Uspelo srečanje planincev iz FJK, Slovenije in Koroške Goriški razmeščeni muzej ■¡¡s ¿¿j ™ * "■'■■VJ Uspeh prve »enogastronomske regate« Karsolina ^ Catfce °í anuente". Primorski Mlada politika v dobi interneta MARKO MARINCIC Italijanski državljani so se izrekli. Jasno, glasno in nedvoumno. Prvič po 16 letih in po 24 propadlih poskusih, da bi z referendumom črtali posamezna zakonska določila, so tokrat volivci sporočili vladi, da nočejo privatizacije vode, ne jedrskih elektrarn in niti zakonskega ščita, ki bi predsednika vlade varoval pred roko pravice. Volivci so glasovali množično, ponekod celo bolj kot še pred nekaj tedni na upravnih volitvah. Ob tem podatku se velja zamisliti. To pomeni, da so na referendumu glasovali tudi mnogi, ki ne zaupajo nobeni politični opciji in zato navadno ne glasujejo. Tokrat pa so za konkretna vprašanja, kot so voda, jedrska energija in pravičnost hoteli soodločati. Po podatkih nekaterih javnomnenjskih raziskav naj bi v nedeljo in včeraj glasovala velika večina tradicionalnih volivcev Ie-vosredinskih strank, velik odstotek, med 40 in 50%, desno-sredinskih in kar 25% državljanov, ki navadno ne voIijo. Drug pomemben podatek je v vlogi mladih in interneta. Velik odstotek mIadih je danes v ItaIi-ji navidez mlačen do politike. Najbrž ta mIačnost ni posIedica brezbrižnosti do poIitike naspIoh pač pa razočaranja nad poIitikant-stvom in pomanjkanja zaupanja v stranke. Ko pa gre za vprašanja, ki jih neposredno zanimajo, se znajo mIadi aktivirati z nesIute-no energijo. To je biIo opazno že ob rekordnem zbiranju podpisov za referendumski vprašanji o vodi, voIiIna kampanja in včerajšnji izid pa še dodatno potrjujeta. Mladi so znali z domišljijo in po-pIavo sporočiI preko spIeta premagati tudi informativno bIoka-do večine teIevizijskih in drugih "uradnih" medijev. Tretja posIedica referendumskega izida je sporočiIo vIa-di. Že res, da so volivci predvsem zavrniIi vIadno jedrsko poIitiko in privatizacijo vode, prav tako množično pa so zavrnili Berlus-conijev sodni ščit. S tem so vladi in večini, ki jo podpira, pri-soIiIi krepko poIitično zaušnico. Kakšne posIedice bo imeIa, bodo pokazaIi nasIednji dnevi in tedni. Leva sredina in tretji pol sta včeraj že po prvih podatkih pozvaIi premiera k odstopu. MaIo verjetno je, da se bo Ber-Iusconi za to sam odIočiI, Iahko pa bi zanj odIočiIa Severna Iiga. Nekatere izjave njenih vidnih predstavnikov dajejo misIiti, da že resno razmišIjajo, kako bi se izviIi iz smrtonosnega objema, preden bi jih BerIusconi pote-gniI s seboj v brezno. dnevnik TOREK, 14. JUNIJA 2011_ Št. 140 (20.155) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € REFERENDUM - Med 95 in 96 odstotkov volivcev glasovalo DA Visoka volilna udeležba in zmagoslavje pobudnikov Opozicija: Berlusconi naj odstopi - Pomisleki tudi v Ligi REFERENDUMI - Tudi v FJK močno prevladal Da Na Goriškem najvišja volilna udeležba na deželni ravni TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je bila na referendumih najvišja udeležba v goriški pokrajini, kjer je v nedeljo in v ponedeljek šlo na volišča 62 odst. volivcev in volivk. Na Tržaškem je volilna udeležba znašala nekaj nad 55 odst. Volivci so dokazali, da so referendumska vprašanja zelo občutena. Na Velikem trgu v Trstu so se po razglasitvi rezultatov zbrali nasprotniki jedrske energije in privatizacije vode, ki so proslavili zmago na referendumih (foto KROMA). Na 6. in 14. strani RIM - Volivci so se na referendumu jasno izrekli proti privatizaciji vode in jedrski energetski politiki vlade, prav tako pa so zavrnili sodni ščit za predsednika vlade. Volilna udeležba v Italiji je bila približno 57-odstotna, kar je zavarovalo kvorum tudi pred manjšo udeležbo volivcev v tujini. Opredelitev za DA je bila naravnost plebisci-tarna, približno 96-odstotna glede dveh vprašanj o vodi in okrog 95% za jedrsko energijo in upravičeno zadržanost. Pobudniki se veselijo izjemnega uspeha, opozicija pa poziva Berlusconija, naj se vendarle umakne. Na 2. strani Bojan Brezigar na obisku v Reziji Na 3. strani SSO skrbi splošno stanje v Sloveniji Na 3. strani Italijanska industrija aprila ozelenela Na 5. strani Na Goriškem zrasla dopolnilna blagajna Na 15. strani Pomoč za trafike brez pravilnika Na 16. strani GORICA Za neuspeh krivijo bojkot občinske uprave GORICA - V Gorici je zaradi prenizke volilne udeležbe propadel prvi občinski referendum, ki je potekal samo v nedeljo med 8. in 20. uro. Glasovalo je je 24,89 odstotka oz. 7.706 volivcev od skupnih 30.944 volilnih upravičencev. Pobudniki referenduma so prepričani, da je za neuspeh kriv bojkot občinske uprave, ki zelo slabo organizirala ljudsko posvetovanje. Župan Ettore Romo-li zavrača krivdo in opozarja, da so pobudniki referenduma premalo vložili v njegovo promocijo in reklamiranje med ljudmi. Na 14. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. Dragulj arna Skerlavai Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 2 Torek, 14. junija 2011 ITALIJA REFERENDUM - Volivci so se izrekli množično in nedvoumno Pravi plebiscit za DA ob 57-odstotni udeležbi sO vo ».i sO »o m VODA 1 sO iH 5 sO ^ 00 00 VODA 2 sO Sp A £ A VI A K . s NO 1U TO > r—i cu cu O = sO O ».i JEDRSKA UPRAVIČENA ENERGIJA ZADRŽANOST Podatki se nanašajo na volišča tako v Italiji kot v tujini, ko so bile preštete glasovnice v nekaj nad 8550 voliščih na skupnih 9371. RIM - Prvič po 16 letih je na državnem referendumu bil spet dosežen in obilno presežen kvorum. Udeležba je bila za vsa štiri vprašanja približno 57-odstotna, kar je v kali zatrlo vsakršno špekulacijo v zvezi z glasovanjem izseljencev. Tokrat so na referendumu lahko glasovali tudi italijanski državljani v tujini, ki pa v mnogih primerih niso prejeli glasovnic ali volilnih potrdil. Zaradi tega in manjšega zanimanja je po prvih podatkih v tujini glasovalo le približno 700 tisoč od več kot treh milijonov upravičencev. Velika volilna udeležba v Italiji pa je kljub temu preprečila, da bi tuji glasovi lahko bili razlog za neveljavnost referenduma. Rezultat včerajšnjega glasovanja je nekaj zares izrednega in je zaradi tega politično še relevantnejši. Na državnih referendumih je bil kvorum zadnjič dosežen leta 1995. Od takrat se je kar 24 poskusov, da bi z referendumi črtali posamezna zakonska določila, vselej izjalovilo zaradi volilne abstinence. Ne gre pozabiti, da so nasprotniki referenduma s premierjem Silviom Ber-lusconijem in Umbertom Bossijem na čelu tudi tokrat skušali igrati na