Leto IV.t šfev^ 68r^ V Celfia, sobota dne 17. iunija 1922. Poštnioa nlace^a u pfsuliu. ^H ^Licejska knjižnica ^^k^^R HjV ^H ^M ^M ^A ^^H^^BV Slanc Jetno 4S Din, nwJj^/i ^A^Z^V&^0 K-1n0 l20 D'n- — Ogiasi za mm visiil!^(^pii?^9tp Rl^'ilt» med tckstom, .' asmrtnice in zahvala 5(jSjS^PütlSfeftaiÄv«ka stane 50 p. i Mretiniätvo Strossniojcrjcva u!. št. 1, I. nadslr. Telefon St. 53- ISprawnÜstvo Strossmajerjeva ul. št. 1 pritličje. Telefon št. 65. ts=3 Račun kr poštnega čekovnega urada štev. 10.066. ==3 Slovenska deiiioiffSCiJa. \ ()d prevrata sem pad.i rapidno mo- J ra!it slovenske^a javncra Poiitičnctfa ! živl.ienja. Casopisna ka.mpania zadnjih j dni je višek vedno sc stopiijiiioee podiv- | janosti, ki že ninia para v naši poliiieui j ari-ui. V naši inkidi doniovini. ki hi ii | morali posvetit; vse site v nicii pnrspeh. j se iidjnja velik dc! slovenske iavnosti or- | ^iiam .u'fdih oscbiiili inlenei.i in rafiniranc * i zlobc Zdi sc mi. kakor da so se zakleli ; izvesmi ijudjc proti vsem. ki cnvajo in braniio čut poštenja in resne.^a hotcnja v jiivnem živlicnju. Naši uaiidcalne.i.ši in iiivjniiirljivcjši kiiltiirno-poutični uelavei so i'zpostavljeni najo^abne.isiin naoad-im podlih elementov, naša iavnost pa stoji vs.aj minio ob strani, čc že nc prikimuje. Ne morcm si raztolmaeiri zakaj sc je dul »Slovenski Narod« air^a/.irati za to vjonjo. Taka. Je btfa sloveuska morala vsikdar. Nc maVa izrazitih voditeljov iz narodnih vrst. ki bi jhn privosčila vsa? zaupanje, ncLo voditcli je le lilapec, ki iniit sinno dolžnosti in obvezuosti. Kar je. iz gtobeli naj ostane v jiloboli. Kdor ;ie niara, da ,v;a v zalivalo opljuje.io in o- blatijo, i ki j si rajši privošč! komoditeto pri.vatnetfa /ivlien.ia. Pre.i ie bib v na- vadi, da je tujcc vcč veliaJ. iiajsi jc bii iiiirocini nasprntnik, danes ]ia se nam zopet vriva tnjec s prcdrzno tresto-. Ka- meuarovič ni morda tiijvv v narodnem sniisiu, toda. lujec jc za misc iavno /iv- liciije, ou ne |)oziia n.ieffovetfa. razvo.ia. Hc pozna sh)\c!)ske.^;i' histva. <)dkoa ;iiU: poKimi. da se na.in vsiliu.ic in skasa v kalnom ribariti? Mar ni nvoirol /, xo- jcvoistjo pričakovati, da .tra naša javnost odiočno zavrnc. No. predobro ie vedcl, čumn ie vrjiel baklio nizkih klevci in ' snmniccnj. Vsc prita.icnc žrrdc strasti iK'.spro(niko\- slovenskc demokracii'j so potencirano planilc na dan, i/.lile vcs bcs in strup na demokrat.sko stranko ni njcne voditcljc, da ii z enim malioni /a- dajo smrtni1 udnrue. Kar so Mio^li nn- ijroniadiii najtcžjib očitkov. vsc so ]¦/.. bnihali hkratu v svoji pcklcn.ski name- ri. Satansko podjetic se je scveda izja- !f)vilo, kakor k bilo tudi1 uripravlicno. k\izbiw\ienje so jc že prccci polcsio. Kdor zna koiičkaj trezno niisliti in imn v sebi šc iskrico čuta za poštcnost, /anj :c stvar končana. sc prcdno izbrišc so- ilnija zadnjo sled siiina. Slovcnska deiiKikraci.ia ic zopct bo- «¦atejša cno izkušnjo in r-reizkusMjo. i rnjeva. je njicna pot, z napornirn dc- !oin in težkimi boji si jcradi' hišo. Od vseli strani se za.ir.njajo v njcno stavbo Msttidni sovražniki- Toda. kakor inia" vsak pravi stavb'jiuk toOoii načrt pred . scbo.i. talvo jc iudi pot slov-eiiske demo- | kracijc jasiio začrtana, njeai cil.ii razloč- < ;:i in uccma.iiii. Ti svctli eilü -^ jf bodri1- ; lo, d:: vztraja v borbi s sovražniki. ki so stevilnej.ši in kojini je oroz.ie ncpoštc- j Host. !?c več boriti sc mora >' zastrup- Ijcnim ja\iii:ii lnnciijciii vccinc nar;>du. Zi'.ka.i, njciii zaklcti sovražniki s-) raz- !>-» 111 i v Ijudstvu vsc nizkc insrinktc fn j ,i;ni priliva.il> s^ vcdno novctfa o!ja. tla j -•) vprcžcjo v sln/.bo njthovUi ambicjj. j Ucmokratsko stranko na sovražijo. kcr j ie oua neizprosna nasprotnica vsake.^a j [j()!itične,u:a slcparstva in zatira z brez- (.bzinio dosiednostjo- zločinsko zaslep- ljcvanje ljndstva. Kakor bi ti «zavczni- ki«. siccr najrajši požrli drii.y; dni^e^a. so ; cdini tam, kjer «re /a to, da blatijo tlc- iiiokratsko stranko in ji skusa.io icmati ! Uk'lcd. Tod:' to dcistvo jo 'riofa iiapo!- j luevati lc s samozavestio. Saj na visokl j vrh lcte iz iivba streic. Dokazuje lt\ tia. \ .iini jc demokratska stranka \-rcdna n?.- sprotnica, dočim so ostak: strar.ke !n strančice vcč ali inanj ]>o\ pa'cne mo- raine kvaüfikaeije. ki jiii trpi duh casa : in raziner; z n.iim bodo tudi preminure. Ostala pa ho zdrava slovenska detno- kraeija, ki ne bo poznala stranpotov :n | pretiravanj. Kot integralen de! jutfoslo- ! vanske demokraeijc slavi že danes svoi ; triiimf. Saj je jn.^oslovan.ski demokm- ei.ii noverjeua, odÜcna nalo^;; državne up rave. Največ ^c napada d-jnu>kratSi\O stranko has radi njene.^a udejstvovanjn na knnihi ilržave. Lahktj je dr/.ati roke kri/.eni in v s\oji sinekuri ndrihati po onem. ki ifela za javni blan'or. Vsi li vi>\- peti tleinokratske strankc so iineli in Sc iuiajo p'i'iloziiost iidejstvovati se. sevecfa v pozitivnem delu. Neicativni;ii elemen- tom ie deniokratskii stranka napoveda-.a brcziM)ffoien boj. Svojega- cleia. ki s^ zanj [ žrlvujejo najboliži sinovi nnroda. si tic i b(^ pustila iztr.trati od zlobnc roke. N.iena | naivL"čja z.^radba pa jc y.otovo naša c-o- j inovLna. .luyoslaviia. Njo je .^raclila v j easn. ko so se zdele driiji'iüi inisli na o- svobojenje naroda vsaj bl.r/.no, če nc zloeinsko počerjc. Zato ji je pridobitcv sveta in nedotakljiva. V s!užbi domov- ne ostane demokratska stranka nositejjl- ca jujcoslovcnskc misli. Za njo hočc Sc nadaljc trošiti svo.i nesebieni trud in po- žrtvovalno dclo. C. P«3»Kftiftiie wests» I »Sedaj sjHo Pa že od Srba proč. imaino že rejmbliko, saj ie bilo danes že /borovanie republike«! Tako se poso- variajo Ijudje v krajih, kjer pridijiiije SV'OJ liov cvanKeli] zniote ;n zinešiijav nckdanji liberaicc, pozne.ie samostojni kn'Ct. nato srbski zeniijoradnik. poter.i slovenski republikanec in trenotiio Ra- dičcv eksponent dr. Anton Novaean. Lju- d>c pa, ki iniaio zdrave niožtfane, pa se vprašujejo. kako je to mo.cioee, c!a oi>- lasti lninio trpe in ^lcdajo, da se ljudstro tak-o be^a in hujska ua sliodih in v caso- pisju. Liuuje pravijo, da je država, ki [u Upi zanie. da tej državi ni treba piaec- vati davkov, da ni- treba služiti vojakov .saj. bo skoro repubüka, ko bn delal vsak kar bo hotel. AJi uaše oblastr zares sanio spijo, ali je res vse prodano1 in isee ss- ii!o svDJeiia zaslužka in dobieka, da sc siüejo .^cditi po Siovenskem take stvari. Iz Uikih zacetkov je prišlo v Zas;rcbn Ze :lo krvopreüija. nič boljše ne bo pri nas na Šta.jerskem, kier to uon.io podpirajo , vsi prejšnji koinunisti in vsi tisti ljudjc ki lie želijo in ne inarajo ob.stoja naše ur- ža\'C — in teh prevratnih ficniškutarskih elemeutov. ki hrepenijo nazaj po Tirauec in Hiiiiaj je na Stajerskc'in dovoJj. Nji!i ¦ kcrajža je z Novačanovo ponioejo nioč- no narasla. Našli so se iz štajcrcijanskili časov prosluli «prjjatelji* slovenske,4a j kii'.eta z Radič - Novaeanovn ^nipo, kl j ,'J te dni v Za.ijrebn pliuvala in streljala j na uaše So.kole! Prav tako kakor nekdaj ! 'id Dunaja piaeana nemska drulia! po Liieah Marlbora. Pluja in Celja! Kaj ue- ia.io poslanei kmetijske strunke. kai cie- lajo poslanci deniokratske stranke. da ne ¦¦¦ '.irevo tcifa jcadje^a, i>oee(i.i v kali in v korenini, tako ^se -danes vprašnje! na.še ¦ljudstvo, ki dela in lioee red? Ali država res razpada in se bliža [udi nain riiski pn- top. Pričetek haaške konferencc iiolanct- ski niinlstrski predsednik in zunanji mini- ster Kamebeck sta otvoiila 15. t. m. v veliki dvorani haaške mirovne palace haa.ško konferenco. Naso državo boUo zastopali dr. Miha.Ho (iavrilovie, naš po- oblaseeni minister v Londoini. kot stro- kovni ekspert grc c\r. ßo«d:in Markovie. Mpravnik Uprave fondova. kot nadaljni čiiiii je določen dr. l)rakro Miltič, tajnik niinistrstva zu zunanje stvari. Tainiske Posle bo opravljal en clan našega po- slaništva v Londonu. Ansleška delega- cija šteje 40 članov. Otvoritvena se)a m bila javna, kar je povzročilo razbiirje- njc med novinarji. Se-ja je (rajala le tri cctrt ure. Ceško dele.