■o
Its io
■TT
Im
icn
im
!o
On

« «
LLÜA
ZUIORQQ DUKOMEHJX PIVA NIKDam
Malo otrok na tako želenem avtobusu
Kokšarov: »Z nikomer nisem podpisal!«
CHi-jI^			
90,6 95,1 95,9 109,3			
	DN INPE1		IK FEK
Št. 78 / Leto 65 / Celje, 5. oktober 2010 / Cena 1 EUR
□
□

Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Izbrana lepotica poletja
Lepotico poletja Novega tednika in Radia Celje so s kuponi in SMS-sporočili izbirali najprej bralci, piko na i njihovemu izboru najlepših treh pa je v petek postavila strokovna komisija. Zdaj je vse znano.
Foto: Grup A

Pravnika s sambo zaplesala v zakon
Pri stotih si zeli zdravja za bližnje
Blok 6 pred padcem ali naprej?
Srečanje z gostinci in taksisti brez obojih
2
I DOGODKI
NOVI TEDNIK
Potrebna je nova drža
V spomin na žrtve povojnih pobojev je Nova slovenska zaveza v nedeljo pripravila tradicionalno spominsko slovesnost na Teharjah. Sveto mašo je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek. »Ko si prizadevamo za spravo, moramo najprej poudariti, da sprava nikoli ne zanika resnice,« je poudaril v pridigi.
Lipovšek je dejal, da se za spravo ob zanikanju resnice navdušujejo tisti, ki so povzročili nasilje ali krivice. »Le-ti poskušajo prikriti trpljenje žrtev, ga ignorirati ali prekriti z betonskimi ploščami, s pregradami ali z industrijskimi odpadki,« je prepričan. Po njegovem je potrebna nova drža, ki ustvarja nekaj novega in preseka začarani krog sovražnosti. »In ta novost, to preseka-nje začaranega kroga sovraš-
tva, je navzoča prav v odpuščanju. To ne pomeni pozabljanje in zanikanje tega, kar se je zgodilo, temveč pogumno odločitev za novo pot, za novo prihodnost ter s tem tudi novo kakovost življenja na osebni in družbeni ravni,« meni Lipovšek.
Predsednik Nove slovenske zaveze Anton Drobnič je v svojem nagovoru dejal, da je Teharje ostalo tudi po 20 letih slovenske samostojnosti sramotno anonimno, saj je spomenik »na najbolj skritem, povsem neobljudenem kraju, viden samo iz neposredne bližine in od nikoder drugod«. Podobno je tudi s Kočevskim rogom, je dodal Drobnič, in s 600 drugimi morišči po vsej Sloveniji.
BA
Foto: GrupA
Z nedeljske spominske slovesnosti na Teharjah
V iskanju »brihtnih buč«
Včeraj popoldne so za mizo ponovno sedli predstavniki vlade in v stavkovni odbor vključenih sindikatov javnega sektorja, ki so nadaljevali pogajanja. Do zaključka redakcije dogovor še ni bil znan, stavka pa se medtem nadaljuje. Vprašanje je, kakšen bo izid včerajšnjih pogajanj, saj vladna stran, po navodilu premierja Boruta Pahorja, nima mandata za kakršne koli kompromise, ki bi imeli javno-finančne posledice za državo.
Sicer so po pogajanjih v razen na mejnih prehodih,
minulem tednu ocenjevali, da je določen napredek vendarle bil, a dokončno se glede nobene od stavkovnih zahtev še niso dogovorili. Povsem na nasprotnih bregovih ostajajo pri odpravi plačnih nesorazmerij.
V krajih na širšem Celjskem zaenkrat stavke še ne občutimo tako neposredno,
kjer je tudi v drugih krajih prihajalo do največ težav. Vse več je tudi opozoril o nastali gospodarski škodi, podjetniki pa so sindikatom že zagrozili s tožbami.
Sindikat proti reformi
Ob tem se vladi obeta novo bojišče: »Delo do 65. le-
ta? Malo delo z več revščine? Nižje odpravnine? Krajši odpovedni roki? Ali res mislijo, da bomo tiho?« S temi vprašanji, predvsem zaradi delavcem neprijaznih reform, ki jih izvaja sedanja vlada, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pripravlja vrsto prireditev, na
katerih bodo predstavili negativne učinke predlaganih reform pokojninskega sistema, vpeljave malega dela in spreminjanja zakona o delovnih razmerjih. O podrobnostih bodo v četrtek govorili tudi v celjski območni organizaciji ZSSS Savinjska.
US
Ob predstavitvi monografije in razstavi buč v Mo-zirskem gaju se je predsedniku dr. Danilu Türku (za katerega, podobno kot je pred leti storil dr. Janez Drnovšek, upajo, da bo končal stavko) porodila svojevrstna asociacija: »Živimo v času, ko potrebujemo brihtne buče. Tudi za to, da končamo stavko v javnem sektorju.«
Predčasno ali na domu
V skladu z zakonsko določenimi termini volilnih opravil se danes začenja predčasno glasovanje na letošnjih lokalnih volitvah.
Predčasno bo mogoče glasovati na sedežih občinskih volilnih komisij še jutri in v četrtek, vendar je pametno, sploh za manjše občine, preveriti, kdaj bodo volilne komisije omogočile predčasno glasovanje. Tri dni pred glasovanjem, torej v četrtek, 7. oktobra, morajo volivci, ki zaradi različnih vzrokov ne bodo mogli glasovati na voliščih, vložiti zahtevo za glasovanje na domu, podobno pa velja tudi za volivce, ki uveljavljajo pravico do glasovanja na posebnem volišču, dostopnem invalidu.
Predvolilni molk se uradno začne točno opolnoči v
OB ROBU
Ko ima hudič mlade _
y času, ko bog ne daj, da bi se kaj narobe pripetilo, se ravno to tudi zgodi. Tako so mami v torek sredi dneva in sredi Celja iz torbice ukradli denarnico. Po šoku ter razmisleku, kaj vse bi človek naredil zmikavtu, uvidiš, da od skrbi nimaš nič. V denarnici je bilo nekaj denarja, osebna in zdravstvena izkaznica. Ponavadi storilci vzamejo denar, ostalo odvržejo. Zato sva v središču mesta (na začudenje mimoidočih) odprli skoraj vse smetnjake, a dokumentov nisva našli. Vmes sva klicali na policijo, kjer nama je policistka dejala, naj raje »ne prihajava tja, ker bo mami morala čakati, saj stavkajo«, da pa imam tatvino čas prijaviti tri mesece. Na kraj policisti niso prišli, sva pa policistko še vprašali, če si zapiše vsaj najine podatke, če kdo dokumente najde. Nato sva šli na upravno enoto, vmes »nekam poslali« vse odgovorne, ki so krivi, da morajo delavci stavkati »Pa ravno danes!« Po sistemu »ko ima hudič mlade je naneslo še, da mora mami v tujino, zato je bilo treba novo osebno dobiti čimprej (nima potnega lista). Uslužbenka nama je na (enem od štirih odprtih) okencu pojasnila, da rabiva zapisnik o tatvini s policije. »Ja, kako, če pa stavkajo?«.
V upanju, da drugega dne stavke več ne bo, sva odšli. A zadeva je resna, zato je naslednji dan stavka še vedno bila, bil pa je tudi nov klic na policijo. Tokrat nama je policist korektno dejal, naj le prideva (takoj). Postopek je bil na policiji končan v nekaj minutah, brez problema. (Vmes sva na ZZZS v nekaj minutah uredili dokument, ki začasno nadomesti ukradeno zdravstveno izkaznico.) V strahu, da bova pred okencem stali več kot uro, sva vstopili v upravno enoto. ob pogledu na številne plakate z napisom STAVKA in pametovanju nekaterih strank je bila nervoza še večja. Toda po razlagi, kaj vse se nama je zgodilo, so nama uslužbenke prijazno razložile, kaj je treba še storiti (pri blagajni čakalne vrste ni bilo in zdelo se je, kot da so pozabile, da pravzaprav stavkajo. Novo osebno izkaznico sva pod oznako nujno dobili v dveh urah^!
Zdaj je treba kupiti le še novo denarnico. Pa stavka gor ali dol!	SIMONA ŠOLINIČ
Nov most Slovencev in Hrvatov
noči s petka na soboto, trajal pa bo do nedelje do 19. ure, ko bodo zaprli volišča.
US
www.novitednik.com
Nov most čez Sotlo, ki povezuje hrvaško tovarno Ve-tropack z njenim skladiščem na slovenski strani, sta v soboto odprla slovenski predsednik Danilo Türk in hrvaški predsednik Ivo Josipovic. Kot je poudaril Türk, je odprtje mostu tovarne, ki se širi na območju dveh držav, predvsem velikega simboličnega pomena.
Tovarna Vetropack, ki izdeluje stekleno embalažo v obmejnem Humu na Sutli na hrvaški strani nima dovolj prostora, zato ima že od nekdaj skladišče izdelkov na slovenski strani, v sosednjem Rogatcu. Skladišče je bilo v Rogat-
cu dolgo na oddaljenem območju v bližini železniške postaje, v zadnjem času so ga prestavili k sami tovarni ter ga povezali z novim mostom čez mejno Sotlo. Tovarna Vetro-pack, ki je danes v švicarski lasti ter je ena najuspešnejših na Hrvaškem, obenem praznuje 150-letnico delovanja, ustanovili pa so jo zaradi izdelovanja steklenic za polnilnico kisle vode v Rogaški Slatini.
Oba predsednika sta ob Sotli poudarila, da sta državi pri reševanju problemov storili korak naprej ter da je v takšnem duhu treba reševati še druga nerešena vprašanja.
BJ
Hitra cesta najprej in naprej od Šentruperta
Optimistične napovedi: prve lopate za tako želeno hitro cesto Šentrupert-Velenje čez poltretje leto
Hitro cesto med Šentruper- nik, se je časovnica ministrs- Vlada naj bi v najboljšem sce-
tom in Velenjem potrebuje gospodarstvo in potrebujejo jo prebivalci, je na delovnem pogovoru z ministrom za promet Patrickom Vlači-čem še enkrat izpostavil velenjski župan Srečko Meh, ki je sicer v ospredje namesto »jamranja« postavil nekaj zahtev. Med drugim, da mora biti hitra cesta do Velenja izvedena naenkrat in da mora ostati sedanja cestna povezava Velenje-Ar j a vas nedotaknjena.
Kot je omenila predsednica uprave Darsa Mateja Duhov-
tvu za okolje in prostor znova nekoliko zamaknila - namesto decembra bodo dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) izdelali januarja 2011, nato naj bi se začele javne razprave. Seveda je največ odpora in nasprotovanj pričakovati v Braslovčah, kjer civilna iniciativa in ministrstvo za kmetijstvo nasprotujeta uničevanju kmetijskih zemljišč. Kot je zatrdil minister Vlačič, trase štiripasovnice brez odstavnih pasov med Šentruper-tom in Velenjem, razen mikro-lokacij, ne bodo spreminjali.
nariju uredbo o DPN sprejela marca 2012. Šele potem bodo vzpostavljeni pogoji za odkup zemljišč in pridobivanje dovoljenj, tako da bi prvo lopato, ponavljamo, da po optimističnem scenariju, zasadili v začetku leta 2013.
Duhovnikova je omenila počasne postopke na ministrstvu za okolje, pri čemer je tudi minister za promet poudaril, da je takšne kritike večkrat slišati. Ovira je, po njegovem, tudi toga zakonodaja, ki zelo upo-časnjuje postopke. Pospešil jih bo šele novi zakon, ta pa tre-
Vsi sogovorniki v Velenju so bili na strani hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem.
nutno čaka na drugo branje v državnem zboru.
Tudi denar bo
Minister Vlačič je precej optimistično, v svojem slogu torej, povedal tudi, da si glede potrebnega denarja za hitro ce-
sto ne dela skrbi. Skrb države je, da financira odkup zemljišč in vse postopke vključno z gradbenim dovoljenjem, Dars pa bo moral s partnerji na koncesijski način poskrbeti za gradnjo. Če ne bo šlo drugače oziroma če se bo za ta odsek zbralo premalo denarja s cestninami, so napovedali tudi t. i. »senčno cestnino«, ki bo omogočala pridobitev kreditov ali zasebnega kapitala.