karto poziva k absitnenci. Vlada je najprej na vse načine skušala preprečiti izvedbo referendumov - spomnimo naj le na zakon o zamrznitvi plana nameščanja jedrskih elektrarn -, ko pa je postalo jasno, da bodo volivci glasovali o vseh štirih vprašanjih, sta tako Berlusconi kot Bossi napovedala, da ne bosta glasovala in dala somišljenikom vedeti, da bi bilo najboljše, ko bi se v nedeljo podali na morje. Večina volivcev pa je tokrat obrnila hrbet voditeljema desne sredine in so se množično podali na volišča. Ponekod je volilna udeležba na referendumu bila celo večja kot na nedavnih upravnih volitvah. Ob tem podatku se velja zamisliti. Najbrž to pomeni, da so mnogi volivci, ki navadno ne glasujejo, ker ne zaupajo nobeni od strank, tokrat hoteli sami odločati o zadevah, ki se tako neposredno dotikajo njihovih interesov in prihodnosti, kot sta izbira med jedrsko energijo ali obnovljivimi viri oziroma izbira med javnim ali zasebnim upravljanjem vodnih virov. Izid vseh štirih referendumov je kot rečeno nedvoumen. Ob 57-odstotni volilni udeležbi je velikanska, plebiscitarna večina volivcev na vseh štirih glasovnicah prečrtala znak DA. Za odpravo zadevnih zakonov se je tako izrekla ne le relativna večina volivcev, temveč absolutna večina državljanov. Še največji je bil odstotek glasov proti privatizaciji upravljanja vo- dovodov in proti temu, da bi v račune za porabo vode všteli tudi profitno za zasebne investitorje. Za DA na prvem referendumu o vodi je glasovalo 95,7, na drugem pa kar 96,2% volivcev. Le za spoznanje manjši a vseeno plebiscitaren je bil odstotek glasov DA proti jedrskim centralam (94,6%) in o upravičeni zadržanosti (95%). Ogromna večina volivcev je torej Berlusconiju jasno dala vedeti, da nočejo, da bi se s posebnim zakonskim ščitom izogibal sodnim obravnavam. Premier Berlusconi seveda ni mogel drugega, kot da prizna poraz. »Velika volilna udeležba je znak volje ljudi, da sodelujejo pri odločitvah o bodočnosti in tega ne smemo prezreti. Tudi komur je prepričan, da referendum ni najboljše sredstvo za sprejemanje določitev o kompleksnih zadevah, je na dlani, da je volja Italijanov zelo jasna o vseh štirih obravnavanih vprašanjih«, je v sporočilu zapisal predsednik vlade in priznal, da morata sedaj vlada in parlament sprejeti izid referenduma. Sprejetje izida pa lahko ima dva pomena. Prvi, seveda obvezen in za vlado neizbežen, je odprava spornih zakonov. »Italija je rekla dokončno NE jedrski energiji in špekulantom z javno dobrino, kakršna je voda«, so se veselili pobudniki referendumov. Zlasti referenduma o vodi je sprožila peščica naravovarstvenih in drugih organizacij ob mlačnosti, ko že ne ob odkritem nasprotovanju skoraj vseh strank vključno z levo sredino. Uspeha so zato toliko srečnejši, tudi ker so ga dosegli kljub dokaj težki informativni blokadi. Greenpeace meni, da se je včeraj Italija dokončno odpovedala jedrski energiji, za Legambiente pa je ta izid zgodovinski mejnik. Prav tako navdušeni so bili pri Italiji vrednot, stranki, ki je bila pobudnica vprašanj o jedrski energiji in sodnem ščitu. Vsekakor se je včeraj vsa leva sredina veselila uspeha, z njo pa tudi dobršen del desnosredinskih volivcev in celo vidnih predstavnikov vladnih strank, kot sta guverner Veneta Zaia ali župan Verone Tosi, ki sta glasovala štirikrat DA. Drugi pomen in posredna posledica izida pa zadeva obstoj vlade. Tajnik LD Bersani je včeraj takoj po objavi prvih izidov pozval Berlusconija naj odstopi. »Odstopu naj bi sledilo kratko preverjanje, ali je možna reforma volilnega zakona, v nasprotnem primeru pa bi morali takoj na politične volitve«, je dejal. Ker pa ne verjame, da bi se Berlusconi kar sam umaknil, je pozval Severno ligo, naj dobro premisli, ali še vztrajati s to vlado. Podobnega mnenja je tudi lider SEL Vendola, ki sicer najprej ugotavlja, da je Italija skupnih dobrin zmagala nad Italijo lobijev, potem pa dodaja, da je to bil tudi referendum o berluskonizmu. Nekatere poteze in izjave predstavnikov Severne lige, začenši z ministroma Maronijem, ki je ob še odprtih voliščih napovedal, da je bil dosežen kvorum, ter Calderolija (»Naveličani smo prejemati klofute«), dajejo misliti, da se je v Ligi začela politična razprava o smotrnosti vztrajanja v vladi. Ž-/ Župan Neaplja de Magistris imenoval svoje odbornike NEAPELJ - Novoizvoljeni neapeljski župan Luigi de Magistris je včeraj v napovedanem roku imenoval svoje odbornike. Župan je zase zadržal nekaj pomembnih resorjev, med temi reformo organizacijskega ustroja občine, velike dogodke, mednarodno sodelovanje. Podžupan bo nekdanji poslanec Stranke komunistične prenove Tom-maso Sodano, ki se bo kot odbornik za okolje ukvarjal tudi s kočljivim vprašanjem odpadkov. Med odborniki pa je tudi nekdanja parlamentarka zelenih Anna Donati, izvedenka za mobilnost, ki ji je župan poveril problematiko prometa in cest. V 12-članskem odboru so štir ženske, med odborniki pa je tudi dosedanji sodnik oz. javni tožilec Giuseppe Narducci, kar je takoj izzvalo kritke desne sredine. Napolitano v Neaplju o odpadkih in Fincantieriju NEAPELJ - Predsednik republike Giorgio Napolitano je bil včeraj v rodnem Neaplju, kjer se je udeležil javne skupščine zveze neapeljskih industrialcev. Ob robu srečanja je govoril o prihodnosti mesta problemu odpadkov, ki je po njegovi oceni ključnega pomena, saj zaustavlja vse ostale načrte. »Potrebno je storiti vse, da se te težave odstranijo,« je dejal. Glede prihodnosti je tudi na osnovi včerajšnjih izvajanj podjetnikov optimist. Referendumskih izidov ni hotel komentirati. Napolitano je srečal tudi delegacijo delavcev družbe Fin-cantieri, s katerimi se je pogovarjal o vprašanju ladjedelnice v kraju Castel-lamare di Stabia. Obljubil je, da bo to temo obravnaval s predsednikom Dežele Kampanije Štefanom Caldorom. Z županom Luigijem De Magistrisom pa je predsednik obiskal še otroke pediatrične bolnišnice Pausilipon. Referendum v borzi MILAN - Italijanski borzni brokerji so že včeraj dopoldne stavili na uspeh referendumov, zlasti onega o jedrski energiji. Že po delnih izidih o volilni udeležbi so delnice družb, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri, krepko poskočile. Vrednost delnic Enel green power je tako poskočila za 3 odstotke, delnice manjših družb kot Kerself in KR energy pa za več kot 10 oz. 7 odstotkov. Battisti gleda naprej SAO PAULO - Cesare Battisti, ki je bil v Italiji obsojen na dosmrtno ječo zaradi teroristični dejavnosti vključno z