Strokovno glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani"
Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36‘—. Oglasi se računajo v oglasnem delu din 0-75 od mm in stolpa, r tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa.
Ček. rač, št. 11.430
Telefon 39-14
Izhaja okoli 20. vsakega meseca
Leto VIII.
Ljubljana, 31. avgusta 1939.
Štev. 7.
Sporazum
s Hsvati
Na podlagi sporazuma, ki sta ga sklenila g. Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček, se je sklenilo, da se sestavi skupna vlada, ki bo izvršila ustanovitev Hrvatske banovine in prenesla od države na njo odgovarjajočo pristojnost in izdala politični zakon. Nadalje se bodo savska in primorska banovina, kakor tudi okraj Dubrovnik, Šit, Ilok, Brčko, Gradačae, Derventa, Travnik in Fojnica spojili v enoto z imenom Hrvatska banovina. S to preureditvijo je zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi enakopravnost sprejetih in priznanih veroizpovedi.
V pristojnost Hrvatske banovine se bodo prenesli posli kmetijstva, trgovine in industrije, gozdov in rudnikov, gradb, socialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranji posli. Vsi ostali posli, t. j. vojske, financ, zunanje politike in pošte, ostanejo v pristojnosti organov državne oblasti, na vsem državnem ozemlju. Prav tako ostanejo v pristojnosti državne oblasti tudi posli, ki so posebnega pomena za splošne interese države, kakor n. pr. skrb za državno varnost, pobijanje protidržavne in rušilne propagande, izvrševanje policijske poročevalske službe in osiguranje javnega reda in miru. Za izdajanje državljanstva je pristojna banovina, razen za izdajanje državljanstva.
Rudarska zakonodaja in rudarska podjetja. Pri izdaji rudarskih koncesij, ki zanimajo tudi narodno obrambo, postopa banovina v sporazumu z vojaško opravo. Gradnja in vzdrževanje državnih prometnih sredstev in ostalih državnih objektov. Verske zadeve. Mednarodni pravni promet. S tem, da se pravna pomoč v izven spornih stvareh vrši direktno preko sodišč, zunanja trgovina, kakor tudi trgovina med banovinami in ostalimi deli države (ostane edinstvo carinskega in trgovinskega področja). Zakonodaja o merah in utežih, o zaščiti industrijske rastline, o poslih zasebnega zavarovanja in zavarovanja’ z zavarovalnimi družbami, menično pravo, čekovno pravo, trgovsko pravo, konkurzno pravo, obligacijsko pravo, pomorsko pravo in autorsko pravo, predpisovanje kazni za prestopke proti predpisom o. predmetih državne lastnine, postavljanje na zakonski način odnosnih načel prosvetne politike, kakor tudi osnovnih načel o krajevnih samoupravah, splošna načela meničnega prava in zavarovanja, kakor tudi splošna načela vojaškega prava Zaradi zagotovitve narodne obrambe se bo zajamčil vojaški upravi potreben' vpliv na področju proizvodnje in prometa. V svrho uspešnega izvrševanja poslov v pristojnosti Hrvatske banovine se morajo tej samoupravi zagotoviti potrebna finančna samostojnost, kakor tudi njena dokončna pristojnost. Zakonodajno oblast v zadevah, ki spadajo v pristojnost Hrvatske banovine izvršujeta kralj in sabor skupaj. Sabor sestavljajo zastopniki, ki ga ljudstvo voli s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavništvom manjšin. Upravno oblastvo v zadevah iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršuje kralj preko bana. Bana Hrvatske banovine imenuje in razrešuje kralj. Ban je odgovoren kralju in saboru. Sodno oblastvo Hrvatske banovine izvršujejo sodišča ter se njihove razsodbe in rešitve izrekajo in izvršujejo v imenu kralja. Državi pa se zagotavlja nadzorstvo nad izvršitvijo ustave in državnih zakonov od strani banovinskih oblasti.
Afova vlada
Na poglagi ukaza z dne 26. avgusta 1939 je bila sestavljena nova vlada, in sicer:
Za predsed. vlade g. Dragiša Cvetkovič,
za podpredsednika ministrskega sveta g.
dr. Vladko Maček, za pravosodnega ministra g. dr. Lazar Markovič,
za ministra prosvete g. Božidar Maksimovič,
za ministra za zgradbe g. dr. Miha Krek, za ministra za gozdove in rudnike g. dr.
Džafer Kulenovič, za ministra za ljudsko telesno vzgojo g. Jevrem Tomič, za prometnega ministra g. inž. Nikola Beslič,
za ministra za zunanje zadeve g. dr. Aleksander Cincar Markovič,
za ministra vojske in mornarice g. Milan Ncj^č,
za ministra za pošte, telegraf in telefon g. dr. Josip Torbar,
za finančnega ministra g. dr. Juraj Su-taj,
za ministra brez portfelja g. dr. Bariša Smoljan,
za ministra za trgovino in industrijo g.
dr. Ivan Andres, za ministra socialne politike in narod, zdravja g. dr. Srdjan Budisavljevič,
za kmetijskega ministra g. dr. Branko Cubrilovič, za ministra brez portfelja g. dr. Mihaj-lo Konstantinovih, za ministra za notranje zadeve g. Sta-noje Mihaldjič.
v Mehiko, Anglijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Švico in Irsko (mnogo Ircev je obiskalo svojo domovino!)
Kal donaša tuiski promet
Zveza narodov sestavlja že dolgo vrsto let zanimive podatke o plačilnih bilancah raznih držav na svetu (plačilna bilanca obsega namreč vsa plačila dotične države, torej ne samo blagovni promet čez mejo, ampak tudi vse druge dohodke in izdatke kot n. pr. dohodke iz tranzitnega prometa, dohodke od tujskega prometa izdatke svojih državljanov v tujini, pošiljatev izseljencev, uvoz in izvoz kapitalov). Pri teh sestavkih plačilnih bilanc posameznih držav je prišla Zveza narodov do zanimivih podatkov o bilanci tujskega prometa za celo vrsto držav. Na osnovi podatkov dotičnih držav samih je izračunala številke o dohodkih od tujih turistov, na drugi strani pa je izračunala izdatke lastnih državljanov kot turistov v tujini. Vse te podatke je preračunala v svrho mednarodne primerjave v zlate dolarje (omenjamo, da je danes zlati dolar približno 75 dinarjev, katerega ključa naj se čitatelji poslužijo za preračunavanje dolarjev v dinarje).
Zveza narodov je te svoje izsledke izdala v knjigi o plačilnih bilancah, kjer je tem podatkom posvečena posebna tabela, ki nam kaže čisto bilan-( co tujskega prometa zopet v milij.
dolarjev (pri aktivnih državah, oz. de-j želah se izdatki domačinov v inozemstvu odbijejo od dohodkov od tujskega prometa inozemcev, pri državah pa kjer so izdatki domačih turistov v inozemstvu višji kot dohodki od inozem-| skih turistov, je pa bilanca pasivna. Opozarjamo pa zopet, da gre pri teh številkah zopet za promet samo čez meje, ni vpoštevan takozvani domači turizem t. j. v mejah države same, v kolikor potujejo ljudje iz ene pokrajine v drugo po turističnih ciljih). Ker so te številke zelo zanimive in nam kažejo dejansko sliko katere države imajo največji inozemski tujski promet in katere države imajo v tujskem prometu najbolj pasivno plačilno bilanco, navajamo to tabelo Zveze narodov v informacijo našim čitateljem :
Aktivne države:
1929.,	1937. (oz. navedeno leto): Francija 333.2, 88.1; Kanada 186.4, | 100. — ; Italija 110.7, ?; Švica 54.0, ?; I
Končno bo vlada izdala glasom tega I sporazuma tudi nove predpise o tisku, ! o društvih, o volitvah narodnih poslan- j cev, kakor tudi o drugih stvareh, v ko- j likor je to potrebno za izvedbo narodnega sporazuma.
Belgija 29.2, 23.5 (1936); Avstrija 27.4, ?; Kitajska 10.2, 1.1 (1933); Rusija ?, 4.1 (1936); Češkoslovaška 3.0, 2.3; Egipt ?, 2.1 (1934); Grčija 2.1, 2.4 ; Jugoslavija 1.2, 2.1 (1935); Japonska
1.2, 5.1 (1936); Estonska 0.1, 0.1.
i
Pasivne države:
USA 685.0, 258.7; Anglija — 17.5; hol. Indija 32.2, 7.5; Argentina 17.2,?; Južna Afrika 16.2, 12.3 (1936); Avstralija 13.0, 7.7 (1936); Holandija—, 12.1; Nova Zelandija 8.3, 6.3 (1936); Švedska 8.0, 1.1; Madžarska 5.9, 1.9 (1936); Danska 2.7, 2.6; Bolgarija 1.4, 0.5.
