l(o m tu li je. Ekstis misti na levici in desnici, politični zanesenjaki in razni odre'emiki, ki mislijo. da bodo s svojimi programi odrešili svet, se radi porajajo sicer v vsakih razmerah, posebno uspešno pa poganja njo iu širijo svojo vero v časih, ko 1 zave stiskajo ljudstvo, da .se hrepeneče ozira po rešitvi, naj pride že od koderkoli.
Za desničarski fašistični pokret	_ ^ x______ _________
* postale razmere v Romuniji u- močno razvil. Stranko si je orga godu le že z letom lf)20. koso padle j niziral čisto po vzorcu hitlerjev-cene jwiljedHskim pridelkom na svetovnih trgih za polovico' i n* se je tem tudi narodni dohodek Ro-i lonnije <kot izrazito poljedelske države 'znižal za polovico. Nepričakovani in nenadni padec pa je v»e ina drug način zadel, romunske-' kega kmeta, ki je po agrarni reformi dobil mnogo zemlje od razlaščenih veleposestnikov, ni pa i mol sredstev, da bi si za obdelovanje nove zemlje nabavil potrebno orodje, ter se je* zato moral močno zado\žiiti. Se slab&e kakor kmetom: se je godilo trgovcem iiT inteligenci. Km:-t si je že inekaiko pomagal z zaščito in *z .monaitoriji. ki jih je država zanj uvedla, toda - istoj plačil je popolnoma uničil malega trgovca hv indxistrijea.
Nadprodukeijiai univerze in pa stalme Tednkcije v držanrii in zasebni shižbi so bruhale na cesto vedno večje število brezposelnega , inteligeičnega prolet ari jata., ki sa. je zaman oziral *za zaslužkom in je zato kaj rad poslušal zapeljive'
ljudi je zahteval brezprizivno po-korščino. Njegov program je bil močno meglen in neizdelan, po-udarjal j»a je vdanost kralju, odpravo ]>arl anient ar nega režima in .njegovo zameno z diktaturo ter Pr d državnozborskimi viditva-jmti,riMlitev Viseh poklienih politimi *hn.-eiub:a	je bilo v R*miu- kov javnega življenja. Za knie-niji 5 nacijona'1 ističn;ih skupin: li-|to Je ^ fantastične obljube, tla ga profesorja Cuze, nazvane na-j Jim, 1>u več zemlje in živim roti no-krščanska obramba; Zveza
meščanom in inteligciei pa je govoril o dvoličnosti Kraincije, o preilnostih vlade čLstih rok. Ivi je mogoča edino le j>od diktaturo, in pa o koristih zbiižanja z Nemčijo.
Kljub dvomljivi vrednusti teh obljub in napovedi sc je začel pokret močno širiti. Prodiral je med kmete s tem. tla jim je obljubljal maJi-rijalne koristi, a tudi mnosro intelektuak-ev je pričelo misliti.
---J v J * * » v x iu ill I 1 U,
zujiana, či«; da je preveč Židom na-J da je edina rešitev za drŽavo v za-
C E N A DR. KERNOVEGA' BERILA JE ZNI2ANA
Angleško-sloven^ko Berilo
KNGIjISII SLOVENE READER STANE SAMO
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 \frE8T 18fi^STREET NEW YORK CITY
menjavi strankarskega sistema z diktaturo in v odstranitvi židovskega vpliva n gospodarskega življenja. slednjič v preor^jentaciji zunanje politike v toliko, da bi st Romunija otresla francoskega vpliva. Tako bi Železna garda s časom gotovo žela lepe uspehe in bi v sedanjem parlamentu že imela svoje zastopnike, če ne hi iziru-bi .a živcev, llotela pa je doseči vse naenkrat rn se je aato spustila v
---------------------u i,iW)ltl-|IIUUlU \
revolvenske avanture. S tem si jf.Romuniji zadnji udarec koliko, najprej zapravila velik del aim pa-1 n.,v je še sp'oh ostalo sile po
V JUGOSLAVIJO
Pr»ko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
PARIS
API!H.A
/.'>. -!/">/ — !). Junija
ILE DE FRANCE
5. Mu ju — 26. Maja
CHAMPLAIN
2/. Aprila — 12. Maja
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
•JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše poo^aščene agente
cJrerteh J&ia
19 STATE STREET. NEW YOR*
je bila na izpreim mbi zunanje [M>1 it ičnega kurza v Romuniji naj bolj interesirana. Nekateri titdisii mijo, tla je tedanja vlada Vajdt Vocvotla sama podpirala tenden-oo Železne garde iz antagonizm;: do liberalcev, ki so jo izpodrivali deloma pa tudi zalo, ker je po raz kolu v kmetski stranki ter razhodu Manija in Vajde Voevoda po trebovala zaveznika v volilni bor bi.