nekaterimi umori, je včeraj po izpustitvi na prostost v Braziliji, ki je zavrnila njegovo izročitev Italiji, srečal tamkajšnje novinarje. »Upam, da bomo končno obrnili stran 60. let in da se bo vsa zadeva lahko rešila brez zakasnelih maščevanj«, je dejal. RAI - Sprejeli programe za jesensko sezono Upravni svet miri duhove, Fabio Fazio zahteva jamstva RIM - Upravni svet javne radiotele-vizije RAI je včeraj odobril dokument z jesenskimi televizijskimi programi. Osem članov upravnega sveta je dokument podprlo, eden se je vzdržal. Po pisanju vsedržav-nih medijev naj bi v kratkem prišlo tudi do rešitve v pogajanjih o pogodbah televizijskih voditeljev, o katerih se je včeraj v dnevniku La Repubblica kritično izrazil voditelj Fabio Fazio (na sliki Ansa), ki je zatrdil, da že šest mesecev čaka na pojasnila o prihodnosti oddaje Che tempo che fa. Večjih novosti v jesenskih sporedih naj ne bi bilo, vse oddaje mreže RAI3 naj bi potrdili, ob sredah in četrtkih pozno zvečer pa naj bi na RAI2 našli mesto novi oddaji o mednarodnih in ekonomskih temah, obe pod okriljem televizijskega dnevnika TG2. Član upravnega sveta Nino Rizzo Nervo je podčrtal, da sprejetje seznama sporedov potrjuje vse oddaje, ki so v njem omenjene, »kar pomeni, da bomo kmalu imeli tudi pogodbe z voditelji in avtorji oddaj.« Generalna direktorica RAI Lorenza Lei je baje na začetku sestanka obravnavala primer Fabia Fazia, izrazila je baje svoje neodobravanje v zvezi s pismom, ki ga je objavila Repubblica. Dodala je, da so pogajanja za obnovo pogodbe na dobri poti. Edini član upravnega sveta, ki se je vzdržal, je Antonio Verro. Včeraj je izjavil, da kdor preko dnevnega tiska opozarja na izmišljene cenzure in politične pritiske upravnega sveta na voditelje, »je nekorekten ali v slabi veri«. Polemike so se razvnele prejšnji teden, ko je Michele Santoro v oddaji An-nozero kritiziral vodstvo RAI in ga pozval, naj skrbi za koristi podjetja, upravni svet pa se kljub napovedim ni sestal, ker so des-nosredinski člani bojkotirali sejo in zahtevali zagotovila v zvezi z zanje spornimi oddajami, kot so Che tempo che fa, Report in Parla con me. Fabio Fazio pa je v včerajšnjem pismu poudaril, da že šest mesecev čaka na odgovor v zvezi s prihodnostjo njegove oddaje Che tempo che fa. »Če je tu ne bom mogel voditi, bom odšel drugam,« je med drugim zapisal. Omenil je politične ovire, ki naj bi mu hotele preprečiti, da bi oddaja zaživela tudi v novi sezoni. Pojasnil je, da je do ekonomskega dogovora prišlo takoj. Skrbi pa ga, da nihče mu ni dal jamstev v zvezi z vsebinami oddaje in sodelavci, kakršna sta Roberto Saviano in Luciana Litizzetto. Če oddaja ne bi mogla biti taka, kot je danes, bi se Fazio poslovil. RIM - Na srečanju z Netanjahujem Berlusconi noče priznanja palestinske države RIM - Premier Silvio Berlusconi je včeraj po srečanju z izraelskim kolegom Benjaminom Netanjahujem izrazil nasprotovanje prizadevanjem Palestincev, da bi Združeni narodi jeseni priznali Palestino kot neodvisno državo. Sicer pa je kraj Erice na Siciliji ponudil kot morebitno lokacijo za mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci. »Ne verjamem, da lahko enostranske rešitve doprinesejo k miru« je pred novinarji dejal Berlusconi in si tako prislužil hvalo izraelskega kolega. »Želim se vam zahvaliti za vaše jasno stališče proti poskusom, katerih cilj je obiti mirovna pogajanja,« je dejal Netanjahu, ki se v Italiji mudi prav z namenom pridobiti podporo proti načrtom palestinskih oblasti. Te si prizadevajo, da bi Generalna skupščina ZN na septembrskem zasedanju priznala Palestino kot neodvisno državo. Na vprašanje, ali bo izraelska vlada ustavila širitev judovskih naselbin na Zahodnem bregu, kar je nedavno zah- teval ameriški predsednik Barack Oba-ma, pa je Netanjahu dejal le, da naselbine niso v osrčju izraelsko-palestin-skega spora, temveč je jedro spora zavračanje priznanja izraelske države. Italijanski in izraelski premier sta govorila tudi o iranskem jedrskem programu in ljudskih vstajah v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Kot je dejal Netanjahu, se na obeh območjih bije bitka med srednjim vekom in modernostjo, ni pa jasno, kakšen bo njen izid. Državi sta ob obisku podpisali osem sporazumov o sodelovanju na področju obnovljivih virov energije, transporta, kulture in turizma. Pri tem je Berlusconi spomnil, da je Italija druga največja izvoznica v Izrael od članic EU. Berlusconi se je ob srečanju z Netanjahujem pošalil o aferi "bunga bungi". Na novinarski konferenci je pokazal na sliko iz 19. stoletja, na kateri Apolon, obkrožen z devetimi muzami, brenka na liro, in rekel: "To je bunga bunga v letu 1811." / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 14. junija 2011 SOLARJE - 40. srečanje slovenskih planincev iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške SLOVENIJA 3 Planinska družina Benečije zaslužna za uspeh srečanja Za marsikoga nepozaben pohod, veselo druženje in kakovosten kulturni program DREKA - »Občinska uprava je ponosna, da lahko gosti na svojem območju tako pomemben dogodek kot je 40. srečanje slovenskih planincev iz Koroške, Fur-lanije-Julijske krajine in Slovenije,« je v nedeljo v svojem dvojezičnem pozdravu dejal podžupan Občine Dreka Michele Coren na Šolarjih. Zahvalil se je najprej organizatorjem, Planinski družini Benečije, tudi za pomembno delo, ki ga že več let opravlja tako na kulturnem kot športnem področju. In odlična organizacija beneških planincev je veliko prispevala k lepemu uspehu nedeljskega srečanja, ki se ga je udeležilo kakih 400 planincev iz planinskih društev Celovec, Jesenice, Mojstrana, Bohinjska Bela, Gorica, Nova Gorica, pod-sekcija iz Ajdovščine, Trst, Sežana, Kobarid, Tolmin in okolica ter predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Bilo je seveda dosti domačih planincev, bili so tudi predstavniki nadiškega Cai, ki so sodelovali pri ureditvi steze in vodenju pohoda. Za marsikoga, ki je bil prvič na So-larjih in na Kolovratu, je bil nedeljski pohod do vrha Nagnoja in potem po Poti miru na grebenu Kolovrata, mimo muzeja na prostem na Klabuku do Solarij, res lepo doživetje. Škoda le, da so oblaki skrivali vrh mogočnega Krna, vendar je bil pogled na Benečijo in furlansko ravnino na eni strani, na dolino Soče in Tolminsko kotlino na drugi vseeno veličasten. Na Solarjih, kjer so se potem vsi zbrali na velikem travniku in pod šotorom, je vse sprejela Pihalna godba z Jesenic, ki je stalna spremljevalka teh