O Q a POBX25SiX^' A. 5 fcaOTap>.awt**.rt’ ! ISUi&BSttSt V«»f »ABOR js Fetamessa Stepite s § | 1 krona* 5 ^ BitEOHSŠffTO sa *»!«#» SGeS- S w kot«, JtediSeis a!. St, i, f. n*S» w S Pira« e. Tsleiec Mera*. & 2«. 2 H CTEAVA t« a»!«ja » Jjrfiččti m ; a5tai H, piibiiSe, faco. IsJ«. S N £a» s. Ei. SHS peštjseoetotai «•* n «va JSeTv U.JSV. " j Kt Mraža*' te« lUsaujs n s» « K arin« — Bcfcspisi n o» to&Jd, 7 > »«» «Ht« ■«■»«»—moo»-**w«»»SI II. Maribor, nedelja 4. septembra 1921. Številka: 198. ij< ž v-j Sklepi novinarskega kongresa v Splitu, fenja. (Glose k Ljubljanskemu vsliktmn »sianjn), van&a go vril v Ljubljani slovesna velikega eenmja. Za naše go-^dapsko življenje je to velepomem ^nd^gcdek- Vzrasli smo v malfenkost-r^ipospodafcr^kili razmerah. Naš narod od izročen na milost in nemilost tu-J5mu izkoriščevalcu. Kmet jo vedno ^ lezel v dolgove, zapuščal svojo ^eftujo' šel v plavže ali ' pa daleč čez _uorje v dolarsko Ameriko. Obrtnik in 1?;®^®° s'^a l?ila odvisna od nemškega Redita m nemške ali italijansko kom* _’arehce. Premogovnike, rude in skoraj ^so 'indi^trigo je imel v svojih rokah gospodarsko močnejši tujec. Spričo ta-'°Ka naldžaja:fraHo morali narodno bor-VocHti na gospodarskih tleh. Smot-delo za gospodarsko osamosvoji->,ey se-je pričelo najjmej: pri narodnem ’j^*ru> »ri kmeta, s pomočjo zadrug m .°Dai'nUi zavodov. Na to go se orgiani-''u'yIi uaši obrtni in trgovski krogi. S g$$jp svojih zadrug, družb in dru-^A. oVgaiaLzaeij ko skušali osredotočiti «om^ei kapital in . domača produkt iv-sredstva ter na ta način malega o-t)l>teika šu- trgovca postavati brez tuje J^anaoči na lastne' noge. V tem delu, ki zunaj “manjka velikopoteznost, p Pa je bilo v svojih podrobnostih ja-Itožrtvovalno, nas jo zatekla vpfca ^ Nadrla vise vessi piormahieg^ gospo* air^^ga življenja. Do konca vojne so *e gospodarske razmere izpremenile do Vrednost denarja jo padala, ^'^ginja je rastla v pravljične, višave, jj Manjkanju blaga in surovin sc je Rldmžilo ve^ižniStvo. Ko smo stopili J svobodno domovino,'so. je naše gospodarsko bojišče išsppemenilo v delavnico. 8?a delavnica jo^še vedno skromna po nbsegu in notranji opraVi, ima pa vse pogoje, da postane vir zdravega in zadovoljnega življenja vsega našega na-1’oda. JJelo postaja zopet oofct, sila,- ki v človeku budi vsled vojne zamrli čut “alžoosti in ki vodi narode k: dejanskim uspehom. Gospodarsko življenje j® obnavlja na vseh koncili in krajih. *• i;ir.ejajo se razstave in sejmi, navezu-|epo pretrgani etiki in kujejo novi ve* »Uti jiačfii. Ta težnja po obnovi gospo-|\ai-skoga življenja je dala tudi ljubljanski veliki semenj. To je pr,vi poskus velikopotoznejšp-gospodarskega življenja v naših krajih. -Dbsedaj so semnje v sličnem Pasegn prirejali samo v velikih sve-vovnili. mestih-’Tokrat pa hočemo poka-'fati tudi mi, kaj premore in kakšno ^pehe jodi domače dplo.. Ni v tem sa-tao praktična stran trgovine, t. j. orno-S^tfbžjb trgovsko stike in. zainteresirati m nakup blaga. S' takimi semnji ta- združeno tudi nekaj nacijonainega in tornozavesti, ki na. drugi %ani vzpodbuja k jačjemu delu in k h<«nm uspehom.' t Veliki semnji so se raavili iz zgodo-'■Jnakih blagovnih trgov, ki se še da-J-tes vadmijejo v manjših’ mestih’ in ic?ajih večinoma ai žmno, obleko in Ruvalo. Ti semnji so bili v časih, ko so bila prometna sredstva preprostejša, ^oiifališče trgovcev, obrtnikov in kon-^Utaentov. Ko ee je raapredla železni-ska mreža, ko sta obrt in trgovina vsled '^prestanih izumov dobivala^ ^popolno* *®a nov značaj, so tudi semnji izgubili ^oj prvotni pomen in se vzdržali-v ^likem stilu le v nekaterih znameni-^ trgovskih središčilf, n. pr. v Lip-Nižjem Novgorodu i. dr. Zadnje "^etletjo so se veliki semnji zopet ob-"^dli in vodijo k rekonstrukciji go-^•odai-skesfa življenja Evrope. V pri-a nekdanjimi trgi ioi semnji so to eiiije razstavo sodobnega dela, ki se LDU Spl i tj 2« septembra. Pjcd- gicneje protestira proti kršenju tiskovne včerajšnjim je bil končia kongres Jugo- svobode in zahteva, da se oni del slovenskega novinarskega draživa. Spre- ustave, ki govori o tisku, izvaja naj-jel se je načrt kolektivne pogodbe z točneje in da se čiraprej:sklene moderni lastniki listov. Izpretneinba statutov se tiskovni zakon, v katerem bi bil je odložila z dnevnega reda, ksr ni bilo edini forum za kvalifikacijo pisanja uo-prisotno " zadostno Število članov. Spre- vinarsko razsodišče, a v nobenem prijeta je resolucija, s katero Sev pozivljejo rneru ne administrativna ali politična vsi novinarji, naj sa zavzamejo in pod- oblast. Do sprejema tega zakona naj pirajo akcijo za pomoč Rusiji. Tudi se se srbski tiskovni zakon raztegne ua je sprejela resolucija, naj vlada pri vso državo. Nov odbor se ni volil, mar-sprejemanju tiskovnega zakona skliče več je bil sprejet predlog g. Bornemisse, anketo novinarjev iri upošteva da naj sedanji odbor ostane do sprete predloge in želje _ teb, dalje membe statutov. Odločitev glede mesta, da se pozovejo_ ysa čflštna so- kjer naj se vrši prihodnji kongres, se dišča sekcij ndruženja, da najenergič- je prepustila osrednjemu odboru. Beo-neje postopajo proti onim novinarjem, grajska sekcija je izrazila željo, da bi ki.zlorabljajo javno besedo, tl.naj.se v se prihodnji kongres vršil v Beogradu, težkih slučajih^ izključijo jz društva. Kar S kongresa se je poslal pozdrav'predse tiče železniških voznih kart, je bil sedniku češkoslovaške republike Massa-sprejet predlog g. Korkuta, k{ zahteva rvku. Priredili so se zleti v okolico -in karte za organizirane novinarje, ne pa sicer na Vis, Jelšo, Hvar in Trogir, Kasa redakcije z dodatkom, da paj se za- štel, Solin in Omiš. Novinarje so pov-hteva redprociteta s Cehoslovaki za vza- pod sprejeli z največjo gostoljubnosto jemno izdajanje železniških kart novi- in jih počastili z obedi, južinami in ve-narjem. Izvolil se je odsek, ki naj stopi čerjsmi. Ves čas zborovanja so bili ude-v stike z odsekom češkoslovaške novi- ležnikj-gostje mesta • Splita. Odnesli so narske organizacije, da se sklene kot> s seboj; nepozabne vtise. Del novinarjev vencija med oberaa udruzenjema. Po se je vrni} včeraj, drugi del je potoval dolgi debati o pregan anju tiska je- bila v Dubrovnik, tretji pa v Bakar. sprejeta soglasno resolucija, ki najener- Javna varnost v naši državi. LDU Beograd, 2, septembra, pripbmoiti, da se je število zločinov Danes je objavil minister za notranje zmanjšalo na stanje pred vojno, stvari obširen pregled o javni varnosti Ako vzamemo za primer druge države, v naši državi, kateremu je dodana pri- vidimo, da tudi v tem vprašanju tie sto- splošnem niso upravičeni. Javii.3 varnost je pred kratkim izvršil ria francoski br-je bila v zadnjem času motena ponekod zovlak. Z vnemo se organizira policija v Sandžaku m se nahajajo oametniki in so že otvorjene razne šole, kjer se ?e„v. ri?