Glede nasprotovanja trasi v Braslovčah je predsednik medobčinskega odbora za sprem-
ljanje projekta Bojan Škarja omenil, da bi bilo treba prisluhniti Braslovčanom, katere nove pridobitve oziroma dodatno infrastrukturo potrebujejo, ker bi bilo potem prepričevanje verjetno lažje. Ob tem je izpostavil zahteve županov zgornjesavinjskih občin, ki so seveda naklonjeni trasi proti Šentrupertu. »Hitra cesta ni le cesta, gre za razvojno komponento, kar se premalo poudarja,« je opozoril Škarja, župan Meh pa dodal, da bo javna razprava krvava.	US
IZJAVA TEDNA
»Javna razprava bo krvava. Oni bodo glasni, mi pa prepričani.«
Velenjski župan Srečko Meh napoveduje razprave o trasi Šentrupert-Velenje
Po nasvete za znanje
Prvi dan malo potnikov
Včeraj je bil prvi dan vožnje šolskega avtobusa, ki pripelje učence iz širše okolice Prožinske vasi vse do njihove osnovne šole v štorskem naselju Lipa. Na nedavnem protestnem zboru so ga zahtevali krajani.
evrov na leto, opravlja družba Izletnik Celje.
Uvedbo šolskega avtobusa so zahtevali krajani Prožinske vasi že konec pomladi s peticijo ter nato na nedavnem protestnem zboru, saj so njihovi otroci doslej potovali v Štore z rednimi avtobusi, tam pa so do šole morali pešačiti čez nadvoz. Avtobus jih od včeraj pripelje vse do šole.
BJ, foto: SHERPA
Včeraj je začel redno voziti težko pričakovani šolski avtobus za učence s širšega območja Prožinske vasi, ki jih vozi pred njihovo šolo v štorskem naselju Lipa.
Avtobus začne z vožnjo ob in se odpelje do OŠ Štore.
7.15 ter odpelje učence z Lipe nazaj ob 13.15. Z vožnjo začne na Opoki ter vozi naprej proti Prožinski vasi in Vrbnemu vse do Šentjurja, kjer obrne
Vstopanje in izstopanje učencev je prilagojeno, tako da učencem nevarne glavne ceste ni treba prečkati. S širšega območja Prožinske vasi
obiskuje osnovno šolo v Što-rah okoli 40 učencev, vendar jih je bilo prvi dan vožnje na avtobusu vsega osem, saj sta dva razreda učencev trenutno v šoli v naravi. Šolski prevoz učencev iz širše okolice Prožinske vasi, ki bo občinski proračun stal 15 tisoč
Ob dnevu slovenskih svetovalnih središč so v UPI Ljudski univerzi Žalec nudili brezplačno pomoč tistim, ki razmišljajo o vključitvi v različna izobraževanja in usposabljanja ali so vanje že vključeni.
Predstavniki izobraževalnih organizacij so odgovarjali na vprašanja o učenju in izobraževanju. »Nudili smo nasvete in informacije o vpisu v srednjo šolo, na fakulteto ter različne jezikovne in druge tečaje. Za tiste, ki se
že izobražujejo, pa svetovalne pripomočke za ugotavljanje učnih in drugih težav ter govorili o načrtovanju nadaljnje kariere,« pravi svetovalka v žalski UPI Mihaela Anclin. Pomoč nudijo že šesto leto. Vsako leto išče pomoč in informacije več kot 1.500 ljudi. Opažajo, da se v zadnjih letih nanje obračajo vedno bolj osveščeni posamezniki, ki se zavedajo pomena znanja na trgu delovne sile.
MJ
Mediji za bogatejše otroštvo
Prvi teden v oktobru je v Sloveniji že tradicionalno posvečen otrokom. Letošnji ima geslo Mediji za bogatejše otroštvo. To temo so izbrali otroci na nacionalnem otroškem parlamentu.
Kot sta v poslanici ob Tednu otroka zapisala varuhinja človekovih pravic Zdenka Če-bašek Travnik in predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Franc Hočevar, otroci vedo, da so mediji okno v različne svetove. »Vedo tudi, da skozi ta okna prihajajo tudi manj prijazna sporočila, vča-
sih celo sovražna. Težje pa razumejo, da mediji svet ne le zrcalijo, ampak ga tudi ustvarjajo. Zato smo odrasli toliko bolj odgovorni, da otrokom pomagamo poiskati prave poti v svetu tisočerih informacij. Da bodo znali prepoznati pojave sovražnega govora, kršitve zasebnosti in dostojanstva, nasilje in zlorabe tako v družbi kot v medijih,« sta poudarila in dodala, da nam bodo otroci odprli vrata v svoj svet le, če jih bomo sprejemali kot enakovredne in sposobne sogovornike.
Ob Tednu otroka so v Medobčinskem društvu prijateljev mladine Celje pripravili vrsto aktivnosti. Včeraj so imeli dan odprtih vrat, danes bo v celjskem mestnem parku slikarska kolonija nadarjenih učencev na temo tedna otroka. V četrtek pripravljajo slikanje na asfalt v parku in pred vrtci na Dobrni, v Vojniku in na Franko-lovem ter v petek odprtje razstave likovnih del s slikarske kolonije s podelitvijo priznanj udeležencem.
BA
sal/te sul^mapi
ki zaup \va, etno (n blue glasbi
vnktoHikob 21.00 r» R»jru 90j6, 95,1,95.9 in 1003 MHz
Ptokrovitelj otMal« [e BANKA CEUE
Po gospodarskem okrevanju, tako premier Pahor, se bodo izkazale značajske lastnosti Slovencev, predvsem bo v ospredju medsebojna pomoč.
Radeški papir celem svetu
po
V podjetju Radeče papir so v petek ob prisotnosti predsednika vlade Boruta Pahorja predstavili nov papirni stroj PS5 za proizvodnjo zaščitenih, vrednostnih in banknot-nih papirjev.
Smo banka z najbolj razvejenim prodajnim omrežjem v Sloveniji. V svoje vrste vabimo nove sodelavce za izobraževanje, organizacijo in izvedbo prodaje bančnih produktov na poštnih okencih, ki bodo delovali kot
MOBILNI BANČNI SVETOVALCI (ž/m)
na poštah na območju Celja
Če
•	radi delate na terenu,
•	ste samoiniciativni in usmerjeni k doseganju ciljev,
•	radi delate v timu ter imate smisel za podajanje znanj in motiviranje sodelavcev,
•	ste mobilni in imate vozniški izpit B-kategorije,
•	obvladate delo z računalnikom,
•	vam je plača na podlagi rezultatov dela izziv,
imate pa tudi strokovno izobrazbo VI. ali V. stopnje ter 4 leta delovnih izkušenj,
smo ta poziv k sodelovanju pripravili za vas.
Prednost lahko pomenijo tudi vaše izkušnje pri prodaji bančnih produktov ali poštnih storitev, licenca za prodajo zavarovalniških produktov.
Če vas je naše povabilo nagovorilo, nam pošljite ponudbo za sodelovanje. Ta naj vsebuje vaš življenjepis in ustrezna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Vaše ponudbe pričakujemo v 8 dneh na naslovu: Poštna banka Slovenije, d. d. - bančna skupina Nove KBM, d. d., Sektor pravnih, kadrovskih in splošnih zadev, Ul. Vita Kraigherja 5,2000 Maribor.
V najkrajšem možnem času po opravljeni izbiri vas bomo obvestili, ali ste prav vi postali sodelavec,ki mu ponujamo
•	ustvarjalno in samostojno delo pri izobraževanju, organizaciji in izvedbi prodaje bančnih produktov na poštnih okencih,
•	dobre delovne pogoje v dinamičnem okolju ter stimulativno plačilo, vezano na uspešnost,
•	dodatno izobraževanje in
•	možnost vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 4-mesečnim poskusnim delom.
Naj omenimo, da si stroja večina obiskovalcev ni ogledala, saj je strogo varovana skrivnost.
Z naložbo v nov papirni stroj postajajo radeški papir-ničarji enakopraven konkurent vodilnim dobaviteljem različnih papirjev z najvišjo stopnjo zaščite. Kot je poudaril premier Pahor, je naložba v Radečah še en dokaz, da se Slovenija prebija iz krize. Tudi prokurist Peter Tevž je omenil, da so se naložbe lotili v času najhujše krize, vendar nov stroj v vrednosti skoraj 20 milijonov evrov prinaša več mejnikov, med drugim več kot potrojene proizvodne zmogljivosti, za tretjino se bo znižala poraba energije, za dve tretjini pa poraba vode, pri čemer je stroj tudi okolju bolj prijazen.
Sicer začetki izdelave papirja v dolini ob potoku So-pota segajo v leto 1736, medtem ko se je industrijska proizvodnja papirja v Radečah začela v začetku 20. stoletja. Danes proizvajajo in prodajajo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Izdelujejo tehnične in specialne papirje, vrednostne in zaščitene papirje ter plastične in kartonske kartice. Na banknotnem papirju iz radeške papirnice
Blok 6 pred padcem ali naprej?
Zaradi nezadovoljstva z delom nadzornikov HSE predlog za njihovo menjavo - V premogovniku predlagajo, naj pri njih poiščejo odgovore glede premoga
so bili tiskani vsi bankovci (tolarji) samostojne Slovenije, vsi bankovci (dinarji) nekdanje Jugoslavije, papir pa poleg evropskih držav uporabljajo v Aziji in Afriki, v zadnjem času so močno prodrli na indonezijski in indijski trg.
Premierju Pahorju so v Radečah podarili »kolo-drob« - napravo za mehansko obdelavo bombažnih vlaken. Pahor je »kolodrob« izročil Janezu Tomažinu, ki ga je prokurist Tevž označil kot »gonilno silo« vsega dogajanja v podjetju.
V podjetju, ki ga sicer vodi direktor Andro Ocvirk, je 487 zaposlenih, ki z 42 tisoč tonami papirja letno ustvarijo 60 milijonov evrov. Kot je pojasnil Tevž, svetovna gospodarska kriza papirne industrije z vidika povpraševanja ni pretirano prizadela, saj je povpraševanje ostalo nespremenjeno, ob tem pa se je tržni delež ra-deških papirničarjev še povečal. »V težave nas spravljajo rast cen celuloze, saj se je lani cena praktično podvojila, in naraščajoče cene energije,« je omenil Tevž.
US, foto: SHERPA
Vlada bo na seji v četrtek najverjetneje odločala o menjavi nadzornikov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki so odločali o gradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš).
Po scenariju, ki se pojav-Ija v javnosti, naj bi nov nadzorni svet poskrbel za odstavitev prvega moža HSE Boruta Meha ter za menjavo nadzornikov v Tešu, ti pa bi potem odstavili direktorja dr. Uroša Rotnika. Nadzornike HSE zdaj vodi dr. Franc Žer-din, nekdanji direktor Premogovnika Velenje, ki je že javno spregovoril o politično pogojeni menjavi.
Med razIogi, ki jih je za načrtovano menjavo naved-Ia ministrica za gospodarstvo Darja Radič, je poleg nenehnih vprašanj, na katera ni dobiIa odgovora, tudi po-misIek o zadostni koIičini premoga v Premogovniku Ve-Ienje. »Sedanja ekipa v HSE ne zna ne zmore aIi noče predstaviti jasne sIike gIede projekta. Z vsakim odgovorom, ki ga dobim, se mi odpirajo nova vprašanja,« je po-jasniIa. Med »vprašanji brez odgovora« je izpostaviIa finančno konstrukcijo 1,2 mi-Iijarde evrov vredne naIož-be, stroške kuponov za ogljikov dioksid, gradbena dovoljenja, neznanke glede zalog premoga in stroškov njihovega izkopa. »Na najboIj odgovorna mesta žeIim postaviti Ijudi, ki jim Iahko zaupam in ki bodo projekt blok 6 strokovno izpeljali do konca,« je še pojasniIa Ra-diceva.
Zlonamerne dezinformacije
Na pomisIeke so precej ostro odreagiraIi v veIenjskem premogovniku, kjer menijo, da gre za ponovno »zIonamer-no oživIjanje dezinformacij«. Še enkrat so zatrdili, da je na voIjo dovoIj podatkov za doIočitev koIičin premoga v zaIogah in da so strokovnjaki premogovnika visoko strokovno usposobIjeni za izra-
Prvi nadzornik HSE dr. Franc Žer-din je menda kriv tudi tega, da je preprečil menjavo direktorja Teša dr. Uroša Rotnika.
čun koIičin, ki zadoščajo za potrebe bloka 6 do konca njegovega obratovanja, torej do leta 2054.
V četrtek sta tako ministrica Radičeva kot predsednik vlade Borut Pahor podprla nadaljevanje gradnje bloka 6 v Šoštanju.