^aci.io. ki pride sole v nedeljo \- Haas bo zastopal pooblašee- iii minister dr. Girsa ter čehoslovaški n- pravnik poslov Pieiiinijer. franeija je ¦sklenila, da se udeleži konference. TmM Amerika je stopila iz rezjrve in pride na konfereiico. Šanse koiifereiice se prc- sojajo zaio zopet bolj optimistieno. Čehoslovaška zveza. Dunaiski poro- ec\alec »Times-a« je iinel razu'ovor z mi- ni.strskim predsednikom dr. Hcnesem v ZaRrcbii, ki ie izjaviJ, da s-e inn je posre- čilo s Pašičem in Ninčičem dobiti trovfh temeljev za zasi^urainje politienetfa sf- stenKi \ južni srcdnji Evropi. Nova po- 'sodba bo konsolidirala vsai del tivrope. Celjske n^wice. PRORACUNSKA SEJA CElJSKKfiA OBČINSKRiA ODBORA Di\E 12. im. Župan dr. Mrašovee otvori ob !S. uri obeiiisko sejo ter konštatira sklepenost. ()d .ISDS so navzoči ie trije člnni, ostaJ! khibi polnostevilno. Župan poda kratko poročilo o sla-v- iiosti, ki jo je priredilo mesto Celje o j.triliki kraljeve ptjroke. Med dniyim so JDioli mestni iislužbenci na dan poroke i prosto. občinske reveže pa se ie obt>a- j n;v;:lo s primernim zneskoin. Občinskt oubor vzame vse odredbe zupanstva z odobravanjern na znanje. Zapisni'ka predzadnjc iavne ter zad- nie tajne se'je se brez debate odobrita. Nato se prcide k proračunu. Precl- j-.ednik iinančne^a odseka dr. Božič v dve in polurnem poročilu skrbno in na- iančno poda sliko celejca naScjja mes?- iie^a .^)spoda.rstva. Da se vrši proračiin- s.ka debata šele sedaj v šestem meseou proračunskega leta in nc že oktobra i'-'^l. je krivo dejstvo, da ie to pr\i lediii proraenn v normahrJi razmerah meslne obeine, vsJed eesar se ie pojavi- j !;» v knji^ovodstvu tekom sestavijanja j proraeuna. vsc polno tchnienih ovir. V j bodočc lahko računi mestnr zastop z iiot- malno preclložilviio vsakoietnesa pro- niOmia. •* Stanje mestnih financ ni obupno, tla- si tudi ne razveseljivo. .Ie oirromno 17.- datkov, ki so kriti s priraeroma' nizkimi dohodki. Vendar je treba upoštevati. da ic zabitej-a obilno kapitala v hiš^li in v /emlji^ču, ki ne prinašaio ilaiies nlti tretjino istih obresti. ki jih mora mesto pkičevati za draso tzposojeni denar. Me- :"liic potrebščine se razdeliio na sled^Če postavke: I. Občinska uprava: ;\) perzonalni izdatki . . 7si0.1o'$ K b) stvarni izdatki v obe. ni)ravi 117 7M :> c) pokojnine in vz.^ojnine . IR2-460 » d) rezerva za višie izdatke vsJed dratfhije.....n5i.50f) » e^ rnestni stanovanjski urad . Ml.OOn » i) incstna policiia sknpai . . \\.)9.32H » :^^ drž. policija v mestu in v IVAN PREKORŠEK: Celjsko pismo. (Iz zi'vljenja celjskili vsakdanjili dir.) Nič ni na svetu povsem novc je že vse. kar doživljanio vsak uan krotf nas. Ako pravrmo. da y: \ Ceijli silno mno^o tistih. ki vedno veda, kako bi naj bilo in K'aj bi se nai storilo, vcmo prav dobro. da ni to sarno celjska spc- ciali'tfta. Saj jc teh k\< vsc znaio boljše, jvoliia ccla Slovenija, vsak trs in žc vsa- ka veeja vas. Vsi \yd ki živc v Cclju nc 'ocf včeraj in nc od par let ter so poznali naSe fepo Celje nekdaj v svoii zatirani in majhni slovenski skronmosti, vedo prav dobro, da snio živeli v Cdjn v Ir- ciih lx>jih in da sino si z tlclom in nap»- rout in žrtvami' vstvari'H to, kar snio v Celju irncli. Med živlienicm v Celjn nekdaj in danes je pole«: mno^ih drucrih i/:premenib, važcn in prczuačilen ta ve- liki razloeek, da je nekdai vsak oravi irlovenee, ki je prise! v Ccljc. bil takoi rnarljivo na delu za izboljšanic in pov- /dijc dolžnost. 2, Ulice. tr.u'i, mostovi, kanali i. dr.: Potrebščinc znašajo okroslo 750-000 K Pokritja jc za......23.000 » torej primaujkljaja 727.0(-O K Predvidena so med dnujiiu sledeS*. popravila: ] a) vzdržavanje kapucniskc.^a mostii........Sn.OHO K b^'m-oKtii v Zrinjsko-Frankopanki 7.5im >• c) žleb v Sušici od mosta :in La«vi do i/iiva v Savinio. . 7=5.000 » d) žl-ch v .iark.i od Aleks. voja- snicc do Koprivnicc . -13.000 » c) kanal od Rnd. sole do i/.l'va v Voglajnn......1-14.000 * Potrebne so sc vrhn teffa imjnc sa- intaruc napravc. Ulicc se bodo morale sčasoni clrii.i?a'čc nasrpavati. Kakor Intro sc ustanovi »dnižba /a proizvajanje jrramoza«. dobi obcina bhko po ceni srarnoz. 3. Mestna vprejia: Potrebščlne...... 232.300 K Pokritje.........*-3M * torcj primanjkljaja 224.000 K Ta postavka je v toliko nepopolna da no izkazuje. koliko so konji friktiC'iT) zasiuzili. V tern sliičaiu bi se izkazal prc- cejšen profieil, kar dokazuie. da je mno- Ko cenck obdciavati zemljišča in opniv- l.iati vožnje v lastni režiji kakor iiti pn odda.iati in koiijc prodati. Finaneni otf- sek je nidi te.ua priSd do zaklinčka, naj se jjledc vpre.ue pri sedaniem gospodar- stvu ničcsar ne izprcirveni. ¦4. Oskrba rcvcžev (ubožni zaklail) rabi 35.000 K. Kcr ie občina dolžna za svoje reveže skrbeti v zadostni meri, se ho moral ta znesek za prihodnje leto zdatno zvišati. 5. Zdravstv.o izkazuje primaiiikljaj.i 30.000 K. Ta vsota Pa obscga tncli pla- ce mestnega. fizika. 6 Hobrodelne podpore (šnkkim sc- stra.n)......... '-'^ K 7. Šolstvo: a) Drž. deška mcSča-nska sola 55.460 K h) niest. dekl. meščanska sola l22/i60 K i/) niestna deska osnovna sola 132.M0 K d) mestna dekl. osnovn. sola 90.245 K c) izredne potrebščine vseh sol 260.000 K .skupaj primanjklj. Ml.005 K Pokritja ie ......19.000 K ostane primanjkljaja 642.005 K Šolstvo mora biti do-bro in vzorno. Napredno meščanstvio mora sledati. da si.- otroci temeljito izobrazijo in da so v jirimernili, zdravili in po zimi v dobro zakurjenili prostorih. Knrjava stane naj- več. Med izredne potrebščine spadato predvsem razna vceja r>f>prav.ila pr! centraini kurjavi. 8. Podpore: v kulturne itamene zna- hiijo okro.^lo 21S.70O K. Večje vsotc prt- padejo (ilasbeni Matiei, Oknševalncm | dništvu, Dramatičnemii društvu, Ütiiiski J kiiliiuji in razniin ziiiKinjhu dij. podpor- j iiim drustvoui. Za »Vajetiiski dom•-. se \otira na predlo.y; obe. odbemika Re- j i)eka iz rezerve za nadaline podpore | 10(M)0 K. Obeinski od'bor sc /aveda vcii- | ke važnosti vseh teh zasubnih druStev. ! ki vršijo v prvi vrsti v intercsn celjskj- .^,a incščanstva svojo1 veleva/.no kultin- no in obOekonstno nalo^o. 9. Tržna naprava: j Potrebšeinc..... UV.00 K j Pokritjc.........Y1.000 K | torej prebitka 34.000 K 10. Mestaa tehtnica izkazuje pre- { bitka 2.200 K. 11. Hiše in posestva: Potrebščinc znašajo oknnrlo 4'H.OOO K Pokritja pa ie za.....1S2.000 K torcj primanjkliaia 316.000 K Obeina poscduje velikansko prenvo- ženje, ki jc pa vslcd danasniih raziner Uiizka najemnina in visoki izdatki za po- pravila) ]Kusivno. PriiuanikMai izkazuje b% obresti od najnran.i 5,000.000 K. (ile- de his, ki žro velikanske svote. je potrc- bna temeljita remedura. Pinančni odsek predla.iia radi tejca prodati razuu - zcrn- Ijisč vse hise. katerili mesttia iipr:'v.» ne potrebuje neobhodno. 12. (lozdiio :^osprtd«irstvi5: Potrebščine . ¦.....IS0.000 !< Pokritjc......3öd.00f! K torci prebitka iSO.000 K Finaneni odsek ie mncniu, da bi uioralo tfozdno gaspodarstv.'» donesti vee prebitka. Kakor h;tro se izdela novi •rozdni naert, se bo izvedia reirieliita re- virsanizaci.ia. 14. Ribiška praviea izkazuj,.' pre- bitka 850 K in nobenih izdatkov. Prejšnji nemški 'obe. zastop je oh .prevratti pt>- daljsal obstoječo posodbo za vcč deset- ietij in je hotel s tern oskodovati inestnb obetno za lep dohodek. Poiroilba je ne- zakonita in se mora razveüuviti. 15. Mestno kopa'lisce oh Savin»: • PrcliminiraneR'a ^istcra dobieka je 9000 K. 16. Parrijj kopaliscc pri Bntiču: Mestna obeina račsma s primaujkijn- iem 102.000 K. 17. Mestna klavnica: Potrebščine znašajo okrod»» öö'i.m'n K Pokritja je za..... fvrS.000 K torej orebitka 8C..O00 K Računski zakljuCck 1921 izkazuje za 120.000 K vee prebitka, to Pa zaradi vc- ejc.ica izvoza. s katerini se Ictos ne mo- re raeunit/i. V klavnici .ie vee nedostat- kov, zlasri pri hladilnici. ki se inorajo od- straniti- Prodnkcijo !edu .ie ireba zvisatl. kar bo v interesu prcbivalstva in mest- ne blasajne. 18. Mestna elektrarna. Prodaja toka ... ¦ . . 1.670.1 M»0 K Prodaja materijala . 7^0.000 K skupai . . . 2.450-000 K Potrcbscina znasa.....2.313.000 K Pokri-tja je za......2.450.000 K torej prebitka 137.000 K Prebitek prejšnjeffa leta se je pora- bi.! v investicijske svrhe. letos \m se mo- ra pritegnVti za spiošue izdatke. 19. Mestna plinarna. j Potrebšeina zuasa okr^i-j . . 95.1000 K | Pokritja je za......^>L!)0U K I _ .., ......._¦ torej priuiatiikUai N9.0(M> K Nova naprava v pliaarn; ie nialo- : uane doijotovljeim. i^ruracuu za to se j;c bo prckoraOil. Kaemiati se smc. du bo | eelo pri nižjih eenali prihadnie leto -ik- iis'iia. 20. PoKi'cbni z.!\l- i/.M'/i:jc j)rei)ii- ka 107.000 K, ktT se jc Po^rclmiua zvi- •ala. 'I'reba bo pa .mnojav investiraii. j 21. Mestllo pr)!<:);i;. !;s^.