Druge manj pomembne pasivne države so še Urugvaj, Irak, Finska, Venezuela, Latvija, Turčija, Litva i. t. d. Zanimivo je, da je bila poljska plačilna bilanca iz inozemskega turizma 1. 1929 še aktivna za 0,2 milij. zlatih dolarjev, kasneje v letih krize pa se je izpremenila v pasivno za 0.8 milij. zlatih dolarjev (leta 1937).
Nemčija je imela še leta 1929. v dobrih časih pasivno turistično bilanco, to se pravi, da so nemški turisti v inozemstvu potrošili več kot inozemski turisti v Nemčiji. Leta 1933. pa izkazuje Nemčija v turizmu aktivno bilanco, to se pravi, da so inozemci v Nemčiji potrosili za 12.4 milij. dolarjev več kot nemški državljani v inozemstvu. Leta 1934. je znašalo aktivnost celo 49.5 milij., leta 1935. pa se je zmanjšala na 466.4 milij. zlatih dolarjev. Za kasnejša leta še nimamo podatkov. Razlagati se da to dejstyo tako, da so inzemci imeli v Nemčiji znatne terjatve, katere so vnovčili lahko baš s svojim bivanjem v Nemčiji, kar je povzročilo znatnejši dotok turistov. Na ta način so Nemci plačevali svoje obveznosti v inozemstvu.
Še enkrat opozarjamo, da so le saldi iz tujskega prometa. Tako n. p. cenijo za Francijo, da so v njej tujci 1. 1929. potrošili 392 milij. dolarjev, Francozi pa so istega leta v inozemstvu potrošili 58.7 milij. dolarjev.
Za našo državo so številke I. 1929. in 1935. naslednje : Naši državljani so kot turisti v inozemstvu potrošili leta 1929. 343 milij. dinarjev, leta 1935. pa samo 157 milij. din. Nasprotno pa so inozemci prinesli v obliki tujskega prometa v našo državo leta 1929. 427 milij. din, leta 1935. pa 307 milij. din.
Največja država, ki daje največ zaslužiti inozemstvu na račun tujskega prometa so severnoameriške Zedinjene države. Leta 1937. so znosili Ameri-kanci največ denarja v Kanado, nato
Ali ima finančna kontrola pravico pregledati vinogradniško klet zakonskega druga, ki ima za soproga gostilničarja ali gostilničarko ?
Kr. banska uprava je svoječasno izdala na finančne organe odločbo, da morajo radi pobijanja tihotapstva imeti v evidenci tudi vinogradniško klet zakonskega druga, ki je poročen z gostilničarjem ali z gostilničarko. Na pritožbo neke vinogradnice, katere mož je gostilničar je upravno sodišče za dravsko banovino v Celju izdalo sledečo razsodbo, ki jo prinašamo rad važnosti dobesedno:
V imenu Nj. Vel. kralja Upravno sodišče je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Likarja Ivana, v prisotnosti upravnih sodnikov' Mulačka Rajka in Masiča Stanka, dalje sod. priprav. Pregelj Nataše kot zapisnikarice, na tožbo K. M., posestnice iz C. zastopane po dr. Rihardu Pintarju, odvetniku v Celju zoper odločbo kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 15. marca 1939. yII. št. 8021/1 zaradi nerednosti po čl.^28. pravilnika o banovinski trošarini ^aVvinp in žganje od dne 13. junija 1939. izvedeni javni ustni razpravi in sicer po zaslišanju poročila sodnika poročevalca in po izvajanju dr. Kreigerja Dušana kot zastopnikovega namestnika za tožečo stranko ter v odsotnosti redno vabljenega toženega oblastva razsodilo:
Tožbi se ugodi in se napadena odločba kot nezakonita razveljavi.
Razlogi,:
Organi finančne kontrole v M. so dne 19. novembra 1938. zahtevali od tožiteljice, da jim pokaže zaloge vina v svoji vinogradniški kleti, da je to dolžna storiti, ker je njen mož gostilničar.
Tožiteljica pregleda zaloge vin v vinogradniški kleti ni dovolila, češ, da je pridelano vino v tej kleti edino njena last, da ta klet ni založna klet njenega moža in da zanjo ne veljajo trošarinski predpisi. Z razsodbo sreskega načelstva levi breg z dne 25. januarja 1939. je bila tožiteljica obsojena na 300 din kazni zaradi nerednosti po čl. 28. pravilnika o banovinski trošarini na vino in žganje z dne 12. decembra 1937., ker je ovirala kontrolne organe v njih kontrolni službi s tem, da ni pustila pregledati vinogradniške kleti.
Zoper to razsodbo se je tožiteljica pritožila in še navajala, da je imela v vinogradniški kleti shranjeno le vino lastnega pridelka. Kr. banska uprava je z odločbo z dne 15. marca 1939. VII. št. 8021/1 pritožbo kot neosnova-no zavrnila, ker tožiteljica živi v skupnem gospodinjstvu z možem, ki je gostilničar. Zato veljajo tudi za njeno vinogradniško klet predpisi čl. 16. pravilnika o banovinski trošarini na vino in žganje z dne 12. decembra 1937. o prijavi proizvoda novega vina.
Tožiteljica je zoper to odločbo pravočasno vložila na upravno sodišče tožbo, v kateri izvaja, da njen mož, ki je gostilničar ne razpolaga z njenim vinom v vinogradniški kleti, svojega pridelka ni dolžna prijaviti in tudi ne dovoliti pregleda kleti.
Upravno sodišče v Celju o tožbi razmotrivalo:
Po čl. 16. trošarinskega pravilnika morajo proizvodniki, če trgujejo z alkoholnimi tekočinami na debelo ali na
Od 2. do 11. septembra
Liublianski veleseiem
Velika kmetiiska razstava
(semenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji).
Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. Lepo zabavišče - velik variete. Tekma harmonikarjev 10. septembra. Nagradno žrebanje. Številna lepa darila za obiskovalce velesejma. Polovična voznina na železnicah.
Za reklamacijski odbor v Celju: gg.
drobno prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole v 24 urah po proizvodnji količino proizvedenega vina ali žganja. Ker postane vinski mošt po cit. pravilniku vino z 12. novembrom vsakega leta se mora novo vino prijaviti torej vsaj 13. novembra. Dolžnost prijave zadene proizvodnika točilca. V določbah pravilnika o banovinski trošarini na vino in žganje z dne 12. decembra 1937, pa ni najti predpisa ali pravne domneve, da se smatra za točilca po tem pravilniku tudi zakonski drug ali drug član družine, ki živi s prodajalcem ali točilcem vina na drobno ali na debelo v skupnem gospodinjstvu.
V našem primeru tedaj kontrolni organi niso imeli zakonite osnove za službeni pregled vinske zaloge toži-teljičine v vinogradniški kleti zgolj na osnovi dejstva, da je tožiteljica žena gostilničarja, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, iz navedenih razlogov je bilo tožbi ugoditi.
Razsodba je bila izdana pod št. A 149/39/7 z dne 13. junija 1939.
Občinska trošarina od vina in žganja, dobavljenega od proizvodnika neposredno potrošniku
Na zahtevo naših vinogradnikov, da naj občine ne pobirajo občinske trošarine od vina in žganja, ki ga kupi potrošnik neposredno od vinogradnika, so se občinske uprave obrnile v tej zadevi na Župansko zvezo za pojasnilo s pristavkom, da bodo občinske finance zopet utrpele ogromno škodo, kakršno so imele že leta 1932., ko je stopil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini v veljavo, če .se zahtevi vinogradnikov ugodi.
»Samouprava«, glasilo Županske zveze, daje občinskim upravam o tem sledeči odgovor odnosno nasvet:
1. Za območje vaše občine velja vaš od banske uprave odobreni pravilnik za izvrševanje obč. proračuna. Po tem pravilniku je oproščeno obč. trošarine samo vino lastnega pridflka'za lastno uporabo, dalje preužitkarsko, bersko in mašno vino. Drugih oprostitev ni. Ta pravilnik uveljavite nasproti vsakemu zahtevku po vrnitvi že plačane trošarine ali ugovoru proti plačilnemu nalogu itd., ki bi zahtevali trošarinsko prostost, sklicujoč se na zgoraj citirani zakon iz leta 1932. ali na omenjene razsodbe.