»Presenečeni smo, da nihče od odgovornih, ki, kot je razvidno iz nekaterih medijev, posIušajo razIične priše-petovaIce, ki menda razIaga-jo, da premoga ni dovolj, dvomijo v zadostne količine premoga in predvidene stroške proizvodnje premoga, tega vprašanja ne nasIovi neposredno na Premogovnik Velenje, kjer razpolagamo z obsežno dokumentacijo, s po-ročiIi strukturnih vrtin, projektnimi in razvojnimi elaborati ter drugimi uradno verificiranimi dokumenti. V PV smo pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja, dati vsa po-jasniIa in predIožiti vso ustrezno dokumentacijo - seveda najbolje na sedežu družbe v Velenju,« je zatrdil direktor dr. Milan Medved.
US
Nejasen položaj Vegradovih delavcev
PBS.
POSTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d. Ul Vita Kraigherja S, 2000 Maribor
Vegradovi delavci, ki so v petek prekinili skoraj dvotedensko stavko, so bili včeraj še doma, medtem ko naj bi se danes stavka nadaljevala, in sicer do izpolnitve stavkovnih zahtev.
Vodstvo Vegrada je namreč v četrtek na celjsko sodišče vIožiIo predIog za umik prisiIne poravnave, kar pomeni stečaj podjetja. To velja samo za matično družbo, še vedno pa ni jasen poIožaj hčerinskih družb. Tudi zato so včeraj v zvezi svobodnih sindikatov razpravIjaIi o nadaIjnjih aktivnostih, saj si prizadevajo za enakopravno obravnavo vseh deIavcev. Z napovedanim stečajem krovne družbe Vegrad
se končuje agonija več kot 600 zaposIenih, ne pa tudi še dobrih 400 delavcev v ostalih hčerinskih podjetjih.
Po nekaterih podatkih naj bi bilo od 11 Vegradovih družb plačilno nesposobnih pet družb, najbolj problematično pa naj bi bilo invalidsko podjetje Vegrad Inde, ki ima več kot 200 zaposlenih. Še vedno ostaja odprto tudi vprašanje pravic tujih deIavcev, ki so biIi v Vegradu zaposIeni z deIovni-mi dovoljenji. Tudi zato delavci razmišljajo o nadaljevanju stavke, v ospredju njihovih zahtev pa je seveda popIači-Io avgustovskih pIač.
US
Odslej v
■	v ■ v v
krozisce
Direkcija za ceste je končala ureditev krožnega križišča v Šempetru, na meji s sosednjo Ločico na Polzeli.
V sklopu ureditve je bilo zela-Šempeter in Celje-Ljub-trikrako nesemaforizirano ljana preurejeno v petkrako križišče regionalnih cest Pol- krožno križišče. Uredili so
Pojasnilo
V prispevku Na lovu za največjim krapom, objavljenem v prejšnji številki NT, je avtorica predvidevala, da so bralcem pravila krapolova znana, vendar pa bi določene navedbe lahko vodile do nesporazumov. »Kra-polov je športna disciplina, kjer se z ribami ravna spoštljivo in humano,« so še enkrat poudarili v Športnem klubu kraparjev Slovenije. »Takoj po tehtanju so vse ribe izpuščene nazaj v vodo. Noben tekmovalec ne tekmuje z namenom, da bi poškodoval ali ubil ujeto ribo.« Tako seštevek teže ujetih in nazaj v vodo spuščenih nepoškodovanih rib prinese trofejo zmagovalni ekipi.
Od neurejenih lastniških razmer na Sliv-niškem jezeru in vsega v tej zvezi pa se Športni klub kraparjev distancira. Zapis je nastal na podlagi osebnega pričevanja dogodku na terenu.	Uredništvo
Čila in bistra RojSekova Micka
S prerezom traku so novo petokrako krožišče predali namenu direktor Direkcije RS za ceste mag Gregor Ficko in žalski ter polzelski župan, Lojze Posedel in Ljubo Žnidar.
tudi pločnike, kolesarske steze, javno razsvetljavo ter od-vodnjavanje meteornih voda. Z ureditvijo krožnega križišča je postalo vključevanje vozil v promet bolj varno in pretočno. Direkcija za ceste je za ureditev namenila 734 tisoč evrov. Občina Polzela je za navezovalno cesto do Poslovne cone Ločica namenila dodatnih 80 tisoč evrov.
MJ
Foto: TT
Kovane vrtnice za urejenost
V Zrečah je bila v petek tradicionalna prireditev Mestu v pozdrav, ki so jo pripravili ob 23-letnici mesta Zreče. Na njej so podelili tudi priznanja in kovane vrtnice za najlepše urejena okolja.
Kovano vrtnico za najbolj urejeno kmetijo sta prejela Jelka in Jože Košir. Med vasmi so za najlepše razglasili Dobrovlje. Zlato vrtnico so dobili še stanovalci bloka Cesta na Roglo 53, med podjetji gostišče Zreški gaj ter med individualnimi hišami Majda in Metod Hostnik.	MBP
Stoti rojstni dan je praznovala najstarejša Polze-lanka, Marija Andrejc, po domače Rojšekova mama s Polzele. Ob tako častitljivem jubileju ji vsi naenkrat niso mogli čestitati, zato so domači pripravili več praznovanj.
Najprej so povabili sosede in prijatelje, potem se je oglasilo veliko znancev, nazadnje so pripravili pojedino za vse sorodnike, ki so se jim pridružili tudi pol-zelski župan Ljubo Žnidar, predsednica društva upokojencev Gertruda Terčak, predsednica krajevnega odbora Rdečega križa Olga Hočevar in predsednik župnijske karitas Blaž Jelen. Za veselo razpoloženje je poskrbel Kvintet Lastovka.
Rojšekova mama ali Roj-šekova Micka, kot jo poznajo Polzelani, je zelo skromna ženica, nevajena tolikšne pozornosti. Obiskovalcev je bila zelo vesela in jim je bila hvaležna za vsako pozornost ter lepo besedo in željo. Stoletnica živi s sinom Lojzom in s snaho Evo, ki jima je pri delu na kmetiji še vedno v pomoč, saj kljub letom še vedno poprime za motiko in grablje. Čeprav jo je življenje pogosto preizkušalo, je ostala vedra in prijazna do vseh ljudi. Tudi s spominom nima težav. Seže daleč v mlada in otroška leta, ki jih je preživela v Ravnah pri Šoštanju, ko je kot 17-letna izgubila mamo in je bila ob številni družini prisiljena stopiti na njeno mesto. Njen modri oče jo je
Recept stoletnice Marije Andrejc, ki sicer pravi, da je Bog nanjo najbrž že pozabil, je: »Rad delaj in bodi dobre volje!«.
takrat, kljub obilici dela, po nasvetu župnika poslal v osemtedensko gospodinjsko šolo, kar ji je bilo pozneje v veliko pomoč. Pri 27 letih je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na Rojšekovo kmetijo. Rodila je štiri otroke, prvi je kmalu po rojstvu umrl, živijo pa še Ivan, Lojz in Majda. Ima tri vnuke, Sabino, Lucijo, Saša, in štiri pravnuke, Jakoba, Ažbeta, Lovra in Lenarta. Ob svojem stotem rojstnem dnevu za-
se nima posebnih želja, le da bi bili njeni najbližji zdravi, srečni in zadovoljni.
Njen življenjski moto je: »Rad delaj in bodi dobre volje!«. Ko jo vprašajo po receptu za dolgo življenje, se rada pošali, da je Bog nanjo najbrž pozabil, sicer bi jo že vzel k sebi. Prav v veri je vedno našla oporo, ko jo je življenje preizkušalo, in še danes se povsem prepušča božji volji.
T. TAVČAR
Deset korakov za
dojenje
I
LOKALNE VOLITVE
Mednarodni teden dojenja, ki se je začel v petek, spremlja letos geslo Dojenčku prijazna pot - deset korakov za dojenje. Na Celjskem so pripravili tradicionalne prireditve.
V petek je bilo v Laškem mednarodno strokovno srečanje v organizaciji Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri društvu Unicef Slovenija, Visoke zdravstvene šole v Celju in Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Srečanje so naslovili Doječe matere, otroci in zdravila. Danes, v torek, ob 11. uri bo dan odprtih vrat celjske porodnišnice, v četrtek pa bo od 10. do 12. ure na Glavnem trgu v Celju postavljena informativna stojnica.
Ob tednu dojenja je društvo svetovalcev v sodelovanju z Mestno občino Celje izdalo društveno glasilo Dojenje 3 in letak plakat Dojenčku prijazna pot - deset korakov za dojenje. Obe publikaciji bosta na voljo v porodnišnicah, zdravstvenih domovih, šolah za starše, srednjih in visokih zdravstvenih šolah v Sloveniji ter na informativni stojnici v Celju.	MBP
Pester vikend NSi
Stranka NSi je imela minuli konec tedna predvolilne regijske konference po Sloveniji, v nedeljo so se v Taboru predstavili kandidati za župane in svetnike iz Koroške in Savinjsko-Šaleške regije, kjer ima stranka županske kandidate v Šoštanju, Gornjem Gradu, Žalcu in Taboru. Na povabilo OO NSi Žalec in županskega kandidata Januša Rasiewicza pa je Žalec obiskal evropski poslanec Lojze Peterle. Med drugim je obiskal tudi družinsko podjetje Mizarstvo Strahovnik, ki ga vodi že četrta generacija te družine.	MJ
BobKart - CelJskl dirkač
Vabljeni na ^ "najbolj adrenalinsko ^ poletno sankališče v Sloveniji' na Celjsko kočo.
obratovalni čas: pon - pet 13.00 -19.00
1 vožnja 3 € 5 voženj 10 €
6
NOVI TEDNIK
Kljub nizkim temperaturam in jutranjemu dežju, ki nas je pregnal na nadomestno lokacijo v Celjski dom, je obiskovalce na prireditvi Lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje, pričakala poletna osvežitev - odličen sladoled slaščičarne Pri Nejcu.
■»»il
t-JI
m
Najlepše po izboru bralk in bralcev Novega tednika, nato pa še strokovne komisije. Prva spremljevalka Sanja Ramšak, lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje Natalija Pustišek in druga spremljevalka Maja Belak. Lepotice so prejele nagrade kozmetiko Janssen, darilni paket Zoran hair spa, bon trgovine Pepe jeans, biserne orglice podjetja Adamas, šopke iz cvetličarne Pri Katji iz Celja in zmagovalka Natalija Pustišek še potovanje v Pariz za dve osebi.

IM
'J/jjli
Vsaka od treh kandidatk po izboru bralcev Novega tednika je dobila dve vprašanji. Zastavljali so jih člani strokovne komisije - z leve: Simona Oset Hliš, Mateja Planjšek Kristanič, Zoran Pasarič, Tinkara Zorec, Srečko Šrot in Nataša Müller.
Vroče so bile lepotice poletja, ki so sijale v hlačah prenovljene trgovine Pepe jeans in ob modnih Energy ob koncu modne revije. Dinamična skladba za zmagovalni sprehod po modni pisti. Čudovita Nuša dodatkih Fantazija. V ospredju fotografinja Nataša Müller in pevka Tinkara Zorec, ki sta bili tudi Derenda, lepotice poletja in znani ter uveljavljeni manekeni in manekenke. članici strokovne komisije.
Celjski dom. Modna revija Pepe jeans, Miss Sixty, Energy in Kil-lah. Zoran hair spa šov. Za piko na i Lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje. Oblecite se modno, naj vam bo tudi jeseni in pozimi 2010 vroče. Uporabite dodatke Fantazije. Izberite kozmetiko Janssen za nego obraza. Zasijte v biserih Adamasa. Privoščite si Pariz. Vse to je bilo mogoče v petek.
simonA BRGLEZ oto: GrupA
'1 •
V
'vi






A
'a



r »
Pompozen začetek modne revije blagovnih znamk Pepe jeans, Miss Sixty, Energy in Killah z voditeljico prireditve Geo Erjavec
Ena najbolj vročih manekenk v Sloveniji Iryna Osypenko v kolekciji trgovin Pepe jeans, Energy in Miss sixty. Kaj izbrati za jesen in zimo in kje, ni več vprašanje.
Ko zastane dih. Zoran hair spa šov.
Na odru se ni opazilo, da je bil to za nekatere kandidatke za lepotico poletja prvi sprehod po modni pisti.
Odlična je tudi moška jesensko-zimska moda.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Zgodovinski dogodek za Šmarje?