^a.?:,er.1 ^- .v ^ler5®SOvjni, v bodo -vežbali policijski uradniki. Pregled juzm Srbiji m v Crni gori. Zadnja ak- se zaključuje izražajoč prepričanje,& da cija proti razbojnikom je lmeia lep bo javna varnost zajamčena, čim se reši uspeh ter se bo uadaljevala. freba je popolnoma uradniško vprašanje. ministrskega sveta. _ fariz ^septembra. (Agenoe niške finančne komisije, ki se'je pred Havas). Ministrski svet. je jjnel danes kratkim sestala v Parizu in dovedia do dopoldne sejo. Ministrski predsednik ga dogovora z dne 13. avgusta t. 1. Mi je informiral o zunanjem položaju. Paul nistri bodo danes popoldne proučili Doumer je poročal, o delu medzavez« določbe tega dogovora. Konferenca veleposlanikov proti Madžarski. , P ? n »i» 2- septembra Kakordoznava di poslala noto, v kateri izreka svoje za-Pohtische Korrespondenz?,': so se danes čudenje, da se Madžarska brani izročiti žastopnikivelesd oglasih pri zvezneni kan- Avstriji vas zapadnoogrski teritorij. V uoli se tudi omenja, oa, je Jugoslavija že clerju in precizirali v znanem smislu stališče svojih vlad v ■ spom za -Zapadno Ogrsko. DKU London. sept. (Breaž.) Veleposlaniška konferenca je madžarski vla- izpraznila Baranjo. H koncu izreka veleposlaniška konferenca upanje, da ne bo več nobenega zavlačevanja. Mednarodna akcija za pomoč Rusiji, svoj končni sklep Sele prihodnji teden. TIP Praga, 2.septambra. „Narodny Svetu predseduje kitajski zastopnik Kos(j), Listy“ poročajo, da je mednarodna ko- Lstonska, Letska, Litva in Madžarska so misija za pomoč Rusiji, na predlog v!o2ij,e prošnjo za .sprejetje v Zvezo bivšega francoskega poslanika v P.etro- narod°v, gradu Noulansa sklenila, dane bo imela TIP Pariz, 2. septembra. V »Revne pomožna akcija nobenih političnih ten- des Deux Mondes" je objavil bivši pred-denc, toda njen uspeh bo zagotovljen sednik francoske republike Raimund Je tedaj, Ce bo lahko izvrševala strogo Polncare članek ogornješlezijskem vpra-kontrolo. Sovjeti morajo dovoliti komi- šanju, ki je ravnokar pred rešitvijo v siji prgajupciio odd^e )2ivii, zdravstveno posebnem odseku Zveze narodov. Poin-sbrb v prizadetih krajih in do neke čare trdi, da je dvomljivo, da bo zrna-mere tudi nadzorstvo nad fcelezniriko galo francosko stališče, upravo. Moskovska »Pravda* oznauuje izvolitev Noulansa za predsednika te Švica in Avstrija. komisije kot izzivanje vsega ruskega LDU Bern 2. sept. Švicarski zvezni proletarijata. svet je danes na predlog zveznega svet- Goruješlezijsko vprašanje. jkL?ottet.sk]en?’..‘3a se l"!atev 'fnmi-Tfr> _ ... „ . hjonov proti Avstriji suspendira za 20 let. TIP Ženeva, 2. septembra. Svet zveze narodov, ki razpravlja o rešitvi gernješl^ij?k«ga Vftffflpja, da so om&jene na obrt; in trgovino. To-* da žo taki semnji kažejo domačinu raz« voj in moč domačega gospodarstva, tujcu pa bogastvo in zrelost narod«. Prvi veliki semenj v Jugoslaviji bc (pokazal uspehe obrti in trgovine vsi o,-v carski h pokrajinah. Naše 'gospodaa> sko ozemlje, ki ima najbolj razvito industrijo, je bilo vsled aneksije Primor-ja najtežje iprizadeto. Odsunjeni smo od morja in že to daje .s^ospodai-skemu razvoju nove smeri. Organična zveza z morjem, ki jo je prekinil evropski im-perijaliizem, bi omogočila velik razvoj rase industrije in trgovine. Vkljub vsem neugodnim razmeram pa ee naša trgovina in obrt lemo i-azovitata, To bo pokazal ljubljanski veliki semenj. Izgubili smo morje, a zato se je naš koru zumentm trg razširil daleč na Balkan, Jugoslavija je agrarna država, ki uvaža industrijske izdellce. V interesu vsega prebivalstva tje, da ee tudi tu osa« mosvojimo, da * dvigneanu kolikor ie mogoče domačo trgovino in obrt. Cene na svetovnih trgih se polagoma približa jejo in izenačujejo; pregreje ko stavi valutna razlika, ki je bolj posledica političnih in finančnih spe* kulacij, kakor pa dejanskih gospodarskih razmer. Tako se v domovini kakos tudi v tujini obnavlja gospodarsko življenje. Ih od vsepovsod segajo pridne roke, ki hočejo vstvarjati, delati. Gospodarska obnova že kaže uspelie in ti itapehi, ki ponujajo povratek v nor-nialne razmero, bodo zelo vplivali tudi na psihološko razpoloženje ljudstva, ki leeže izza. vojnega časa toliko anomalij. Oni," ki delajo, Iiočejo imeti jamstvo za mir in red V državi, ker se nikomur ne 1 ’ " ‘ opravljati Sisifovega posla. Tak« >5Rd 'pnfeasaini p :*odiraaije>u no^-malne-ga življenja izginja megla blede, ne-ja^e ntpmje, ki je mučila možgane miiijonovTjudi in vnemala njihova srca. Ta utopija je ona ureditev go-spouamkega življenja,. ki je našla svo,; izraz' v sovjetslu IlusUi in ki je nekak antipod današnjemu redu. Narodi, ki se niso spajali z neizvedljivimi idejami, ampalc so , vztrajali na trdih tleh* življenja in skušali z delom zamašiti vojne vrzeli, ti narodi so danes zmagovalci, tudi eo so bili poraženi na bojiščih. Ruski vzgled bo dolga stoletja svarilo onim, ki bi hoteli na gospodar skem polju vprizarjati eksperimente >? utopijami. Točka, na. kateri stoji eko* nemško življenje v današnji dobi, nikakor ne pomeni zenita. Soeijalno gibanje, ki buči v pršili človeštva, bo izneslo na površino šo mnogo dragoceno vzpodbudo za delo. Toda delo, temelj gospodarstva, se no bo nikdar dalo vtesniti v ograje, ki so jih postavili enostranski teoretiki s svojimi »železnimi zakoni«. Delo bo vedno več kakor človek in njegova, volja. Delo jo element življenja. • Mi pozdravljamo vsak uspeli domačega dela, pozdravljamo razvoj nase obrti in trgovine. Želimo, da bi- take manifestacije naših produktivnih si J, kakor jo - ljubljanski veliki semenj, vzgojile v celem narodu več čuta za. resno in pozitivno delo, več stvarnosti. Koliko narodne energije se potroši pri nas v borbi, za politične teoreme, za demagoške fraze, za nestvarnosti. lu vendar nas čaka toliko dela in v delu tud it t oliko uspehov! ,f|Ljudska knjižnica Narodni dom. I. nadstr. posluje ob nedeljah od V3IO.—VeM* urQ in ob četrtkih od Vjl.9.—J/220, nre WSn"2 CTTBorn ~>man,oorf *rr scpmmDra Stambolijskij. V praških »Nar, Li&ty« objavlja g, oamslav Urban članek o voditelju današnje bolgarske politike Stambo lijskem. Ta politika, kalcor znano, /velja kbt nekak vzorec za .Radičevo kmetsko demagogijo, hkrati pa nazorno predočuje splošne kulturne in eko nemške razmere v tej sosedni državi, zato prinašamo gorenji članek v odlomkih: »Že d.ve leti vlada v Bolgariji gospod Stambolijskij — tip kmetskega demagoga par cxcellonce. Zvit, častihlepen, brezobziren, energičen mož. Na površje ga niso spravile državniške zmožnosti, ampak nered poražene dežele in nekoliko tudi gloriola Ferdinandove ječe. Oprijel se je Vlade pesti. Napravi' jo v državi rod, na zapadu iu sredi Evrope pa odprl mnoga zaprta vrata... Režim Stambolijskega je bil takoj iz-ipočotka režim navadnega nasilja, ki ga je omogočilo na/peto nasprotje med mestom in deželo. Že takrat, ko so snu vsi ploskali zaradi njegovega odločnega nastopa proti komunistom, so priha jali iz Bolgarije glasovi nezaupanja. Znano je bilo, kakšna gesla je raztrosil med volilce, da si je pridobil parlamentarno večino z — dvema glasovoma. V nasto-po proti meščanskim strankam, ki jih je sam pognal v opozicijo, se je jasno kazalo hudičevo kopito stare demagogije in osebne oblastnosti. Izrabljajoč avtomatično se dvigajoče roke svojih poslancev, čijili kvalifikacija za politično delo je bila in je večinoma še sedaj dokaj skromna, je proizvajal na veliko zakone, naperjene proti mestom (nepravični davčni sistem), zlasti še proti inteligenci, ki mu je stala na poti že s tem, ker je vedel, da obstoja. Inteligenci je skušal oropati najprimi-tivnejše politično pravice, celo osobno svobodo. Bil je to prdsluli »četrti člen« zakona o vojnih krivcih, katerega zloraba je dobila takšno obliko, da je morala nastopiti — reparaoijska komisija. 8 tem sistemom absolutizma — kateri se v podrobnostih ne da primerjati niti s tendencami boljševiškega terorja je nastalo v Bolgariji skrajno nezdravo stanje, ki utegne pokopati še ono, kar je res dobrega in svetega. Pred očmi moramo imeti, da jo g. Stambolijskij sam stranka, vsaj taka stranka, ki se lahko uveljavi drugače, kakor pa s številom svojih mandatov. Stambolijskij nima tudi v svojih vrstah zmožnih naslednikov. Mesta, uradništvo, inteligenco, častnike je obrnil proti se ibi in še njegov lastni volilni materijal Se krha. Dokler drži kot diktator dr žavne vajeti, ima uspeh. Kaj pa — če se voz prevrne? Težko je reči. Nek bolgarski profesor, s katerim sem nedavno govoril o tem vprašanju, je napovedoval za ta slučaj anarhijo. To bi bilo bolestno. Vendar pa v splošnem ne moremo računati z naglo in radikalno iz-premembo, zlasti ker opozicija ni dovolj močna, in kor so bo vlada še dolgo izogibala volitev. S tem pa seveda ni rečeno, da grenko sadje te politike ne bo enkrat dozorelo. In ravno tu se nahajamo pred tem- Zena in politika. ‘(Konec.) Katarina 0’ Shea je v knjigi svojih' spominov razjasnila tudi to zagonetko. Ko mu je pripravila kovček, oblekla jaguet in ga opozorila, da je pred durmi pripravljen voz, jo je Parnell stisnil k sebi,, sedel v naslonjač in dejal: »Ti bi se me rada hitro odkriždla. Sedi, mala kraljica in dovoli, da Te malo pogledam.