« 0' ')<-..l>Jtikr-j^!ii ijQ.ood 7< j Pokritja jc za......2!7.00(1 K torej prebitku 98.00C» K Prebitek jc na'stul vslecl zvišar.ja vodarine. Čela napnivn je :ia /e v tako slabein stauju, da bo ircb.» skrbeti za rezervni fond, ki bo imjiio poiTebcn za ncobhodna popravila mi ne bo v iiobenem razriverju z o.u'romnirni stroški. \ 1x> rreba nabaviti -novlh eevi. 23. Mestno .^Icdailsee- Razna popravila. z'asii centralnc pc- ei zahtcvajo kritja 85.50(> K. J)a se mzni stroški za vzdržavan;e incstne.^a y;lc'Ja- lisk.c^a poslopja pokrijejo. ic treba mii- sliti na upeljavo niestnevja kina. 24. Uprava obve/.unsti. to so obresti z;i uajeta posojila znasaio 1.434.000 K. 25. Mestna a^rovizaci.ia zai(»stiiepa s pom in a izkazuje pri.ii.iiiiki.iaia 120.000 kron. Iz navedenih števtlk rczultira: Celokupnih potrebsciu ie l().fv?9.900 K Pokritja.......5.464.050 IC torej priina'HJküaia 5.175-850 1< V pokritje tejfa poslovti-ji^a ;iriiiianj- kljaja predlaica finaneni odsek sledec'j doklade in davšeine: 1. 160% doklade za hišno jia- jemuino (dr/avnl davek ziiasn 146 lisoe 886 K)..... _'.35.OOti K 2. 160% doklada ua zeuiiiarino {Or/., davek znasa 4.539 K) 7.00i) I< 3. 200% doklade na splnšno pridobniiH) (drzavni d:>.vck /nas'i (»00.000 K) ....... l,2l!0.(H)O K" 4. 250% doklade »m n»s. nrido- bnino (državni davek '/nns-j. C n ><» tisoc kron) . . . .. . . . !.500.000 K 5. 200% tiokl. iii* rciit.-iino ¦ 12.000 K ; 6. staiuivaniska dokiad.v za pol Ititci....... 150.1)00 K 7. W% iiujfimiiusM vinar 125.000 K 8. UžUnina iui pivo (od 3500 lil a 2 K pro I za pol ll'ta) . . 3ÖIMH«) K 9. Užitnina du vino (oj .!0t)0 h1 a 5 K pro ! za pol leta) . 750.000 K 10. Užituina na nics» . . 120 000 !< 11. Obeinske takse inci. pa.sii I davek (za luksuzne pse a 200 K, cu- | va.ie a I Of) K) ...... 415.000 X 12. PonoCni davek . . . .tf'O.noo K skupai . . . n,'9-1.000 K Stroški (pobfranie dokkid. ti- skovrnc, kontrokO .... 15.000 K skupai .... 5,179.000 !< Prhrumjklja.i ¦.....5.175.S50 |< Pokritje........5.179.iHi(J K Prebitek . . 3.150 K 'Pod točko 1 — 7 in 9--I1 (izvzcniši pasj-i davek) navedene da.vš;":itie in do- klade so stare. Te je z ozirom na visoko izniMTn težko zvišati, ker so dru^a vee- > y.\ mesta gledc teh brciucii inno^o ua | hi.ijseiu. Finaneni odsek si ie bil v sve- 1 sti. da mestno .v;os|>od ni slabo, da Pa ne kažc eeloktipnemu mestiieniu prc- bivalstvu mila^ti taikšnih davkov. ki Züdeiiejo vsc sloje. Rudi te.^a prcdlasa izdiitno zviša-nje nžitniiic na vino in piv0 I ier ponoeni davek, ker uosi ta bremena | (mi del prebivalstva, ki si more ali Ito- Ce privoščiti v tezkili ziviieuskili niz- n'.rah kak irribolišck. PraN'iciio j^ ii;ai J:; !5rispevajo k (V^roiuniiii izdatkoi», ki j:li trpi obeinska uprava za vzdrževanje mesta, zimanji konziniicnti. ki so deležni vseh udobnosti in dobiot Jiicstne upravc. j Tujski promet radi te.^n ne bo t;pel. ker so.v raznih dni.^Mt mestih snloši/e do,- kladc na iižitnino in prenoeisea se nrio- J?o višie. Obeinska t:;ksa za tujske sobc se si'eer zviSa od 25 im 50%. kl.ir.b team br; Fnielo mesto Celjc še uaic-fie.ša pre- noeisea. PokrajJnska iiprava zahfeva si- cer oil takse na tujske sobe 2$% za vz- drža\anjc ^ostilniearske sole. Piuaneui odsek sc je izreke! 'proti tei zantevi, kcr je luucilja, naj si vzdr/.;.iieio i;,i;o soloin- tcresenti sami. Užitnina na vino hi se zvi&i!a od 32 v (!. 1921) üm :•> K in :na pivo od 30 v (I. 1921) na 2 X. ¦;. to povi- sanje ni v nikakoršiie.n razmenn s predvojnimi dokladam; na alkoho!. Pn- nceii; davek na tfoste sc uvedc na istt i u:ič;n. kakor .ua ie uvcdla niariborska občiiu;. To/.adevnj /akon 'e raz^lasen v i I'radncm listn št. 590 od 21. maja t!. Ta | naei'n obtiaeenja sc jc zdel veOini fimuie- ne;a bo innraia v najkraj- | šcm čiisn seei po slienili sredstvih. uko se bt) Iiolela zaveduii svo.iih kiiiturnih dolžnostf in zidati novo solo. ;Po tcmeljiteni. poročilu d\\ 1 i-j/.iča sc je razvila debata. ki bi bila potekla s(va;-iio in nn'ruo, ;iko ne bi bil obe. otl- J.'Urni'k Koren neopruvieeno in brez do- kaziiiic^a materijala. napadel /.upaiustvu n; posameziie finikeijoiiarje obč. upravc, zlusti v knjiisovodstvu. Skorai vsi na- sicdnji jfovorniki so stvar • .. ruvno- tako odioeno zavrni!: nje.u . . ...ac. U- Oividno je iiasedd raznim Oeucam, ki \/.~ v irajo iz vrst uekaterih malkoiiteiitov na mestiicni maxistr:itu. tro\-oril je tuJi boij /:x aiieo. Precejšn.k» liei.'uonniraiiost jc kazai nadaljc v stavbenih zadevah in !irez potrebe vpletel \ debato l^ebekovo loviiruo. Obe. odbonii'k Kwcn uovdarja pvuu- \'sem O!>ozicijonaluo stališeo svojeg-a k'.iiba. ki je nmenja, da bi moulo- knji^o- vud.stvo proraeiiii v objiki! kakorse]i je i^redloziti pravoeasno tudi že meseca okttibru. Ogreva se za |)r.isn.iv iurikei- .ionarje inestne uprave, ki sc iih .ie i)rcz putrebc vr.cl.o na eesto (!). Punkcijska doklada za župana v zncsku 1000 K je previ'soka. ker ima o.kolrški ,/.ui>an sanio 1200 K. I3redJaxa 3000 K. V. restrinjcira- njem mostneffa uradništva se strinja. Aupujistvu ocita birokrati7.em in urgJra jickarere sklepe obč- odlxira. ki s-j1 doslej niso i/vršili. V zdravstvenem oziru na.i bi •občina nekaj. storila za Ic^.enjc zob siromašnih otruk. V klavnici ie prejsnia iii»rava jcresila, ker iw skrbela /a rezerv- ni fond za razna pouravila. in nabavo novih strojev. Elektrarna bi morala pri- našati mcstii več prebitka. ako bi se re- kakor je že navada pri zaljubljecih in sta se poljubovala ter nista imela dru- ge price razun belega psička, ki je ležal zvit na blazini, je ta pomotoma izgovorila mesto imena svojega ljub- čka, ime svojega ženina in to zelo neŽno. Na podlagi te tožbe in z ozi- rom na resnost položaja, v katerem se je nahajal senešal, je sklenil dvor, da ne sme dama imeti celo živijenje nobenega kavalirja, temveč se mora držati Ie svojega soproga, ker je go- spoda tako nizko razžalila. Ko so bile te manjSe obravnave končane, je vladala v sodni dvorani praznična tišina, kajti približal se je trenutek, da se začne najzanimivejša obravnava, ki je bila določena za ro sejo. Zadevo niste obravnavali stranki sami, ampak določeni zagovorniki, dva trubadurja z njihovimi glumači sta se približala sodnemu stolu. Bila sta Beranger de Palasol. ki je imel zaljubljenko, kakor je trdil Cicilijo do Sabran, hčer grofa Forcai- quierskega (nihče ni bil bolj pripraven, kakor ta pesnik zagovarjati svojo stvar, vse je zložil v lepih pesmicah in ri- mah) in Raimond de Miravals, siuga Elys de Mčrarges (ta pač ni znal za- vračati s tako imenitostjo svojega nas- protnika, vendar mu je podarilo nebo neko naravno toploto, s katero je o- mečil srea in obhajal zmagoslavje s svojimi besedami). Najprvo je vsak pozdravil svojo damo nato grofico Phanetto Romanin Prvi je začel Beranger de Palasol: »Visoki dvor nai me blagovoli blagohotno posluSati \ Rad prinaSarn tožbo znamenitega graSčaka, edinega za katerega živim. Predno pa začnemo s spornimi točkami ter z glasovanjern zaali proti, kakor je navada, hočem vso zadevo na kratko poiasniti«. Oddahnil se je, Cecicija de Sabran se mu je nasmejala. »Dami,« je nadaljeval, je služil z veliko nežnostjo in z neizmerno zve- stobo zelo visok gospod. Učinek tega da je bila dama ginjena vsled potrpe- žljive Ijubezni in naklonjenosti svojega služabnika; a pokazala se je nekoliko trdo. Kavalir je vžival in še vživa na- klonjenost brez posebnega veselja. Da- ma zahteva, da se izreče njen ijublje- nec, da je zadovoljen s to naklonje- nostjo, ali naj mu pa dvor naloži kako pokoro za kazen vsled njegove ne- hvaležnosti. Sodišče in vsi navzoči so osupli- Kaj hoče kavalir 5e več, kakor nežno naklonjenost? Sedai je pričel Raimond de Ma- ravals: »Dvor je sliSal resnico, veudar moram pridejati še nekaj besed. Pra- vica dam naj nam pomaga! Ona ga je pustila brez vednosti vseh, v svojo sobo in svojo posteljo. Toda vsled iz- redne čistosti mu je odpr'a Ie ponoči vrata, ko so bile luči že vgasnjene. Ali je to čisto veselje, da se ne more gledati lepote, ki jo poseduje? V ime- nu kavaürja, ki ga zastopam, zahte- vam, da ima dama v svoji sobi pri- žgano luč, ali če ugaja dvoru, da ji naloži dvor kako pokoro za kazen, ker je tako ponižala kavalirja.