Proces v ltukarešti bo sedaj za dal desničarskemu ekstremizmu \
18. aprila:
President Mardli.ct » H^vre Ueutsi-lilund > iiunibiirg
20.	aprila:
llaureunla v CNerhourj
lCuit«-rtluui v liuuk>Kn« iur M«r
21.	aprila:
Brrm«ii v Bremen
Cliuih|i)uin v Havre
S. april«:
Hrrrng.n ia v fherlkoiirg
llumt.ui K v I lutnkuig
.Mutiliailuii v Havre Z? aprila:
'»tympic v Chcrbours 2c. aprila:
V< .-Ii>l:iui v IU.uN Kil« sur Mer Kuropu v stremen !!•■* v ili-n.a l*;iii» v Havre 2. maja:
AuutOiiiia v Chrrlmurv Allx-rt It-'iltin v Humbnrc Presidriit liuus«rclt v Havre
4.	maja:
MujeHiio v Ciierliuurf Vulriidiim v l:ouIugu« sur Met
5.	maja:
ti«- ile Kran-e v Havre lConia v ^em.u 9. maja:
aaliinglun v Ilavre I Bremen v iireiueii 12. maja: Cluoiij.lain v Ilavre lU-rt-iiKariu v ChrrlMiur® Coni*. (|j Savoiu v tieno«
15.	maja:
Europe v Bremen
16.	maja:
Deut »fl.la n<1 v Hamburg I^iTayetie v Havre 1fe maja: Staterid.ini v R->ulogne »ur ile» Olyin|>k" v Cl»-rbuurc 19 maja:
Piirir*. v Ilavre AquUania v Cherbourg Saturi.ta v Trst 23. maja: Manhuttan v Havre Hamburg v llumbur| 2S. maja: Veendain v Bonbone sur Uei XI a Jest ic v Cherbuury 25. maja:
Biemen v Bremen Hex v Cellutt M. maja: All>eri Ratlin v Hamburg I*rest<|enr ftiMijaevelt v Havre lterenienrla v Cherbcurv junija: Kuropa v Brem»n Vnlemiain v Boulogne
2.	junija:
Cham plain v Havre Viilrnnia v Trst
6.	junija:
New York v Hamburg Washington v Havre 8- jun.Ja: °l>mpio v Cherhourp statendim v Boni. ku« 9. junija:
I'a ris v Havre A«|uitania v Cherbourg Con te di Savola v Oriua
12.	junija: Bremen v Bremen
13.	Junija:
I j. Fayette v Havre I »eIIt-«« bland v Hamburg 16. junija: He de Kran.-e v Havre Berenuarla v Cherbourg 18. junija:
Ril ropa v Bremen 20. junija: Hamburg v Hamburg Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre
22.	Junija:
Veendam v Boulogne
23.	junija: Ch.unplain v Havre Bex v Cetioa
27.	Junija:
Aquitaiila v Cherbourg Mi., rt Bj.tiin v Hamburg I,- v Cherbourg
28.	Junija: Salurnia v Trat
29.	Junija: Statenalam v I^oulogne
30- junija:
Pari.i v Havre
Bremen v Bremen
3.	julija: Lafayette v Havre New v..rk v Hamburg
julija: Wa »bin^ton v Havre
5. Julija:
Berengaria v Cherbourg 5. Ju ija:
.Majestic v Cherbourg *. Julija: lie de France v Ha vre Conte di s.*a.vola v tlenoa Kurop.-i v Kremen ■1. julija:
n.-uls«-h!am1 v Hamburg 13. julija:
Olympic v Cherbourg »4. julija:
tU- ker Ivomun kljub vsem težavam. ki «a tarejo, nima smisla 7.;i m:t*ilnosti v politiki, obenem pa je Še pokazala vladi nevarnost, ki preti (hI te strani #*edaiijetm« notranjemu urit roju države, tiiiko da je vlada morala poseči po skrajnih sredstvih.
Pred rtodišeem v RukareOiti tvori sedaj predmipit plavnesra zanimanja vprašanje, odkod je .stranka dobivala svoja obilna gmotna sredstva1. Ker je izključeno, da bi jo <z denarjem zalagrali samo njeni pristaši, je ti«»no, da je denar moral prihajati od druprod. Splošno mnenje je, da je prihajal iz inozemstva, pred mm iz Nemčije, ki
jemnih zakonih, ki so bili uvedeni proti njemu, ^lojjoče so bili ljudje. ki setle sedaj na zatoni klopi v Buka«nšti v enem največjih polit ir-nih procesov zadnjega časa re-s idealisti in s;> hoteli najbolje Romuniji. Toda sredstva, ki so se jih posluževali, so bi!a a.bsolutno
A<|iiltanla v Cherbourg Vulcan ia v Trst
Trst v Havre Bremen
15. julija:
Clmm plain
17. Julija:
Bremen v '8. julija: Manhattan v Havre Hajnhurg v Hamburg
20.	julija: Statendam v Boulogne
21.	Julija:
Paris v Havre
Rex v Genoa
24.	Julija:
Kuropa v Bremen
25.	julija:
Albert Ballln v Hamburg
27.	julija:
Majestic v Cherbourg
28.	julija:
Ile de France v Havre

ne prikladna in -zgrešena in noberua oblast ne more dopustiti, ne gle . de na umor Duke. da se zapusti zakonita pot v poJitiki in si nekaka stranka arogira pravice države ' v državi.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 21< WEST 18th STREET NEW TOKK, M. J.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LOTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA SA* PO-TC VANJE
HIIIHMIHI
■ " " »
___________________
LUCK1ES SO VEDNO PRIJAZNE VAŠEMU GRLU
f-Luckies so napravljene samo iz čistih	sana—brez zrahljanih konerv. Zato se
srednjih listov — naj milejšega, najbolj	Luckies dobro drže — se ne izsuae.
okusnega tobaka. In potem, "It's	Luckies so vedno v vseh ozirih prijazne
toasted" za zaščito grla. Vsaka I.ucky	vašemu grlu. 99 Strike je okrogla, čvrsta, polno naba-
"It's toasted"
if Luckies so vedno prijazne vašemu grlu
Samo Srednji Listi — ti so Najmilejši Listi
<9majo HoJjU OkuA
ftlfiuw. 1M4-
SHIPPING NEWS