« Ona ga je silila, prosila in svarila, toda brez uspeha. Odpeljal se je ne le voz izpred duri, ampak tudi že dotični vlak’. ljudstvo je zaman čakalo, da se prikaže priljubljeni voditelj. Herkules je sedel pri Omphali in upiral v njo koprneče oči s tisto intenzivnostjo, ki je bila »moja zmota in moja slast«. Rekel ji je: »Ti ne poznaš etike kraljevanja: nikar se ho opravičevati nikomur ne dajati pojasnil. S tem svojim čudaštvom si šele pridobim široke mase.« • Vzrok’ to ilapromembe niso poznali niti najožji Pornellovi prijatelji. 'A bil je nekdo, ki je predrl mrežo teh skrivnosti. Angleška vlada je imela svojega nasprotnika v strogi evidenci in njeni tajni detektivi so kmalu izsledili skrivnost yi!© Q’ Shea. .Ob neki priliki .»a ja no perspektivo. Zgodovina nam v neštetih primerih' dokazuje, kako se je vedno maščevalo zatiranje inteligence, to pa tudi pri narodih, ki stoje na višji stopinji civilizacije kakor Bolgari. Ne pozabimo, da je v rakah to inteligence vzgoja — in ne samo šolska. Odpor opozicije, v katera je Stambolijskij pognal one, na katerih moč bi računal, ako bi pokazal več dobre volje, jc tako piker in vsestranski, da bi celo v slučaju, če bi opozicija dobila le nekaj vpliva na vodstvo državnih poslov, nastala nevarnost, da bi padel v vodo tudi sporazum s Srbi. To vedo dobro v Beogradu in ni čudo, ako so tam nasproti Staimboli-jskemu rezervirani in hladni. Njegova oseba bi morebiti lahko jamčila za sedanjo dobo, za bodočnost pa je zelo dvomljiva.« ......... Madžarska komedija. .Vprašanje Zapadue Ogrske jo pre šlo v resno krizo, ki dela madžarskim in avstrijskim državljanom hude skrbi. Madžarski državniki so v zadregi, kako. bi podali svojemu obrazu najbolj korekten izraz, da bi so prikupili na znotraj in na zunaj. Dvema gospodarjema je težko služiti, zlasti če je eden prijazen, drugi pa zoprn. Menda no bo nikdo verjel, da je madžarska vlada popolnoma nedolžna na dogodkih, ki smo jih zabeležili zadnje dni v poročilih iz Zapadne Ogrske. To, da je bilo na ukaz iz Budimpešte vpokojenih par oficirjev - baronov, ki so se nekoliko preveč kompromitirali, bo samo popolnoma. nepoučen opazovalec pripisal madžarski lojalnosti. Jasno je, da je hotela IIortyjeva vlada napraviti eksperiment po gounješlezijskem vzorcu. Kakor izgleda, se bo ta eksperiment razvil y politično komedijo z zelo klavr nim koncem. Evropa se je naveličala Korfantyjev, zlasti če so tako daleč od Pariza, kakor je Zapadna Ogrska. • Madžarski Korfanty je hotel postati bivši ministrski predsednik Friedrich, ki jo še nedavno stal pred sodiščem, ker so ga dolžili udeležbe pri umoru grofa Tisze. Friedrich je velik Habsburgovec, ki je najbrž založen z zadnjimi zlatniki Karlove politične blagajno. »Revolucija« bi se imela raztegniti na dlSvaške meje in zajeti tudi del češkoslovaške republike. Ta načrt je bil delo zaslepljenih šovinistov in mu manjka tisto, kar je najvažnejše: izvedljivost. Proti taki komediji je dvignila svoj veto velika in mala antanta. Govorilo se je colo o oboroženem nastopu Češkoslovaške in Jugoslavije. Menda bo par strelov v zrak dovolj, zakaj po zadnjih vesteh lahko sodimo, da je Madžarska že na umiku in da bo zapadneogrska Gornja Šlezija ostala le kratko-trajen in slab posnetek. Stvar nas navsezadnje zanima le toliko, kolikor so tiče varnosti naših mej in sigurnosti srednjeevropskega miru. Diplomatično ravsanje Budimpešte in Dunaja smatramo lo za finale onega hinavskega razmerja, ki jo vladalo med nemškim in madžarskim narodom, dokler sta si oba delila slovanski plen. nameravala vlada aretirati. Bil jo pravočasno opozorjen. Mrs. Katarina ga je skrila v sobo poleg svoje spalnice, kjer je bil zaklenjen več kot štirinajst dni. Po noči mu je prinašala hrano z,a ves dan. Ko je Parnell govoril v parlamentu, je bila tam tudi njegova ljubica. Brodi jumih parlamentarnih' debat so ee srečavale njuno oči in so razgovarjala njuna srca s ^ pomočjo dogovorjenih znamenj. (Novinarji in parlamentarni cronisti, pazite na naše ljudske zastopnike! Ako si sučejo brke ali popravljajo cvetlico v gumbnici, ne sklepajte, da ; e vzrok politična duhovitost ali prevelika skrb za ljudski1 blagor. Opazujte žensko jna galeriji!). Duliovita mrs. O’Shea pa je igrala šj? drugo vlogo, ki je značilna za preka-iljenost in rafinarnost duhovitih žen: Gladstone, ki je dobra vedel za Ijubav-no razmerje svojega političnega nasprotnika, je stopil v tajno zvezo z mrs. ! Katarino ter z njeno pomočjo vplival na Parnella, kadar mu je šlo za — irske glasove. Skozi deset let, ko sta se ijr'adstono in Parnell v House of Com-mons borila z vsomeizprosnostjo političnih leadarjev, sta bila v najožji med-w k« opozicij onel o c Pravzaprav jo sedanje madžarsko repenčenje sarao posledica vina,‘ki so ga pridno natakali v madžarsko čaše — avstrijski Nemci sami. Madžarski šovinizem jc delo dunajske dvome po litike. L. 1848. so bili Madžari naprednejši kalcor 70 let pozneje. Takrat so se borili proti Dunaju, danes pa so bo t:e za to, da bi prenesli osovraženi Du naj v Budimpešto. Kar se pa tiče Za padne Ogrske, ne smemo pozabiti, da so nekatere nemško-avstrijsko stranke še y prvi polovici 1. 1920, resno razpravljale o možnosti, da se Avstrija sporazume z Madžarsko na račun Zapadne Ogrske. Kdor je hotel, se je talerat čudil, da so avstrijski socijalui demokrati branili nemško Zapaduo Ogrsko proti — nemškim naeijonalcem Vzrok ni težko uganiti: v tistih časih je bila v Avstriji še popularna sanja o restavraciji staro monarhije, tako po pularna, kalcor je bila letošnjo pomlad združitev z Avstrijo, Madžari, mali narod, vzgojen v historični laži o nadvladi in nedeljivosti Ogrske, na-rocl z močno aristokracijo in židovsko inteligenco, so ostali zvesti tej ideji, Avstrijci so se oprijeli druge rešilne bilke. Nas, ki smo bili žrtev tega nenaravnega Sporazuma, zanima, kako uživajo Nemci vročo juho, ki so si jo skuhali sami. Ne verujemo pa, da bi imela madžarska komedija kak večji pomen za bodoče dneve Evrope. Ta komedija je najbrž tudi potrebna, da dokaže Mad žaro>~ 'sijihovo popolno skraliiranost Morda bodo ž njo končano tudi avan ture Habsburžanov žalostnega sporni na. — Največji zrakoplov zgorel. — Kinorc kor d. — Vislice si je postavil. — Denar ji pošilja. — Nov papir za denar. Te dni jo ponesrečil največji zrakoplov na svetu. Ta zrakoplov so začeli I 1918. graditi na Angleškem ter je bi. namenjen za zračni promet med Anglijo in Ameriko. Zrakoplov je bil 231 metrov dolg in 28 metrov širok ter je vse,-boval 91.500 kubičnih metrov plina. Gonilo ga je šest strojev po 350 konj skih sil. 