2. Še vedno je v veljavi razpis kr. banske uprave z dne 3. februarja 1934.
11.	št. 18.381/1, po katerem se pobira občinska trošarina od vsega vina in žganja, ki se postavi na ozemlju občine v promet za potrošnjo ne glede na to, ali postavijo to vino (žganje) v promet proizvodniki ali trgovci.
Skrajni čas bi že bil, da bi se še zadnji ostanki zakona o spremembah in dopolnitvah, zakona o državni trošarini razveljavili, ker je vendar krivično, da uživa v današnjih časih, ko bi morala biti enakost v državljanskih obvezah in pravicah posebno povdar-jena, vinogradniški stan privileg kot izrastek demagoške gospodarske politike. Če se trošarina na vino in žganje pobira, potem naj jo vsakdo plača, ki troši te pijače, ne pa samo gostilničar, kar smo že vedno povdarjali. Poedini privilegi v pogledu prodaje alkoholnih pijač pa ustvarjajo samo tihotapstvo, ki prinaša poedinim sicer koristi, ogromni večini, ki se drži predpisov, pa škodo. Torej vsi ali pa nobeden, z de-magoškimi gesli pa mora biti enkrat konec, saj vidimo, kam je nas taka brezglava gospodarska politika privedla.
Dolenjska, štajerska, dalmatinska in druga
VINA
odličnih kakovosti pri
Centralni vinarni d. d.
Ljubljana
Prankopanska ul. 11.	Telefon	25-37
Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica
Poklicna svetovalnica in posredovalnica je banovinska ustanova ter ima svoj sedež v Ljubljani. Radi lažjega in uspešnega poslovanja in izvajanja nalog zunaj Ljubljane se bo ustanovila posebna poslovalnica v Mariboru, po potrebi pa tudi v drugih krajih dravske banovine. Namen poklicne svetovalnice in posredovalnice je ugotavljati, dali imajo osebe, ki prosijo za tozadevno mnenje ozir. nasvet, potrebne sposobnosti v telesnem in duševnem pogledu, prikladen značaj in nagnjenje ter gospodarsko možnost za obiskovanje za-željene strokovne šole, za vstop kot vajenec v obrtniški, pogostinskl in trgovski poklic, ozir. kot vajenec ali pomožni delavec v industriji. Svetovalnica in posredovalnica bo vršila svoj namen s tem, da bo standardizirala psihotehnične preizkuševalni metode, zbirala podatke o poklicih, ugotavljala potrebo poklicnega naraščaja v posameznih poklicih, vzdrževala stike z domačimi in inozemskimi poklicnimi svetovalnicami in psihotehničnimi instituti. Nadalje bo z zdravniškim pregledom ugotavljala telesne sposobnosti kandidatov za šole ali poklice in obveščala kandidate o gospodarskih razmerah poklica, o poti, kako naj se pripravijo za poklic, o možnosti specializacije in napredovanja v tem poklicu ter o dolžnostih in pravicah delodajalca in delojemalca. Svetovala bo tudi posamezniku prikladen poklic in vršila delovno posredovanje s tem, da bo organizirala kar najtesnejšo zvezo z delodajalci, z njihovimi organizacijami, sestavljala in vodila evidenco prostih zaposlitvenih mest ter na podlagi te evidence posre dovala delo tistim kandidatom, ki jih je s psihotehnično preizkušnjo spoznala za zmožne uspešno vršiti ustrezajoči poklic.
Higijena, toplota, lepota
LUTZ - peč
RUPENR LUTZ, Ljubljana - Šiška, tel. 32-52.
Skrb za izgraditev, financiranje, propagando in neposredno nadzorstvo nad to posvetovalnico in posredovalnico se poveri posebnemu kuratoriju, katerega sestavljajo predsednik, člani po položaju in člani — predstavniki oblastev in ustanov, ki prispevajo k stroškom za vzdrževanje poklicne svetovalnice in posredovalnice. Člani kuratorija so nadalje po svojem položaju načelnik oddelka za trgovino in obrt banske uprave, šolski inšpektor naznačenega oddelka, inšpektor dela pri banski upravi in šef odseka za srednješolstvo pri banski upravi. Funkcijska doba teh članov kuratorija traja 3 leta.
S tem smo prišli do posvetovalnice, kakršno imajo že dolga leta druge države in ki so se izkazale v gospodarstvu za zelo koristne, ker razporejajo interesente po njihovih zmožnostih v posamezne poklice. Upamo, da se bodo starši, ki nameravajo posvetiti svoje otroke gostilniškemu poklicu, pridno zatekali na posvet v to posvetovalnico in da bodo gostinski podjetniki sprejemali v uk izključno le vajence, ki se bodo šele na podlagi mnenja poklicne posvetovalnice odločili za gostinsko obrt. S tem upamo, da bomo prišli čimprej do sposobnega naraščaja.
Pritožnikom na rekla-maciiske odbore
Ker bo kmalu končano zasedanje davčnih odborov, priporočamo davčnim zavezancem, da dobro premotrijo letošnje davčne predpise in se naj pridno poslužujejo možnosti pritožb na reklamacijske odbore. Kdor smatra, da je obdavčitev previsoka in da se davčni odbor ni oziral na predloženo davčno prijavo, naj raje riskira 30 din za kolek in vloži pri predhodnih informacijah pri pristojnem gostilniškem združenju pritožbo na reklamacijski odbor.
Istočasno naj se pošlje prepis te pritožbe z vsemi potrebnimi podatki na sledeče naše zastopnike, v reklamacijskih odborih in sicer:
Za reklamacijski odbor v Ljubljani: gg. Majcen Ciril, restavrater kolodvorske restavracije v Ljubljani, Peterlin ! Miro, hotelir v Kranju.
Blatnik Simon, gostilničar, Stara vas pri Velenju, Krulej Ernest, gostilničar Sevnica ob Savi.
Za reklamacijski odbor v Mariboru: gg. Rozman Alojzij, gostilničar, Prevalje, Majcen Alojz, restavrater kolodvor, restavracije v Mariboru.
Za reklamacijski odbor v Novem mestu: gg. Windischer Josip ml., hotelir, Novo mesto, Podboj Ivan, gostilničar, Ribnica.
Pritožbe je vložiti v 30 dneh po prejemu predpisa.
Ali se ie	čital-
nico v Ptuiu zaradi tro-šarinskega prestopka kaznovalo ?
Citatelji se še spominjajo, da smo na naslov »Leteče kontrole« objavili v našem listu članek, kjer smo iznesli, da se kontrola ni izvršila v neki tedaj precej točno in finančnem organom dobro znani zgradbi. V navedenem slučaju je šlo za	čitalnico v Ptuju. Sicer se
je nas hotelo prestrašiti s tiskovno tožbo, češ da nismo pravilno poročali, vendar se takih groženj pri našem boju za obstanek gostilničarstva ne ustrašimo. Članek je pokazal svoj uspeh,, ker se je naknadno vendarle ugotovila resničnost naših podatkov, saj se je v kolikor smo mogli doznati, našlo pri pregledu cca 20 hi nezatrošarinjenega pristnega štajerskega vina. Znano nam je tudi, da se je za najdeno vino, ki se po finančno kontrolnih izrazih smatra za tihotapsko vino, plačala le redna občinska in banovinska trošarina.
Ker je pa nam znano, da postopajo finančni organi pri gostilničarjih, ki imajo na ta način shranjeno vino točno po predpisih pravilnikov za pobiranje banovinske in občinske trošarine, smo pričakovali, da bo finančna kontrola za ta dogodek, ki je za gostilničarje zani- ; miv, še bolj pa za mestno načelstvo v > Ptuju in kr. bansko upravo v Ljubljani, J predložila zapisnik v nadaljnje postopa- ; nje sreskemu načelstvu v Ptuju in tam. mestnemu načelstvu. Dosedaj ni dogodivščina ni obravnavala in tudi ni dobila	i čitalnica sramoten pečat
tihotapstva, kakršnega nosi po pravici in nepravici že toliko gostinskih podjetnikov dravske banovine.
Tem potom se obračamo na naslov finančne kontrole v Ptuju, kakor tudi na naslov sreskega načelstva v Ptuju ter mestnega načelstva v Ptuju, da se zanimajo za to zadevščino in da jo izpeljejo po točno istem postopku, ki je merodajen pri prekrških trošarinskih predpisov za pobiranje banovinske in občinske trošarine na vino in žganje. V kolikor ne bi naznačeni činitelji mogli zadevo izpeljati, potem se naj izvoli sporočiti javnosti, kdo je odredil za ta slučaj izjemno postopanje in kakšni vzroki so privedli mestno načelstvo v Ptuju in tam. sresko načelstvo, da je spregledalo trošarinsko kazen, ki gre v težke tisočake. To želimo vedeti kot ; davkoplačevalci in pa ker stojimo na ■ stališču, da veljajo predpisi za vse državljane v enaki meri v kolikor niso v istih naznačene izjeme, kakršnih pa v predmetnem slučaju ne najdemo.