Po dveh desetletjih pričakovanj so končno odprli igrišče za golf
V Šmarju pri Jelšah so v soboto uradno odprli igrišče za golf z devetimi luknjami. To je zdaj med tremi na Celjskem največje. V Šmarju pri Jelšah že dolgo vidijo v razvoju golf turizma veliko gospodarsko priložnost, zato so ga načrtovali že v času prejšnje države.
Igrišče za golf, ki objema dvorec Jelšingrad, se tako pridružuje igriščema za golf v Olimju pri Podčetrtku ter v Slovenskih Konjicah, zato v Golf klubu Jelšingrad že govorijo o Celjskem kot o destinaciji golfa. Igrišče v Šmarju pri Jelšah je urejeno na 24 hektarjih zemljišč, ob njem so že lani uredili vadišče, zdaj odpirajo še recepcijo in trgovino s športno opremo, prav tako so pridobili status državnega izpitnega centra. Jelšingrajsko šolo za golf bo vodil Damjan Murgelj, ki je v Sloveniji med najbolj upoštevanimi profesionalnimi učitelji golfa.
V Golf klubu Jelšingrad, ki ima zaenkrat več kot 70 članov, želijo, da bi igranje golfa približali najširšemu krogu igralcev. »Treba je razbliniti predsodek, da je to igrišče le za posameznike, zato sta pomembni dostopnost in ustrezna cenovna politika,« vabi bodoče golfiste predsednik kluba, domačin Damjan
Modro je imeti zemeljski plin!
če za svoj dom izberete zemeljski plin, bo vaše bivanje cvetelo od udobja. Zemeijsl<i piin predstavlja trend in prihodnost, saj je cenovno ugoden in zanesljiv energent, v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi pa tudi najprijaznejši do okolja. Več na www.zemeljski-plin.si



C

%

i 1







mladih, zato bomo Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah omogočili brezplačno uporabo našega vadišča za golf za vse učence,« dodaja. Okoliške osnovne šole so igranje golfa v svoje programe že začele vključevati.
»Izredno sem vesel, da odpiramo igrišče. Danes je dan veselja,« je bil ob uradnem odprtju igrišča zadovoljen podpredsednik golf kluba, gospodarstvenik Marjan Ba-bič. Odprtje igrišča za golf je za Šmarje pri Jelšah, ki je v okolici zdravilišč v Rogaški Slatini in Podčetrtku, gotovo velika turistična ter nasploh razvojna priložnost. Načrtovali so ga že v času prejšnje države, ko so za do-
V Šmarju pri Jelšah je zdaj nujno obnoviti zapuščeni dvorec Jelšingrad, ki je sredi novega golf igrišča in naj bi v bodoče služil kot hotel. Njegova lastnika sta poslovneža George Zečevic iz Švice ter v manjšem delu Dimitrije Djokic iz Ljubljane, dvorec pa je naprodaj. Za nakup dvorca se je resno zanimalo podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, kot je slišati neuradno, pa ga nakup naj ne bi več zanimal.
mačine pripravljali poučne ekskurzije na Bled ter na avstrijsko Koroško, nekdanjemu velikemu Zdravilišču Rogaška pa zamisli o raju za golfiste kljub vsemu ni uspelo uresničiti. V Golf klubu Jelšingrad so se pred štirimi leti začela pripravljalna dela za ureditev igrišča na zemljiščih okoli dvorca, ki jih je klubu dal v dolgo-
ročni najem sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Čeprav je igrišče pridobilo status državnega pomena, je bil golf klub na razpisih za evropska sredstva za športno infrastrukturo neuspešen, zato v klubu pravijo, da je igrišče nastalo po zaslugi za-nesenjaškega dela.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Braslovčani iz starih
v nove roke
Odprtje golf igrišča v Šmarju pri Jelšah je za kraj velika razvojna priložnost, ki so jo pričakovali več kot dve desetletji, je zadovoljen predsednik domačega golf kluba, Damjan Gobec.
Gobec ter oporeka, da je golf šport za petičneže. Tako bo stala letna vstopnica, s katero bo mogoče igrati devet mesecev tako rekoč vsak dan, 250 evrov. V golf klubu še pravijo, da ni res, da je oprema za igranje golfa zelo draga, saj stane toliko kot nekoliko boljše kolo. Računajo celo na najmlajše. »Golf je tudi šport
V	Braslovčah te dni obeležujejo občinski praznik. V izteku mandata sedanjega župana Marka Balanta, ki se za vnovično kandidaturo za županovanje ni odločil, so občani v pričakovanju novih sprememb.
V	kraju so uspešno zaključili triletni projekt obnove lokalnih cest in v okviru eko muzeja hmeljarstva in pivovars-tva uredili nov prireditveni prostor. Kot v sosednjih občinah tudi Braslovčani nestrpno čakajo na izbor drugega izvajalca in dokončanje projekta izgradnje primarne kanalizacije. Bolj so lahko zadovoljni z uresničevanjem programa izgradnje sekundarne kanalizacije. Balant svojemu nasledniku med večjimi projekti za-
pušča izgradnjo kulturnega doma, za katerega so že pridobili gradbeno dovoljenje, ter dokončanje enega od stolpov Žov-neškega gradu. »Veliko smo postorili, ob tem pa ima občina še veliko razvojnih priložnosti v smislu poselitve in gradnje poslovnih con ter razvoja turizma,« pravi Balant.
Ravno urejanje prostora in z njim povezani načrti so na delo župana, podžupana Vinka Drčo in neuradno tudi uradnika
okoljskega ministrstva vrgli črn madež. Balant in Drča sta ovadena zlorabe uradnega položaja in protipravnega prilaščanja občinskega premoženja. Gre za domnevno sporne spremembe namembnosti zemljišč, česar pa omenjena ne želita podrobno komentirati, preden kriminalistična preiskava ne bo zaključena. »Osebno ne vidim nobenih nepravilnosti, saj smo se držali zakona in soglasij okolj-skega ministrstva,« ob tem skopo pravi Balant.
MATEJA JAZBEC Foto: TT
Na slavnosti seji so za častnega občana za dolgoletno prizadevno delo na različnih področjih družbenega življenja imenovali Viktorja Zorca. Zlato priznanje je prejel Ivan Kosem, srebrnega Marko Završnik in bronastega Štefan Matko, Marjan Kumer in Tjaša Ribizel. Dobitniki častnega znaka so Klemen Marovt, Marija Jager, Matilda Lenovšek in Jožef Matko.

Letošnji dobitniki priznanj v Braslovčah skupaj z županom Markom Balantom
Praznik tik pred koncem mandata
Občinski svet Občine Vojnik se je včeraj sestal na zadnji seji v tem mandatu. Seja je bila ob prazniku občine slavnostna.
Svetniki so se najprej zbrali v POŠ Nova Cerkev, kjer so po pozdravnih nagovorih župana Benedikta Podergajsa in podžupana Branka Petreta, nadaljevali s poročili predsednikov o delu odborov in komisij za obdobje preteklega leta. Seji je sledila osrednja prireditev ob občinskem prazniku, na kateri so podelili občinske grbe, županova priznanja in priznanja zlatim maturantom. Najvišje priznanje, zlati vojniški grb, je prejel Jože Železnik za dolgoletno ustvarjalno in prostovoljno delo v kraju ter za sodelovanje v različnih društvih. Srebrni grb sta prejela pGd Vojnik za 130-letno prostovoljno aktivno delo na področju gasilstva in pomoč občanom ter Mešani cerkveni pevski zbor Nova Cerkev za dolgoletno ubrano petje v domači župniji, Sloveniji in tujini ter bronaste Martin Kračun, Silvester Špegelj in Danilo Bojanovič. Županova priznanja so prejeli: Matej Štante, Marko Kode-la, Jasmina Pungartnik, Marjan Vrečar, Ljudmila Golob, Duet Biser, Ivan Kovačevič, Ranč Kaja in Grom ter Vinko Dobovičnik.
Slavnostno prireditev so popestrili Godba na pihala Nova Cerkev, Sanja Poljšak Pesan, Štajerski rogisti, dobitnik srebrnega grba Mešani cerkveni pevski zbor Nova Cerkev ter Kvartet Akord.	MK
LOKALNE VOLITVE
CELJE
tvo za vsaj tri ducate otrok. V Rakuschevem mlinu je lahko center razvoja alternativnih idej, od časovne banke do kulturnih in umetniških inkubatorjev. Zakaj pa ne bi v Celju imeli muzeja voščenih lutk?«
večstanovanjskih objektih in rešila tudi poplavno varnost. Posebno pozornost bom namenila izboljšanju osnovnih pogojev za delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Zagotovila bom predšolsko varstvo za vse otroke in subvencionirano zdravo prehrano. Celje potrebuje spremembe. Računajte nanje!«
VOJNIK
Janko Požežnik, 50 let, univ. dipl. politolog in obramboslovec, direktor PGE Celje, SDS:
»Središče programa so občanke in občani ter zadovoljevanje njihovih potreb. Mestna občina mora biti privlačna za drobno gospodarstvo. Ustvariti je treba pogoje, da bodo manjši in večji podjetniki izbrali Celje za sedež svojih podjetij. Prizadeval si bom za sodobne lokalne ceste, varen in učinkovit promet ter zagotavljanje zadostnih parkirnih mest v samem mestu ter mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Najti je treba ustrezno rešitev za tranzitni promet in ureditev lokalnega potniškega prometa. Nujna je izgradnja novih stanovanj za mlade družine. Spodbujal bom vse ukrepe, ki varujejo okolje. Narediti je treba vse za izboljšanje poplavne varnosti. Moj cilj je poskrbeti, da se bodo vse generacije v občini počutile dobro: starejša varno, srednja produktivno, mlajša perspektivno.«
Bojan Šrot, 50 let, univ. dipl. pravnik, župan in odvetnik, SLS:
»Radi imamo Celje. Pred štirimi leti, ko vas je velika večina (skoraj 80 odstotkov) verjela, da lahko uspešno nadaljujemo delo, se je začel najuspešnejši mandat doslej. Realizirali smo za več kot 100 milijonov evrov naložb, pri tem pa smo več kot polovico denarja pridobili iz evropskih skladov in državnega proračuna. S tem se je mestna občina tudi v absolutnih številkah uvrstila v sam slovenskih vrh po uspešnosti črpanja evropskih sredstev. Če želimo graditi naprej, narediti, kar je še potrebno za kvalitetno bivanje vseh prebivalcev Celja, moramo ponoviti ali še izboljšati rezultat zadnjih lokalnih volitev. Smo ljudje dejanj in to potrjujejo tudi rezultati minulega dela. Mi imamo radi Celje. Zagotovo ga imate tudi vi. Pojdite 10. oktobra 2010 na volitve in pri listah za mestni svet obkrožite številko 10. Obljubim, da vas ne bomo razočarali. Izberite preverjeno.«
Branko Lobnikar, 41 let, dr. kadrovskega menedžmen-ta, univ. profesor, Zares:
»Sem za oživitev mestnega jedra, kjer izpostavljam brezplačni dostop do brezžičnega interneta. Če bi k temu dali še urejeno javno stranišče, bi to veliko bolj oživilo mestno jedro, kot novi tlakovci. Zamislite si, da mladi študirajo v Celju in se jim za dobro izobrazbo ni treba seliti. To je za starše ceneje, diploma pa jim bo omogočila dobro službo, saj bi bil študij gospodarskega inženirstva, logistike, zdravstvene nege, varstva okolja _ povezan s potrebami lokalnega gospodarstva. V parku bomo zgradili veliko doživljajsko igrišče za otroke. Občina bi morala spremeniti odnos do zasebnega varstva; če bi ga sofinancirali, bi zagotovili vars-
Andreja Rihter, 53 let, mag. zgod. znanosti, poslanka v DZ, SD:
»To bomo naredili: dokončna zagotovitev protipoplavne varnosti; pitnik vode v centru mesta; ureditev nabrežja Savinje za sprehod in sončenje; vzpostavitev mreže kolesarskih poti; priprava in sprejem strateškega načrta razvoja mesta; enotna položnica za plačilo vseh komunalnih storitev; vzpostavitev kolegija županje z gospodarstveniki in vodji kulturnih, športnih in vzgojno-izobraževalnih ustanov; priprava in sprejem lokalnega programa za mladino; Celje na mednarodnem gospodarskem in političnem zemljevidu; izgradnja novega vrtca; ustanovitev sklada za štipendije; izboljšanje inšti-tucionalnega varstva starejših; večja (finančna) avtonomija MČ in KS; brezplačni javni mestni prevoz; ureditev prometa v ožjem središču; brezžični dostop do interneta v središču mesta