'Njegova povprečna braina na uro je znašala 95 km. Pred par dnevi so jo ta zrakoplov dvignil na poskusno vožnjo. V zrakoplovu sc je nahajalo 49 oseb. Nad mestom Ilulom se je v višini 300 metrov s strašanskim pokom razpočil ter začel goreti. Vsled eksplozije je bilo mnogo potnikov mrtvih. Neka tori so se skušali s padobrunom rešiti Vodja zrakoplova je bil zelo hladnokrven. Ko je videl, da jo zrakoplov zgubljen, ga je napeljal na reko Hern-dor, ter potem sam skočil v vodo. Oc vseli potnikov jo ostalo 44 mrtviti na mestu, ostali pa so smrtnonovarno /poškodovani. * Ko so v Pari*. J avedeli za to nesrečo, jc neko podjetje za filme takoj z ero-Planom poslalo svojega fotografa IIul, kamor jo dospel v -par urah. Začel je takoj snemati celo katastrofo, goreči l ameli vedel o tem. Medij je bila zvita, večno oportuna žena, ki od začetka svojega »poslanstva« na zemlji izkorišča od prirode ji dano telesno zapeljivost za spletke in mahinacije, ki zmedejo največjega intelektualca in zlomijo najtrši moški značaj. Mrs. Katarina je imela pri tem prod očmi tudi interese svojega ljubčka: skušala jo iz Glad-stonea izvabiti kar največ lcoristi za Irsko. Gladstone, pobožen in intelektualno silno razvit mož, pa jo vedno bolj zmagoval nad slabotno nravnostjo svojega energičnega nasprotnika ter nad zvitimi spletkami njegove ljubice: tajni viri, iz katerih je zajemal svoje diskretne vesti o irskem gibanju, so končno narasli: v hudournik, ki je razdrl majave ograje ter poplavil polja Pamellove politike. Gladstone jc v parlamentu predložil prvi homcrule-bill in na ta način izbil Ircem dz rok najuspešnejšo politično orožje. Sedaj jo začel JParnell zahajati k Glads-toncu in so dal vabiti na njegovo dinorje. Nekoč je sedel poleg Gladstoneovo hčerke, ki ga je v razgovoru vprašala, koga smatra za največjega igralca na svetu. »Prav gotovo vašega očeta,« je odvrnil Parnell. Takrat je nastopil preobrat, Captain 0’ Shea je vložil tožbo za ločitev- zakp / , zrakoplov, rešilna dela itd. Na večer odplul nazaj v Pariz. Med potjo je film razvil, a ob 10. uri zvečer se je film že predvajal v enem naj:večjem pariškem kinematografu, « Soproga bogatega ameriškega far-menja Wiliama' Wclensiolca jo vložila tožbo za ločitev zakona. Izpovedala je, da je njen mož postavil v bližini svoje hišo na farmi trdne vislice, ter pripoveduje, da so bo nekoga dne na njih obesil. Zaga/di -toga se hoče od njega ločiti.' ' ' s-- • * Mis Sholer v Chicagu, jako lepo S*3* kle, po poklicu stenografinja v nekem uradu, že pet tednov redno vsak torek dobiva po pošti 50 dolarjev. Denarna pisana ne vsebujejo razen denarja no* benega pojasnila o pošiljatelju. Sa®° par krat so je nahajal v pismu majhen listek z nekimi nerazumljivimi znaku Obmila se je na oblast, a ta ni mogla o pošiljatelju ničesar dognati. Sumi ee samo, da ji pošilja denar kak tajni o-boževatelj. Ona pa si denarja ne uiP.4 rabiti ter ga nalaga v hranilnico. Ne Češkoslovaškem so prišli na SKr vo misel, kako preprečiti ponarejanj papirnatega denarja. Praško društvo »Archimedes« je iznašlo novo vrsto P&' pirja, kateremu so primešani drobci jekla in nikla, tako, da se bo s pomoc/j0 magneta takoj lahko ugotovilo, če 36 novčamica pristna. Ves novi češki nar bo tiskam na takem papirju. Dnevna kronika. ms ■# — Se je že vrni!. Kdo? Zli dub * tetko »Stražo*. Par številk je bilo pf®* cej dostojnih, zadnja številka pa kaž** da je ostarela devica že zopet v delirij0* Bog ji odpusti grehe! — Italijani zažgali ,Narodni dom* pri Sv. Ivanu v Trstu. Iz Trsta poročajo, da so fašisti v noči od 2. na septembra polili 'poslopje Narodneg* doma pri Sv. Ivanu s petrolejem in befl' činom ter zažgali. Poslopje je zgorel o do tal. To je italijanska svoboda!'M1 bo naša vlada tudi tokrat molčala nad divjaštvom italijanskih degenerirancev! — Letošnji nabori kažejo popolnoma drugo lice, kakor lanski. Fantje vsi s cvetjem ozaljšani, vozovi z držav' nimi barvami okrašeni, to je znamenji letošnjih naborov. Mladina vriska pa mestu in je razposajena, ker se veseli vojaške suknje. Lansko leto se je zelo opazilo klerikalno hujskanje proti vojski Strašili so mladino z Makedonijo in t slabim ravnanjem. Toda velika večin* aktivnih naših vojakov je naravnost očarana od srbskih častnikov. Na vse zgodaj je vsak Častnik v vojašnici med moštvom in ostane točno do dvanajstih tam. Po obedu se vrne in ostane do šestih. Ali je kdo samo enkrat videi nemške častnike ves dan v vojašnici? Zato pa se glasijo pisma naših vojakoV popolnoma drugače, kakor so pričakovali in želeli klerikalci. Pripovedovanj# aktivnih vojakov je tako ugodno vpli- 999* na. Na ta način je vsa javnost izvedela/ za Ijubavno razmerje irskega narodnega voditelja. Tudi njegovih volileev ih političnih somišljenikov se je lotilo »sveto ogorčenje«, kakor navadno ob takih slučajih. Katoliški duhovniki so hujskali proti njeanu, puritanski angleški protestanti so se zgražali in zahtevali, naj odstopi, Nastal je javni »škandal«, )ki jo — ' kakor vedno iu povsod veliko umazanejši in nemoral-nejši, kalcor jo bilo nemoralno dejanja samo, Gladstone, pobožni mož, jo »M imenu morale« prisilil Parnella, da sd je umaknil. Krasen primer »javne morale« in svetohlinskega purizma: dokler mu je ljubavna slabost /političnega nasprotnika koristila, jo je izkoriščal, ko pa je spregovorila ulica, se jo prvi oglasil v imenu moralo, za njim pa zaporedoma tudi prijatelji. Parnell, lcralj brez kraljestva«, se je oženil s svojo »malo kraljico«, kakor jo je nazivni v dueli svojo slave, toda političen poraz jo pregloboko vplival na njegovo nežno zdravje, da bi ga mogel prebodi. Nekega večera so se odprle njegove velike, rjave oči in jo spregovorili Poljubi me, žena, poskusil bom zaspa-i.« In ni so vzbudil nikdar Več. JPo Sil Varu I-u* valo na rekrute, da gredo z veseljem k naboru in so ponosni, ako jih po trdijo. — Lanski Vojaki — novinci. Kdor je opazoval lansko leto srbske fante, ki i so prišli kot novinci od albanske meje v mariborsko garnizijo, jih po preteku enega leta ne spozna več, tako so še spremenili. Lani. so bili to lačni,' slabo oblečeni reveži, ki niso znali skoro hoditi, letos pa korakajo po mariborskih ulicah kot pravi korenjaki. Dobro so rejeni in samozavestno stopajo, kakor da bi bili od mladih nog tako vajerfi Po pravici občudujemo njihove častnike ki so tekom\ enega leta vzogjli te mladeniče v take može. ^ Potne legitimacije. Iz občinstva dobivamo pritožbe, da nekateri orgarii ki izvršujejo kontrolo osebnih legitima cij, po nepotrebnem prizadevajo sitnosti potujočemu občinstvu. Mislimo, da osebne legitimacije niso tako potrebno zlo, da brez njega ne bi mogli izhajati Med Anglijo in Francijo je bilo od pravljeno vidiranje potnih listov, pri nas pa se zahteva vizum celo za lokalna potovanja. Ker je to združeno z nepo trebnimi poti in povrh tega še s sitnostmi na železnici, bi bilo umestno če bi „merodajni* čimprej preklicali odredbo o potnih legitimacijali, zadovoljujoč se pri morebitni kontroli samo ; osebnimi' izkaznicami. Hermann VVendel je včeraj do " spel v Ljubljano. Kakor izvemo, obišče ta odlični prijatelj našega, naroda tudi 'Maribor. — Redka sloga. Pariški katoliški nedškof kardinal Dubois in višji rabinec Levi sta izdala skupen proglas, v ksj-terem poživljata na podporo Rusiji. — Oosset je šel. Iz Beograda po ročaje, da je. angleška vlada odstranila znanega polkovnika Gosseta. \. — Zdravniška vest. Zdravniško društvo v Mariboru obvešča vse štajerske tovariše, da je kot zastopnik. blagajniških zdravnikov imenovan od društva g. dr. Tavčar, na katerega naj se obrnejo s , svojimi željami .in pritožbami (j. dr. "Pavčar se nahaja do -torka zvečer v Središču, od srede dopoldne naprej pa se pošiljajo dopisi poste ra* stante. Obenem se gg. tovariši zdravzniki vabijo,-da s v petek dopoldne ob 10. uri v restavraciji ljubljanskega Na* •rodnega -doma udeleže pogovora o skupnem nastopu. ■ Kongres dobrovoijcev. Udete* žencem kongresa 8. septembra v Lju* bljani je dovoljena polovična vožnja na državnih in južnih železnicah. Na državni kupijo cel listek, ki velja tudi za povratek, potrjen od odbora, na južni dobijo takoj pol listka na člansko legitimacijo. Olajšava velja od 4. do 12. septembra. Po prihodu naj se vsak javi v društveni pisarni, Kolodvorska ulica 3. -ii Odbor. _ Ruška koča. Izletniki nam pišejo" Z zanimanjem smo brali pred tedgi „Taborov" podlistek o razmerah v R^j koči. Ali so te pritožbe pomagale, a)i pa so bile pretirane, na vsak način so se v Ruški koči poboljšali, zakaj na zadnjih izletih smo bili z Ruško k0č0 povsem zadovoljni. Kritika tedaj 'nikdar ne škoduje. Bližajo se jesenski dnevi in Pohorje nas kar vabi s svojimi krasotami. Ne pozabimo na Sv,. Areiia in uživajmo na njegovih žametnili tratah opojni planinski zrak in blagodejne solačne žarke ! Udobnosti, ki jih 'ima dolina, pa, nikar ne zahtevajmo tam, kjer imamo pre^; seboj veličanstvo prirode ! j.i£- Državna loterija.