« To je bil najzanimivejSi slučaj, toda bi! je zelo težek in zavit. Na erii strani je bila rezerviranost dame časti vredna, na drugi je bila želja kava- lirja upravičena, Zbor je čakal z veli- ko nepotrpežljivostjo ugovore za in proti Berangeru de Palasol in Raimondu de Miravals. Štirje glumači so prijeli že za glazbeno orodje ter bili priprav- ljeni, da spremljajo glasove svojib go- spodarjev, Beraugeru so se zasvetile oči entuzijazma, hotel je ravno pričeti, ko je grofica Phanetta stegnila roko in rekia: »Odkar je ustanovljen Dvor Iju- bezni, ki razsoja med zaljubljenimi v dostojni ineji, ni bil noben slučaj tako zanimiv kakor ta. Ponosna bom, It se ga nam posreči razrešiti v splošno za- dovoljnost. Kako bomo to izvršili, ne vem, ker manjka ravno najmodrejše v zboru, ki se odlikuje v obrambi po- nižnosti, ki je, ne da bi delala drugim krivico, najčištejša izmed vseh dam. Mislim namreč na Clermondo, grofico des lies d'Or«. (Dalje prih.) Stfev. 68. »NOVA DOBA« StrtnB. organizkala ceta uprava. V aprovizaciji se mora napraviti konečno red in pozvati .krivce na odgovor. Pri mestnein gospr»- d.ar$tvu je treba veeje točnosti in na- tančnosti, da. ne bo zidal in Dopravljal v$ak občan svojevolino. ülede «kritja prizuava, da je bil v financnetu odseku pasiven, tudi se ni v vseh točkah pn- druzil. sktepom rinane. odseka. Z veci;io davšč-in se strinja, nikakor Pa ne s po- viškoan1 užitnine na vino in pivo, ker je rrmenja, da se s tern ne bo DodoiraJo pro- tialkoholnega gibanja„ pač pa seglo globoko v žep revnejšim slojern. iPred- laga namesto tega davka. ,ki se naj si- cer poviša pri pivu in viinu na l K, 50% povišanje splošnc in posebne oridobuhie. izdatno naj se obdačijo še luksuzna vi- na. Le v tein slučaju bo nje.eov klub gia- sovaj za celokuui proraeun. O. Korena. se na to opozori, da Je njego.v predlog glede kritia PomanjiUJiv ker izkazuje se 100.ÜÜ0 K deiicita. Radi- tega si pridrzi pravieo, staviii pravilno ionmilirani predlog pozneie. V inienu SLS kluba govori obe. od- , bornik dr. Ogrizek, ki skuša deficit spraviti iz sveta na ta nacin. da eria veeje vsote pri postavkah v kulturne in dobrodelne namene in išee dohodke tarn, itjer jili gotovx> ne bo. Hoee orikrajsati prispevek m Olepševaino drustvo in znržati razue neobhoduo potrebne pod- pore. Zahteva, da se inestno gledališče vzdržuje samo, ker omalovazuje veliko požrtvoivalnost Dram. društva. Je za o- tvoritev mestnega iviiia. kt nai bi krit iz- datke za gledališče. Iz gozdnega gospo- durstva in inestnih podjetii zahteva več dohodk.ov, dasi bi mu inoralo biti znano. da. je okr. gUnarstvo kot jrozdna oblast Kepovedalo nadaljno sekanns v mestnih gozdovHi. Vsako zvišanje cene eJektr. toka ali plina v svrho kritia wimaniklja- ja kakor to zahteva govoniik. bi bilo nc-. socijaJno. Vsi Ogrizekovi nredlogi so uejasni ixi kažejo reakcijonarni duh kle- ribajiiih zastopnikov. iPr-i dasovanju sc z glasovi vseh ostali'h oi>č\ odboniikov soglasno odklonijo. ! Podzupan 2abkar podpira predlog; frnančnega odseka, da se prizna župantj1 iunkcijska doklada 4000 K mesucno, ki nil v uol>enetn Tazmerju z izgubo časa in; trudom, ki ga ima župan pri vestnem iz-' vrževanju svojrh posk>v. Je zq redukcijo^ urad'ni^tva in tepraznhev otroskeg-a. vrtca v Uaberju ix> drž. policiii. Za me- stne Teveze bo treba storiti več. Za \ šolske potrebščine meščanskih Šol naj; prispeva tudi okol. občina. ker pohajajo' v šolo nčenci celega okraja. Za kuiturne namene določune vsote naj se ne črtajo. Vse nepotrebne rnestne hiše nai se pro- dajo in dolg odplača. Mestna Rodjetja ne bodo pod sedanjim režiinioin visoko :ik- tivna, ker se delavci ne xavedajo svojih dolinosti. Mesto inora svoiis delavrstvo pošteno plačatr, a to pa tudi* pošttno de- lati. Nadzorstvo nad mestnini dela\r- stvom naj bi vršilo vse meščanstvo in iiedostatke naznanilo. Za 100% povišani Urif v mestnern kopališču nai obč. odbor iiaknadno odobri. Pri parnetn kopaližču nastavljene mestne; uslužbenci* bo treba v Prostih dinevih zaposliti drugod. Je proti Korenovemu predlogu za zviSanje splošne in posebne pridobnine, ker bo- do s tern udarieni vsi sloji mestnega prebrvalstva. ObTtnik bo moral zvaliti davek na konzurmjnta. Ker se je fijiančni odsek nied dr. Ogrizekovi'ni govorom na predlog rc- f«renta dr. Božiča zedinil na komprornis. predUifa podtupan Žabkar v soglasju r ostalimi strankami. da se zvisa užitnlna «a pivo le na 1 K pro I in na vino le ra 3 5 t>ro 1 za drugo polletje prorač. leta. #a prvo polletje ostane v veljavi stan Urif. Vse druge predlas;ane doklade tn davščine naj ostaneio neizpremenjenc. Pokiitjc p-ri utitnini bo znašalo: Od 3500 hi piva a 1 K pro 1 za pol leta......... 175.000 K Od 3000 hi vina a 3 K pro 1 za pol leta.........450.000 K Uo l, jul. po stari taritfi. . . 130.000 K tore'j skupaj 755.000 K PriWiznt pnmanjkljaj 340.000 K, ki *e ostane, uaj se krije s posojiloin, kate- ro bo v prLhodnjem prorač. letu lalifco kriti, ker se bo hišna naiemnina zdatno povišala. Konečno še zavraCa podžupan ^ab- kar očitke naprain zupaiistvu. ker se ču- ti vsted izvajanj g. Korena soprizadete- ga. Izjavlia, da bo niegov klub glasoval za pToračun, Občinski odborniik Rebek se top'o zavzema za vajeniški dom in predlaga v to svrho pcdporo 10.000 K, kar se sprejme. Je odločno proti povišanju davka na splosno' pridobnino. ki bi huuo zadelo obrtne kroge. KoneCno /avrača očitke g- Korena, da bi se bila zgodila pri zidanju njegove tovarne kakšna pro- tekcija «d kateregasikoli urada. Dovo- lj-jnje je dobM na podlagi) komisije, ki sc je pravilno izvršila. Zupan dr. Hra$ovec poda nekaterc stvarnc popravke. Sklepi so se izvrSili točno, ako n\ bilo nepT-ičakovanih ovir, s katerimi1 mora občinski odbor računln. Ako na pcnovno urgenco ocl raznih 00- lasti ne dobt odgov-ora. ni njegova kriv- da. Narančnost v izvrševanju obč. po- slov se ni birokratizem. Vsak drugi >n tudi g. Koren na njegovem mestu ne bi rnoget v gotovili slučajih veči doseči. Tretjiiio svojega časa uporablia za ob- Oiiiske posle in de-la z vese'iein v korist občine in v blagor meščanstva. Za ho- uorar se ne poteguje in hoče tudi v bo- doče delati z isthn veseljem. ako se run nieesar ne prizna. Sam se pridružnje predlog 11 obč. odbornika Korena, du sc inu določi mesecni honorar 3000 K.^ Pod predsedstvom podzupaiu /.i-I>- karja se nato na })redlog obč. odbornika dr. Ogrizeka sklene houorirati zupaiia niesen» s 4000 K, ker se ujcffovo de:o in delokrog mesine občine ru* more pri- inerjati z okoliško občino. Pmračun se nato skorai v vseh ioC- Kali sprejme soglasno, kakor hi predla- ga! poročevalcc dr. Božič. Deficit se kri- ie s starimi dokladami in davscinami ter z uzittnmo na pTvo in vi'no, kakor jo ;e sporazumno z ostalrmi1 klubi prcdUigal podžupan Žabkar na iniciiatwa poro- čevaJca dr. ßoziOa. Za zvisanic pasje^u davka in za uvedbo ponocnega davka so vsi obč. odborniki. Soglasno se spreimeio še sledeči predlogi: K 1. točki občinskih potrebščin: Županstvo naj v najkrajšem časti prc- studira rcorgaiii/acijo mestncca urad- niStva. in naj stavi tozadeviv^ prcilogc v eni prihodnjHj obč. seh K točki 9: Tržnt odsek sc naj pa- svetuje fflcde stojnin in jHi nai obstojc- eirn tarifom primer no uredi. K točki 11: Prodajo se naj vse me- stne hiže razim mitnice na Ljubljanski cesti, stare gimnazije. maeistrata in Solskih poslopii. K točki 14: Ribiška pravica, ki se je protrpostavno podaljšala in s tern o^.ko- dovala mestna občina, uai se takoj raz- veljavi. K točki 16: Pogodba -rlede parncga kopališča naj se podaljša. ke.