planinskih srečanj. Na stojnicah so ženske Planinske družine Benečije že ponujale doma pripravljene sladice vseh vrst, s katerimi so zbirale prispevke za šolski avtobus, ki ga potrebuje špetrska dvojezična šola, bile so na voljo majice PDB, beneški časopisi, publikacije in razglednice. Pod šotorom je potekal uradni del srečanja. V imenu Občine je, kot rečeno, pozdravil podžupan Michele Coren. »Nahajamo se na območju, ki je zelo bogato z zgodovino, v krajih, ki so jih hudo prizadeli najprej dogodki v prvi svetovni vojni, nato pa vse povojno obdobje, ki ga je zaznamovala meja - ta pa nas je delila in razlikovala. Danes je vse to mimo, živimo v novem času, meje ni več in se končno lahko vračamo v normalno življenje. Še bomo morali delati in se truditi za to, da bomo lahko nadoknadili ves zamujeni čas in pričeli s skupnimi pobudami na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju. Samo tako bomo lahko uravnovesili razlike v razvoju območja, ki je bilo zapostavljeno zaradi nekdanje meje. To problematiko je razumela Evropska skupnost, ki s svojimi čezmejnimi načrti nudi odlične možnosti za razvoj. Na nas je, da jih bomo znali pravilno uporabiti,« je povedal Coren. V imenu gostiteljev je pozdravil predsednik Planinske družine Benečije Giampaolo Della Dora, ves program pa je povezoval neutrudni član Jožko Cucovaz sicer prvi predsednik beneškega planinskega društva, ki so ga ustanovili februarja leta 1975. Sledili so izmenjava daril in pozdravi vseh planinskih društev od celovškega do tržaškega in goriškega. Med njimi naj omenimo vsaj predstavnika Planinske zveze Slovenije in predsednika Meddruštvenega odbora planinskih društev Zgornjega Posočja Gregorja Rupnika. Pozdravila sta tudi predsednik Fundacije Poti miru v posočju Zdravko Likar in predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa Tomaž Pavšič. Nato je v pozdrav vsem gostom lepo zapel moški pevski zbor Matajur pod vodstvom Davida Clodiga, za smeh in dobro voljo pa sta s kratkim skečem poskrbeli članici Beneškega gledališča Teresa Trusgnach in Bruna Chiuch. Na koncu so prišle na vrsto harmonike, srečanje pa se je zaključilo s petjem, kot se spodobi za vsako slovensko srečanje. Ko so se vsi začeli vračati domov, je beneške planince čakala še kaka uro dela, a vsi so bili upravičeno zadovoljni zaradi lepo uspelega srečanja. Prihodnje leto bo srečanje na Jesenicah, čez pet let pa bo spet na vrsti Benečija. (NM) 40. srečanja slovenskih planincev iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine se je udeležilo približno 400 planincev NM Dobrodošli doma: tudi ustanove iz Italije LJUBLJANA - Prvega julija bodo Slovenci z vseh koncev sveta skupaj praznovali 20. obletnico samostojnosti matične domovine. Na pobudo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bo namreč v petek, 1. julija, v centru Ljubljane potekala prireditev Dobrodošli doma, ki je namenjena vsem slovenskim zamejcem, Slovencem po svetu in izseljencem. Ulice in trgi v starem mestnem jedru bodo zaživeli s stojnicami različnih organizacij in društev, z vrhunsko ponudbo slovenskih kulinaričnih dobrot in z nastopi glasbenih, folklornih ter gledaliških skupin, ki slovensko kulturo ohranjajo in razvijajo tudi zunaj državnih meja. Med številnimi sodelujočimi bo tudi skupina BK evolution iz Beneške Slovenije, pevski zbor Sabotin iz Štmavra in Kinoatelje iz Gorice. ČEDAD - Stališče krovne manjšinske organizacije SSO poudarja pomen 20. obletnice samostojnosti Slovenije in izraža zaskrbljenost nad stanjem v državi ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na seji v Čedadu obravnaval tematike, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v deželi Furlaniji Julijski krajini. V prvi vrsti pa je bila to priložnost, da je vodstvo SSO izrazilo zadovoljstvo nad potekom volitev na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Prišlo je namreč do pomembnih novosti, kakor tudi do uveljavitve slovenskih kandidatov v vodilnih organih javnih ustanov. To je dobra osnova, na kateri bo po mnenju SSO mogoče usmeriti prihodnji vsestranski družbeni razvoj v perspektivnejše cilje. Med te pa mora biti obvezno vključeno nadaljnjo izvajanje zaščitnih zakonskih določil, ki zadevajo pravice slovenske narodne skupnosti. Predsednik Drago Štoka je na začetku svojega poročila poudaril pomen 20. obletnice slovenske samostojnosti in državnosti. Slovensko osamosvojitev je označil kot stoletno hrepenenje slovenskega naroda, ki je 26. junija 1991, s polnimi pljuči, zadihal na svoji zemlji. Ta obletnica pa ne bi bila dojeta v polnem smislu, če ne bi upoštevali tudi dejstva, da se je še pred osamosvojitvijo slovenski narod odločil za polno spoštovanje osnovnih človekovih svoboščin, za demokratična načela državne ureditve in politično pluralnost. Ravno v tej pomladi slovenskega naroda je nastala mlada država, ki je danes povsod po svetu priznana in polnopravno včlanjena v vseh glavnih mednarodnih organizacijah. Z osamosvojitvijo in samostojno Republiko Slovenijo je novo obdobje napočilo tudi za Slovence, ki živimo v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je dejal Štoka. Končalo se je dolgoletno obdobje krivičnih razlik, ki so vsa povojna leta zapostavljala dobršen del Slovencev. Slednji so si morali le z lastnimi močmi pomagati, da so slovensko narodno zavest in jezik ohranjali na podlagi slovenstva, demokracije in Drago Štoka krščanstva oziroma tistih vrednot, ki spadajo med temeljna načela Sveta slovenskih organizacij. Osamosvojitev in lastna država sta tako moralna zmaga, po kateri smo lahko vsi Slovenci enaki in enako deležni vseh posledičnih pozitivnih učinkov. Ob bližajoči se 20. obletnici slovenske samostojnosti in državnosti je vodstvo SSO izrazilo zaskrbljenost nad sedanjim stanjem Republike Slovenije. Pri tem SSO upa, da bo čim prej prišlo do tistih družbenih osnov, na katerih se bo lahko Slovenija zopet uvrstila med uspešnejše države evropske in svetovne mednarodne skupnosti. Izvršni odbor je tudi prisluhnil poročilu o prvem sestanku mešane komisije SSO-SKGZ. Paritetna šestčlanska komisija je nastavila način dela, ki se bo odvijal preko rednih srečanjih. Komisija bo sprejete sklepe glede skupnega dokumenta obeh krovnih organizacij posredovala vodstvoma SSO in SKGZ, ki bosta edini pristojni, da jih osvojita. Vodstvo SSO je tudi obravnavalo potek gradnje slovenskega večnamenskega centra v Špetru. Ta poteka v sklopu evropskega projekta Jezik-Lingua. Poročilo o tej točki sta