* Ker je le še par dni do žrebanja IH. razreda drž. loterija, se opozarja slav. občinstvo; da Si atečke pravočasno nabavi pri blagaj- ■—Vsem udeležencem »velike skupščine", sporočamo, da sta dovolili obratni vodstvi Južne železnice in malih železnic (te je po vseh progah Južne železniaft, ter po malih železnicah: Ljubljana—Vrhnika, Grobelno—Rogatec, Slov. Mistrica— mesto Bistrica, Poljčane — Konjice) polovično vožnjo vsem, ki se pri blagajni izkažejo s potrdilom svoje podružnice, da se kot delegati ali pokrovitelji udeleže C. M. velike skupščine. Za vožno nazaj, pa se morajo zglasiti v družbeni pisarni, da dobe potrdilo, da so se skupščine res udeležili. — „Družbi [Sv. Cirila in Metoda" je poslal trgovec g. Ivan Perdan od družbenih vžigalic zopet l&OOO K. — Rodoljubi, čim bolj bodete uporabljali družbine vžigalice, tem bolj bodete podpirali »našo družbo. — Komunisti v' Podkarpatski Rusiji. Iislbi poročajo iz Uzborada, da so oro* žnikii v sosednji vasi zajeli komuniste, ki so se udeležili zboravamija, katerega oblastva niso dovolila. Zborovanja je. prisostvovalo GO komunističnih' zatipni-kov iz Plodkaaipatslke Rusije. Osem komunistov je bilo aretiranih, med njimi tudi bivši poslanec Szniraivny ter voditelja komunistov Illles in Bis. Večina udeležnikov jo pobegnila, med njimi tudi madžarski orgamiizator Seidler. — Račje. Naši klerikalci kaj radi kričijo: V boj proti bankam,-kapitalizmu itd., vse le v blagor kmečkega ljudstva! Kako to geslo v praksi izvajajo, naj služi v primer kmetijska zadruga v Račjem, koje dični predsednik je poslanec Pišek. Dal je skleniti po svojih vernih ovčicah, da se zvišajo deleži pri zadrugi od 20 na 100 kron ter odstopil večje število deležev neki kapitalistični klerikalni banki, da ima s tem bodočnost zasigurano. Izplačati st pusti letno večtisočkronsko renumeracijo. Prodal oz. odstopil je zadrugi barako onstran ceste z« 80.000 K, dasi ga je samega stala malenkostno vsoto, ker-jo je postavil iz lesa in ma-terijala vojaških barak. Nekemu agentu LJlamu (žid), ki je nakupoval poljske pridelke v Banatu in Slavoniji za klerikalno /:acttugo, je dal čez 100.000 K, s kate\ rimi je verni podanik pobegnil čez mejo in ga sedaj sodno zasledujejo. Pristojno oblast bi opozorili, da bi posvetila tam Kmetijski zadrugi, Ki dela na ta način v blagor ljudstva, več pozornosti.' — Več članov. Zrkovci. Juti i, v nedeljo po službi božji govou g. docent dr. Matko šoli pri D. M. v Brezju o griži. Trpeče ljudstvo, pridi, da slišiš odličnega strokovnjaka! Pošta Zgornji Gmurek se premesti s 15. septembrom na Marijo Snežno, občina Velka v mnriborskem okrožju. Poštni urad Marija Snežna bo imel dnevno, postno zvezo s poštnim uradom St. IIj v Slov. goricah Graški veiesejm se vrši v času od 16. sept. do 10. okt. Na vseh av Sirijskih železnicah je dovoljena obiskovalcem tega sejma, če se izkažejo s tozadevno' legitimacijo, polovična vožnja, To velja tudi za'D-brzovlake, če je po staja oddaljena najmanj 40 km od Gradca. Legitimacije, ki so veljavne za en-nratno vožnjo tja in nazaj, se izdajajo tozadevnem uradu, Graz, Burggasse 13 ter stanejo 20 a. kron. Za potni vizum svrho obiska tega sejma se računa samo četrtina običajnih pristojbin. & mater, ki pusti svojega otroka, da delase vrši v pondeljek 12. sept od 9. ure škodo po nasadih. Ako bi jo človek na to opozoril, bi se gotovo jezila. Ker se dostojni ljudje ne morajo boriti s tako brezobzirnostjo, bo nujno potrebno, da se vsaj blizu parka — če ne že v parku stalno nahaja straža, ki jo bo mogoče opozoriti na take uničevalče mestnega parka. Naš park je ponos mesta, vzdrževanje stane mnogo — zato mora biti red. Ce napisi ne pomagajo, zato naj poseže vmes straža in kazen bodi brezobzirna. Nekatere mamice se delajo, kakor da bi jih napisi ne brigali, ker so samo slovenski. Tem bodi povedano, da ni na napisih nič novega, ampak isto, kar je bilo prej napisano samo nemško, oziroma kar velja po vseh kulturnih mestih, oziroma kar da vsakemu človeku že zdrava pamet. Tu torej ne bo mogoče izgovorov. Napisi so tu — treba je, da se jih publika tudi drži. Pa bo v splošno korist. m Vinske sode navrtajo carinarji na poljubnem mestu. Ker povzročajo s tem prodajalcem škodo, prosimo, da storijo to na čepu ali pa na pa kjer si bodi! m Mestni kino se odlikuje od mariborskega bioskopa po tem, da ima samo nemške napise v filmih, med tem ko si bioskop priskrbi vsaj dvojezične, če ne že samo slovenske. ni Čudno postopanje na mariborski carinarnici. iMeKi trgovec je prodal '2ii ul vma v Gradec ta ima vse potreDno za trauspou. Vino pa stoji še aanes na carinami. Ali se ia«o boljša Kakovosi Kapljice, tega ne verno. Mi mislimo, dt> ne. mariborske vesti. ni glavne pošte v Mariboru. g — Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda" se vrši dne 8. septembra v Ljubljani. Ob 9. uri zjutraj ie zaupno zborovanje v družbeni pisarni v Narodnem domu. Dostop imajo 'ključno le delegati, pokrovitelji jn C. M. obrambeni skladovci (kamnarji). ~ Ob pol 11. uri se vrši velika skupščina v veliki dvorani Kazine. Vabljeni ste vsi prijatelji Družbe. Udeležite se zborovanja polnoštevilno, da pokažemo javnosti, da jjyj v našem narodu še idealna nesebična ljubezen in požrtvo* Mat brij , ,8 - epttmbra. m Demokratski večer, ki jo zadnjič zaradi kraJjev? smrti odpadel, se vrši prihodnjo sredo ob ošinili zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Minister idr. Kukovec ,bo poročal o političnem položaju. Vsi somišljeniki naj se tega večera z rodbinami udeležijo. Umrl je daaies dne 3. sept. gospod Jože Kunvp, vlakovodja. južne-železnice. Pogreb se virši v pondeljek ob IG. uri, i/.jaivaie bolnice. m Po našem mestnem parku po stavljajo te dni razne napise in nove klopi na * „otro5flor na to, da se je obranili tudi na Urad »Ljubljanskega velikega semnja.« ter bode tako omogo-i čeno- predmete m Ljubljane takoj po zaključku semnja prenesti v Maribor v Goteovo dvorano. Torej .posli užite sej tega iterednega sdučaja v korist adrave-mu gospodarskemu razvoju. m Obrtna razstava v Mariboru. Mi bister dr. Kukovec pride osebno k otvoritvi te za’ Maribor velevažne prireditve. m Vrnite knjige »Ljudski knjižnici«. Se. enkrat opozarjamo ivse iaposoje valce, da do 3. septembra zamesi jiivo vrnejo vse izposojene knjige, ker se ,bo knjižnica ipopodmoma na notvo (preuredila, im ostane radi tega do 17. septembra t. I. za)pita. Knjige se lahko med 38. im 39; uiro zvečer. ' ■m Na državni realki v Mariboru se vrši priglaševanje za sprejemni izpit v 1. razred dne 10. in 11. sepfT (soboto m nedeljo) dop. od 9. do 12, ure. Izpit in pol dalje. Potrebne listine so: izpričevalo dovršenega 4. razr. ljudske šole, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. — Vpisovanje učencev v vse druge razrede (II.—VII) se vrši v,, torek 13. sept. od 8. do ll. ure .v dotičnih razredih. Oni učenci, ki prihajajo z drugih zavodov, pa se morajo zglasiti pri ravnatelju. Slovenski razredi bodo I.