- j-j to v interesu mestnega prebivalstva. V pn- letneni času naj bo odprto ob petkih in sobotah, uameščenci pa se naj v prostern času zaposlijo drujrod. K točki 17: Klavni^ki odsek naj pre- šiudira, kako bi se produkciia ledu po- večala in hladilnica primerno preuredHa. Na prihodnji seji naj stavi tozadevnc predlojge. K točki 18: V mestnem glcdiil'SCu naj se otvori v najkrajšem času kino, ki bo deloma kril precejšnie izdatke za vzdržavanje glcdališkega noslopjn. Na predlog podžupaTia Zabkarja se 100% povišanje tarifov v mestnem Ko- pališču naknadno odobri. Sklene se tudi ponovno i-ntervenirati. da se otroški vrtcc v Oaberju izprazne in vrne pr- votnemu namenu. Pri slučajnostih poroča poročevalec gospodaiskega odseka podzupan Zabkar 0 prošnji Zlatarke, nai bi se izpremenila stavbeua črta v uliei pred grofijo v toli- ko, da ji je omogočeno zidanjc stano- vanjske hiše na Jastni parcelt. ProSnja je uterneljena in se ji ugodi. Pač pa mo- ra Zlatarka odkupiti del mestuega sveta in se z reverzom zave'zati, da omogoCl event, svoječasno razširjenjc ulice. fj. Kirbišu se proda parcela št. 2 pri Sp. Lanovžu, da postavi tam tovarno. Re- Šijo se Je nekatere nujne zadeve. Ob pol 2. uri ponočl /akliuti župan proračunsko sejo. Privatni Izpltl na. tuk. mestni deSki in dekliški osnovni šoli se vrše v petek. dne 23. junija tl. ob 14. uri. Učence ln ucenke je z zadnjim šolskim naznanilom priglasiti vsaj 2 dni prej pri solsk. voa- stvu. Na drž. realni glmnaziji v Celju sc vrse sprejemni izpiti za I. razred dne 30. iuntja ti. ob 9. uri dopojdne Učenci nai se priglasijo v sprcmstvu staršev all njih namestnikov istega dne med 8. in v. uro dopoldne na zavodu in prinesejo s seboj rojstni list in obiskovalna žolsko izpričevalo, ki mora imeti opombo, da ]e izdano v svrho vstopa v srednjo šow>. Pavnateljstvo. Kopališče ob Savinii. V smislu skle- pa obč. sveta se je začelo s podiranjem Pallosove kopalne ute na levem solnc- nem bregu Savinie. Kolikor vemo, se jc storil ta sklep vsled tega-, ker iastnica ni hotela kopališča primerno renovirati. An ne bi bilo bolje, da bi prevzela mestna obeina to kopaJišče ter ga primerno lepo preuredila, ker je naval na naša mestna kopaJišča v poletni sezoni. ki obeta tucli letos biti izvanredno lepa in dolgotrajna itak silno velik. Lega dosedanjega Pat- losovega kopališča je gorovo prvovrstna ter je tudi mestnemu prebivalstvu vslea svoje lege najbližja. Okoliska sola v Celiu. Imenovan'e naduOitelja vsled modrosti višj. sol. sve^- ta v Ljubljana še torej vedno ni izvrse- 110. Ker sc okr. šol. svetu v Celju, ki ima na tern svoje spccielno politično veselje, da demonstrira proti ukrepom višj. sol. sveta, ni' ljubilo ternopredloffa dopolni'ti. se je visji sol. svet poniz.no uklonil ter se ojunačil do sklena, da sc mesto nanovo razpiše. Mi, ki si upamo 0 takih stvrareh naravnost misliti, po- znamo to iz neste'tih s-hrčaicv ter odločno obsojanio tako nedosledno zavlaecvanje naših solsk ill zadev od strani Ljubljanc 1'roces.ija se torej obnovi, kogar veseil naj se ji pridnržK da bo impozantnejša in v večjo cast in slavo naše bele In jnogocnL' Ljubljane. Osebna vest. Finančni svetnik g. Se- ülar uastopi te dni svoje uovo službeno mesto v Mariboru ter zapusti Celje. Slo- \ensko Celje izgubi z njim üelavnega, siinpatičnega nioža. Bil je komisar Mest- ne hranilnice Celjske ter si je kot tak pridobil velikih zaslug za sanacijo za- voda, ki' je ob prevratu kot ded^čino nemške upravc nosil težko breme av- stri'jskih vojnili posojÜ. üa ie zavod (la- nes zdrav in soliden je vclika zasluga ouliajajočega fin. svetnika Sedlarja. Me- stni občinski' svet celjski, kojega dela- ven čian je bil v raznih važnih odsekili utriii1 žnjiin težkonadoniestliivo izgubo. Demokratska organizacija, koje dclaven clan je bil ves eas, ga bo težko pogresa- la. Vsi pa, ki smo sa osebno bliže po- znali, iVzgubhno žnji-m .lobrega in iskre- ncga prijatelja. Zclhno njemu in njcgovi spoštovani rodbini vse najboliše v Mari- boru, kamnr odhaia. Izgubll se je na cesfi Celje-Dobrna zavitek z lekarni'Skimi potrebscinauii. Isti se naj odda proti nagradi v uprav- ništvu lista. 652 Kino Gaberje. V soboto 17., v ire- dcljo 18. iu v pondeljek 19. junija origl- nalna drama v Stirih dejanjih s prcdigro »Pariškega iakma pot okrog sveta«. 7:i\ mladino dovotieno. Prosveta. Zakon 0 občl unravj. — Zakou 0 0- blastni in sreski samoupravi. Zbirka za- kona III. snopič. V Ljubljana 1922. Zalo- žila Tiskovna zadruga. Sti. 7« 10. Cena 5 Din po pošti 35 para vec. Pravkar Iz- išla knjižica z zgoraj omenienima zako- noma, katerima Je pridejana še l.'redba o razdelitvi države na oblasti. bo izredne važnosti za vsakogar. ki se1 zanima za politično življenje. Prinaša namreč za- kon, po katerem se bodo v biižnji bo- dočnosti vršile volitve v sresko skupšCi- no. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani; Prešernova ulica 54. Leonid Andreyev: Plat zvona. Novc- le. Prevedel Josip Vidmar, /aložila TI- skovna zadruga kot r>. zv. Prevodne knjižnice. V Ljubljani 192.2. Str. \32. Ce- na Din 12.—, po pošti 1 Din več. Knjlga prinaša štiri novele Leonida Andrejeva. Andrejev, pesnik groze, izbira v teh no- velah predmete, v katerih ie našlo io njegovo poglavitno občutjc poln izraz- Prva govori1 0 grozi požarov. druga iz- raža grozo strašno poteptane čiste lju- bezni, tretja grozo cluha. ki se je ra»- dv'ojil pod tlakoni nravnega zakona, kl y morilcu protestira zoper zločin. Novela »V megli« pa slika notranje prapadanjc spolno bolnega mladeniča. ki ga v nava- lu obupa privede do umora in samomora. Novell »Brezdno« in »V meg!i-< sta v Rusiji izzvali -mnogo debat. V literarnc debate je posegla celo grofica Tolstoj, ki je Andrejeva po krivici obsodila za pornografa. Poseben odziv pa je našla v ruski publiki zlasti prva teh dveh, ki j-e povzročila, da se je se dols:o po njenem izidu ugibalo in pisalo o usodi posame/r- nih oseb, ki nastopajo v nii1. V splošnem je knjiga za predvojno in predrevolucij- sko duševno stanje ruskega naroda zna- čilna. Knjiga se naroca pri Tiskovni za- drugi v Ljubljani, Presemova ul. 54. Sokolstvo. Sokolsko društvo v Celiu se udeležl zleta v Radece v nedeljo, IS. junija s praporom. Odhod z vdakom ob 12. urf. lirate in sestre! vabimo, da se zleta v kar največjeni številu udeleže. Voznina pclovična. Zbirališče na kolodvoru pol ure pred odhodom vlaka. Sokolska razstava v Narodnem cio- iriu je privabila v nedeljo ninogo občin- stva. Znaimenje, da so razstavlieni pred- rncti vzbudili veliko zanimanje. Ker tra- ja razstava le še do nedelje do 12. urc, priporočamo, da si jo naše občinstvo pravočasno ogled a. da ne bode zadnji dan prevelike gnječc. Društvo »Sokol« v Petrovčah pri- redi v npdeljo dne 18. junija ob 4. uri popoldne predstavo »Lovski tat;, drama v 5 dejanjih. Ker ie čisti dobiček nanic- r.jen za zletni fond na vsesokolskem zletu v Ljubljani, vijud'no vabimo vse prijatelje Sokolstva k obilni udeležbi. Sokolsko drustv.) v Brežieah priredi v soboto d'ne 17. tm. ob pol 21. uri zv. v Nar. domu izredni občni zbor z dnevnim redom: Dopolntlne volitve in slucajnosti. JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ. Odsek za nabavo sokolskiii slavno- stitili krojev je sprejel blago za kroje ter določil ceno kompletneinu kroiu na 900 Din. Znesek je treba tako.i placati, le üiü člani, ki ne 1110 re jo takoi plačati cele vsote, plačajo takoj 250 Din i)ri naro- •čitvi in ostanek v 4 mesccnih obrokih po 162.50 Din, iu sicer dne 1. VII., 1. VIII., I. IX. in 1. X. Kroje bodo izdeiovali po meri naši krojači, ki bodo obenem skr- beli, da bode vsak kroj okusno. pravilno in dobro izdelan. Kdor si hoce nabaviti kroj proti odplačilu na obroke. ga mora naročiti le potoin svojega društvu po na- vodilih, ki so bila poslana društvom. C)ni pa, ki plačajo znesek takoj, naj na- roče kroj potoin našega gospodarja br. Pranca Medica, Tržaška cesta St. 4. Kdor ,pa si želi nabaviti samo blago in si da napraviti kroj drugod, plača 200 Din manj, torej le 700 Din, nakar prejme vse potrebščine za koinpleten kroj in gotovo čepico. Posamezni deli se nai ne naročajo, ker odsek naročil za posa- rneznc dele ne sprcjema. Priglasi naj se pošljejo do konca tega ineseca. ker se na poznejša naročila ne more ozirati. Zletni znak. Pozivljamo bratska dru- štva, da či-mpreje narodc za udeležnike zleta zletne znake. Cena zlelneniu zna- ku 20 Din. Z zletnim znakoni ima^ clan pravico do prostega skupnega preno- čišča, do prostega vstopa na telovadišče v razstavo in muzej. Vsak clan in vsaka članica, ki ima znak je zavarovaua za dobo zleta, in sicer za slučai smrti za 10.000 Din in za slučai trajne delane- zinožnosti 20.000 Din. To zavarovanje vclja za nezgode pri telovadbi na telo- vadišču, kakor tudi med vožnjo na zlet in nazaj. Za to zavarovalnino pla- ča vsak clan 1 Din 50 p, in sicer zajedno z znesk'Om za zletni znak. Vsako drustvo mora vsled tega poslati Savezu točen seznani onih, ki naročijo znak. da dobe v1 slučaju nesreče odškodnino. Navedenc zneske mora vplačatr vsak nosameznik pri svojem društvu. Zletiii odbor ima sejo vsak ponde- ljek ob 8. uri zvečer v prostorih J, S. S. Posebna vabila se nc bodo razpoSiljala. Zdravstveni odsek .1. S. S. ima sejo vsak petek ob 6. uri zveöer v prostorih S. Posebna vabila se ne bodo razpo- siljala. Starešuistvo J. S. S. iina sejo vsak petek ob 8. uri zvečer v prostOTHi J. S- S. Po&bna vabila sc ne bodo razpošiljaia. Prodajni prostori na telovadišču vsesokolskega zleta. Na telovadišču bo eddano večjc število prodainih prosto^ rov v velikostr 4X5 nt Ti prostori bodo odprti za občiustvo od jutra do zaključ- ka telovadbe, tj. od 6.