podala pokrajinski predsednik Giorgio Banc-hig in projektni vodja Ivo Corva. Banchig je podčrtal, da se dela že izvajajo ter pohvalil zelo dobro vodenje posameznih izvedbenih delov projekta. SLOVENSKA MANJŠINA - Srečanje v dolini pod Kaninom Za predsednika paritetnega odbora Brezigarja bistveno, da Rezija še naprej ohrani šolo Protestni »shod« pred županstvom v Reziji med pogovorom župana Chineseja z Brezigarjem REZIJA - Predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar je na včerajšnjem sestanku z županom Rezije in z nekaterimi občinskimi svetniki poudaril, da se mu za Rezijo in Rezijane zdi bistvena ohranitev tamkajšnje šole. Brezigarju se v tem okviru zdi odveč disput, če je rezijanščina jezik ali narečje, bistveno je, da se na krajevni državni šolo še naprej kot dopolnilni pouk poučuje re-zijanščina. Predsednika paritetnega odbora je v dolino pod Kaninom povabil župan Sergio Chinese, ki skupaj z občinskim odborom in večino občinskega sveta zagovarja »izhod« Rezije iz državnega zakona za slovensko manjšino. Zaščitni zakon ne predvideva »izhoda« občine, ki jo je predsednik republike z odlokom vključil v dvojezično območje. Brezigar je ponovil stališče, da je treba v Reziji ohraniti rezijanščino kot živ govorni jezik, vse drugo se mu ne zdi pomembno. Predsednika paritetnega odbora je pred županstvom pričakala skupinica članov odbora, ki meni, da Rezijani niso Slovenci in da nimajo nič skupnega z zaščitnim zakonom številka 38 iz leta 2001. Nosili so transparente, podobne tistimi, s katerimi so pred nedavnim mahali v Trstu, kamor so prišli ob priložnosti seje paritetnega odbora. Proti izločitvi Rezije iz zaščitnega zakona za Slovence se je večkrat javno in odkrito opredelila Dežela Furlanija-Julijska krajina. Najprej z odbornikom Robertom Molinarom, nato z njegovim naslednikom Eliom De Anno. 4 Torek, 14. junija 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Različni pogledi na odločitev sodišča Ustavno sodišče dovolilo volitve v Kopru in ustanovilo občino Ankaran LJUBLJANA - Ustavno sodišče je odločilo, da zakon o razpisu rednih lokalnih volitev v Mestni občini Koper in akt o razpisu volitev nista v neskladju z ustavo. Odločilo je tudi, da se ustanovi občina Ankaran, prve volitve pa se izvedejo v okviru rednih 2014. Za nekatere stranke je ta odločitev pravilna, za druge pa poseg v zakonodajno vejo oblasti. Ker preteklih odločb ustavnega sodišča ni mogoče izvršiti drugače kot z ustanovitvijo občine Ankaran, so se ustavni sodniki odločili, da se ustanovi nova občina, in določili vse potrebno za izvedbo prvih lokalnih volitev na prvih rednih volitvah po njeni ustanovitvi. Pobudo za oceno ustavnosti zakona in odloka je vložilo 954 pobudnikov - 951 prebivalcev naselja Ankaran ter Krajevna skupnost Ankaran, Skupnost Italijanov Ankaran in Pobuda za ustanovitev občine Ankaran. Pobudnik za volitve v občini Koper in poslanec SD Luka Juri ocenjuje, da je odločitev ustavnega sodišča o ustanovitvi Občine Ankaran sodni državni udar. Po njegovih besedah so se ustavni sodniki samoizvolili v poslance in sami sprejeli zakon. Zato napoveduje, da se bo obrnil na evropsko sodišče, če bo pravna podlaga za to. Predsednik DZ Pavel Gantar je poudaril, da ustavno sodišče ni zakonodajalec in da se občina ustanovi z zakonom. Zato ocenjuje, da bo lahko imela ta odločba daljnosežne ustavno-pravne posledice za demokratično konstitucijo države, če se DZ nanjo ne bo primerno odzval. Pobuda za presojo ustavnosti se je po njegovem nanašala na zadržanje volitev v Mestni občini Koper, ustavno sodišče pa je razsodilo tudi o zadevi, o kateri ni bilo niti vprašano, in sicer o ustanovitvi občine. Vodja pobude za ustanovitev Občine Ankaran Gregor Strmčnik je z odločitvijo sodišča zelo zadovoljen in počaščen. Kot pravi, ustavno sodišče ni samo ustanovilo Občine Ankaran, ampak tudi "povrnilo Ankarančanom spoštovanje in dostojanstvo, ki nam je bilo tako grobo krateno v DZ". Povedal je tudi, da pobuda za ustanovitev Občine Ankaran prekinja državljansko nepokorščino. Nekdanji ustavni sodnik Janez Če-bulj priznava, da je nekoliko nenavadno, da ustavno sodišče ustanovi občino. A pri včerajšnji odločitvi sodišča za ustanovitev občine Ankaran po njegovem ne gre za nikakršen poseg sodne veje oblasti v zakonodajno. Strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj pa odločitev sodišča ocenjuje kot zlorabo lokalne samouprave. Meni tudi, da je v Sloveniji čas za zelo poglobljeno razpravo o lokalni samoupravi, saj je to, kar se je zgodilo z njo, katastrofa. V nasprotno je prepričan pravnik Rajko Pirnat. Meni namreč, da je ustavno sodišče z odločitvijo delovalo odločno in presekalo protipravno stanje, ki je nastalo ob neskladnem ravnanju DZ z odločbo sodišča. Meni tudi, da se ustavno sodišče z odločitvijo ni postavilo v vlogo zakonodajalca. Tudi poslanske skupine imajo na odločitev ustavnega sodišča različne poglede. V SDS, Zares in DeSUS menijo, da takšna odločitev pomeni poseg v zakonodajno vejo oblasti. V SDS menijo, da se je ustavno sodišče z odločbo postavilo v vlogo zakonodajalca. Zato se bo slej ko prej postavilo vprašanje, kaj ta pre-judic pomeni in zakaj po njem ustavno sodišče ni poseglo takrat, ko je šlo za bistveno pomembnejše odločitve, ki jih za- konodajalec kljub nedvoumni odločitvi ustavnega sodišča ni uzakonil. Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri pa hkrati priznava, da mora svoj del odgovornosti prevzeti tudi DZ, ki je omogočil arbitrarnost in diskriminacijo. Po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca bi bilo bolje, če bi ustavno sodišče prisililo DZ, da sprejme takšno odločitev. V SLS ocenjujejo, da je odločitev sodišča pravilna. V poslanskem klubu LDS pa so mnenja, da je bila takšna odločitev kompromis. Da je ustavno sodišče preseglo svoje zakonske pristojnosti, meni tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. Prepričan je, da je treba resno razmisliti o tem, kako omejiti pristojnosti ustavnega sodišča. (STA) Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! ŠTANJEL - Nedeljska prometna nesreča Motorist v smrt Prehiteval v ovinku, vanj trčil avtomobil, ki se je izogibal kolesarju Motorno kolo pokojnega štiridesetletnika ZGRS SEŽANA ŠTANJEL - V nedeljo popoldne se je na cesti med Sežano in Štanjelom smrtno ponesrečil motorist. Prometna nesreča se je pripetila ob 17.25 pri odcepu za Koprivo, dobro uro pozneje pa je v bolnišnici zaradi hudih poškodb umrl štiridesetletnik iz