—IV. a in^nemški od IV. b—VII. — V sredo 14. sept. je otvoritvena -služba božja in potem , v šoli napoved urnika. V četrtek, dne 15. sept. prične redni pouk zjutraj ob-8. uri. — Ponavljalni in naknadni izpiti morajo biti Končani dne 13. sept. — Natančnejša pojasnila o pristojbinah,, o šolskih knji* gah itd. bodo pravočasno nabita na ob-javni deski v šolski veži. m Državno žensko učiteljišče v Marmoru. Ravnateljstvo naznanja, da se vrsi vpisovanje v i. m Ji. letnik du. zen. učiteljišča v Manooiu dne U. sept. od 8. uo i-2. ure v poslopju Divsega ue-žtuiega ženskega ucitelpsca, Zrtnjsicega irg st. 1, 1. ■ uau&trupje. D.PodfOL>no»u pilki, ne I gicde sprejema, zdravniŠKt prtisKave ter sprejem mn lnpouavijamm lzpiiuv^o raz-viune iz oglasa v omenjtiuem poslopju, i. nadstropje. m Drz. dvorazr. trgovska šola v Mariooiu. Prijave za vaiop v 1. ueški ^emiK ac naj pošljejo najnasncje uo iO. t. ni. ,* za ociuiski uuueieit i. lei-nma se uuvin prijav ne-sprejema vec. v ponaeljeK, i2. t. m. oo a, uri se pnenu sprejemni m ponavljalni izpiti. i4. sepiemora je redni soiski uau. Uiuge pouioDiiostr so razvidne iz oglasa v soisKem poslopju /irinjsuega ug 1, ‘k nadatr. m NaHieski meščanski šoli v Mariboru s>e visi vpisovairje une ll., l2. m ičS. sept., vsetej ou o. uo 12. ure; i2t m la. aept. po poireui tudi ou 14.• Uu ib. ure. UCenu,» ki oo že posecali uave-aetn zavoa, prinesejo seooj zaduje izpričevalo, oni pa, ki valopijo nanovo, Krstili nst, uomuvnico', poti Ono o cepljenju koz m zadnje izpričevalo. Upozi»rjarrio, da se »piejemajo v i. razied ie učenci, Ki so‘s (jovoijnim uspenom uovism b. soi. leto ^urez reda 4;, v nemsKc razitde ie taKi, .vi nedvomno tloKazejo, ua so puaino nemstte iiaioduoati. ivioreouni izpiu so i4. m io. atpi. iolaKa masa l*i. aept. uo b. uu. Fiieeieit pouka i5. aeptjinora. -m Seja občinskega sVeta. V smislu § dpravikiega .reua za oocdnski svet ma.riix)rskii sKibienjeni dr.ngo redno sejo o Devinskega s veva za torek, dne b. sept. imej., oo 18. uri v oitičiaiiska sveiovaln^ci. predmet .posvetovanja: i. Uvemvanje zap*«nma >iu poročilo i^retisedstva. 2. laceipaia.cije in i>redl;o.gi. d,- .VoliteV o <-.ianija-uje draginje, o. ^oromlo tnisekov. ti. i'ei-s(wia.uie zadeve. V atam g,g. oocuuske svetovalce, da se seje iideieza Zupan: Grčar s. r. m V eliK« tombolo nniirera;mba mesto namera-vame veseitiice v lijndskem A'i4.u. iv.rasna dobitki so- iMloženi v- tloeuaoisika ulici. i'o vtomboli se vrši v UbtiSovr ctVarami veli-kii veseLieu, združena x ivisMkO iti^atvo. Opozarjamo že danes ua to -veljikansiko .pnirecliitev. PoKhiobsiosti -še -objavimo. m Krasen bengalični ogeaj »bo prižgala maniborska požju-na Imumba sol vato, dne 1. oktobra, t. 1. v Ljudskem vntm. Kfer je morala nameravana veselica požarne ibraimbe vsled žalovanja km pOlcoijniin). Izaijem 'izostati, ter je vese-liitimi’ odsek spoKame-bramibe že vse po-| trebno naročil, priredi požarna ibmrn-ba. ozioaičenega dne ob 18. uri v Ljudskem vrtu koncert železniičarake godbe, ob aunsitopu onraika pa .zažge krasno se-staivljen iboiigalionii ogenj, ki bo gorel nad eno mro. V.stapindna k tej prSreditvi samo .1 dinar za osebo. m Prizivi zoper odmero davka na osebne vozove; MestmiV magistrat nam poroča: Rer se mmože slnča#, da se vlagajo/prizivi zoper ■ odmero davka na o-sebna vozila, se občinstvo opozarja, da so po zakonu le talka osebna 'voziila daV-ka prosta, 'ki sliržijo občekoristnim namenom. Vsa druga osebna vozila, toraj tudi ona, ki se uporabljajo za izrvr^e-vande obrata ali kmetijstva, so podvržena davku. Takih prSaivov se toraj naj .ne vlaga, ker so; brezuspešni inpro-vzročaao stramkam le stroške, mestnemu magistratu pa nepotrebno delo. vračajo m „Merakl“, trgovina z barvami in laki tvrdke Medic, Rakove & Zanki v Ljubljani, otvori podružnico v Mariboru. Opozarjamo na današnji oglas na zadnji strani našega lista! — Velika kavarna. Danes zvečer koncert sa Ionsko sodbo prof. Knbička. , 1253 Slov. nar. gledališče. Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk se vrši danes, dne 3. septembra ob 19. uri (7. uri zv.). — Mesečnina 40 K se sprejema ob uradnih urah v pisarni Nar. gledališča. Iz Ptuja. p Županske volitve v Ptuju so pred durmi, 'Upamo, da se bodo "vendar slovenske stranke spametovale ter volile tako, 'kakor je za narodnozavednega Slovenca merodajno, namreč da ibo Slovenec župan in podžupan, ne pa da bi slovensko mesto Ptuj imelo nemčurske-ga župana in pOc^župoma. Tu mora jo vise osebnosti in druge malenkosti stopiti v ozadje in napraviti polt pravičnemu sporazumi!. p Odhodnica dveh političnih uradnikov se je obhajala te dni. Odideta gg. dr. Trstenjak, naš rojak ter dir. Hacin, prvi v Slovenjgradec, drugi v Celje. Želimo, da ibi na svojem novem mestu našla toliko prijateljev, kakor sta jih imela tukaj, in da ibi delovala v ista smeri naprej iv dobrobit države in v ko-risit prebivalstva. IP Na Ljubljanski sejm se poda jako mnilogo Ptujčanov. Legitimacije in znake prodaja trgovina Kraigher, Snoj & Urbančič iter trafika -iv mestni hiši na magistratu. p Ustanovitev nove tiskarne ,v Ptuju je tako nujno fin pereče vprašanje, tla se čuditao, da se ito še ni zgodilo. Sedaj imamo samo nemškega (tiskarja Blanke-ja, ki pa nima moderno urejene tiskaj m e in je pavmh zelo idrag. Tukaj iv Ptuijiu bi našlo slovensko tiskar-sko podjetje zelo lep zaslužek in razmah. Sploh imamo v Ptuju še toliko trgovcev in obrtnikov nemške mišljenja in Odpadnikov, ki žive od slovenskih 'žuljev, da ibi ibil že skrajni čas za čiščenje. N. pr. mehaniker Spružina (Spi*iwch)ina), itaflsozvani organizator nemštva in nemčurtstiva, je še _ vedno podpiran od Slovencev, ko že imamo slovenskega melvamiikarja, Pimniika, nitd. Dobro ibi bilo, da bi ivse slovenske narodne stranke sestavile skupaj imenik vseh slovenskih obrtnikov, trgovcev in drugih, fci bi se naj potom re-ik laminih listov izdal po celem okraju v vednost ljudstva. Istotako je treba dajti na indelks >se nemčurSke in nemške trgovce in obrtnike iter opozoriti prebivalstvo na nje, tla se jih izognejo. Mii vemo, da so vsi ti nemčurjti volili socialdemokrate in da so celo sami njihovi občinski kandidati. Za nas bi bilo ugodno, če bi se jim zaisužek oditeg nil in se Jih (postavilo pred prazne jasli; mogoče (bi le spoznali, da je kruh več vreden ko prazno nemčurstvo. P Šahovski klub se misli v Ptuju 'ustanoviti- Imamo veliiko število šahi-stov, ki -iščejo d mig drugega ter ise ba-ivijo s to lepo igro, tako da je združitev iv k tab zelo ipabrebna. p Regulacija Poljskave. Občine Dravskega polja ob Poljskavi so (Velikokrat prosile za to, da srt potok Polaskava regulira. Od Pragonskega do Št. VJida je močvirje, ker voda ni imela odteka. Sedaj se je prošnji luigodilo in so rtd vlade poslani i inženirji, ki merijo1 atovo strugo in delajo načrte, kako bi se močvirje izsušilo. Ce bodo kmetovalci pridno pri delu, kadar se bo začelo, pomagali, tedaj lahko učakajo, dd bo iiz sedanjega močvirja postala zelo rodovitna zemlja. p Tobak za pipo je nakazan glavni tobačni trafiki v Pltuju in sicer 2000 kg ali 80.000 zavitkov, talko da pride na vsakega kadilca lahko na teden en zavitek ali pa tudi več. Upamo, da se ho tobak pravično razdelil med kadilce, da ne ibo vodnih pritožb,^ češ, tobaka ni, ker se .ga premalo naroči in nepravično razdeli. Da je tobačna tovarna v Ljubljani toliko tobaka za pJpo naika-zala, je vzrok temu, iker ga je svoj e-časno obljubila onim, jki tobak sadijo, da so s tem zmanjšajo ttavine. Vsi na razstavo Stiplovšek-Vidmar! 