Dušan Horvat, 50 let, inž. gradbeništva, vodja projekta v Nivo Celje, LDS:
»Vodenje občine si predstavljam v smislu večjega sodelovanja občank in občanov, KS, organizacij ter društev z občinsko upravo, občinskim svetom in županom.Vem, da se z ustrezno pripravljenimi projekti, predhodno usklajenimi na različnih nivojih, da marsikaj privarčevati in oplemenititi v občinskem proračunu. Zavzemal se bom za enakovreden razvoj vseh krajev v občini. Med pomembnejše naloge uvrščam oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, kar je v naši občini še vedno zelo pereč problem. Posebno pozornost bom posvetil prometni problematiki. Takoj je treba uskladiti najprimernejšo varianto obvoznice za Vojnik in pripraviti ustrezno dokumentacijo. Za prometno varnost občanov je treba zgraditi prepotrebne pločnike za pešce in kolesarske steze. Na področju družbenih dejavnosti moramo zagotoviti primerne prostore za delovanje šol, vrtcev, društev, organizacij.«
wiiiwjonteilniluinii
Igor Praznik, 57 let, zdravnik, specialist splošne medicine, SDS:
»V več kot 30 letih poklicne poti sem v svojem raznolikem delu na področju zdravstva, v skrbi za človeka v različnih in-štitucijah in organih, spoznaval in začutil delovanje celotnega družbenega sistema tako v Sloveniji kot tudi širše in menim, da bi lahko v svojem ožjem okolju naredil še nekaj več. Podporo volivk in volivcev bom sprejel s hvaležnostjo in vso odgovornostjo ter z zavezo, da bomo skupaj lahko dobro uresničevali program za naslednje mandatno obdobje od 2010 do 2014 in za razvoj Občine Vojnik. Učinkovito delovanje lokalne samouprave naj bo organizacijsko v svoji naravnanosti podprto tudi z moralno etičnimi načeli kot so strpnost, solidarnost, pravičnost, dostojanstvo in varnost.«
Jernej Kveder, 19 let, elektrotehnik energetik, samostojni podjetnik, SMS - Zeleni:
»Priča smo stavkam, propadom podjetij, izkoriščanju delavcev _ kar vse nas opozarja na alarmantno stanje. Treba se je zavedati, da je tako ali drugače pri vsaki stvari prisoten politični ustroj, ki kroji in diktira življenje posameznika, družine, podjetij _ Delno ste za takšno stanje krivi tudi sami, spoštovani volivci, saj ste podpirali politične elite, ki v 20 letih niso udejanile moderne in učinkovite države. Upam, da bo zdaj zmagal glas razuma in boste glasovali za drugačen način vodenja politike na lokalni ravni. Za funkcijo se potegujem, da ljudem omogočim boljši življenjski standard. Sem človek z vizijo za razvoj občine. Z realizacijo ambiciozno zastavljenih, preudarno načrtovanih in izvedljivih projektov bomo ohranjali ravnotežje med mestom in podeželjem. Občina potrebuje zagon z novimi ljudmi, ki želijo za boljše življenje tudi nekaj narediti.«
Benedikt Podergajs, 57
let, ekonomist, župan, SLS: »S stranko čutim veliko obvezo, da še naprej združujem našo raznolikost, saj verjamem, da nam je to uspevalo
Jana Govc Eržen, 53 let, dr. med., spec. sploš. med., predstojnica zdravstvene postaje Vojnik, LDS:
»Moje županovanje bo obsegalo vsa ključna področja, ki vplivajo na kakovost življenja ljudi v občini. Strateško bom razvijala vse veje gospodarstva in spodbujala vključevanje mladih. Uvedla bom brezplačni javni eko-prevoz, brezplačen internet v mestnem jedru in dostop do pravih informacij. Poskrbela bom za strokovno podporo skrbnikov bolnih in podprla programe zagotavljanja zdravega staranja. Takoj bom začela z reševanjem problematike funkcionalnih zemljišč pri

10
LOKALNE VOLITVE
NOVI TEDNIK
že doslej. Razvoj vidim v povečanju števila gospodinjstev priključenih na javni vodovod in javno komunalno omrežje s centralnim čiščenjem oz. malimi ČN; nadaljevali bomo z aktivnostmi za ureditev protipoplavne varnosti v Arc-linu in Vojniku ter ureditev in izgradnjo družbene infrastrukture: vrtcev Vojnik in Frankolovo, telovadnice Voj-nik ter športnih igrišč. Pri traj-nostni mobilnosti bodo v ospredju kolesarske povezave in pešpoti, asfaltiranje cest. Še bomo spodbujali ekološko kmetijstvo, turistične dejavnosti in malo podjetništvo, delo različnih društev, organizacij in družin. V pripravi prostorskega načrta bomo upoštevali elemente zelenega načrtovanja in spodbujali uporabo alternativnih energij.«
DOBRNA
zagotovimo občanom večji kos kruha. Da lahko in moramo urediti center Dobrne tako, kot se spodobi za enega nekoč vodilnih turističnih krajev. Da lahko s pospešeno izgradnjo industrijske cone v občini zagotovimo hkrati svež kapital in nova delovna mesta. Da je mogoče in nujno potrebno za vsa gospodinjstva Dobrne, Paroža, Brdc nad Dobrno in Vinske Gorice zagotoviti oskrbo z neoporečno pitno vodo. Da lahko v najkrajšem času uredimo ustrezen prireditveni prostor in to tako, da prireditve ne bodo moteče za občane centra in goste Term.Verjamem, da je v sklopu kraja in Term možno zagotoviti objekte za bazične priprave domačih in tujih športnikov.«
da v Vinski Gorici in Brdcah, razvoj turizma in našega podeželja, ureditev turistično- informacijskega centra in ekološke tržnice v centru Dobrne, so le nekateri že zastavljeni projekti in usmeritve nadaljnjega razvoja občine, ki jih bo treba dokončati v naslednjih letih. Ob živahnem projektnem delu si bomo kot doslej tudi v prihodnje prizadevali, da ohranimo uspešno delo naših društev in medsebojno povezanost ter dobro energijo, da ohranimo naše okolje in vrednote ter posluh za vse generacije.«
STORE
Štefan Pohajač, 60 let, trgovski poslovodja, upokojenec, Desus:
»Kandidiram, ker verjamem, da lahko v nekaj letih Dobrni povrnemo sloves v zdraviliškem turizmu in s tem
Martin Brecl, 53 let, inž. gradbeništva, župan, SLS:
»Opravljena dela in izvedeni projekti na terenu kažejo, da smo v občini naredili precej več, kot smo pred štirimi leti obljubili našim volivkam in volivcem. Novi vrtec, dom za starejše in varovana stanovanja, asfaltiranje cest in gradnja kanalizacije ter vodovo-
www.novitednik.com
dobitev, na katere so Štore čakale desetletja: nadvoz, oživitev kulturnega doma, trgovski center na Lipi in posodobitev vrtca z okolico. V teku so projekti, vredni več kot 3 milijone evrov, ki smo jih z veliko truda in vloženega dela pridobili na različnih razpisih. Ravno tako je že veliko narejeno na projektih, ki jih želimo v tem mandatu uresničiti: športno igrišče in športna dvorana pri OŠ, garažni objekt na Lipi, večnamenski objekt z gasilskim poligonom v Prožinski vasi, trgovski center v spodnjih Štorah, ureditev trgovsko-gostinskega objekta in rekreacijskega centra na Svetini, kanalizacija Lipa-Kompole-Prožinska vas, prometna ureditev s parkiriščem ob OŠ Štore
SENTJUR
Ivan Jani Glavač, 44 let, elektrotehnik, tehnični direktor podjetja Etra, SDS s podporo DeSUS in NSi:
»Kot podžupan Občine Štore sem dobro seznanjen s težkim finančnim položajem naše občine. Trdim, da je potreben sistematičen pristop k reševanju problemov. Zavzemam se za enakomeren razvoj občine do zadnjega zaselka. Prednost dajem investicijam, ki so osnovnega pomena za kakovost bivanja. Med prednostne naloge spadajo igrišče za potrebe osnovne šole, parkirni prostori pri zdravstvenem domu, redna avtobusna linija na Lipo, knjižnica, trgovina v spodnjih Štorah, ureditev prometne varnosti v spodnjih Štorah in Prožinski vasi, parkirišče v Kompolah pod gostiščem, ureditev cestišč v Kompolah, Laški vasi, Svetini, Prožinski vasi. Izvesti bi bilo treba pridobljene projekte, kot so vrtec, kanalizacija, cesta skozi Toplico na Svetino
Drago Bobnič, 52 let, gostinski tehnik, vodja projekta Mednarodna turistična stojnica, Zveza za prihodnost:
»Zavzemal se bom za dolgoročni načrt razvoja občine, ki ga zdaj še nimamo. Menim, da je odlična osnova za tovrstno dejavnost termalni izvir v Toplicah. Štorovčani smo sto let živeli od naravnih virov in upam, da bodo naslednje generacije ravno tako lahko uživale dobrine, ki nam jih daje narava. Naložba za naslednje generacije je vlaganje v turizem z gradnjo termalnega bazena, ogrevanega nogometnega igrišča, polnilnice zdravilne vode in gradnjo sodobnega spa centra v športnem kompleksu Lipa. Spodbujal bom nastanek ekoloških in turističnih kmetij na območju Laške vasi, Svetine in drugod, kar bo dobrodošel dodatek turistični ponudbi v Što-rah. Vlagal bom v izobraževanje mladih kadrov na področju športa in kulture.«
Jožef Artnak, 50 let, pravnik, pomočnik direktorja -vodja služb, LDS:
»Imam jasno vizijo, strategijo in konkretne rešitve. Osrednje programske točke so: nadaljnja posodobitev vseh vrst cest v celotni občini in gradnja šentjurske obvoznice, skrb za reševanje problematike nezaposlenosti, razvoj športa, kulture, izobraževanja, problematike mladih, organizacij, ki nam pomagajo v primeru nesreč, v okviru tega pa sem odločen tudi za gradnjo novega kulturnega doma v Šentjurju. Obljubljam, kar lahko izpolnim. Pri dosedanjem delu sem se dobro prekalil. Imam sposobnost povezovati in ne razdvajati, veliko energije in izkušenj ter odlično ekipo, ki me podpira. »
želim pospešiti podjetništvo in ustvariti pogoje za razvoj podeželja. Mandat pred nami je zadnji, v katerem bo naša država prejemnica EU-sredstev, kar pomeni, da se bom zavzemal za boljše delovanje občinske uprave in RAK, ki morata pospešiti pripravo in realizacijo vseh projektov, ki so vezani na izboljšanje stanja v cestni in komunalni infrastrukturi občine. Izboljšati moramo socialno varnost, ustanoviti sklad za odpiranje novih delovnih mest in za pomoč brezposelnim, zagotoviti nujno obnovo vrtcev in šol ter poskrbeti za kapacitete pri varovanju starejših. Krepil bom delovanje KS, ker menim, da si občina glede na svojo velikost, to tudi zasluži.«
Janko Cerkvenik, 53 let, dipl. ekonomist, referent za varnost, NSi:
»Kandidaturo za župana sem sprejel, da bi vrnili občanom položaj, kot ga zaslužijo. Sedanje vodenje občine je potisnilo človeka preveč v ozadje. Zaradi slabega gospodarskega stanja občine
Marko Diaci, 39 let, mag. ekonomije in poslovnih ved, samostojni podjetnik, Gibanje za občino Šentjur:
»Za napredovanje naše občine smo se združili in pripravili Šentjursko deklaracijo 2010. To je naš program, s katerim opredeljujemo svoja načela in vrednote. Ključen poudarek je treba nameniti gospodarstvu. S konceptom javno-zasebnega partnerstva bomo gradili in vzdrževali cestno infrastrukturo, znižali komunalni prispevek in s tem dali nov zagon zasebnim in tudi ostalim investitorjem. Na novo bomo opredelili cilje v stanovanjski politiki in pospešili izdelavo prostorskih načrtov. Varovanje okolja in učinkovita raba energije sta naši prednostni nalogi, zato bomo izdelali lokalni energetski koncept. Gradnja navezo-valne ceste Dramlje-Šentjur in kulturni center, ki si ga zasluži mesto Ipavcev in Slomška, ne bodo samo želje. Kulturne dejavnosti, dejavnost
Za Delovna Mesta
Miran Jurkošek, 45 let, dipl. ekonomist in inž. gradbeništva, župan, odgovorni projektant, neodvisni s podporo Neodvisne liste za razvoj, SLS in LDS:
»Kljub temu, da je bil občinski račun blokiran tri leta, ne moremo spregledati pri-
NAREDILI BOMO VSE, DA ZMANJŠAMO NEZAPOSLENOST CELJANKIN CEUANOV!