—20. ure. Intere- sentje se opozarjajo. da vložijo oferte gledc najema prostora najkasneje do L julija 1922, na naslov: 1. jugoslov. vse- sokolski zlet 1922, finaneni odsek. Po- samczna tvrdRa oferira Iahko tudi1 za več prostorov. Finančni odsek ni za- Strap 4. »NOVA P Q B A« 5tev. 68, vezaTi oddafi prosrorov naidšjim po- nudnikom. Event, potrebne infonnacije se dobe v pisarni J. S. S. v I-jlubljani Narodni dom. Opozorilo. Kakor običaino pri po- dobnih prireditvah krožiio no< Ljubljani tudi glede priprav za vsesokoiski zlet razne neosnovane govorice raziičnih nezadovoljnežev. Opozarjaiuio vse bra- te in sestre, da vse take neosnovanc govorice odločno zavrneio (or se naj o- brnejo v vseh zadevah Po iniormacfre i.a zletno pisarno, ki je> vsakomur odprta. Turistika in sport. SK Celje poziva vse izvvšujoče čla- ne nogometne sekcije, da se udelczijo važnega sestanka dne 17. limija točno ob 7. uri zveeer v klubovi sobi hotela Balkan. Dolznos't vsakega sportnika je. da se tega važnegu sestanka udcleži. Prvenslveua nogoiiietna tekina met! SK Celjc in Atlctiki je vsled takratnega slabcga vreinena diskvaliticirana in se vrši dne 25. junija odločirev za prven- stvo Celia. Želeti, bi bilo. da nasfupi- SK Celje vsaj cnkrait komplötno in da prid- no skupno vadi in se pripravi za to vc- iilko lialogo. Dnevna kronika. Dota kraljici Mariji. Romunska vla- da je sklenila v poscbiri seji, da se kru- Ijici Mar.ijiizplaea dota v ztiesku 25 miii- jonov frankov. Kralj kupuic jagode. TuJi predvče- rajšnjim popoldiie se je pripeljal naš kraij v Ljubljana tcr je dospcl na Tržaško ce- sto. Tarn je opazil dečka, ki .ic prodajai v koišarici rdeče jagode. Stopil je z av- tomobila in vprašal malcga deeka, mu li proda jagode. Dečck ic pritrdil. Kral.i mu je izročil bankovec za 100 dinarjev. vzel košarico in se hotel vrniti na avto- mobil. Deček je stal z bankovce-m v rokv dcbeio gtedal za kraJjeni ter' zaeel na gias jokati. V tistem hipu je priscl mimo neki gospod, ki je vprašal dečka, čcmu joka. Oeček je pa odgovoril. da mu mora vcndar gospod košarico vrniti1, kcr mu je prodal lc jagode. Ce kosarice ne pri- nesem domov, born tcpcn! O-ospoii ic deckn dopovedal, da ie dobil vendar 100 dinarjev, ampak deeek se ni dal potoia- žiti. Kraij se je torej vrnil tcr vpraša* Rospoda, zakaj dečko tako plaka. Ko um , ic gospod razloz.il, se je krau nasmejai pciskal na avtomobilu polo belega pa-: pirja, strese-1 jagode v papir ter vrnil deckn canjico. Ali' je bil deeko potem doma vendarle tcpcn, pa narn ni znauo. Kraljica In UubliansW redar. Ko se z- vodi za narodno gospodarstvo. V knl- inrnem in narodnocospodarskern oziru visoko stojeci narodi že dolgo uvidcvalo kai pomenijo zdravi- denarni zavodi. Vsa gospodarska nioc in sila v Anghji, Franciji in Ncmčiji sc konceiitrira v onrli siiivnoznaiiHi baneuih zavüdih. ki se jih Sirom sveta s spo^tovanjem imenuje in uposteva. Tudi' v Jugoslaviii bi bilo že- ieii, da bi se z lasliio močjo emancipirali od tujega kapitala ter, da bi ?e obstoječi denarni zavodi, ki so tekom desetletij pokazali, 4a vedo, kaj je njihova nalo- ga, istotako s pomoejo narodnogospo- darskega živija zavzeli . na svetovnem trgu tisto vlogo, ki iim gre di> važnosti in notranji dispozieiji Jngoslavijc, kot 7. r.eizrabljeniiTi b'.agostan.icui obdarjene države. Dobrna. Cenj. izletniki iz Celja v Dobrno placajo ob ncdcljah. \n pra/nikih za avtoniobilsk.o vo/njo t.ia in nazaj (najmanje število 8 oseb) 7a oscbo 15() krön. Odhod Iz Celja ob 9. uri dop., od- hod iz Dobrne ob 6. uri zvečer. 653 JuKoslovauski žkoiie doljiü ukor od papeža. Ker so se udeležili jugoslov. kat. škofje kraljeve pravoslavne p»- reke v saborni eerkvi v heogradu, je poslal papcžev državni tajnik škoioni »kor. Vskd nuncijeve odsotnosti je od- govorü njegov zastopnik, da ni še dobil uradnega poročila, vendar vest najbrče odgovarja resnici. V Savi utonii. Wan. Horvat, rodom Slovence, jc služboval pri policijski cli- rekciji v Sarajevu kot nadstražuik. Na lastno prošnjo je bil jired kratkini iz službe odpuščen. Zadujc dni se je mudil pri znancih v Zagrebu, s katcriini sc ie še! ko-pat v Savo iu utonil. Stavbu inspektoraia drž. žclcznic v Liahljuiii. V inin. sveiu je bila podpis.in« dodelitev stavbe inšpcktorata drž. žcl. v Ljubljani tvrdki Tavčar in Svctiua v Ljubljani za vsoto 1,348.592 dinarjev. Lüeniiiu se bllža stnrt. Zadnja dva tedua je Ljcninovo zdravstveuo stanje zelo resno. 'Zivl morda le1 še nckaj ted- uov. Namesto Ljenina bo inienovan oi}> centralnega komuniisticiiega odbora Ji- rektorii trcli Clanov: Staljifi, Kamenec in Rykov. Trocki' ne pride v poštev. Napredui javnosti! V Ljubljani se je ustanovilo »Centralno tajništvo jugoslovenske napredne omladine iz Slovenije«, ki dru?i napredne dijaške organi/.acije, alcademske, kakor tudi srednjesolske, tako da bo od sedaj naprej nastopala večina jugoslovanske napredne omladine iz Slovenije enot- no in skupno. Centralno tajniätvo dru- ži do sedaj osem druStev, stoji izven vsakega politicnega udejstvovanja in strmi kot tako po izvedbi nove »Mla- de generaeije«. V njenem območju se je ustanovila tudi »Prosveta«, ki' naj postane naslednica bivše »Prosvete«. Za vse to ogromno delo pa potrebuje Centralno tajništvo mnogo denarja in se obrača tern potom na vso napred- no javnost brez razlike, da ji prisko- či z denarnimi prispevki na pomoč in ji pripomore do čim prejšnjega uspeS- nega dela. V kratkem se bodo raz- poslala na vse prijatelje napredne 0- mladine tozadevne prošnje in Cen- tralno tajništvo prosi in je trdno u- verjeno, da se bodo vsi radevolje cdzvali. Vsi oni pa, ki pomotoma ne bi prejeli ten prošenj, naj nam opro- ste in naj blagovolijo nakazati pri- spevke direktno na Centralno tajni- §tvo, Ljubljana, Tomanova uüca 5. Prepričani bodite vsi, da bo znala napredna omladina povrniti vse s svo- jim delom sedai in v bodočnosti. Velik sem^nj v Budapest». V pi- sarni trgovske in obrtniške zbornice je do 17. junija interesentom na raz- polago nekaj izkaznic, na podlagi ka- terih je dovoljena za 50°/0 znižana voznina na ogrskih železnicah poset- nikom velikega semnja v BudapeStii ki se vrSi od 17. do 26. junija. lOü-Ietnica Pasteurjevega rojstva- Tc dni proslavijo v Strassbur/n 100-let- iii rojstni dan velikega človeškega an- brotnika Pasteurjavki je iznašel sredst- vo za zdravljenje pasje steklinc. Pran- coüka zboruica ie dovolila 2 milijoiia fraiikov za udeležbo državc na lern slavju. Drž. dvorazredna trKovsku sola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko lcto 1922/23 se vrši od 29. junija do -1. juilja t!. vsakokrat od S. do 10. me na Zriiu- skega trgn l/I. Brez vsprejemnega izpita je ino/.en vstop v L.k'.tnik ouim ueeucern in učenkam, ki so dovršili IV. razred srcdnjc sole alt IV. (nastavni) ozironu NI. razred meščanske sole all IV. razred liceja ali pripravljalni' razred dvorazrcd- 110 trgovske sole. Nanovo vstopajoči u- Ccnci1 in ueenke nioraio ray.en zadujega , s(,'lskega izpriCevala oddati ravnatelj- stvu Sole tudi krstni (rojstni) list. Vnanji učenci (učenjcv) «ai posljejo onienjenl listini' po pošti do 4. julija. Morebitni sprejenini izpiti se bodo vršili z ostalimi izpici vred dne 11. septembra od osml/i dalje. Vsled pomanjkanja učnih prosto- rov je pripravljalni razred zacasno ufci- njen. Ce!)ela pospešuje razprasenjc cvet:a. Znano je:, da čebela zdo potnaga raz- prašenju evetja, samo to se ni closeßaj doznalo. v koliki incri. Švicarski čebeiar Theiler se je hotel o tem prcpričati, zato je preoblekel pred evetj-em nekaj vej na zeio plodonosni črešnji in Iiruški s ten- kiiu blagom. Listi in eveti so sc razvill tako kakor po celi hruški. Ko je hruSka odcvetela, je odstranil tenko zagriujalo. Cez dva. tedna se je poznal uspeh. Na obeh drevesih ic bilo polno sad ja. saiiio na zagrnjenih vejah ni opazil niti enc^a sauu. Lepse se ni mogio pokazati, kaj yc čebeia za sadjercjo, zato naj bi se saa- jerejci tudi pečali vedno s čebelarstvom iineli bi dvojno korist, ne samo lep c?o- bie-eJ\ za vosek in rned, ampak tudi vv- liko ycc sadja. Casu prluierno. O11 (ko je odkril svoio ljubezen): »-— In na rakah tc bom nosdl!<; Ona: »Vozi me raje v avtomobilu!