100-letni jubilej ljudske šoe v Z ornji Polskavi. (popis). Proslava stoletnice obstoja zgornje polskavske šole se je vršila v sredo 31. avgusta z lepo uspelo prireditvijo. Razglas o prireditvi je vzbudil splošno zanimanje vseh Polskavčanov. Zakaj bi temu tudi ne bilo tako, saj je skoraj sleherni obiskaval to šolo. Cut hvaležnosti do zavoda in bivših učiteljev se je ob tej priliki pokazal pri vsem prebivalstvu. Od raznih strani so prinašali otroci že dan poprej cvetke in zelenje za okrasbo poslopja, opletli vence in kinčali pročelje šolskega poslopja. Na dan proslave je bila ob -'/a9. uri že natlačeno polna cerkev župljanov, da se je šolska mladina, ,z zastavami v sprevodu težko urinila v gručo. Točno ob pol 9. uri se je pričela spominska maša za učitelje, ki so umrli tekom sto[etja, obenem pa zadnja šolarska maša v tem šolskem letu. Po maši so otroci s primernimi nagovori polagali vence na grobove učiteljev. Videl si lahko pri tem marsikatero solzno oko. Mladina in udeleženci so se nato podali v šolo. Tu je g. nadučitelj Jos. Sabati slikal zbranim Polskavčanom in šolski mlad/ni v daljšem govoru, kako se je šola ustanovila in razvijala. Slišali smo irnena Polskavčanov, ki za-slušijo posebno priznanje za njihovo vnemo ter dolgo vrsto polslcavskih rojakov, ki jim je dala, ta šola prvo in najpotrebnejšo podlago in ki sedaj zavzemajo odlična mesta v državi. Govornik je tudi orisal, da cilj 'Sole ni samo pouk, ampak, da je šola v zvezi tudi s splošno vzgojo in .napredkom. To te-živno delo pa more z uspehom gojiti ie tedaj, če ima zaslombo in podporo od roditeljev. Govornik je posebno naglašal, da se že na zunajnosti šole zrcali dober ali slab duh, ki preveva prebivalstvo v njegovih nazorih o šoli. Govor je zaključil gromovit klic „živijo!“ Nj.,Vel. kralju Aleksandru 1. Po slavnostnem govoru je sledilo petje domorodnih in drugih pesmi ter deklamacije. Deca je nastopala sigurno ter neustrašeno, tako v posameznih nastopih kakor po dva z razdeljenimi vlagami. Spreminjali sp glasove pravilno, kakor pri vsakdanjem govoru. Poslušalci so se jako čudili in se niso naveličali iprisostvovati dveurni prireditvi. S to prireditvijo je pokazala šola koliko zmore. Toda tega sadu je bilo videti le majhen del. Ta dan ostane vsem Polskavčanom in navzočim tujcem gotovo v trajnem spominu, kajti do sedaj je malokatera šola imela tako lep jubilej. partiji z vsaflrim. Bna četrtina, Id doseže najboljši usgpeh, se po tem turnirju udeleži turnirja z močnejšimi. Izmet teh se 'bo iiizibrala šesterica, ki bo igrala nojlbrž idecemibra meseca v Oeljn iv še-storico iz Ljuiblljane za pftfvenSfcvo Slovenije. — Za iturmlir se eje priglasiti vsaj do 7. septt. popoldne. — 8. isoptt- diopoldne se vrši sesltanek igralcev /v Vel. kavarni, da dolbe informacije o 'igralnem redu i. dr. Vsaikemiu je prosto pristopiti h klubu in se udeležiti turnirja. Zanimanje vlada veliiko in priglasilo se jih je že lepo število. Šport. : 4. t. m. dopoldan ob 8 uri tekmuje naraščaj 11. „Maribora* z drugim nafti-sčajem MAK-a. Ob 10. uri MAK prvi naraščaj proti prvemu naraščaju .Maribora'. : SK Cakovac kontra L SSK Maribor. Danes 4. t. m. tekmuje na igrišču »Maribora* eden najmočnejših/hrvatskih provincijalnih klubov in sicer znani SK Cakovac. Tekma je zelo velike lokalne važnosti, ker nastopi naš slov. športni klub zadnjič v prijateljski tekmi pred veliko borbo za prvenstvo mesta Maribor dne 18. t. m. z Sportvereinigung „Rapid*. V svoji sredi ima “Maribor* zopet nekaj novih mladih moči, ki obetajo klubu lepo bodočnost. Tekma z Cakovčani se prične ob pol 16> V predtekmi trainira Svoboda 1. z Mariborovo rezervo. Kultura in umetnost. Ideal človečnosti in bratstva. V Pragi se je pninule dni .vršil svetovni kongres Zveze ibra|tStiva. To je mednarodna, zveza, ki delirije tna reli gijoznii podlagi iza uresničenje ljubezni in bratstva. med vsemi narodi. Kom gre sa iso se udeležili odposlanci raznih narodov, številno je (bila zastopana zlasti anglo-sašlka rasa. Med anglešCkim in amenilkanskim narodom, ki se odlikuj e-Ita ipo isvojem prirojenem racijona 1 izmu in čistosti javne morale, ima to gibanje največ pristašev. Ta relli.gijozni pokret ise me naslanja na cerkvene družbe, mairveč je svobodna zveza vseh ljudi, ki verujejo v krščanske ideale neprisi Ijeno im prostto iz srca. Zveza je strogo pacifistična. Njen smolter je uresničenje Krisltovega nebeškega kraljestva v človeških srdih. Na praškem (kongresu so govorili zastopniki vseh krščanskih narodov. Zastopnik Zedinjenih držav je izjavil, da so ivsi misleči l judje iv Ameriki iza Zvezo narOdov in za zbližan j e ivseh ras fiin pllemen. Brzojaivne pozdra-ive so poslali med drugimi prezident Masaryik, zunanji miinisiter Beneš, angleški ministrski predsednik Ll0yd ■George, aniniistirsfld predsednik Kanade in Onltarija, škof Canterburyski, voditelj Labour Pairtty M. Henderson in mnogi drugi. Zanimiv je pozdrav velikega boritelja za svobodo, resnico an ideale človeštva, iprezidenta Masaryka. V tem pozdravu pravi med drugim, o-iPOzarjajoč na to, kako zgodaj se je pojavil‘v češkem (narodu ideal humanite-ite: »Za svojo osebp lahko trdim, da sem vedno stal na stališču elovečanstva. Simpatično prepoznanje -vsake osebe, individuelne kakor kolekitiivne, zlasti pa še idržatvne in narodne, stremljenje po bratski organizaciji vsega sjveta mora biti cilj talko posameznika kakor ivsakemu narodu. Vsi od tega uri je Vaše delo simpatično... Velike evropske in, ameriške države bodo storile clOve-štivu neprecenljivo usliulgo, če bodo izrabile svojo moč za 'bratstvo narodov. Male države in anali narodi se bodo pri-družili s toliko večjim (veseljem, Iker je njim mir fin vsestranska pravičnost najsigumejše orožje v obrambi lastnega obstoja. Želfitm Vašemu delu ves «-'4peh«. V daniaišnjiih surovih časih je 'bil ta konigres lepa manifestacija tolerance, čiste človečnosti in odkritosrčne plemenitosti. Zato je vredno, da ga registriramo tuidli v naši jaivTi^stti. Zahtevajte a osah gostilni „f§abor“. Ernest^ EcksUinJ: 6 Afrodita. Roman. Pre?el: Rman, (Dalje.) »Upam,« je odvrnil na to Akontij, »da ito, kar mi ta praviš, ni tajnost, ki bi jo bil moral zamolčati.« »O ne,« je odgovoril Klitofont. »Jaz ti pripovedujem samo obče znane stvari. Vsak deček v Miletu ve za Melani-povo ljubezen in mladost. Seveda pa niikdo ne ve, ikdo je bila ta devoflka, m ikatero je prosil Melanip, ker se je oela zadeva va-šila tajno in si nikdo ne upa njega samega o tem vprašati. Znano je le to, da je cela leta tvegoval za njo in ni nikdar več mislil na to, da bi iskal svoji hiši gospodinjo. iNa vratih so se zaslišali laoiraki. — Kmalu nato ,je vstopil v avlo Melanip sam, 'podal mladeniču roko ter rekel z globokim, avonlklim glasom: »Krasen dan je danes, Akontij 1 — Solnce itukaj v dvoru ikomaj obseva vrh sitrehe, zunaj pa je napojilo že vso na-raivo s svojiimi zlatimi žarki. Zares, kaidar taiko gledam na ito veliiko, večno itajinstiveno morje, tedaj razumem, kako je mogla nastati ta pobožna pcravlji-ca, da je neizmerno lepa Afirodita vsita-la iz moffkske globočine. Ljudstvo vedno vprašuje, od kod je prišel bog, 'ker ljudstvo ito, kar mu je nepojmljivo" meri z zemeljskim merilom; lepše jim zares nikdo ni mogel odgovoriti na to vprašanje, kaikor sveži mirt. o'boginji, ki se je rodila iz morske pene.« »To je res,« je odgovoril Aikiontaj. »Afrodita, večna lepota, ona je ravno talko itajiimistvena in nedosegljiva, kaikor morska globočina; a največja uganka je ogenj, ki se vname raidi lepote in ki . ga mi imenujemo Ijuibezen. Pravi u-metnilk M moral prikazati boginjo ta- « ko, da vise tajinsitiveno in zagonetno visi kaikor pajčolan nad licem* ki se ziblje v sladkih sanjah.« »Hočeš 3i iti ito posikaisitit« ga je vprašal svečenik. »Še ne,« je sfkrommo Odgovoril Aikon-tij. »Nimam še zmagoslavno preizikn-šene loke, ki se se še le mor|i navadili na to, da sama tiis/tvarja brez nasveta naknšenega mojBitna; nimam pa tudi ženske postave, po kateri ibi po- sneti poteze (take Afrodite. Ti veš: ničesar umetnik ne vstvarja iz samega sebe. Kar se Doči od ostalih ljudi, to je njegov talent, da opazuje in to potem s svojo umetnostjo vstavami. Nikjer, ni-i v atenskih nlicaih nisem srečal Obraza, id ibi odgovarjal onemu, ki ga nosim v svojem srcu.