Nov denar v prometu
Finančni minister je odločil, da se bo od 16. avgusta dalje postopoma dajal v obtok nov srebrn denar po 50 in 20 din in nov kovani drobiž po 2 in 0'50 din.
Ljubljanski velesejem v jeseni
Letošnji ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 2. do 11. septembra 1939, bo skoro izključno posvečen kmetijstvu. Kmetijska razstava, ki bo pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo, bo obsegala: 1. Semenogojsko razstavo, 2. zelenjadno razstavo, 3. razstavo sadja, j 4. cvetlično razstavo, 5. čebelarsko raz-■ stavo, 6. razstavo mleka in mlečnih ‘ proizvodov, 7. vinarsko razstavo z vin-I skim sejmom in vinsko poskušnjo, 8. j banovinsko razstavo ovac solčavsko-| jezerske pasme in kos rjave domače i insanske pasme, 9. banovinsko razstavo ; perutnine, kuncev in golobov, 10. go-j spodarsko razstavo rib, 11. razstavo * gob, 12. razstavo zdravilnih zelišč, 13.
razstavo kmetijskih strojev in orodja. : Tej kmetijski razstavi bo priključena gospodinjska razstava in razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Obiskovalci velesejma imajo 50% popust na jugoslovanskih železnicah za prihod v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra in za povratek od 2. do 16. septembra 1939.
Tuiski promet
Tujsko prometna zveza v Ljubljani sporoča, da se obračajo interesenti na poedina gostinska podjetja v -naših letoviščih in da prejemajo od podjetja odgovor, da ni več prostora. Take informacije dajejo gostišča le za sebe, dočim mislijo interesenti, da so tudi ostala gostišča dotičnega kraja zasedena, vsled česar trpi tujski promet v tem kraju radi nejasnosti v informacijah veliko škodo. Zato naj gostinska podjetja, ki prejmejo od interesentov vprašanja, izrecno povdarijo v svojih odpisih, da je njihov hotel do tega in tega časa zaseden.
Poročanje o zasedenosti. Na prošnjo da se stalno poroča zasedenost pet tujcih v poedinih tujsko prometnih krajih, so se nekateri kraji odzvali ip so obljubili, da bodo poročali o gibanju tujejev vsak ponedeljek. Na žalost niso držali besede, ker so poročila že prihodnji ponedeljek izostala.
Tujsko prometna zveza bodisi v Ljubljani, kakor tudi v Mariboru potrbuje točne podatke o zasedenosti iz sledečih razlogov: radi dajanja informacij na različnih šalterjih, radi hotelske službe in kar je najvažnejše radi intenzivnejše propagande za one okraje, ki so od časa do časa manj zasedeni.
Onim gostinskim podjetnikom, ki imajo interes na tujskem prometu in hočejo imeti koristi od, svojega gostinskega obrta, priporočamo, da stalno obveščajo pristojna tujsko prometna društva o gibanju gostov v njihovem obratu. Tako se naj obvestijo tujsko prometna društva o tem, koliko sob odnosno koliko postelj bo v gostinskem obratu tega ali onega dne nezasedenih. Zapomnite si, da je vsaka nezasedena postelja gospodarska škoda za podjetnika in za naše gospodarstvo v Sloveniji. Zatorej izkoristite vse pripomočke odnosno sredstva, ki vam jih nudijo tujsko prometne organizacije, da pridete po najcenejši poti do novih gostov. Cim tesnejše bo vaše sodelovanje s tujsko prometnimi organi-i zacijami, tem večje koristi boste imeli od tujskega prometa.
Novi gostinski obrati. Tujsko prometne zveze naprošajo, da javijo na novo otvorjeni gostinski obrati, posebno oni, ki pridejo v poštev v zimski sezoni svoje točne naslove ter naj ob tej priliki
opišejo tudi svoje obrate in prijožijo sliko.
Telefoni gostinskih podjetnikov. Ker pridejo tujsko prometne organizacije cesto v položaj, da rabijo kake nujne informacije ali pa da rezervirajo pravočasno sobe, je potrebno, da naši člani, ki se bavijo s tujskom prometom javijo pristojnim tujsko prometnim društvom telefonsko številko njihovega telefona, odnosno sporoče, koga naj se te-lefonično v dotičnem kraju obvesti.
Novo zastopstvo »Putnika« v Nemčiji. »Putnik« v Beogradu je delegiral g. Ivo Schleicherja, dosedaj informacijskega uradnika v Celovcu, v Monakovo, kjer se bo pečal edino s propagando in informacijami za Jugoslavijo ter vzdrževal posebno zveze z vsemi potovalnimi pisarnami na Bavarskem. Prosimo, da pošljete večje količine prospektov na naslov: Gosp. Ivo Schleicher, Amtliches Bayrisches Reisebiiro, Mimchen, Ritter von Epp Platz 12.
Pošiljajte podatke tujsko prometnim organizacijam! Tujsko prometna zveza v Ljubljani se pritožuje, da nekateri gostilničarji ne smatrajo za potrebno, da bi se odzvali pozivu tujsko prometnih društev in dali naprošene podatke. Zveza se nadalje pritožuje, da v nekaterih letoviščarskih krajih ni pravega sodelovanja gostilničarjev z lokalnimim tujsko prometnimi društvi, kakor bi moglo biti v dobrobit našega tujskega prometa. Prosimo vse člane, katerim je na srcu razvoj tujskega prometa, da poslušajo naše nasvete za najtesnejše sodelovanje s tujsko prometnimi organizacijami. Koristi tujskega prometa v Sloveniji so neizčrpne, zato se interesirajte za turistična vprašanja in poskušajte z I intenzivnim sodelovanjem priti do teh koristi, da dvignete rentabilnost vašega podjetja in s tem koristite tudi gospodarstvu v dravski banovini.
Prepoved vnosa dinarjev iz inozemstva, izvzemši v potniškem prometu in to do 500 dih. Finančni minister je določil, da se prepoveduje vobče vnos efektivnih dinarjev iz inozemstva, izvzemši v potniškem prometu in to samo količine do 500 din na osebo v 100 din bankovcih.
Povišana prodajna cena bencinske mešanice. Z 10. julijem 1939 se je prodajna cena za mešanico bencina z alkoholom kot motorno pogonsko sredstvo zvišala za nadaljnjih 0.10 din, tako da znaša cena 5.45 din oziroma 5.75 din oziroma 5.80 din za liter.
Jubilei
OTA LOVRENC — 60-LETNIK
Dne 3. avgusta je v krogu svoje rodbine, svojih prijateljev in znancev slavil 60-letnico svojega rojstva gospod Ota Lovrenc, gostilničar in posestnik v Za-vodni pri Celju. Gospod Ota Lovrenc se je rodil 3. avgusta 1879 v Bolunci pri Trstu. Oto dneh prevrata se je preselil v Celje, kjer že 20 let uspešno vodi gostilno. Gospod Ota Lovrenc je zelo priljubljena osebnost ter je znan nacionalni delavec v raznih društvih. Kot član uprave združenja gostilničarjev v Celju deluje že več let, ravno tako sodeluje aktivno pri vodovodni zadrugi v Zavod-ni ter »Soči« v Celju. Gospodu Oti ob njegovi obletnici najiskreneje čestitamo!
V vsako stanovanje, pisarno in delavnico le
LUTZ - peči
Tovarna LUTZ, Ljubljana 7 - - Tel. 32-52
PRAVILNIK O POBIRANJU DOPLAČILA NA NARAVNE IN UMETNE RUDNINSKE VODE
Pravilnik o pobiranju doplačila na naravne in umetne rudninske vode je stopil dne 10. maja v veljavo in določa, da izdaja narodni zdravstveni sklad banderole, ki se nalepljajo, ko se polni vodo v steklenice na izvirkih rudninskih voda in v tvornicah za umetne rudninske vode čez zamašek pritiskač ali sifon tako, da se banderola, ko se steklenica odpre, mora poškodovati.