« Nekollko kapljlc od lekiirnarja Fcl- lerja prijetno dišečega «Elsafluida« tla.fe uajboljJo antiseptieno vodo za usta i\\ zobe. Tudi za uegovanje kože na glavi, kakor dodatek k vodi za uniivanjc. r.a prijetno delujoee drgncnje hrbta, nop, rok in celega telesa priljnbljen. Dobivn se povsod, kjer francosko žganje ali 3 pošto od lekarnarja L. V. Fellcrja, Stu- bica donja, Elsatrg št. 356 Hrvatsko- Previdui Ijudie iSccjo vedno pri ku- povanju tiajbolj zaiiesUiv in zmodni vre- lec. Popolno zaupanje zasluži svetovno znana cksportna tvrdka H. Sutttiier, Ljubljana st. 983, od katere ure uživajo svetovni glas. ker vsaka Sutlnerjeva lira, tudi najccucjša ima zanesljivi dobev stroj. Ta tvrdka ima velika zalogo veri- žic, prstauov, raznih predmetov iz zlata in srebra in drugih koristnih potrebscin. KUPUJTE »PROSVETNO KNJI2ICO« »»KLUBA NAPR. SLOV. AKADEMIKOV V CELJU«! Poslano*>. POZIV! Vsem ccljskim gospodom odvetnt- koin tem potoin naznanjain. da nisem plačnik morebitnih tožb. Id bi jih Se na- ciaijc proti meni vlagal 1. tlojuik. nočnr paznik rn čevljar ter da se naj raise prej mformirajo o upravreenostl tožbe. Ivan Kcbek. Celje, 16. 6. 1922 * Za vsebino poslanega odgovarja uredniStvo Ie v okviru zakona. D o p i s i» Laäko. Koncert v proslavo kra- ljeve poroke, ki ga je priredil Sokol v društvenih prostorih, je pokazal vidno napredovanje sokolskega orkestra pod taktiko br. Kopača. Tokrat so sosedje prišli na pomoČ s pihali (tenor in bas, pozavna, trompeta in flavta). Ker so imeli Ie eno skupno predvajo, smemo reči, da je koncert izborno uspel. Do- bra u§esa so tupatam občutila, da je ta ali oni del v taktu zaostal ali pre- hitel, da se na moderziranje ni pola- galo dovolj pazljivosti, pa to so neizo- gibne napake pri drug drugega nava- jenih godbenikov. Brezhibno se je go- tovo izvajala overtura »Pesnik in seljaks veliko aplavza je izzvala »Prodana nevesta«, Kitice slov. pesni in Leharjev »Eva valček«. Obisk je bil povoljen kljub nekaj previsoki vstopnini. Na5a zahvala gg. iz Hrast- nika, Celja in Frbovelj. Kakor Čujemo, namerava se koncert ponoviti v so- boto, dne 1. julija zvečer v Pivnici. Zdravo. LaŠko. Na5e občinstvo se bridko pritožuje nad pretiranimi, da jih ne imenujemo oderuških, cenami mesa. Na zadnjem .sejmu je padla cena pita- nih volov na K 28'—, kravam in mladi živini pa pod K 20"~. Navzlic temu je cena mesu 5e vedno K 56'—. Ljudstvo se z ogorčenjem sprašuje, če se 2andarmeriji in županstvu ni treba brigati za odiranje ubožnih slojev. — lmamo dobro OlepŠevalno društvo, ki se vedno zbira k sejam. Kljub temu je razgledni stolp na Starem gradu še neuporabljiv, ker je nevarnost za življenje. Od kopalnih ut prinašajo obiskovalke dnevno razkraspana ko- lena — niti najpotrebnejSe se ne po- pravi. Pota so neposipana kot vaSki kolovori. -- Stari, leseni most črez potok ob Savinji je dala občina po- dreti, za zgradbo novega se nihče ne zmeni. Po edini na5i sprehajalnl poti so začeli uaenkrat voziti kmetje, pa jim tega nihče ne ustavi. Baje bo okr. glavarstvo 0 tem odločalo, pa samo kdaj? — - Pokrajinska uprava je za silo pravično sestavila gerentski so svet že pred dobrim tnescem. Do da- nes še^novi sosvet ni prevzel poslov in tudi seje äe ni bilo nobene. — Pri toplicah se je pričelo renoviranje. Da bi Ie ne ostalo samo pri zunanjih po- pravilih, marvec" da bi se v doglednem času pričelo z obratovanjem, Cesar si tržani že zelo želimo. S kopališčem bo pričelo v našem trgu zopet ži- vahnejSe življenje in nastal bo nov vir dohodkov za našo trgovino in obrt. — Dokler ie bil naš trg v nemških rokah» je bilo dovolj izletnikov iz da- Ija (seveda nemSkih). Slovenski Ce- Ijani se na naš trg ne spominjajo in raje posedajo po domačih zaduhlih gostilnah, kakor da bi prirejali izlete bližnjo lepo okolico, kjer bi ne potro- šili gotovo ne toliko, kakor z dornačo kapljico. — Cementarna »Ava« ie prešla na nove lastnüke. Pertinač jo je prodal za 7,000.000 K neki hrvatski družbi iz Zemuna, ki namerava obrat znatno povečati. Iz Slovonjlgradca. Vukajšnja osnov- na sola, je pniredila dne 21. ir.ainika i922 otroško igro v 3 dej. ^^ivilja Klara«, ki se je ponavljala 25. ma.ia. Obakrat je n^- polnila prireditev UoJibvo dvorano po- poliiüina!.. (Jospica učiteiiici Tončka Vau- pqtova Je vodila rcžiio spretno s sode- lovanjem gospice uaiteliice Vrečkove. Zelo dobro so igrali niaJčki. ker aplavz zadovoljnega ob^»nst\'a &ar ni hotel po- nehati. Najbolj .ie ugajal i>les vil in paJč- kov, s kateritn je gospxea. Vaupotovu o- icpsala igro. Po igri je bil srečclov pod vodstvom gosp-ice ucircliice Milke Du- larjeve, ki je nesel z vstopnicatni vred dobička nad 10.000 kr«i v korist šolske kiijižniee in za solske rpotrcbščinc. -Med odmoroin je uastopil pr\^iC s itiriini ko- uiadi šalski salonski orkester uOencev in uccnk meščanske in osnovne šoie, brojec 16 članov in sicer klavir, barmo- nij, bobni, bas in 11 vijolin. Izvcžbal je ta malii orkester tu.kaj^nji neumomo deiav- ni učilelj gospod Joža ^erbec. Ol)čudo. vaJi smo sicer že večkrat dclavnost In železno vztrajnost g. učiteua. a z izvet- baujeni teh mladih mo- de gospod učitelj tudi drugod več po- snemalcev, nam pač ni treba skrbeti za lepšo bodočnost Jugoslavia. Letuš pri Braslovčah. Na binkoStno ncdcUo so uprizoräi letuški diietantf »Volkašina« - Milčinski. Igra je v cclem in v posameznostih prav dobro uspeHt. Oče Boljanec — Tone France — je t- nie 11 it no pogodrl skrbnega r>četa in be poinonia vžive! v svoio viogo. Mati Holjanka - Kristina (Potočriikova - oe- tudi prvič na odru — je dobro izrazlfa skrb in bolest maters za svojo edino hčerko Kato. Kata — Jožica Potočnlko- va pa je: rešila svojo težavno vlogo nc- pričakovauo izborno. Modulacija njene- ga glasu, njenc premKljene kretnje od položaja do položaja, stopnjcvanje bo- lesti do drarnatičnega konca kaže, da Ji je prirokma igralska nadarjenost. Juri Neiiad — Zdravko France" — je bH prav dober drug svoje žene Kate. Nastop iak in siicn kaJtor zahteva Volkašinov zua- cai; poznalo se mu je, da ni bil dispom- ran. Oce Suhelj — Kompost in iiiegov sia Tiln — Tone Praprotnik — pravcatl tip mehJcih in jokavih lju-di. Dobro sta JO dala. Svatba pa v.pravem ljubeznivem narodno - kmetiškem miljeju. Svatbeno pesem je dova-šeno pel star.ej^ina -- po- štar Ciril Havliček s svojini mehkim ba- ritonom z v dušo segajočo ljubkostfo. Svatbeni zbor — kakor škrjančki. VSo pescm je diskretno in z občutkom spretn- ljala na glasovir g. Zdolšekova. Urša In jera — Zofka Padarieva in Tončka Kot- nikova — veseli mladcnki, le tako na- prej. Nadaljujte po začrtani ooti -- uspeh bo zrniraJ popoln. M. Iz Žalca. (Sokolska slavnost v Št. Pavlu.) Ko to piSem, padajo »ce- kini« iz neba in je ni valute, ki bi rnogla to mokro darilo poplačatl __. MV . OS. »NOVA C03A< Stran 5 Vlogc nad K 600,000 000 — Kapital in rezervc K 200,000.000*— SLfll/ENSKfl BflNKfl %. PODRÜZNICfl CELdE Ljubljana - Zagreb - Beograd Bjelovar, Brod n. 5., Dubrounik, Gornja Radgona, Krans, Maribor, MonoŠtor, Murska Sobofa, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor Susak, Sabac, Sibenik, Skofja Ioka, Uelikouec, Uršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wien (M. R. ftle^ander] Obrcstujc vloge na hranilne knjizce in v tekočem računu po 4 V/o brez odpovedi 5% proti 30-dnevni odpovedi 5%% proti 60-dnevni odpovedi 6% proti 90-dnevni odpovedi od dncva vloge do dneva dviga ter plačuje rentni in invalidski davck sama. - Poštne položnicc so na razpolago. "LÄSTNI DOM" $preji»ma ti«*anl3ne vloge in gilt obnestuje po 4-V2°/o žtir*i in pol K od sto, proti odpovedi (5%) pet od sto D-veli izbrane komade v dovršeni ofc^ki. St. Pavlčanom k njihovi lepi s'?.nosti, ki je tako harmonično po- te;-:"a- iskreno čestitamo zželjo, da po- dvo>» sokolsko-vzgojno idejo. Pa ie er.o Vam povem. Dobro se zavedate, da viada že precej let med St. Pavlom in Žalcem neko »tajno ljubavno raz- mere«. Zato smo prihiteli k Vam — in če nas ljubite i Vi, nam pa vra- Č2 :e poset, ko Vas kličemo »pod ¦r,2i*z. okna«. DR. PERDO KORUN. Socijalni boji slovenskih kmetoY in reformacija, (Dalje.) H. del. Le prekmalu se je moral prepri- ča:: kmet, da so vsi ti upi prazni, da je navezan le na bridko resnico »Po- magaj si sam in Bog ti pomore«. 