NOV^ ITEDN^K
loMAlne volitve
11
mladih ter pogoji za šport so osrčje programa.«
DOBJE
Florjan Cveto Erjavec, 60
let, višji upravni delavec, upokojenec, SD :
»Za župana kandidiram, ker imam dovolj izkušenj v delovanju lokalne in državne uprave. Pripravljen sem prevzeti odgovornost za spremembe in za kvalitetnejši ter konkurenčnejši razvoj občine. Nazadovanje in neenakomeren razvoj se še posebej odražata v času krize, saj plače, ki jih prejemajo naši zaposleni, ne omogočajo več dostojnega življenja. Trdim, da imamo še dovolj neizkoriščenih možnosti in naravnih danosti, s katerimi lahko uresničimo hitrejši napredek in razvoj občine. Dobro poznam problematiko ter želje občanov po odločnejših ukrepih za hitrejši ter bolj skladen razvoj vseh krajevnih skupnosti. Prepričan sem, da mora biti občina aktivnejša v zagotavljanju pogojev za gospodarski in družbeni razvoj z ustrezno infrastrukturo in ponuditi ugodnejše pogoje investitorjem.«
Štefan Tisel, 56 let, zdravnik in mag. znanosti, poslanec DZ, župan, specialist urolog, SDS:
»V osmih letih smo s sodelavci ustvarili ekipo, ki je presegla načrtovane cilje. Nadaljevali bomo že zastavljene projekte. Imamo odlične izkušnje pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Prizadevam si za začetek gradnje šentjurske obvoznice. Nadaljevali bomo obnovo cest, gradnjo vodovodov ter kanalizacije. Uredili bomo protipo-plavno zaščito v industrijski coni, zgradili vrtec v Hrušev-cu, projektiramo kulturni center in športno dvorano, preurejeni bosta OŠ na Planini in v Dramljah, urejali bomo krajevna središča. Temeljno vodilo je enakomeren razvoj celotne občine ter kvaliteta življenja občank in občanov, obiskovalcem pa predstavitev ohranjene naravne in kulturne dediščine.«
sti za gradnjo enote doma starejših in dograditev kanalizacije v Dobju, zagon čistilne naprave, izboljšanje vo-dooskrbe, ureditev prehoda za pešce na Tratah. Želim, da bi se odnosi v občini še izboljšali.«
Županski kandidati hranili volivce
Natalija Plemenitaš Fuchs, 30 let, univ. dipl. po-litologinja, višja svetovalka na ministrstvu za obrambo, Neodvisna lista za Dobje:
»V volilnem programu obljubljam izdelavo razvojnih programov občine, večjo informiranost občanov, sodelovanje občanov pri delovanju občine, večji poudarek na zakonitosti delovanja občine ter strokovnost in samostojnost delovanja delovnih teles občine. Velik pomen bom dala povezovanju s sosednjimi občinami ter črpanju sredstev evropskih strukturnih skladov. Pripravili bomo projekt gradnje ekološke vasi in s tem poskušali zadržati mlajšo generacijo v Dobju, prav tako projekt medgeneracijskega učnega centra v Dobju. Kar je dobro, bomo izboljšali. Kar je slabo, bomo popravili. Česar še ni, bomo poskušali ustvarili s skupnimi idejami in znanjem. Z znanjem naprej torej!«
Franc Salobir, 71 let, trgovski poslovodja, samostojni podjetnik, župan, SDS:
Zavzemal se bom za nadaljevanje že začetih projektov, začeti želimo rekonstrukcijo stare osnovne šole, za kar smo že pridobili gradbeno dovoljenje in se uspešno prijavili na razpis za pridobitev evropskih sredstev. Trudil se bom za gradnjo enote doma starejših. Ceste bomo obnavljali kot doslej: želim si tudi gradnjo povezovalne ceste Repuš-Suho-Jezerce in oživljanje čistilne naprave. V izdelavi je nov prostorski načrt, kjer so med drugim predvidena tudi za-zidljivost po pobudah občanov, obrtna cona ter individualne gradnje in ceste. Kaže se potreba po razširitvi vrtca. Prednostni cilj bo ob pospeševanju gospodarstva, kmetijstva, turizma, negospodarskih dejavnosti tudi pospeševanja podjetništva, zlasti malih podjetij.«
Franc Leskovšek, 59 let, kvalificirani delavec, podžupan, SLS:
»28-letne izkušnje v javnem delovanju in znanje, ki sem ga v tem času pridobil, so porok, da bo predlagani program v čim večji meri uresničen. V tem mandatu sem uspešno opravljal funkcijo podžupana in operativno vodil več investicij, ki so končane. Moj program temelji na potrebah kraja, je realen in izvedljiv, če bo zanj zadostna podpora v občinskem svetu. Zavzemal se bom za enakomeren razvoj občine in vseh dejavnosti. Glede na uspešno prijavo na razpis za rekonstrukcijo stare šole bo prišlo do izvedbe že v prihodnjem letu. Sočasno bodo izvedeni potrebni postopki za pripravo dokumentacije za ceste Jezerce-Repuš, Večje Brdo-Lažiše _ Nadaljevali bomo aktivno-
V soboto je bilo v središču Celja živahno kot le kaj. Mestno jedro so »okupirali« županski kandidati in dan izkoristili za nagovarjanje volivk in volivcev ter druženje z njimi.
Kandidata SDS Janka Po-žežnika in kandidate za celjski mestni svet je v Celje prišel podpret sam predsednik stranke Janez Janša z ekipo sodelavcev. Janša je dejal, da je Požežnik pravi človek za Celje, saj ves čas deluje za ljudi in izkazuje interes za njihove probleme. Na drugem koncu mestnega jedra so volivke in volivce nagovarjali
Prvič na volitve
Na volitvah bo sodelovala tudi novo ustanovljena Upokojenska in ekološka lista Celje. Želijo si vsaj dva ali tri svetnike v celjskem mestnem svetu, bodo pa zadovoljni tudi z enim. Svoj program so strnili v sedem točk. Kot poudarja nosilec liste Harald Flis, Celje potrebuje obvoznico, ki bi razbremenila Mariborsko cesto. Ob tem se bodo zavzemali tudi, da bo Celje spet postalo turistično mesto. Obnoviti je treba staro mestno jedro, sanirati degradirano zemljišče okoli cinkarne in Celje po njihovem potrebuje vsaj še en dom za starejše. Več pozornosti želijo nameniti medgeneracijskemu sodelovanju ter v Celju ustvariti ugodnejšo klimo za domače in tuje vlagatelje.
BA
V ospredju gospodarstvo
OO LDS Slovenske Konjice je predstavil svoje programske usmeritve. V ospredje postavljajo oživitev gospodarstva in urejeno infrastrukturo, hkrati pa tudi socialne programe in blaginjo ljudi. Za to se bodo, če bodo izvoljeni, v občinskem svetu zavzemali tudi svetniki iz njihovih vrst. Nosilec kandidatne liste LDS je Miro Kvas.
MBP
celjska županska kandidatka Andreja Rihter ter svetniški kandidati SD. Predstavili so glavne točke programa za razvoj Celja v naslednjih štirih letih, o katerih so se pogovarjali z ljudmi, poslušali njihove predloge ter izmenjali mnenja. Tudi podpisniki Sporazuma o sodelovanju na lokalnih volitvah (LDS, Zares, DeSUS in Zveze za prihodnost Celja) so sobotno dopoldne izkoristili za druženje in nagovor Celjankam in Celjanom. Kandidatoma Jani Govc Eržen (LDS) in Branku Lobnikarju (Zares) ter kandidatom za mestne svet-
nike se je pridružil tudi evropski poslanec LDS Jelko Kacin. Sončno sobotno dopoldne pa je s Celjanki in Celjankami preživel tudi aktualni župan, sicer kandidat SLS Bojan Šrot.
Županski kandidati svojih občank in občanov niso hranili samo z obljubami, ampak tudi s kulinaričnimi dobrotami. Na enem koncu Celja je dišalo po golažu, na drugem po klobasah, tretji so delili palačinke, četrti sendviče. Ni čudno, da je marsikomu žal, da niso volitve vsako leto _
BA
Žalski Zares
Pred dnevi se je ustanovil Občinski odbor Zares Žalec. Za predsednika odbora je bil izvoljen Vojko Zupanc. Predstavil je listo stranke za letošnje lokalne volitve in smernice delovanja stranke v Žalcu v naslednjem letu. Zbor članstva je razpravljal in sprejel programski dokument Zares dobra zgodba za Žalec ali 7 korakov za novo politiko.	MJ
1.
VOLILNA ENOTA
1.Andl«|a KRIŽNIK a-AntonTUmiŠEK
3.	Bogdan DEŽELAK
4.	NevenkaTURNSEK
5.	Drago KRAJNC
6.GorazdiETINA
7.TaiüaKLINAR
8.	RokTURNŽEK
2.
VOLILNA ENOTA
I.Marjan SALOBIR 2.Sraa(OKLEMENC
3.	Marija ČATER
4.	Janko TOVORNIK
5.	Vinira LAVRINC
6.JasnaBEZGOViEK T.PrancJECL
8. SabasQan SKRBINEK
VOLILNA ENOTA
1.EdttaMEJAČ
2.	Dajan MA1EK
3.	Primož RAZBORŽEK
4.NataiiBORINC
5.AIankaSTARIČ
8. Aljaž PEPELU JAK T.BoriaCORIŠEK

Karl Čadej, 52 let, kovinar, kmetovalec, SD:
»Pomembne naloge za razvoj naše občine v naslednjem mandatnem obdobju so dober prostorski načrt, obnova dotrajanih cest, gradnja povezovalne ceste Repuš-Suho-Jezerce, obnova vodovoda, odvajanje in čiščenje odpadnih voda (dolgoročni plan). Obnova stare šole je že v programu - dela bodo opravljena naslednje leto. Veliko pozornosti bo namenjeno tudi kmetijstvu, šolstvu, otroškemu varstvo, športu, kulturi. Potrudili pa se bomo, da bo tudi zgrajen tudi dom starejših občanov.«
.railiocelje.coiii
Obkrožite 14! Hvala
Potrtost ob spoznanju
Športno Celje je v sobotnem večeru doživelo dva boleča poraza v dveh glavnih ekipnih športih. Za nogometaši so klonili še rokometa-ši. Najbrž je večina radovednežev dobila odgovor na vprašanje, ali se lahko spet celjski klub vrne med evropsko elito.
Pričakovanja so bila - zanimivo, ne glede na poraz v Kopru - ogromna. In neupravičena. Rhein-Neckar Löwen je bil zelo suveren v Zlatorogu.
Daleč od preobrata
Dvorane Zlatorog gledalci žal niso uspeli napolniti, njihovi ljubljenci pa so po uvodni zmagi pred tednom na Poljskem v domači premieri sezone klonili proti izvrstni zasedbi. Po treh zaporednih golih Gajiča za vodstvo v 11. minuti s 6:4 je občinstvo uživalo. Po strogi izključitvi Met-ličica (ne glede na sodniško opozorilo se ni odmaknil za 3 metre) je v 19. minuti sledilo izenačenje (8:8), toda Mo-mir Rnic je navkljub dvema igralcema manj povedel Celje v vodstvo, ki pa je bilo zadnje. V 41. minuti je bil izključen Roggisch, toda Čupic in Gensheimer sta zadela ob igralcu manj za vodstvo z 22:17. Po minuti odmora so domači še poglobili krizo, toda pri 20:26 sta Gajič z dvema goloma in Razgor z enim obudila upanje v 51. minuti. Gostujoči strateg Gudmundson je nemudoma zahteval »time-out«.
Že prej so Florijani zahtevali vstop Vugrinca in v najbolj kritičnem trenutku je njihovo željo uslišal trener Serdarušic, toda v njegovi taktiki brez rotacije tudi v domači konkurenci je »Vugi« logično deloval še bolj izgubljeno kot prej Metličic.