Cena banderole znaša 10% prodajne cene za naravne in 20% za umetne rudninske vode. V prodajo se dajejo banderole po 0.10 din, 0.15 din, 0.20 din,
0.25 din, 0.30 din, 0.35 din in 0.40 din. S prodajno ceno se razume cena, po kateri imetniki dovolitev, zastopniki ali proizvajalci te vode prodajajo vštevši tudi trošarino. Banderole se nabavljajo pri pristojni davčni upravi. Izvrševanje tega pravilnika kontrolirajo krajevne uprave sklada po občinskih in upravnih oblastih I. stopnje.
Kdor se zaloti, da prodaja ali uporablja naravne ali umetne rudninske vode brez predpisane banderole, se kaznuje po predpisih zakona o državni trošarini.
NA NASLOV SRESKIH NAČELSTEV V VINORODNIH KRAJIH
Iz pritožb naših organizacij posnemamo, da sreska načelstva ne polagajo potrebne važnosti za ugotovitev, če prosilec za vinotoč pod vejo ne goji šmarnice v svojem vinogradu. Ker se je nakopičilo že precej prijav, prosimo sreska načelstva v vinorodnih krajih, da revidirajo vsa izdana pooblastila za točenje vina lastnega pridelka v svojih okoliših, v kolikor se po kmetijskem referentu ugotovi, da so bila pooblastila pomotoma izdala vinogradnikom, ki imajo v svojih vinogradih samorodno trsje.
V koliko sreska načelstva ne bodo mogla tega ugotoviti bomo mi na podlagi zbranega materijala objavili lastnike takih vinogradov, da olajšamo upravni oblasti delo, ki bi bilo za obstoj gostil-ničarstva v vinorodnih krajih od velikanske koristi.
Istotako prosimo upravna oblastva, da postopajo z imejitelji vinotočev pod vejo točno po istih receptih, ki so za nadzor nad gostilničarskimi obrati merodajni.
Članstvo v vinorodnih krajih pa pozivamo, da javijo neposredno zvezni pisarni naslove onih vinogradnikov, ki so si pridobili pravico do vinotoča pod vejo pa gojijo v svojih vinogradih samorodno trsje, odnosno da nam sporočijo vse nerednosti, ki se po teh vinotočih dogajajo.
JOJL F. GOL
OPTIK Ljubljana, Pod Tranlo T
Priporoča cen), odjemalcem prvovrstna očala, ščipalnike, triedre, tlakomere, toplomere, alkoholoinetre i • t • d Postrežba točna in solidna
Dopis	iz l
ske okolice
Na vaš poučni dopis v našem »Gostilničarskem vestniku« z dne 15. maja, sem zajela mnogo koristnega za gostilničarski obrt. Vidi se iz dopisa, da se trudite za naš gostilničarski stan. Da pa boste še natančneje poučeni o razmerah v naših krajih, vam pošiljam ta spis, da ga prerešetate in izvlečete iz njega, da se v vse razmere bolj poglobite in začnete trkati na merodajna mesta, da se začne že enkrat pomagati podeželskemu gostilničarstvu.
Tudi jaz vidim, da mi naša gostilna ščiti življenjski obstanek in mi omogoča vsaj malenkostni gospodarski razvoj. Ta razvoj bi se stopnjeval, ako se bi ravnali gostilničarji po vašem nasvetu radi tujskega prometa. Naj vam opišem našo in enake gostilne v zaspanem ljutomerskem srezu. Tu imamo letovišče Slatina Radenci, ki edino v tem kraju živi od tujcev, kakor tudi okolica Kapela in Gor. Radgona. Toda poglejte na nas podeželske gostilničarje okrog Ljutomera, ki ves dan čakamo na domače ljudi, da bi nekaj prodali. Da bi vsaj prodali dnevno do 5 litrov vina, toda včasih ga ne prodamo niti pol litra. In tudi to potrošnjo vina nam vzamejo to-čilci pod vejo, ali kakor se pri nas imenujejo »pušenšankarji« in tiste nesrečne tombole, ki se vršijo ob nedeljah kar na dveh, treh krajih. Te tombole prirejajo različna društva in gostilničar dotične vasi jim mora posoditi točilno pravico brez vsake odškodnine. Poleg tega mora še zastonj pomagati in na ta dan gostilno celo zapreti. Ce pa se tako ne ravna, potem pa je vsestranska zamera. Seveda imajo društva mnogo zaslužka. Ne plačajo nobenih pristojbin za tombolo in ples, dočim mora gostilničar plačati za veselico toliko teh taks, da si ne upa prirediti nobene zabave. Tudi se mora točno držati predpisov o policijski uri. Društva pa imajo vso noč ples in točijo celo v drugo noč. Drugi
dan se vrši namreč neuradna veselica pod naslovom »točenje zastonj«. Za tombolo beračijo po vasi zrnje, mast, jajca, po bližnjih vaseh pa nadlegujejo trgovce in gostilničarje tako, da mora marsikateri gostilničar darovati za tombole v enem letu kar 20 društvom. Ko pa pride nad gostilničarja rubežen in se mu odredi transferacija miz in stolov iz gostilne odnosno se mu prodaja živina, se mu prireditelji teh tombol in veselic posmehujejo, češ da bi lahko plačal, ker ima vendar dober »kšeft«. Naravno, da ti škodljivci ne pomislijo na visok pridobninski davek in na zgrada-rino, iri jo mora gostilničar plačevati. Poznam gostilničarja, ki ima 3 velike sobe za gostilniški prostor in niso niti v eni sobi vse mize zasedene, pa mora vendar zgradarino plačati od vseh prostorov. Gostilničar v ljutomerskem srezu je samo zato tu, da sprejema goste tedaj, ko se na vinotočih napijejo, da pridejo potem v poznih urah brez denarja v gostilne razgrajati. Gostilničar mora vendar dajati na kredit. Tako je splošna prislovica teh razgrajačev. Nobena oblast ne vidi na tomboli in na vinotočih nič hudega, čeravno tu in tam izteče malo človeške krvi.
Ali se potem naj čudimo, če zapušča gostilničar svojo gostilno in gleda na tisto boro zemljo, ki jo še ima? Tako iz-gledajo naši gostilničarji, ki prav za prav niso niti gostilničarji, niti kmetje.
Nekai statistike o vinogradništ na svetu
Ob priliki mednarodnega vinogradniškega kongresa, ki se je vršil od 21. do
30.	avgusta v kopališču Kreuznach, so razni časopisi prinesli podatke o položaju vinogradništva na svetu in o količini prideLka vina. Največjo važnost ima vinogradništvo v Evropi. Od svetovne vinorodne površine 7,000.000 ha odpade po letopisu mednarodnega urada za vino okoli 6,000.000 ha na evropske vinogradniške države. Naslednjo stopnjo, seveda v veliki razdalji, zavzame Afrika, ki ima približno 500.000 ha vinorodne ploskve. Severna in južna Amerika posedujeta 350.000 ha. V Srednji Ameriki (Mexiko) igra trta podrejeno vlogo, dočim v Cilu, Argentiniji in Brazilijo je gospodarsko že pomembnejša. Posebno Cile je važna vinogradniška država ter izvaža mnogo rdečega vina v Nemčijo. Na koncu sledi Avstralija z okoli 50.000 ha. Na Kitajskem in Japonskem se pridela cca. 30.000 hi vina.
V Evropi zavzemata prvi mesti Francija in Španija, ki sta izraziti vinogradniški državi. Naznačeni državi posedujeta vsaka okoli 1,500.000 ha vinorodne ploskve, na kateri pridela Francija čez
51.000.000 hi vina, Španija pa je zadnja leta pridelala vsled meščanskih bojev samo okrog 16,000.000 hi. Seveda pridela Španija mnogo namiznega grozdja, katero se v tej statistiki ne upošteva.
Italija ima 957.000 ha, pridela pa po statistiki iz leta 1937. 34,000.000 hi, kar kaže na intenzivno vinogradništvo. Alžir pridela na 400.000 ha skoraj 16,000.000 hi, dočim pridela Portugalska na 344 tisoč cca 8,000.000 hi. Rumunija na 300 tisoč ha skoraj 11,000.000 hi, Madžarska na 220.000 ha cca 4,500.000 hi, Jugoslavija na 215.000 ha 3,000.000 hi, dočim pridela Grčija na 160.000 ha skoraj 2,500.000 hi vina. Argentinija je pridelala leta 1937. na 150.000 ha vinogradniške ploskve skoraj 8,000.000 hi.
Nemčija pridela na 125.000 ha cca
4.000.000 hi, tako da je donos na ha v Nemčiji jako ugoden. Sploh je Nemčija dežela kvalitetnega vina in stoji, kar se tiče kulture trs ja na prvem mestu.