0- trese! se je poniŽnosti in poznal le še sovraštvo do zatiralcev. Ta duh je vociiH kmeta v boj za svobodo in ena- kost, v boj za državo s kmetsko Iju- dov?ado. K socijalnemu nasprotstvu je pri- §?o pri Slovencih še narodno. Naše pekrajine so gospodarsko zaostajale za češkimi in nemSkimi. V uradih in v :erkvi je bila nemščina absolutna vladarica. Tujci so zasedli vsa naj- bö)j§a mesta. Slovensko Ijudstvo na- ravno ni moglo videti v tujcu drugega nego svojega izkoriiičevalca in sovraž- nika. Boj proti tlačanstvu se je izra- žal vsled tega v mržnji in nasproto- vanju napram cerkvi in plemstvu. In ravno ta dva činitelja sta pripravljala pot reformaciji. Na razvalinah rimske države se je razvila krščanska cerkev, sicer kot njen antipod, toda 7. istimi tendenca- mi, nam reef, da zavlada po vsem sve- tu. V velikansko stavbo se je vzpela katoliška cerkev in zares ogromna je bila njena organizacija; vzporedno z njo pa ste rasii in se zajedali gniloba ter propalost med »božje« namestnike. Višje duhovrii5tvo, tuje, se }e jelo pu- liti in besno trgati za politična krmila ter se je z vsemi možnimi sredstvi vrinilo v obližje posvetnih vladarjev. V dosego ten raznih ciljev je moralo duhovniStvo razpolaciati z veükimi de- narnimi sredstvi. Ta nuina poLreba ga je silüa v usodno kopičenje bene- ficijev, to se pravi: eden duhovnik je užival dohodke po več zupnij, s!u/"be zanj pa so opravljali nižji duhovniki za neznatne place odnosno majhne odškndnine. Tako je gospodarila skoro vsa višja duhovSčina; njeni namest- niki v službah, niZji duhovniki, so biii nekakžni najemniki običajrio brez vsake izobrazbe. Vsa »izobraženost« teh pijonirjev je obstajafa v tern, da so vstopili kot negodni dečki h kak- šnemu duhovniku za ministrante; ko pa so se naučili vsaj nokoliko Čitati, peti in maševati, so postali »duhov- niki«. Ti nižji dušni pastirji so imeli tudi gostilnišVo obrt; kako nevedni se bili, nam pripoveduje škof Bizancij, da niti krščevati niso znali. Razven radi svoje nevednosti so slovel: kot veliki razuzdanci. Vse te kričeče raz- mere so morale izzivati reformacijo, ki se je, povsem naravno, zelo hitro razširjala. Ta val in gibanje je videlo tudi slovensko Ijudstvo in njegovo sovra- štvo do tlačiteljev »e raslo. In kipelo je v njem; saj so bila tudi v cerkvi vsa mesta zasedena od tujcev. Slov. kmet je sovraži! vse. kar je bilo tu- jega. Da pa se ni razširil protestanti- zem pri nas v tej meri in tako hitro ko na Nemškem. je iskati vzroka v intenzivnem delu in kruti sili cerkve- nih in državnih uradov; ti so se tru- dili na vso silo udušiti med Slovenci protestantsko gibanje. Kljub temu je naSel protestantizem med nami dovoij odmeva. Saj je vendar znano, da je bilo leta 1564 na Kranjskem več pro- testantov ko katoličanov. Še predno se je začelo pri nas protestantsko gibanje, so se 2e začeli kmetski upori; znamenito uporno leto je 1.1515. Na štajerskem tabom zbra- ni kmetje so javno tožili o krivicah in težkih bremenih. Cesar jim je namreč v tem času naložil novih davkvv, kar je slovenske kmete silno razburilo in oprijeli so se gesla »Za staro pravdo<'. (Dalje prih.) Izdaja in tiska: Zvezna tiskaroa v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnic, se na lepem kraju v Sloveniji 5 oralov posejane prvovrstne zemlje. Prostor primeren za stavbišče. Dalje 6 oralov gozda in en oral travnika jednako do- bre zemlje. Naslov v upravi. 649 1 »¦¦«wiH».'f»»'i'™'"'"j-"""^gg>-'; Zadruga sodoyiiarjena alcmcniio naznanja, da je počenSi z 20. junijem cena pokalicam in malim sifonom po 6 kton na obratovallšču. Povišanje cen je nastalo vsled podra- ženja sifonskih in pokaličnih steklenic. Tovarna zahteva za sifonsko steklenico 120 do 200 kron, za pokatice pa 40 do 50 kron. Izguba stekienic je tako ogromna. da ni mogoče kriti zgube z dosedanjimi cenami, prosi se, naj bla- govoli občinstvo vzeti naznanje povi- šanje cen. 545 \ '"""".......««*¦>«..»¦¦*>—¦¦»¦»¦«*.¦¦ I IQVSK8 VOZ. sedfarju v Mi_ | kiošičcvi ul. 4 v Celju. 655 5---------------------------------------¦--------------—-------------------------------------------- i V najem se odda dobro idoča ; špecerii Hpiio j Naslov v upravništvu lista. 650 2-1 Išče se za takoj dobra in poštena kuharica za sekvestrlrano tovarno SCHÜTZ v Llbojah pd Petrovčalh. — Mesečna plača K SOO'—. Hrana in stanovanje v hiSi. 647 1 prostoVotjna drazba Dne 4. julija 1922 ob^. uri predpoldne se vrši na dvorišču rriestnega rnagi- strata prostovoljna dražba različnega pohištva, zaves, preprog, kuhinjske po- sode, moške in ženske obleke in razne- ga drugega blaga. 1 Alaznanllo. Vsem trgovcem, m«distkam in cenj. občinstvii naznanjnm, da sem otvotil zalogo & klobuKl in slamntki v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—16 franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah Meblovana soba 2a eno ali dve osebi po mogočnosti s hrano, «© liče. Naslov v upravništvu .,Nove Dobe". 644 2-2 Ueč polovniakou firusovca P: v E 640 &e proda 3—2 pn Kancljanu, Sp. nudinja 34, Celje. Naznanjam, da imam v zalogi 6—2 bukova drva, velenjskl premog, apno, ztdno opeko in Oglje vse po najnižjl ceni! Na drobno! ——— Na debelo! Trgovina HflRLOVSER Lava pri Celju IŠČe Se 630 3-3 dobra kuharica katera bi bila zmožna kuhati za večje §te- vllo. Naj se javi v Oficirskem domu v Celju. JETIÜÄ! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. VectliK ordinira v. izjemo torka in petka v St. Jurju ob j. ž. Kupite tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako do zdravja priti, o/.draviti. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta upo- rablja že 25 let prijetno diSeči Feller-jBV „ElsafluM" kot KOSMETIKUWI za nego zob, zobnei>a mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptič- nega in čistečega osve- žujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drqnenje hrbta. rok, nog in celega telesa Je mnogo moč- nejši in delujoči kakor pa Francosko žganje in naj- boljže sredstvo te vrste. Tisoče prt- znanj. Z zamotom in poštnino zavsakoga 3 dvojnate ali 1 špecijalna stcklenica 72 K Za prodajaloei 12 dvojn. ali 4 spec, steklenice . . 300 K 24 » » 8 » » . - 570 K 36 » » 12 » >- . . 800 K P0ŠTN1NE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PH1MOT: Elsa obltf za kurja oCcsa 8 K hi K 12: Elsa mentolni klinčif If) K, Elsa posipalni praSek 12 K, Pravo Eisn ribje oljc 80 K. Elsn voda 2a usta 4H K, Elsa kolonska vodat>0 K, Elsu Smnskimiris W K, Glu- cerin i(i in 60 K, Lijsol, Ljisoform 48 K, Kineškt Ca| 4 R, Elsa mrcesnl prašek Ki K, Strup zh podqanc in mlSi po Iß in 20 K. (j EUGEN V. FELLER, lekarnar STUB1CA Dolnja, Elsa trg St. 356, HrvaSko. \ Obi. konc. posredoüalnica i za promet z realitelami: 1 flnton F. flrasEü CEL3C Kralja Petra c 2Z CELJE Posredujepii prodaji o/.ir. nakupu zemljiSč, his, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45—5 Mio sefa IŠČC velika trgovina z železom na debelo in drobno v večjem mestu Jugoslavije s takojšnjlm nastopom. V poštev pridejo samo prvovrstne, v želeaii stroki popolnoma verzirane moči, ki so pei- fektnc v hrvatskem in nemfikem dopisovanju ter stenografiji. Ponudbe s prepisi spriCeval in navedbo referenc sc naj pošljejo pod Sifro »Suradnlk 111 15» na intcrreklam d. d. 564 Zagreb, Ilica 21. 3-3 Ant Lečnik O ue*aR* in juvelir O Celje, filavni trg St. V (prej Pacchiaffo). u Stra»6. v NOVA DOBA « Stev. 64. Ljubljansha hreditna banha Bfli SB Ml M VlttHiHI 0 fliS S sklepom obcnega zbora delničarjev od dnt 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet Ljublanske kreditne banke v Lju.bljani je sklenil provesti zvišanje delniške glavnice od K 5o,ooo.ooo-- na K 80,000.000"- z izdajo 75.OOO novih delnic po K 4oo"» nom. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podlagi 5 starih 2 novi delnici po tečaju K 650*— tel quel. Odlomki delnic se ne upoštevajo. 2. Novi delničarji morejo subskribirati delnice po tečaju K 850*— tel quel. Repar- ticija teh delnic je pridržana upravnemu svetu. Za nedodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija t. ). 3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri subskripciji. 4. Subskripcija se vrši od 15. do 30. junija 1922. 5. Kot subskripcijska mesta so določena: Pnfill a) Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice: v Brežicah, UÖljlif Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu. b) Hrv. Slav, zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu. c) Beogradska ujedinjena banka v Beogradu. Hotel Moskva. Č) Živnostenska banka, Fillalka Wien na Dunaju. d) Živnostenska banka v Pragi. * 6. Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico leta 1922, opremljene s pol- kuponom St. 22 in se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca 1. 1922. 7. Ažijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin po- kojniskemu in stavbnemu rezervnemu fondu banke. 8. Vspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu. V Ljubljani, dne 7. junija 1922. Upravni svet.