»Če ustaviš Zormana, ustaviš Celje«
Brez zapravljenega strela ob osmih poskusih ter s petimi asistencami je tekmo zaključil Uroš Zorman: »O razlogih za poraz bo govorilo naše strokovno vodstvo. Na igrišču se mi ni zdelo, da smo na-digrani, čeprav rezultat priča o tem. Pokopali so nas >zicer-ji< v prvem delu.« Osem golov je dosegel tudi Dragan Gajič: »Res je, da smo bili v drugem delu manj agresivni v obrambi kot v prvem. Gostujoča ekipa je tako kvalitetna, da je znala kaznovati vsako našo napako. Za zaostanek ob odmoru smo krivi sami, zapravili smo nekaj stoodstotnih priložnosti. Držali smo se dogovora, morda smo preveč prostora dopustili Schmidu, ki je bil uspešen v nizu, in to nas je presekalo. V finišu smo uprizorili zadnji nalet, toda sledili sta neumna izključitev in sedem-metrovka za goste, tedaj pa je bilo vsega konec.« Svoje mnenje je dodal Aleš Pajovič: »Odigrali smo dobro, toda ne dovolj dobro, da bi zmagali. Da bi bili konkurenčni, bi morali ponoviti igro s Poljske. Že
v 1. delu smo dobili nekaj >smotanih< golov, tudi v nadaljevanju so po vsaki naši napaki sledili nemški protinapadi. Čeprav nam je zmanjkovalo moči, smo se približali na tri gole, več pa nismo zmogli.«
Trener Zvonimir Serdarušic je pohvalil obrambo do polčasa in žaloval za zapravljenimi priložnostmi: »Szmal je zaustavil naše tri strele s črte. V nadaljevanju je bila naša obramba slabša, Nemci so povedli za štiri gole in izgubili smo potrpežljivost v napadu. Postali smo prelahek plen. Osem žog smo podali v roke nasprotnikom in takoj prejeli gol. Da bi zmagali, bi potrebovali vsaj tri izjemno razpoložene igralce, ki pa jih v tem trenutku ne znam našteti. Nisem zelo razočaran, tekmec je bil za razred boljši.« Drugi najboljši strelec gostov je bil Ivan Čupic: »Celje je neugodno v domači dvorani, ko igra na krilih fantastičnega občinstva. Vedeli smo, da se moramo osredotočiti na Zormana. Če ustaviš njega, ustaviš celoten celjski napad. Pripravljali smo se na obrambo 6-0 in njihova široka postavitev nas je presenetila. Toda naši vrhunski zunanji napadalci so se znašli po petih, šestih minutah. V zaključku smo ru-tinirano zadržali prednost. Vse skupaj nam je omogočil Szmal, Gensheimer pa je bil zelo razigran v napadu.«
Sezona bo še dolga, časa za napredek in uigravanje moštva je še na pretek. Proti Barceloni v gosteh in Kielu doma lahko celjski rokometaši samo kaj dobijo, izgubiti pravzaprav ne morejo ničesar. Zato jim bo precej lažje!
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Pogumno se je v dvoboje spuščal Uroš Zorman, čeprav je vedel, kaj ga čaka.
2. krog skupine A lige prvakov
Celje Pivovarna Laško - Rhein-Neckar Löwen 28:32 (12:14)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 5.000, sodnika Sorin Dinu in Constantin Din (Romunija), delegat Božidar Djurkovic (Srbija).
CELjE - Alilovic 10 obramb, Lesjak; Prieto, Marguč, Vugrinec, Pajovič, Razgor 1, Toskic, Po klar, Kozlina, Metličic 2, Rnic 6, Kokšarov, Zorman 8, Gajič 8, Žvižej 3 (1). Trener Zvonimir Serdarušic.
RNL: Szmal 18 obramb, Fritz; Schmid 4, Gensheimer 11 (6), Roggisch, Tkaczyk 3, Bie-lecki, Lund 3, Gunnarsson, Stefansson 2, Russ, Myrhol 3, Groetzki, Čupic 6. Trener Gud-mundur Gudmundsson.
Sedemmetrovke: Celje 3 (1), RNL 7 (6).
Izključitve: Celje 12, RNL 12 minut.
Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:2, 6:4, 7:5, 8:6, 8:8, 9:8, 9:10, 10:10, 10:12, 12:14; 13:14, 13:17, 16:19, 17:22, 18:24, 19:25, 20:26, 23:26, 23:29, 24:29, 25:30, 26:31, 27:32, 28:32.
Z 20 metrov oddaljenosti je CM Celje v vodstvo z natančnim strelom povedel Roman Bezjak.
Po izenačenju z glavami že na avtobusu
V 12. krogu 1. SNL je Rudar s 3:2 na domačem igrišču premagal CM Celje. Ve-lenjčani so po sedmih tekmah zopet okusili slast zmage, medtem ko Celjani še naprej nimajo sreče pri realizaciji. Na lestvici vodi Maribor, Rudar je šesti, CM Celje deveti, Olimpija zadnja. Razlika med četrtim in zadnjim mestom znaša le štiri točke.
Nogometaši CM Celja so v 49. lokalnem derbiju proti Rudarju vknjižili 15. poraz, ko so lovili 20. zmago.
Infarktna končnica
Srečanje Ob jezeru pred tisoč gledalci se je začelo po željah celjskih navijačev, saj je v 11. minuti domačega vratarja Savica po podaji Čadikovske-ga premagal Roman Bezjak. Že v 3. minuti so domači po predložku Gobca skoraj zatresli lastno mrežo. Celjani so tako z zadetkom kronali boljšo igro v začetku tekme, a zatem povsem popustili. Domačim so dopustili, da so si ustvarili nekaj nevarnih priložnosti - v 16. minuti je Trifkovič zadel vrat-nico. Dobrih 15 minut zatem je Kačičnik na 22 metrih oddaljenosti od gola po mnenju sodnika Skomine s prekrškom zaustavil Mujakoviča in Rudarju se je ponudila lepa priložnost s prostega strela. Uspešno ga je izvedel Damjan Trifko-vič, ki je ukanil nemočnega
Mujčinoviča in dosegel rezultat prvega dela. Drugega so spet veliko bolje odprli igralci CM Celja in si preko Bezjaka in predvsem Zajca, ki je z glavo zgrešil prazen gol, priigrali priložnosti za ponovno vodstvo, vendar realizacije v zaključkih ni bilo. Gostitelji so neučinkovitost gostov kaznovali v 71. minuti, ko je prvi zadetek v dresu Rudarja dosegel Rusmin Dedič. Celjani so tik pred iztekom rednega dela tekme uspeli izenačiti. Akcijo je začel Mario Močič, podal do Simona Kluna, ta pa s peto do Dragana Čadikovskega, ki je
premagal vratarja Savica. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca, so še enkrat udarili igralci Rudarja. Po podaji Djermanovi-ča je nezbranost celjske obrambe kaznoval Mirza Mešic, ki je z udarcem z glavo dokončno odločil tekmo.
Spremeniti način življenja
Velenjčani so zabeležili tretjo prvenstveno zmago, Celjani peti poraz. Branilec Simon Klun ni skrival razočaranja: »Poraz proti lokalnemu rivalu je zelo boleč, saj smo želeli prekiniti slabo serijo rezultatov. Po vodstvu Rudarja smo na koncu uspeli izenačiti, a potem smo
Po imenitni akciji Močiča in Kluna je v Velenju v 89. minuti na 2:2 izenačil
Pred slabima dvema letoma je takrat še dobro razpoložen Edi Kokšarov stal pred plakatom s pomenljivim tekstom.
Kokšarov: »Z nikomer nisem podpisal!«
V času, ko zdaj že znameniti rokometaš celjskega kluba Edi Kokšarov ne dobiva priložnosti za igro, so se pojavile različne govorice.
Po govoricah naj bi Kokšarov podpisal pogodbo za naslednje leto s Čehovskimi medvedi. »To ne drži,« je za Novi tednik poudaril Kokšarov. »Sploh mi ni jasno, od kod takšne informacije. V Celju sem preživel večino svoje igralske kariere in vsi moji načrti so še vedno vezani s celjskim rokometnim klubom. Treniram in čakam na svojo priložnost. Nikoli se ne bi dogovarjal za hrbtom celjskega kluba. Že tako mi ni lahko, zdaj pa še takšna izmišljotina,« je zaključil potrt Kokšarov. Med navijači pa vre _
DEAN ŠUSTER, foto: GrupA
Rudar (4-1-4-1); Savic -Jeseničnik, Novakovič, Ci-pot, Dedič - Metelka - Trif-kovič, Mujakovič, Toli-mir, Roj - Djermanovič. Igrali so še Mešic, Brata-novič, Jelečevič.
bili žal z glavami že na avtobusu in smo prejeli še tretji zadetek v 90. minuti.«
CM Celje bo v nedeljo v Ajdovščini proti Primorju odigral zaostalo tekmo 9. kroga. »Zdaj smo v položaju, ko moramo! Vse drugo kot zmaga na naslednji tekmi bi bila katastrofa,« je pripomnil Klun. Kapetan Danijel Brezič je dejal, da se morajo dobre igre na treningih končno prenesti še na tekme: »Spoznati moramo, da se točke delijo ob sobotah in ne med tednom. Če delamo dobro med tednom, to ne prinaša točk. treba je dati glave skupaj in začeti zmagovati. Morali bomo združiti vse moči in tudi spremeniti način življenja ter od prvega do zadnjega dati vse od sebe na igrišču. Sicer tokrat nismo igrali slabo, a točke štejejo, ne igra. Ko izgubiš, te nihče ne vpraša, kako si igral.«
V ekipi Rudarja je zopet blestel Damjan Trifkovič: »Zadnjo tekmo s Celjani smo visoko izgubili, zato smo veseli, da smo pripravili nekakšno maščevanje. Zmaga je vsekakor darilo za navijače in ostale gledalce, a najpomembnejša je za nas igralce. Zopet smo morali prejeti gol, da smo začeli igrati. Potem smo ga po vodstvu zopet prejeli za izenačenje in vsi smo se pogledali ter si mislili, pa menda ne že spet. Kljub temu smo uspeli še enkrat zadeti in prekiniti niz slabih rezultatov.«
Trener CM Celje Damjan Romih je bil z igro zadovoljen, z
Dragan Čadikovski.
CM Celje (4-2-3-1); Muj-činovič - Gobec, Mijatovič, Klun, Kačičnik - Brezič, Beršnjak - Bezjak, Štraus, Zajc - Čadikovski. Igrali so še Mujakovič, Bakarič, Močič.
rezultatom razumljivo ne: »Fantom nimam česa očitati. Pristop, želja in igra so bili pravi. Vendar smo v fazi obrambe dvakrat zaspali in to je Rudar izkoristil. To je nogomet in to se dogaja.« Tudi tokrat je domači trener Bojan Prašnikar ves čas trepetal za zmago, na koncu jo je po sedmih krogih le dočakal: »Moram povedati, da smo res mojstri za zaplesti stvari. Zato smo imeli tako dolg post brez zmage. Ob strastni želji po zmagi se nam je zopet zgodilo, da smo prejeli zadetek. Iz zaostanka smo potem prišli v prednost, a sta še enkrat sledila zaletavost in neznanje, ki sta botrovala kazni in zadetku gostov za izenačenje. Na koncu je Mešic s prvim dotikom žogo poslal v mrežo in nam zagotovil pomembno zmago, s katero se bomo mirno pripravljali na naslednje tekme.«
Poleg Primorja in CM Celja bosta zaostalo tekmo konec tedna odigrali še moštvi Domžal in Maribora, za ostale ekipe je na sporedu premor zaradi reprezentančnih tekem.
MITJA KNEZ
Foto: GrupA
LESTVICA 1.SNL
1.MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	NAFTA
4.	HIT GORICA
5.	LUKA KOPER
6.	RUDAR
7.PRIM0RJE
8.	TRIGLAV
9.	CMCEUE 10.0LIMPIJA
23: 6 27 16: 6 25 26:20 22 14:19 15 13:16 14 16:21 13 21:22 12 11:24 11 17:19 10 15:19 10
Urška Zolnir (v modrem kimonu) je na dosedanjih tekmah svetovnega pokala zbrala 11 zlatih medalj, 9. oktobra pa bo praznovala svoj 29. rojstni dan.
Urška slavila v Birminghamu
Judoistka celjskega San-kakuja Z'dežele Urška Žol-nir je zmagala na tekmi svetovnega pokala v Angliji.