Mednarodni kongres vinogradništva, katerega so se udeležili odposlanci iz Jugoslavije je svečano otvoril državni minister g. Walter Darre.
GOSPODINJSKA ŠOLA ZA GOSTINSKE GOSPODINJE
4.	septembra je pričela gospodinjska šola za gostinske gospodinje svoje 5. šolsko leto. Ta 10-mesečna šola ima namen izobraziti bodoče gostilničarke zlasti onih krajev Slovenije, ki jih obiskujejo v poletnih mesecih domači in tuji gostje - letoviščarji.
Ti zahtevajo v hrani izpremembo, mnogokrat tudi dietno hrano; zadovoljni so le s pezanco, lepo postrežba in se le v snažnih, zračnih sobah počutijo dobro.
Vsega tega se nauče dekleta v edini v ta namen ustanovljeni gospodinjski šoli. Razen kuhanja, vkuhavanja, dietne hrane, gostinske postrežbe, pospravljanja sob, pranja in likanja, vzgoje raznovrstne zelenjadi, vseh teoretičnih predmetov, ki jih nudijo druge gospodinjske šole se uče tu še kletarstva, mlekarstva, nemščine in neobvezno strojepisja.
Gojenke, ki stanujejo v šoli plačajo za vso oskrbo in pouk 650 din mesečno; one, ki stanujejo izven šole, pa 380 din za pouk in obed.
Mnogo več pa pridobe notranje gojenke, ker kuhajo tudi večerje in nedeljske obede in se pod nadzorstvom izkušenih, izobraženih učiteljic priuče lepemu vedenju.
Sprejmejo se le zdrava, dostojna dekleta nad 16 let stara.
V šoli in internatu je še nekaj praznih mest. Gostilničarji, prijavite svoje hčerke in neveste upraviteljstvu gostinske gospodinjske šole v Ljubljani, Privoz 11 v' šolski pisarni ob delavnikih med 10. in 12. uro.
Prospekte dobite na zahtevo istotam.
Senat in narodna skupščina razpuščena
Z ukazom od 26. avgusta se razve! fv-vijo mandati vseh nadaljnjih senatorjev ter se bodo volitve, ki se bodo, kakor se govori 24. septembra izvršile po zakonu o volitvah senatorjev. Z istim zakonom je razpuščena tudi narodna skupščina.
Prijateljem dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Te m pel*. Okus bo popolnejši in---
Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEUPEL«!
DISCIPLINARNI RED ZA INTERNAT GOSPODINJSKE ŠOLE ZA GOSTILNIČARSKE GOSPODINJE V LJUBLJANI
1. Vsaka gojenka ima seznam svojega inventarja, ki mora biti vedno v redu
2. čevlje in obleke si čistijo gojenke same, prav tako postiljajo svoje postelje.
3. Poleti vstajajo gojenke ob 6., pozimi ob V-7., k počitku gredo najkasneje ob 22.; po tej uri naj vlada v spalnicah popoln mir. Cez dan gojenke ne smejo biti v spalnicah. —• Po stopnicah in hodnikih naj hodijo molče.
4. Vsaka gojenka ima en teden dežurno službo, t. j.: pospravi delovno sobo, servira zajtrk, kuha večerjo, ob nedeljah tudi obed.
5. Ob delavnikih gredo gojenke po pouku na izprehod v spremstvu učiteljice; samo bolezen ali nujno delo oprosti gojenko tega izprehoda.
6. Brez dovoljenja voditeljice internata ne sme nobena gojenka zapustiti hiše. Pri povratku se mora takoj zglasiti pri voditeljici ali gospe, ki jo nadomestuje.
7. Ob nedeljah in praznikih gredo gojenke skupno k maši in popoldne na
izprehod v spremstvu učiteljice. Od tega jih oprosti samo bolezen.
8. Gojenkam je dovoljen enkrat na teden poset gledališča, koncerta ali resne kino-predstave, to pa le v spremstvu učiteljice. Poučna predavanja in ekskurzije so za gojenke obvezne.
9. Obiski so dovoljeni po končanem pouku med 16. in 18. uro.
10. Gojenka sme vsako prvo nedeljo v mesecu zapustiti zavod le tedaj, če gre k staršem ali sorodnikom, ki jo pridejo v zavod iskat, prevzamejo zanjo odgovornost in jo spremijo nazaj v zavod. Dovoljenje za to si mora gojenka pravočasno izposlovati od voditeljice.
11. V začetku šolskega leta preišče vse učenke šolska zdravnica. Ce notranja gojenka med letom zboli, se lahko zdravi nekaj dni v internatu, pri daljši bolezni pa mora iti v bolnišnico ali domov. Stroške zdravljenja nosi sama.
Novi grobovi
V Veržeju pri Ljutomeru sta umrli gostilničarki ga.Nemec Marija in Seršen Tončka. Prva je izvrševala gostilniško obrt skupno s svojim možem v največje zadovoljstvo gostov od leta 1912. do leta 1939.
Nemec Marija
. -.-v.	*	i
Seršen Tončka
Istotako je bila ga. Seršen Tončka daleč naokoli znana kot izborna gostilniška gospodinja, ter je z njo gostilničar-stvo izgubilo zavedno tovarišico. Mir njima! Preostalim naše iskreno sožalje!
Združenje gostiln, podjetij Ljutomer
DUŠAN MILIČEVIČ UMRL
Iz Beograda smo dobili sporočilo, da je predsednik bivšega in leta 1931. razpadlega središnjega gostinskega saveza zatisnil v 70. letu svoje oči. Preostalim naše sožalje.
DOBRO VINO
nudi dokler zaloga
rudeče in belo
Ivan Vehovar
Koprivnica
pri Rajhenburgu
Raznoterosti
Odtegnitev starega srebrnega denarja po 50 din iz obtoka. Finančni minister je odredil, da se od 16. avgusta 1939 dalje v 6 mesecih, t. j. do vštetega 16. februarja 1940 odtegne postopoma iz obtoka stari kovani srebrni denar po 50 din. Po preteku prednjega roka 6 mesecev preneha biti ta vrsta denarja zakonito plačilno sredstvo in se more v naknadnem roku 6 mesecev zamenjati brez odbitka samo še pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih zavodih.
Odtegnitev starega srebrnega denarja po 20 din in kovinskega drobiža po 2 din in 0.50 din iz obtoka. Finančni minister je sporazumno z Narodno banko kralj. Jugoslavije odločil, da se od 16. avgusta 1939. dalje v enem letu, t. j. do vštetega 16. avgusta 1940 odtegne postopoma iz obtoka stari kovani srebrni denar po 20 din in kovinski drobiž po 2 din in 0.50 din, nakovan pred zakonom o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obtoka in o kovanju novega z dne
31.	julija 1937. Po preteku prednjega roka enega leta prenehajo vse te vrste denarja biti zakonito plačilno sredstvo in se morajo le še v naknadnem roku 6 mesecev zamenjati brez odbitka z novo nakovanim denarjem samo pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih zavodih.
Višja gostinska šola v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da še ni določeno, če bo že letonšje leto otvorjen> internat pri Višji gostinski šoli v Beogradu.
Koliko davčnih prijav je bilo vložen h? Davčne uprave so pozvale 3200 davkoplačevalcev, da vložijo davčne prijave z novo odmero pridobnine, ker se jiri je promet v letu 1938. zvišal, dočim je 1350 davkoplačevalcev vložilo prošnje za znižanje pridobnine.
Znižanje cen sladkorja. S 1. septembrom se zniža cena sladkorja v maloprodaji za 50 p pri kg.
Kakšen sladkor se uvaža iz Češke v Jugoslavijo? Zaradi pomanjkanja domačega sladkorja, katerega smo lansko leto v prevelikih količinah izvozili, je bilo finančno ministrstvo prisiljeno- dovoliti uvoz cca 1000 vagonov tujega sladkorja. Pri prvi pošiljki pa so gospodinje opazile, da se uvoženi sladkor težko topi in ne daje one sladkobe, ki jo sladkor sicer ima. Pri analizi se je ugotovilo, da je sladkorju pridjano cca 5% moke. Vemo, da stane moka 3 din kg, sladkor pa 15 din kg, in da se na ta način moka prodaja za svojo 5 kratno vrednost. Do-sedaj je bilo uvoženih cca 150 vagonov takega sladkorja, uvoziti pa se mora še cca 1000 vagonov, tako da bi s sladkorjem dobili istočasno 50 vagonov moke, za katero bi dobili ti manipulanti kar 750.000 din. Naravno, da je tak sladkor škodljiv za vkuhavanje sadja in bi naša gospodinja utrpela škodo, ki bi šla v milijone, če se ne bi pravočasno preprečila mahinacija nekaterih oseb. Upajmo, da bo preiskava ugotovila, na kateri nalog je bila moka primešana sladkorju, kdo jo je pridjal in kdo je s tem dodatkom še v zvezi.