« »Tak primeren obraz sem jaz po-Enal/< je rekel na to svečenik napol zamišljen; »toda usoda je uničila to, bar bi samo dileto umetnika zamoglo ove-kovečilti.« , 1K0 je bil zaj’Utrek’ dokončan, je Kli-ifcifonlt ogrnil Melantipu plašč, nalkar je Melanip odšel z mladim kUparjem iv mesto. Na trgu je balo že vse polno ljudi najrazličnejših slojev. (Dalje prih\> Ne pozabi naročnine! Glavni urednik: RadivoJ Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Sah. Šahovski klub, s sedežem v Veliki kavaimii priredi llavalifikaeijsiki ..turnir, ki se izmcine v potok 9. it. m. Že kvalifi-dirani igralci se itega ne udeleže, pač pa igrajo nnrvinci in sicer vsaik po 2 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl .naš iskreno .ljubljeni, predobri in nad vse skrbmi soprog, ozir. oče, sin, brat, svak in stric Jože Kump po dolgi zelo mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 41. letu svoje starosti. Pogreb preblagega pokojnika se vrši v pondeljek ob 16. uri. Maribor dne 3. septembra 1921. Marija Kump, soproga. Tonček, sin; Marija, hčerka. Marija Kump, mati. Lizi Kump, Vera Paar, roj. Kump, Mlel Slter, roj. Kump, Rezi Zdešar, roj. Kump, sestre. 1305 Telefon 157, Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preprog« Posteljni predložki Oradi za matrace Platno za slamnjake Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preprog« Posteljni predložki Gradi za matrace Platno za slarnnjake PRVA 3UGOSLOVANSKA TOVARNA 2A S GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE u d. z o. Z. SLOVENSKA BISTRICA MartDor, 4. septembra I92J ipas*. •nir m m v ■ w Dežne plasci s prvovrstni, pravkar došli. — Velika izbira dežnikov, moškega perila, klobukov, čevljev itd. najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2] Kompletna oprava 2® Spzcerifslia trganima na prodaj. Welt, cvetličarna 1304 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 13, Prosim poskusite * naio vedno sveže žgano kavo, mešanice najboljših vrst, ki so v lastni žgalnici strokovnjaško sesteuiiene: Najfisiejša Elite-mešanica % kg K 34’— nsjfin. mešanica (BarlsSailsr) & kg K 32*— najfinejša Java-mešanija % kg K 27‘—• najfin. družinska mešanica y4 kg K 22*— Rio žgana •••••% kg K 17*— Pri odjemi od 5 kg dalje primeren popust. % Pošiljanje po pošti na vse kraje! Nova specialna trgovina za kavo, Jaš in Lesjak, Maribor v Šolska ulica št. 2. sss Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu z cenami brez konkurence. £>92 Zahtevate cenike j Prodaja na veliko j Cenjenim odjemalcem priporočam »mo iiieliu din najboljše kakovosti. — Vzorci bodejo izloženi na Obrtni razstavi SOD Dragotin RogliČ laribor, Koroška cesta štev. 19 Telefon 157. Najmodernejše plastične fotografije | izdeluj® atelje „RUBENS“. 0®"“ Potrežba točna in cene solidne. Anton Mancini, fotograf MARIBOR, Frankopanova ulica št. 37. Oradi Platno Nanking Inlet ‘ Brisalke Kuhinjske brisaCe Umivalne rute Voščene rute Posteljni yloŽkI po najnižji ceni prt , Uforsche, teifser Gosposka ulica 10. 535 okolico posluje ©ST* Movo dospeli » Frankopanovi ulici štev. 17. Uradne ure vsak torek in soboto od 18. do 20. ure. Sprejema hranilne vloge, dajejo se razna posojila po najkulantnejšili pogojili. Načelstvo. liti iz brona, desetletno jamstvo. Okoli BO komadov razne velikosti, ima v zalogi 1113 G-G „MeialIam“ d. d.-, Zagreb] Iliča br. 134. Telef. 1-98. Zahtevajte cenike! & E. družabnik, izkušen lrg*r«:, . želi sodelovati s kapitalom do 260£t>0 'K v trgovini 2 dežel-' nimi pridelki ali lesom, ati v trgovini s špecerijami iti ko-. lonijalvim blagom v prometnem kraju. Dravsko doline ali » Mariboru. Ponudbe pod „Bačvamn* na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica št. 15. 1293 Warthftim-b!agajrta it. 2 se proda. Naslov* pove uprava, »Tabora*. 1271 3—3 Ivan V&lker Pianino v dobrem stanju je na prodaj, Vrazova ulica 3, JI. ridslr.; vrata 12. 1291 Glasovir *e proda. Naslov, se izve v upravi lista. 1297 Nekaj sobnega in nekai kuhinjskega pohištva se ceno proda. Slovenska ulica št. 36. 1293 izvošček vozov štev. 9,13, 18, 25, fck 34 in 35. A Spre|mejo se 3 dijaki na stanovanje in hrano. Naslov v upravništvu. 1292 Uspešne prošnje v stanovanjskih, uradnih in drugih zadevali piše ceno auončna ekspedicija Voršie, Vrbanova ulica 19, 1289 6—1 krasen novi Lfncer-voz proda po zelo ugodni ceni Vinko Dianine, gostilničar, Frankopanov* ulica 2. 1302 10 polo vn jakov dobrega vina letnika 1920. Fosžstnica Goric, Leskovec šfsv. 80 pri Ptuju. 1294 Glasovir v dobrem stanu st proda z» 1700 din, Naslov pove nprava. 1286 Meblovano sobo išče učitelj s 15. septembrom. Ponudbe na V, V., 11. deška ij. šola, Razlagova ulica 16. 1974 Zamenjam stanovanje, obstoječe iz, 3 sob za drugo iz 4 aH 5 c ob, če mogoč e v bližini parka. Ponudbe pod »Solarna upravo. 1276 Dne 7. septembra ob 9. uri se vrši v Marijini ulici štev. 10, III. nadstropje, prostovoljna dražba pohištva za 2 sobi, slike, divan, pisalna rriiza, viseče svetilke in drugo. 1290 2-1 Jetika! Specijalist za pljučne bolezni dr, Pečnik crdinira v torek in p e* ek od 11. do 12. iu od 14, do 16. ure v Mariboru, Razlagova ulica št. 21. Vso druge dni Št. Jurij ob juž, žel. 1046 Podpirajte slovenske tvrdke suha, 1 meter dolga, kakor tudi premog so dobi v vsaki množini na dopr dostavljeno po nizkih cenah pri. špedicijski tvrdki F. A-A. liHER, MARIBOR, Slo-Venera' ulica 8. 1288 3—1 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča. 28 Zahvala. Rodbina pukovnika Vlastimira Jakovljeviča se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so ji nudili pomoč in tolažbo ob smrti v rodbini. Posebno se zahvaljuje cenjenim damam ženskega društva za vde-ležbo pri pogrebu in, rodbinam g. dr. Lipold, g. Zeller in g. kap. Markač za podarjene vence. priporoča trgovina Dražba »1MPE\'“ v Ljubljani bo o priliki Ljubljanskega velikega semnja (3.—19. septembra) imela »a prodaj večje Število prvovrstnih iu plemenitih konj raznih pasem. 1284 Aleksandrova cesta 45 nasproti glavnega kolodvora. Solidna in točna postrežba. zajamčeno pristen, v sodčkih in steklaniegh audi »a debela Robert Diehl, Celje, 1028 12—10 Jos. Martinc Maribor 625 6>l«nterl)ika velitrgovlna II kupuje pri ls; a, Armbruster, Vetrinjska ul. 17. Največja zbirka najnovejšHi modelov, Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge Zaveso ^7 Blago zapohištvo Posteljno perje izvasrefti« nizke cene v zalogi pohištva Brzojav: ,Eksperti! Brzojav: ,Eksperti!4* špedicija za medjunarodne transporte Golubovič in drug MARIBOR SUBOTICA Aleksandrova e«sta 41. Vlil, Božkc Vujiča 3. Otprcma svakoursnega blaga r celim iu zbirnim vagonima, Reekspedlclja! Uskladištenje l Ocarinjenje! Sre a/, »ajkulanluije uvjete. 1J68 8-3 24. septembra—2. oktobra ra . Blagovni vzorčni sejem z,a industrijo, ir* k govino in obrt. Posebni razstava kme- A tijstva in gozdarstva Štajerske. — M \ Štajerska umetnost. Razstava M »štajerske književnosti*. Slav- M . mostni koncertni in gleda* M - liški teden. Slavnosti z M domač, narod.nošami, jm Sejemski ’ urad: & Graz . Jt Burggv 13, M Pozor! Pozor! Gosposka ulica St. 30 FirehsBOT* Iria«, mr Svoboden ogled! Ceniki brezplačno S priporočam večjo zalogo gotovih oblek, močnih hlač. dežnih in zimskih plaščev vseh velikosti, velika iz* hira modnih srajc za gospode, obleke na mero se točno in za solidno ceno izdelujejo Jakob Vezjak, krojaška obrt iu konfekcija Maribor, Vetrin|ska ulica šte> M 1273 4-1 ■*•**■* *«r-~ *u^.,iz,yjifi+anzM?r.rnT r.rrrot Lastnik m „K*mzorc»j Tabor'*. ZZ Tiska: Mareka tiskarna d, d \