Štanjela. V nedeljski nesreči so bili udeleženi motorno kolo in dva avtomobila. Po navedbah koprske policijske uprave naj bi 47-letni državljan Italije z osebnim avtomobilom vozil iz Koprive proti Štanjelu, prav tako pa tudi 40-letni motorist iz Štanjela. Motorist naj bi v nepreglednem ovinku prehiteval avtomobil, medtem pa je iz nasprotne smeri pripeljala 49-letna avtomobilistka, ki se je ravno takrat izogibala kolesarki. Zaradi tega je voznica za kakih deset centimetrov zapeljala na nasprotni pas. Ob tem je bočno trčila v motorno kolo, slednje pa je z voznikom vred odbilo v obcestni jarek. Policija, ki je posegla skupaj z osebjem Zavoda za gasilno in reševalno službo iz Sežane, je pozneje izvedela, da je motorist ob 18.43 umrl v bolnišnici. Cesto so za promet ponovno odprli nekaj minut pred 22. uro. Tondo v veliki zadregi: Sedaj povečati varnost Krškega VIDEM - Referendumski plebiscit proti jedrski energiji je spravil v veliko zadrego predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda, velikega zagovornika jedrskih elektrarn. Bolj kot glas proti nuklearkam je bil za Tonda to glas proti Berlusconijevi vladi. Predsednik FJK v italijanske »jedrske zadeve« spet vpleta slovensko nu-klearko v Krškem. Potem ko je stalno govoril, da bi morala Italija sodelovati pri (morebitni) gradnji drugega krškega reaktorja, je Tondo sedaj prepričan, da bi morala Slovenija v NEK Krško povečati varnost. »Pri tem bi Slovencem lahko pomagali,« meni Tondo, po katerem pa je treba najprej razumeti kakšne načrte ima Ljubljana za NEK. ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE_ Furlanija Julijska krajina TERITORIALNA OKENCA ROP FESR bližji teritoriju URNIKI ponedeljek torek sreda četrtek petek 09.00-12.30 Gorica Pordenon Tolmeč Trst Videm 15.00-16.30 Tolmeč SEDEŽ Urad za stike z javnostjo, Ul. Roma št. 9 Deželna palača 1. nadstropje Urad za stike z javnostjo, Ul. Oberdan št. 18 Pritličje Urad za stike z javnostjo, Ul. della Cooperativa št. 4 Urad za stike z javnostjo, Trg zedinjenja Italije št. 1 Vhod Ul. delTOrologio št. 1 Deželna palača Ul. Sabbadini št. 31 5. nadstropje A Za sestanek pišite na sledeča elektronska naslova infopor@regione.fvg.it - s.fondi.comunitari@regione.fvg.it ali pokličite 040 3775928 NALOŽBA V NASO PRIHODNOST +** Unione Europea FESR Ministère dello Sviluppo Economico REGIQNE AUTONQMA FRIWLI VÉNEZIA GIUIJA / GOSPODARSTVO Torek, 14. junija 2011 5 GIBANJA - Državni statistični zavod objavil podatke za prve štiri mesece Aprila prišla pomlad tudi za industrijo (+3,7%) Toda Confindustria napoveduje novo zmanjšanje rasti v maju - Slabo avtomobilski sektor RIM - Aprila je industrijska proizvodnja v Italiji dosegla nepričakovano visoko rast, saj se je njen obseg glede na marec povečal za okrogel odstotek, glede na lanski april pa za 3,7 odstotka. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil zavod Istat, je bil boljši od sprva napovedanega tudi marčni izkupiček, saj se je industrijska proizvodnja v mesečni primerjavi povečala za 0,7 odstotka, v letni pa za 3,4 odstotka. Povprečna rast v prvem četrtletju je tako dosegla 1,1 odstotka glede na zadnje lansko četrtletje, v primerjavi s prvim četrletjem lanskega leta pa je bila večja za 2,5 odstotka. Aprilsko je sicer tretje zapovr-stno povečanje industrijske proizvodnje v mesečni primerjavi. Glede na blagovne sektorje je Istat v mesečni primerjavi aprila zabeležil živahno rast skupine instrumentalnih dobrin (+6,1%) in vmesnih dobrin (+5,9%), proizvodnja blaga za široko porabo se je omejila na 1,4-od-stotno rast, medtem ko se je zmanjšala proizvodnja energije (-3,4%). V primerjavi z lanskim aprilom pa se je najbolj povečala proizvodnja strojev in naprav (+14,4%), gumijastih izdelkov, plastičnih mas in drugih proizvodov iz nekovinskih materialov (+9,0%) in ko-vins in kovinskih izdelkov (+7,9%). Največji padec pa je v medletni primerjavi doživela proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, elektromedicinskih in merilnih naprav ter ur (-6,9%). Posebno poglavje je gibanje avtomobilske proizvodnje, ki še naprej nazaduje. Aprila je bilo v Italiji proizvedeno 13,6 odstotka manj motornih vozil kot v enakem lanskem mesecu, medtem ko so bili prvi trije meseci s pozitivnim predznakom, kar daje povprečno rast v prvih štirih mesecih glede na enako lansko obdobje na 8-odstotni ravni. »Podatki za april so dobri, vendar smo še vedno za 16 odstotkov pod ravnijo rasti, ki jo je imela italijanska industrija pred krizo,« je Istatove podatke komentirala predsednica Confindu-strie Emma Marcegaglia. »Nekaj izboljšanja je, a pred nami je še dolga pot. Nemčija se je že skoraj vrnila na raven pred krizo, nas pa čaka še veliko dela,« je dodala. Njeno svarilo zelo verjetno sloni na predvidevanju študijskega centra Confindustrie, ki za maj napoveduje nov »stop«, saj naj bi se industrijska proizvodnja glede na april povečala za komaj zaznavno desetinko odstotka. Proizvodni obrat v dolinski občini ARHIV GIBANJA - Po analizi Istata V prvem četrtletju rast izvoza, a neenakomerna RIM - Po podatkih, ki jih je včeraj objavil zavod Istat, je v letošnjem prvem četrtletju prišlo do rasti izvoza iz vseh delov države. Najvišji poskok, 5,1-odstoten v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2010, so zabeležili v sever-vozahodni Italiji, kjrr je bil 5,1-odsto-ten. Na drugem mestu je južna Italija s 3,6 odstotka, na tretjem severovzhodni del s 3,4 odstotka, na zadnjem pa osrednja Italija z 2,9 odstotka. V medletni primerjavi, torej glede na prvo četrtletje lanskega leta, pa je na prvem mestu s 27,4 odstotka otoški del države, torej Sicilija in Sardinija, medtem ko je severovzhodni del Italije s 15,8 odstotka zabeležil nižjo rast rast izvoza od državnega povprečja. Med deželami sta največji prispevek k izvozni rasti v medletni primerjavi dali Lacij in Emilija-Romagna (+30,5% oziroma +19,2%), dobro pa so se odrezale tudi Bazlikata, Ligurija in Sicilija. Lacij, Sardinija, Abruci in Sicilija so zabeležili močno rast izvoza na trge Evropske unije, medtem ko so bile na trgih zunaj EU najuspešnejše izvoznice dežele Veneto, Emilija-Roma-gna, Ligurija, Lacij in Sicilija. Po Istatovi analizi je približno 1-odstotni delež k rasti izvoza ustvarila Lombardija z izvozom v Nemčijo, medtem ko sta Toskana in Piemont znatno povečali izvoz v Švico. Zmanjšala pa se je prodaja blaga iz Furlani-je-Julijske krajine v Veliko Britanijo, iz Sardinije v države organizacije izvoznic nafte Opec, iz