Spremembna poslovnika za kolodvorske restavracije, kioske in trafike. Generalna direkcija državnih železnic je izdala spremembe in dopolnitve poslovnika k pravilniku o izdajanju v zakup restavracij, buffetov, kioskov, brivnic, menjalnic in ostalih prostorov na postajah drž. železnic. Točno besedilo tega poslovnika prinesemo v prihodnji številki »Gostilničarskega vestnika«.
Sprememba in dopolnitev Uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Na predlog trgovinskega ministra je spremenjen s posebno uredbo čl. 16. odst. 2. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah in sicer: »Prav tako smejo -biti voljeni za zbor. svetnike člani javnih in drugih trgovinskih družb, kakor tudi osebe, ki so kot glavni komercialni ali tehnični poslovodje ali kot člani upravnih odborov delniških družb, rudarskih združb in gospodarskih zadrug, kolikor spadajo te poslednje pod zakon o obrtih upravičene podpisovati firmo, če ji pristoji volilna pravica in če izpolnjujejo pogoje iz odst. 1. tega paragrafa, izvzemši pogoj, da najmanj 3 leta upravičeno in aktivno izvršujejo obrt na področju zbornice. Po istih pogojih smejo biti voljeni za zbornične svetnike le tisti, ki so kot glavni komercialni ali tehnični pošlo-
BAH AR
Nadomestni deli Opel, Chevrolet A n t o in Moto material
LJUBLJANA
Gosposvetska c. 1 Telefon 46-28
Celovška c. Telefon 22-92
38
vodje ali kot člani upravnih odborov ostalih pravnih oseb, ki izvršujejo kako obrt, ki spada pod zakon o obrtih upravičeni podpisovati firmo.«
Ceneni krediti. Kakor smo poročali je zvezna uprava izdejstvovala za moaer-; nizacijo podeželskega gostilničarstva ce-' nene kredite, ki jih daje Banovinska hranilnica v Ljubljani in Mariboru. K obrestni meri prispeva banska uprava z 2%. Z veseljem ugotavljamo, da se za te kredite najbolj zanimajo člani iz Dolenjske, ki je v tujsko prometnem pogledu silno zanemarjena pokrajina. Najmanj prošenj pa je iz bivše mariborske oblasti, čeprav imamo predele, ki bi se dali izkoristiti v turističnem smislu, če bi bili primerni gostinski obrati. Ne razumemo zakaj se ne poslužijo teh ugodnosti gostilničarji Savinjske, Mislinjske in Dravske doline odnosno na Dravskem in Murskem polju ter v okolici Dobrne, Rogaške Slatine in Slatine Radenci. Prošnje, ki morajo biti koleko-vane z 10 din banovin, kolka in morajo imeti kot priloge zemljiškoknjižni izpisek in posestni list, naj se vlagajo v zvezni pisarni. Prošnji je priložiti tudi 8 znamk po 1.50 din. Naravno, da dajejo denarni zavodi na predlog kr. banske uprave kredite le proti običajnemu jamstvu.
Povečana zaposlitev v gostinskih obratih. Po podatkih OUZD je v mesecu juniju tega leta naraslo število zavarovancev v gostinski stroki za 225 na 3708.
Nad 3 milijone mark za nemške turiste. Ker so bile kvote za turiste v Nemčiji že izčrpane se je trgovinskemu ministrstvu posrečilo z intervencijo v Nemčiji doseči, da je nemško gospodarsko ministrstvo odobrilo 3.2 milijona mark na račun akontacije za zimske mesece za letošnje letno turistično sezono, kateri znesek bo uporabljen za plačilo nemških turistov v Jugoslaviji.
Vinogradništvo v Slovaški. V Slovaški je danes 7.500 ha vinogradov, ki so v |
Jedilni
pribor
v največji izbiri in po najnižjih cenah. Gostilničarji posebni popust. Posrcbrenje, poniklanje, pokromanje, popravila priborov in posode restavracijskih podjetij izvršujem najceneje in takoj.
M. ilger-jev sin
urar in juvetir
M a r i b o r*
Gosposka ulica 15 Z a h t ev a j t e veliki brezplačni cenik!
posesti 12.000 posestnikov. Največ vinogradnikov v Slovaški se nahaja v Malih Karpatih, kjer se pridelajo v pretežni večini samo bela vina, dočim se morajo rdeča vina uvažati.
Jgoslovanska delovna sila v nemškem gospodarstvu. Po informacijah praškega časopisa »Der neue Tag« je zaposlenih v nemškem gospodarstvu 15.000 Jugo-slovenov.
Cene Slivovke padajo. Iz Srbije in Bosne poročajo, da je letošnja letina' češpelj 2 krat večja kakor v zadnjih 10 letih. Zato se prodajajo češplje za kuhanje slivovke po 25 p za kg. Ker se iz 100 kg češpelj dobi 4 do 5 litrov slivovke, računajo, da bo padla cena slivovki najmanj na 10 p za litrsko stopnjo. Tudi cena vinskemu žganju je precej popustila.
Nova avtobusna proga Ljubljana — Banjaluka — Sarajevo. Avtobusno podjetje Ljubljana - ekspres je uvedlo avtobusno progo Ljubljana — Banjaluka — Sarajevo.
Imenovanje. Za šefa Centralnega presbiroja v Beogradu je postavljen g. Boško Bogdanovič, brat našega predsednika Državne zveze g. Vladana Bogdanoviča.
Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2°jt 1! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez
ozira na zdravje!
Zato vsaj doma pijte
Radenski zdravilni vrelec
e? v
tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo
Zdravje ia užitek!
ZAHTEVAJTE POVSOD SPECIALITETE VINSKE VELETRGOVINE
BRUNO M0SER - Zemun III
Hoserova ni. 1	•
Zastopstvo za Ljubljano in bivšo Ljubljansko oblast:
M. CESAR - Vinska trgovina
Ljubljana VII ■ Gasilska 3 - Tel. 2369
Posebno priporočam:
Odprta vina: ružico, Ia rizling, smederevko, prokupac. Vina v steklenicah: Fruškogorski biser, Toljaj angevine, negotinsko črno, renski rizling, traminec, silvanec, rekord, penušce, itd.
Interesenti! V svrha brezplačne pokušnje nas obližite na velesejmu v paviljonu „H“
/<
T
SADNI SOKI
MALINOVEC
S
MARMELADE
BONBONI
DESERTI
GARNITURE
vse v o d 1 i C ri i kakovosti vedno na zalogi pri;
„V I T A M I N"
tvornica sadnih sokov in bonbonov Ljubljana, Masarijkova 46
Tel.49-91
Ustanovitev samostojne obrtne zbornice v Ljubljani. Trgovinski minister je podpisal urfedbo, s katero se ustanovi za področje dravske banovine samostojna obrtna zbornica. Sedanji obrtni odsek Zbornice za TOI se razpusti in se njegovi člani razrešijo dolžnosti. Za predsednika obrtne zbornice je Imenovan dosedanji zbornični svetnik g. Kavka. Radi razcepitve zbornice sta zasedala tudi trgovinski ih industrijski odsek, ki sta enoglasno sklenila, da naj bosta industrijska in trgovska zbornica še nadalje skupaj in da je v to svrho stopiti tudi v stike z ostalimi zborničnimi odseki. V pogledu našega stališča do razcepitve skupne zbornice bo razpravljala prihodnja seja zveznega ožjega odbora.
Vinarska razstava z vinskim sejmom in vinsko pokušnjo na ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra. Razstave se bo udeležilo mnogo razstavljalcev iz vseh vinorodnih pokrajin Slovenije. Razstavljena bodo samo pristna, nereza-na in tipična vina, ki so obiskovalcem na razpolago za pokušnjo in v nakup. Razstava bo poudarjala dobro kvaliteto slovenskega vina.
Znatno povečanje števila obratov v Sloveniji v n.' četrtletju. Na podlagi statistike, ki jo je izbrala Zbornica za TOI se je gibalo število odjav in prijav obrtov od 1. aprila do 30. julija t. 1. takole:	Prij.	Odj.	Razlika
Industrija	8	5	+3
Obrt	303	186	+117
Trgovina	171 200	— 29
Gostinstvo	88	79	9
Pri gostinskih obratih opažamo tudi sedaj stagnacijo in nazadovanje v obratih višje stopnje, n. pr. pri restavracijah, kavarnah, gostilnah ter je število naznačenih podjetij padlo na 18, dočim je število manjših obratov krčem itd. naraslo za 30 podjetij.
»Putnik« posoja milijone, toda ne zadolženim gostinskim podjetnikom, temveč banskim upravam, ki lahko hitreje pridejo pri denarnih zavodih do cenenega posojila, odnosno lažje prenesejo visoke obresti. Kakor znano, je zgorel pred nekaj meseci hotel na Plitvičkih jezerih. Banska uprava savske banovine se je nato odločila, da sezida nov hotel ter se je obrnila na »Putnika« po posojilo, ki ji je takoj dal 7,000.000 din po 3% na razpolago. Mi bi proti temu posojilu ničesar ne imeli, če ne bi tako ugodnih posojil rabili naši zadolženi gostinski podjetniki in oni člani, ki žele
HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI!
Nabavite si za Vaše goste
planinsko cvetlični med
■ e v MEPARN1
LJUBLjANA - Židovska 6 ®
katera Vas najbolje postreže.
Vinske
sterilizatorje
proti pokvari vina dobavlja „Čehostaklo“ b. Lisek
Ljubljana, Resljeva 8
Naiboli poznani in naiboli popularni modemi etabiissement v Beogradu
KASINA
v naiožjem središču na Terazijah
(Prestolonaslednikov trg 21)
Hotel prvega razreda
z 76 sobami (117 postelj) Telefoni: 27-600, 29-552
V'vsaki sobi tekoča topla in mrzla voda. — Telefon in centralna kurjava. — Cene selo zmerne: soba z eno posteljo počenši od 30 din, z dvema posteljama od 60 din dalje
Ekspress - restavracija
s prvorazredno domačo in inozemsko hrano, z odličnimi pijačami in vsemi specijalitetami. Nenadomestljiv za poslovnega človeka
Dancing - restaurant
v podzemlju razkošno urejen. — Svira jazz-orkester s pevkami.
Po 23. url umetniški program. — Vstop brezplačen.
Naiveiii kinematograf
v Beogradu
prikazuje najuspešnejše filme vsake sezone.
IKAt restavratersko i bioskopsko a. d. BEOGRAD Prestolonaslednikov trg 21 — Telefon 20-216
postaviti nove gostinske objekte. Zadnja leta so gostilničarske organizacije napenjale vse svoje sile, da pribavijo svojemu članstvu kredite, zato bi »Putnik« storil dobro delo, če bi naznačeno svoto posodil raje onim nesrečnežem, ki bi nujno rabili denarne pomoči. »Putnik« najbrže pozablja, da so ga gostinci ustanovili in da živi v pretežni večini od gostinstva. Tako postopanje »Putnika« je vse obsoje vredno.
Ali so amnestirani tudi trošarinski in taksni prestopki? Ker se poedinci kljub temu, da smo dali že točno pojasnilo v eni izmed zadnjih številk »Gostilničarskega vestnika« še nadalje obračajo na zvezno pisarno s prošnjo, da jim pojasnimo, če so amnesitarni tudi trošarinski in taksni prestopki z amnestijo z dne 22. marca 1939, poudarjamo ponovno: V čl. 1. amnestije izrecno stoji, da se amnestirajo vsa kazniva dejanja, prestopke, storjene do vštetega 5. februarja t. 1. za katerih preiskavo in razsojo so pristojna oblastva občne uprave. Ker ne presojajo kazniva dejanja izvršena po taksnih in trošarinskih predpisih občna upravna oblastva, temveč finančna oblastva, je razumljivo, da amnestija ne zadene oseb, ki so prišle v konflikt s trošarinskimi in taksnimi predpisi.
Ni vsak pijanec, kdor rad pije vino! Dobro vino človeka poživi in okrepi, saj priporočajo dobro vino celo zdravniki bolnikom. Vsako pretiravanje seveda škoduje in tudi vino ne more človeku koristiti, če ga pije preveč. Vinarske razstave so namenjene pospeševanju vinarstva, spoznavanju dobrih vrst vina, ona naj nam prinašajo korist s tem, da širijo sloves naših dobrih vin, da delo našega pridnega vinogradnika ne bo zaman. Tudi na letošnjem jesenskem vele-
sejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra bo prirejena vinarska razstava z vinskim sejmom in poskušnjo vina. Razstavili bodo priznano dobra vina mnogi i azstavljalci iz vseh vinorodnih krajev Slovenije. Razstavljena bodo samo pristna, izrazito naša vina in njihova kakovost pride v polni meri do veljave.
Izvesite .Gostilničarski vestnik* na vidnem mestu v vašem lokalu l
Večji, prvorazredni zdraviliški hotel
v Švici išče
za celoletno najboljše plačano službo z vstopom septembra - oktobra sposobno
strojno perico mlajšo llkavko sobarico snažilko
Celoletna služba. — Potovanje plačano. Ponudbe s sliko in navedbo starosti se naj pošljejo na: Direktor Federle — Schatz-alp Davos (Schweiz).
IVAN GRAD - Bericevo
veletrgovina x vinom
nudi cenjenim gostilničarjem že priznano najboljša vina
'M
Pivovarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 ■ Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MAJBOLJŠE KVALITETE
*
SPECIALNA TVRDKA___
 Z A HARMONIK E_______
IZDELOVANJE HARMONIK
JOSIP FLEISS
• (Prej F. Lnbas & sin) •
LJUBLJANA, TYRŠEVA 36
Valentin Janežič
a
Trgovina z vinom, žganjem, likerji
Na drobno in na debelo
Pšata	p.
CELO LETO lahko trajno spravjte	*
MOŠT (siru)
od grozdja, kakor tudi vse sadne sokove
Brez strokovnih priprav Brez izgube časa Brez kakršnihkoli aparatov
S POMOČJO NIPAKOMBINA A/II.
Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higijenično!
Odobreno od ministr. za poljedelstvo. Navodila in cenik pošlje brezpLčno:
RADIO SAN, Zagreb, Duklaninova ulica 1  P ETER ST E P I £
(Lastnik Mirko Stepič)	 r
Veletrgovina z vinom
Ljubljana VII. (Sp. Šiška) T e I e t o n 2 17 1
se priporoča cenj. gostilničarjem s solidno postrežbo
prvovrstnih vin
Razglas
02S&
Upravna občina Turnišče, srez Lendava bo oddala v najem svoje tri gostilne za dobo treh let, gostilna štev. 3 v Turnišču in gostilno štev. 134 v Turnišču, omenjeni gostilni se bosta oddali v najem dne 1. oktobra 1939 v občinski pisarni v Turnišču štev. 103 popoldan ob 2. uri. Gostilna v kraju Renkovci št. 95 pa. se bo oddajala v najem dne 24. septembra 1939 na licu mesta v Renkovci v navedeni gostilni popoldan ob 2. uri. Vsak reflektant mora položiti za zgoraj navedeni dve gostilni v Turnišču št. 3 in 134 vadium 1000 din ker drugače se ga ne bode pustilo k dražbi. Za tretjo gostilno v Renkovci št. 95 se položi vadium 500 din. Gostilne se oddajo tudi za daljšo dobo v najem ako bi to želeli reflektanti. Vsi drugi pogoji se bodo povedali na ist dan pred pričetkom dražbe.
Upravna občina Turnišče,
dne 19. avgusta 1939.
Tajnik: Poglič Jože 1. r.	Predsednik:	Litrop Štefan 1. r.
Domača žganjarna in destilacija
„JELEN“
Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. - Dobro blago! - Nizke cene!
IVAN ZALETEL
Telefon štev. 71 0
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Iščemo akviziterje za nabiranje oglasov za tlGostilničarski vestnik** v vseh krajih Slovenije
STANKO
Izdelovanje vsakovrstnih lončenih peči in štedilnikov •
Vsa v to stroko spadajoča popravila!
Oblaganje sten
Telefon 36-87	Telefon	36-87
Ljubljana - Vič, Tržaška c. 107
DELNIŠKA
DRUŽBA
PIVOVARNE
„11 tl 1011“ • LJ U B hJ fl 11 fl
PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE:
SVETLO IN ČRNO
union pido
v sodih in steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem
Z odličnim spoštovanjem
Delniška družba pivovarne
umotr-kDUBhDfinfl
99
Za uredništvo In Zvemo tiskarno v Celju: Josip Kladnik. — Za lastnika: »Zveza adruž. gosta, obrti drav. banovine v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celju.