Toskane v Nizozemsko in iz Apulije v ZDA. Analiza po blagovnih sektorjih kaže, da je bil posebno dinamičen izvoz baznih kovin in kovinskih proizvodov iz Lombardije (+30,3%), strojev in naprav iz Emilije-Romagne in Veneta ter koksa in naftnih derivatov s Sicilije. Padec izvoza pa je bil zaznaven pri transportnih sredstvih (z izjemo avtomobilov) iz FJK, pri farmacevtskih in botaničnih preparatih iz Toskane in pri avtomobilih iz Piemonta. TRG DELA - Poziv Regionalnega razvojnega centra Koper Z regijsko štipendijsko shemo nad beg mladih iz Južne Primorske KOPER - Regionalni razvojni center Koper je pozval delodajalce k vključitvi v enotno regijsko štipendijsko shemo Južne Primorske za študijsko leto 2011/12. Namen sheme je zmanjšati beg mladega izobraženega kadra iz regije, zagotoviti kakovostne kadre, odpravljati strukturno neskladje na trgu dela in mladim zagotoviti kakovostna delovna mesta. Poziv je namenjen delodajalcem, ki so pravne osebe zasebnega prava ali fizične osebe s sedežem ali prebivališčem na območju razvojne regije, ki sodeluje v regijski shemi. Sredstva se v višini 50 odstotkov zagotavljajo iz Evropskega socialnega sklada (ESS), 10 odstotkov prispevajo občine, 40 odstotkov štipendije pa zagotavljajo delodajalci, ki bodo štipendiste zaposlili, so sporočili iz regionalnega razvojnega centra. Javni poziv in vsa potrebna dokumentacija sta dostopna na spletni strani www.rrc-kp.si/rss, poziv pa je odprt do 27. junija. Delodajalec prijavi svoje potrebe po štipendistih z vlogo na javni poziv. Na podlagi izkazanih potreb bo v septembru objavljen razpis za štipendije za tiste poklice in stopnje izobrazbe, za katere bodo podjetja izkazala potrebo, še pojasnjujejo v centru. V preteklem šolskem letu se je shemi pridružilo 17 podjetij, razpisanih pa je bilo 31 štipendij. Povprečna višina podeljene štipendije v okviru sheme znaša približno 277 evrov. Regijska shema je tako dobra priložnost za delodajalce, če se ti odločajo za širitev dejavnosti in ne najdejo ustreznega kadra ali bi želeli bodoči kader spremljati že v času izobraževanja, med drugim poudarjajo v regionalnem razvojnem centru. V shemo se lahko vključijo tudi družinska podjetja, v katerih bodo otroci nadaljevali družinsko tradicijo. Dodatne informacije so interesentom na voljo na telefonski štev. 05 - 66 37 586 ali po elektronski pošti na naslovu tamara.ristic@rrc-kp.si, dostopne pa so tudi na lokalnih kontaktnih točkah v Sežani, Ilirski Bistrici in Portorožu. (STA) DERIVATI V Sloveniji od polnoči • v* I • cenejši bencin LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Kot že pred dvema tednoma, se je tudi tokrat pocenil bencin, dizel pa se je podražil. Neosvinčen 95-oktanski bencin se je pocenil za 1,4 centa na 1,264 evra, 100-oktanski pa za 1,2 centa na 1,275 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 1,2 centa na 1,233 evra za liter. Kot so sporočili iz Petrola, se je kurilno olje podražilo za 1,8 centa na 0,919 evra za liter. Cena avtoplina ostaja pri Petrolu nespremenjena pri 0,729 evra za liter, ravno tako ostaja cena nespremenjena na črpalki Butan plina v Ljubljani, kjer je treba za liter plina odšteti 0,699 evra. Na črpalki Butan plina v Izoli pa je treba za liter avtoplina odšteti 0,690 evra za liter. Confcommercio za hitro izvajanje deželnega zakona o gorivih TRST - Potem ko so bili končno razjasnjeni vidiki zakonitosti in utemeljenosti, zdaj ni več razlogov za odlašanje z začetkom izvajanja deželnega zakona o motornih gorivih po olajšani ceni, je včeraj opozoril Mauro Di Ilio, deželni predsednik združenja upraviteljev bencinskih servisov Figisc Anisa Confcommercio. Pri tem se je nanašal na nedavno razsodbo ustavnega sodišča, po kateri deželni zakon FJK o popustu na ceno goriva za avtoprevoz ni v neskladju z državno zakonodajo. Di Ilio zato upa, da se je končala »sezona negotovosti in polemik in da se čim prej začne sezona ukrepanja«. Za predsednika videmskih bencinarjev, včlanjenih v Conf-commercio, Bruna Bearzija, je odločitev ustavnega sodišča »pomembno priznanje za tiste, kot sta deželna svetnika Asquini in Narduzzi, ki so se borili za dosego tega rezultata, po drugi strani pa je ta zmaga pomembna tudi za državljane, ki bodo končno dobili jamstvo o nadaljevanju in o znesku prispevka, s katerem Dežela ščiti kupno moč družin.« ■ EVRO 1,4354 S -G,9G EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. junija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 13.6. 10.6. ameriški dolar 1,4354 1,4486 japonski jen 115,39 9,3056 116,00 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 40,2000 64,3990 9,3872 40,3025 64,7740 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti int 7,4587 0,88060 7,4578 0,88840 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,1244 7,8660 UjOOO^U 9,0885 7,8555 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,132 1,2023 24,133 12190 jviv.aiji\i Malih. estonska krona inan7?ircKi tArint 15,6466 265,30 15,6466 264,55 1 1 la VIDEM O 15/27 O PORDENON 16/26 ČEDAD O 16/26 ^ ar< TRŽIČ 14/21 o KRANJ O 13/21 S. GRADEC CELJE 14/23 O MARIBOR 014/22 PTUJ O M. SOBOTA O 13/23 GORICA rt O N. GORICA A? 9°,RIiA O 15/27 yy/POSTOJNA 15/27 C/012/20 O LJUBLJANA 15/22 N. MESTO 13/22 o ^^ ZAGREB 15/23 O KOČEVJE N° _o j ČRNOMELJ REKA 18/26 ^NAPOVED ZA DANES V hribovitem svetu bo prevladovalo pretežno oblačno vreme; zlasti popoldne bodo verjetne plohe in nevihte. Nekaj dežja bo sicer možno tudi v jutranjih urah. V nižinskem pasu bo spremenljivo oblačno, oblačnost bo gostejša zjutraj; popoldne pa se bodo lahko razvile krajevne nevihte. Tudi ob morju, kjer bo pihala zmerna burja ni izključena kakšna nevihta. Sprva bo pretežno oblačno, ponekod bo rahlo deževalo. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Čez dan se bo delno zjasnilo, popoldne bo možna kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem okoli 26 stopinj C. ¿0 TOLMEČ O 13/28 C-tT^ VIDEM O 15/30 O PORDENON 16/29 S trBiž o 9/23 CELOVEC O 12/24 ČEDAD O 16/29 Oc^S1 o 10/21 KRANJSKA G J-*"! TRŽIČ 13/24 o KRANJ grAdec 13/25 «S -"O 12/24 S. GRADEC CELJE 13/26 V3' M. SOBOTA MARIBOR 012/26 - PTUJ S* o --- o LJUBLJANA GORICA CJ ° N- GORICA 14/25 N- ^O 12/25 i oran . 14/28 EOSTOJNA P ' ZAGREB 14/26 _ o KOČEVJE rN o K O 11/23 -S V REKA 17/27 ¿5' _ O ČRNOMELJ (NAPOVED ZA JUTRp Vreme bo stanovitnejše: po nižinah in ob morju bo jasno Jutri bo povečini sončno in topleje. do rahlo oblačno. V hribih spremenljivo z možnostjo za kakšno ploho. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. NOVA ZELANDIJA - Novi sunki po uničujočem februarskem potresu Spet potres v Christchurchu V Oceaniji težave tudi zaradi pepela čilskega vulkana Reševalci in varnostniki pred delno porušeno trgovsko stavbo v Christcurchu ANSA Wim Wenders bo gost Sarajevskega film festivala SARAJEVO - Nemški filmski režiser Wim Wenders, avtor mojstrovin, kot sta Paris, Teksas (1984) in Nebo nad Berlinom (1987), bo obiskal letošnji Sarajevski filmski festival, ki bo med 22. in 30. julijem. Predstavil se bo z dokumentarcem "Pina", v času festivala pa bo imel tudi predavanja na sarajevskem Talent Campusu. Wenders je pogosto opisan kot najuspešnejši predstavnik novega nemškega filma. Med obiskom Sarajeva bo občinstvu predstavil svoj najnovejši film, celovečerni dokumentarni film "Pina", posvečen nemški koreografinji in pedagoginji Pini Bausch (1940-2009), ki je pomembno vplivala na razvoj plesa v drugi polovici 20. stoletja. Film "Pina", posnet v 3D tehniki, je svetovno premiero doživel februarja na filmskem festivalu v Berlinu. Kot poroča hrvaška tiskovna tiskovna Hina, bo film na Hrvaškem premierno prikazan konec julija na filmskem festivalu v Motovunu. (STA) Tyson in Stallone v boksarski hram slavnih LOS ANGELES - Ameriški boksar Mike Tyson in igralec Sylvester Stallone sta bila v nedeljo v Canastoti v zvezni državi New York sprejeta v boksarski hram slavnih. Štiriinštiridesetletni Tyson je bil v hišo slavnih boksarjev sprejet na podlagi naslova svetovnega prvaka težke kategorije, medtem ko je Stalloneju slavo prinesel film Rocky (z vsemi nadaljevanji). "Železni Mike" je bil globoko ganjen, v govoru pa se je spomnil leta 1985 preminulega trenerja Cusa DAmata. Leta 1989 je z dvajsetimi leti stopil v boksarsko zgodovino, kot doslej najmlajši svetovni boksarski prvak v težki kategoriji. V karieri je posegel po šampionskih pasovih verzij WBC, WBA in IBF, med drugim je od 58 borb ring kar 50-krat zapustil kot zmagovalec, 44-krat je zmagal s knock-outom. "Rocky" je leta 1976 Stalloneja postavil na zemljevid Hollywooda, film je prejel tri oskarje. Do leta 2006 so sledila še štiri nadaljevanja. "Nikoli se nisem pretvarjal, da sem pravi boksar. Teh sposobnosti nimam," pa je na podelitvi poudaril ameriški zvezdnik. (STA) CHRISTCHURCH - Novozelandsko mesto Christchurch, ki ga je že februarja prizadel uničujoč potres, je včeraj stresel niz potresnih sunkov. Najmočnejši je imel ma-gnitudo 6, že pred tem pa so drugo največje mesto v državi stresli sunek z jakostjo 5,5 in dva šibkejša potresa. Ranjenih je bilo več kot 40 ljudi, v središču mesta pa se je porušila zgradba. Po navedbah premiera Johna Keyja je po potresih brez elektrike ostalo okoli 6000 gospodinjstev. Iz mesta poleg tega poročajo o popokanih vodovodnih ceveh in poškodovanih stavbah. Deset ljudi so poškodovali deli stavb, ki so padali na ulice. Potresni sunek z jakostjo 6 so zabeležili deset kilometrov jugovzhodno od mesta v globini devet kilometrov. Mesto si še vedno ni opomoglo od silovitega februarskega potresa z jakostjo 6,3, ki je povzročil veliko škodo in ubil 181 ljudi. Premier Key je sicer ob tem zagotovil, da najnovejši potres ne bo oslabil zavezanosti vlade k obnovi Christchurcha. Za dodatno vznemirjenje je na območju že v nedeljo poskrbel čilski vulkan, saj je avstralski letalski prevoznik Quantas zaradi pepela, ki ga je prineslo do Avstralije in Nove Zelandije, za nekaj časa odpovedal več notranjih letov. (STA) HRVAŠKA - Dvig cen v turistični sezoni Za pivo na Stradunu 7 evrov Tudi drugod v Dalmaciji privili cene, četudi manj kot v Dubrovniku ZAGREB - Dubrovnik je s svojimi cenami letos dosegel Benetke, saj boste na Stradunu za kavo lahko plačali tudi 25 kun (3,40 evra), za pol litra piva pa dvakrat več. Cene v drugih hrvaških mestih ob obali niso tako visoke, vseeno pa prekašajo zagrebške. Z astronomskimi cenami sicer na turiste prežijo le v lokalih, ki stojijo ob glavni ulici starega mestnega jedra. V bližnjih povprečnih ulicah v senci srednjeveških zgradb lahko spijete kavo že za sprejemljivih 10 do 14 kun (1,40 do 1,90 evra), medtem ko je tudi cena velikega piva občutno nižja, saj se ga da dobiti tudi že za dobra dva evra. Če pazite na denar, je ob obisku v biseru Jadrana vsekakor treba pozorno gledati cenike, ker tudi gazirane pijače ponujajo v velikem cenovnem razponu - od 15 do 28 kun (od 2 do 3,80 evra), pice pa stanejo do 70 kun (9,50 evra), medtem ko kepica sladoleda lahko doseže ceno dva evra, če želite sladico pojesti za mizo. "Dubrovnik je najbolj znana hrvaška turistična znamka, svetovno smo znani tudi kot pristanišče križark. Zato mislim, da s cenami nismo pretiravali," je dejal predsednik ce- ha dubrovniških gostincev Stjepan Peric za današnji Novi list. Z Dubrovnikom se po cenah lahko primerja otok Hvar, pa tudi sicer je na hrvaških otokih ponudba v lokalih, trgovinah ali na tržnicah dražja kot na celini. Tudi na Krku so za kuno ali dve dvignili cene kave v primerjavi z denimo Crikvenico, sicer pa kavico možno dobiti za osem kun (1,10 evra), pivo ali gazirano pijačo za dvakrat več, medtem ko pica stane povprečno 50 kun (6,80 evra). V Crikvenici je omenjena ponudba cenejša. V Šibeniku poudarjajo, da niso spreminjali cen zaradi turistične sezone, ker imajo večinoma domače goste. Podobno je v Opatiji, kjer so gostinci poudarili, da imajo goste celo leto in ni treba, da bi v dveh mesecih zaslužili še za ostalih deset. Zato je kavo v Opatiji možno dobiti tudi za manj kot evro, prav tako kepico sladoleda. Pice stanejo povprečno sedem evrov, pivo in sokovi pa dva evra. V primerjavi s cenami na obali se zdi, da ponudba v središču Zagreba nikoli ni bila cenejša, saj je moč dobro kosilo s pijačo in kavo dobiti tudi za manj kot deset evrov. (STA) HRVAŠKA Sin premierke prevajalec na televiziji ZAGREB - Sin hrvaške premierke Jadranke Kosor Lovro Ško-pljanac dela kot prevajalec za hrvaško televizijo HTV. Prav on je v petek za HTV simultano prevajal novinarsko konferenco, na kateri je evropski komisar za širitev Štefanu Fule Hrvaški dal zeleno luč za konec pristopnih pogajanj z EU. Kot je dejala tiskovna predstavnica HTV Dorotea Lazanin Je-lenc, ga za delo prevajalca niso najeli, "ker je sin premierke Kosorjeve, temveč zato, ker resnično izvrstno opravlja svoje delo". 27-letni Lovro Škopljanac, čigar mama je v medijih pogosto tarča kritik zaradi slabega znanja angleščine, je za HTV začel delati pred dvema letoma. (STA)