Za 11. zmagoslavje na tovrstnih tekmovanjih v kategoriji do
Koristno
strokovno
usposabljanje
Športno društvo Gaberje Celje in Novativa, Inštitut za inovacije v športu iz Ljubljane organizirata izobraževalno delavnico Uspešno pridobivanje javnih in sponzorskih finančnih sredstev.
V času recesije je bolj kot kdaj koli prej treba zagotoviti finančne vire za izvajanje zlasti družbeno odgovornega poslanstva športnih društev. Za pridobivanje finančnih sredstev pa zlasti amaterski strokovni delavci v športu potrebujejo posebna znanja in kompetence, ki jih bodo lahko pridobili na neformalnem strokovnem usposabljanju danes, v torek, ob 17. uri v sejni sobi Športnega društva Gaberje na Mariborski cesti 42. udeleženci se bodo med drugim seznanili z oblikovanjem razpisnih vlog in sponzorskih prošenj. Usposabljanje s predstavitvijo dobrih primerov praks in izkušenj bo vodil Iztok Retar, direktor športnega inštituta Novativa. Kot gradivo bodo udeleženci prejeli tudi priročnik Menedžment športnega društva.
MT
63 kg je vknjižila pet zmag, prve štiri z ipponi proti Francozinji Payet, Nizozemki Wichers, Angležinji Pitman in Brazilki Minakawa. V finalu je bila po wazariju s 7:0 boljša od Izrael-ke Yarden Gerbi. Urškina klubska kolegica Vesna Dukič se je po daljšem premoru vrnila z opaznim dosežkom, 7. mestom v kategoriji do 57 kg. V 1. krogu so klonili predstavniki celjskega kluba Tina Trstenjak, Petra Nareks, Matjaž Trbovc in Tadej Zalaznik.
Konec tega tedna bo tekma svetovnega pokala za članice v Minsku.
DEAN ŠUSTER
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 12. krog: Rudar - CM Celje 3:2 (1:1); Trifkovič (33), Dedič (72), Mešic (90); Bezjak (12), Čadikovski (89), Triglav
-	Koper 0:0, Nafta - Olimpija 2:3 (2:1), Domžale - Primorje 4:1, Gorica - Maribor 0:2 (0:1).
2.	SL, 9. krog: Dravinja - Dob 1:2 (1:2); Štante (42); Klopčič (29), Kunstelj (38), Interblock
-	Šmartno 2:1 (1:1); Podlogar (41), Centrih (90); Veler (31), Krško - Šenčur 2:0 (0:0), Drava - Mura 3:1 (2:0), Bela krajina - Aluminij 0:0. Vrstni red: Interblock 20, Aluminij, Drava, Dravinja 15, Šenčur 13, Bela krajina 12, Mura 11, Krško 9, Dob 8, Šmartno 4.
3.	SL - vzhod, 7. krog: Šentjur - Bistrica 3:1 (0:1); Filovič (54, 82), Bojovič (59), Zreče -Odranci 1:4^ (0:1); Marinšek (71), Simer Šampion - Tromej-nik 2:0 (1:0); Omanovič (1411 m), Kožar (87), Grad - Kovinar 3:0 (2:0). Vrstni red: Odranci, Kovinar 16, Malečnik 13, Čarda 12, Dravograd 11, Grad, Simer Šampion, Zreče, Veržej 9, Tromejnik, Paloma 8, Bistrica, Šentjur, Stojnci 4.
Štajerska liga, 7. krog: Rogaška - Mons Claudius 4:0 (2:0); Polajžer (7-ag), Drofe-nik (11), Tadina (58-11 m, 80), Šoštanj - Pohorje 3:1 (1:0); Špa-capan (29), Bulajič (89), Vej-zovič (91), Marles - Šmarje 3:2 (0:2); Firšt (31), Čakš (37). Vrstni red: Zavrč 21, Šoštanj 15, Peca 13, Pohorje, Pesnica 12, Rogaška 9, Šmarje, Polj-čane, Ormož 8, Mons Claudius, Gerečja vas, Marles 6, Podvinci 5, Koroške gradnje 4.
MČL, MNZ Celje, 5. krog: Radeče - Vransko 3:3 (0:2); Softič (57), Ribič (66), Valen-šek (78); Karničnik (4), Ma-jer (11), Krivec (7), Kozje -Pivovar 2:1 (2:0); Bolko (8), Husar (22); Motoh (60). Vrstni red: Žalec 12, Krško B 9, Kozje, Pivovar 6, Radeče 4, Vransko 2, Brežice 1.
MALI NOGOMET
1. SL, 3. krog: Izola - Dobo-vec 2:5 (prekinjeno v 32. minuti). Vrstni red: Litija, Puntar 9,
Dobovec, Tomi 3, Izola 2, Op-last, Casino Safir, Sevnica 0.
ROKOMET
1. SL, 4. krog: Gorenje - Maribor 29:23 (15:11); Manoj-lovic 5, Bezjak, Musa, Šimič 4, Miklavčič, Rutar 3, Golčar 2, Cehte, Štefanič, Bajram, No-san 1; Razgor 7, Kleč 5. Vrstni red: Gorenje 8-0, Škofja Loka, Celje Pivovarna Laško, Ci-mos 6-2, Maribor, Trimo, Slovenj Gradec 4-4, Krka, Slovan, Ormož, Ribnica, Šmartno 26.
1. B SL, 2. krog: Celje Pivovarna Laško B - Izola 33:29.
1. SL (ž), 3. krog: Izola -Celje Celjske mesnine 30:29 (16:14), Krka - Velenje 31:20 (16:8), Krim - Žalec 51:14 (24:5). Vrstni red: Krim 6, Zagorje, Olimpija 5, Ptuj 4, Krka, Piran, Izola, Ajdovščina, Velenje 2, Celje, Žalec 0.
KOŠARKA
1. SL (ž), 1. krog: GVT Konjice - Odeja 76:55; I. Klanč-nik 17, Javornik 14, Zdovc 9, Šrot 8, K. Klančnik, Lesjak 7, Krajnik 6, Božičevič 5, N. Klančnik 3.
ODBOJKA
^ 1. SL (ž), 1. krog: Aliansa Šempeter - Novo mesto 3:0.
KEGLJANJE
1. SL (ž), 3. krog: Lanteks Celje - Ljubelj 2:0; Sajko 572, Kozmus 568, Fidel 564, Strelec 552, N. Savič 528, R. Sa-vič 274 + Radič 273; Frank (574), Nepužlan (557). Vrstni red: Lanteks 6, Adria, Eta 4, Ljubelj, Konstruktor 3, Brest, Proteus, Miklavž, Ljubljana, Bela krajina 2. (KM)
Kempo^
Attack kage SLI
redna cena 97,98 € znižana cena 51,56 € (47% ceneje) številke na voijo: 36 / 37,5 / 44,5
Challenge SL
redna cena 110,98 € znižana cena 68,90 € (37% ceneje) števillce na voijo: 36 / 37,5 / 44,5 / 47
Zlatorog najboljši v Beogradu
Laški mladinci so na mednarodnem košarkarskem turnirju v Beogradu osvojili 1. mesto.
Na turnirju Trofej Beograd so sodelovali še Beovuk, Ženeva, FMP, Žitko in gostitelj Partizan. Mladi Laščani so bili brez poraza, v finalu so premagali Beovuk s 96:81. Na tridnevnem tekmovanju sta se najbolj izkazala Alen Omic in Jaka Brodnik, ki sta trikrat vknjižila dvojni dvojček. Brodnik je bil izbran za najboljšega igralca turnirja. Osvojena lovorika pomeni lepo spodbudo za laški podmladek, ki ga vodi trener Miloš Šporar: »Na svoje fante sem izjemno ponosen, prav vsi so dobro igrali. Zanimivo je bilo po koncu turnirja, ko so bili Srbi precej razočarani, da ni zmaga ostala doma, še posebej zato, ker so sodelovale ekipe, ki imajo res dobre igralce in že na sploh zveneča imena.« Šporar si želi še, da bi njegova ekipa tudi v državnem prvenstvu igrala tako dobro, kot je na gostovanju v Srbiji, vendar se zaveda, da je na sezono le šest do sedem takšnih tekem, ki se lahko po kakovosti merijo s tem turnirjem.
MOJCA KNEZ
Starter kage SLU
redna cena 89,98 € znižana cena 35,76 € (60% ceneje) števiiice na voljo: 33/34/35
Starter kage SLU
redna cena 89,98 € znižana cena 35,76 € (60% ceneje) številke na voljo: 33 / 35 / 47
5
Vabljeni v sredo, 6.10., ob 18.00 v prodajalno Zlatorog NT&RC!
Dvorana Zlatorog Celje spletna trgovina www.rk-celje.si^
Prodajalna je odprta v času tekem članske ekipe RK CPL v dvorani Zlatorog. Izdelke lahko naročite tudi v spletni trgovini na uradni strani rokometnega kluba.
fan SHOP
FANSHOP
FANSHOP
FANSHOP i^llL^il'Ll
a
-M
o ft
cc
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 6. 10. ROKOMET
1. SL, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Šmartno (18.30).
Četrtek, 7. 10. KOŠARKA
1. SL (ž), 2. krog: Celje -Domžale (19.30).
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
NE ZAMUDITE
Miha Vipotnik na razstavi Drseča polja - štrleči prah
Drseča polja -štrleči prah
Miha Vipotnik razstavlja v Galeriji Plevnik-Kronkowska
V petek so v Galeriji Plev- Vipotnik pravi, da ga je škat- Pe stvari' prostore, ki jih ime-
nik-Kronkowska v Celju odprli razstavo enega najuglednejših slovenskih več-medijskih umetnikov in enega najvidnejših slovenskih video ustvarjalcev Mihe Vi-potnika.
Drseča polja - štrleči prah je naslov razstave, ki jo je Vipotnik ustvaril iz podedovane škatle diapozitivov iz 2. svetovne vojne. Na njih so posnetki vsakdanjega življenja od uniformiranih vojakov na ptujskem pogorišču do že kar impresionističnega sprehoda ženske in otroka ob žitnem po-Iju. Že v izložbi galerije in v stekleni omarici v galeriji je te diapozitive razstaviI, a na način, da jih je s pogledom skozi povečevalno steklo tudi popačil. Na ta način ti spomini postajajo drugačni, na nek način nedosegljivi. Razstavo je dopolnil s podrobnostmi z diapozitivov, ki jih je razstavil na velikih svetlobnih panojih.
la diapozitivov prevzela. »Gre za dokument časa med 2. svetovno vojno, med leti 19391945. Iz te škatle sem izbrskal zgodbe nekega prostora, spominov. Nisem analiziral, iskal resnic, ampak sem skozi postavitev naredil nekaj drugega. Najbolj me je pri tem privlačilo, da imamo spomine, ki jih shranjujemo na fotografije ali videe. Ko jih dobimo v roke, brskamo za spomini in se sprašujemo, zakaj niso tam, ampak so čisto drugje. Samo včasih se kakšna slika dobro ujame s kakšnim spominom. V teh slikah sem našel zelo le-
Kerbler s ptujskimi dvorišči
V Fotosalonu Celje je še do 25. oktobra na ogled razstava fotografij enega najbolj prepoznavnih in najboljših mojstrov fotografije v Sloveniji, Stojana Kerblerja.
Na tej razstavi je mojster pokazal svoj ciklus fotografij Dvorišča, ki je izšel tudi v foto-monografiji in v katerem je pozabi otel podobo ptujskih mestnih dvorišč. Dvorišča, kakršna prikazuje, so portreti ptujskega
mesta, ki bo kmalu precej drugačno, saj se tudi Ptuj hitro spreminja. Nekdaj so v starih ptujskih hišah prebivali najbogatejših meščani, pred več desetletji pa so se v njihovih stanovanjih večinoma naselili skromni ljudje. Vse fotografije so čr-no-bele in posnete v klasični analogni tehniki brez pomoči računalniške tehnologije, izdelane klasično - v temnici. Sto-jan Kerbler, ki za razstave fo-
Prihajajo Električne podgane
S četrtkovim uličnim performansom Peti element, ki se bo začel ob 19. uri pred Mestnim kinom Metropol in z Difi festom - festivalom dijaškega filma v okviru 3-KONS festivala, se bo v Celju začel letošnji festival Električne podgane sanjajo video sanje.
Festival prinaša letos kar nekaj novosti. Tokratna različica namreč temelji na štirih sklopih umetniških videov s Švedske, iz Francije, s Slovaške in iz Litve. Organizatorji so odprti razpis tokrat zamenjali s kurirano izbiro umetnikov, iz različnih držav Evrope. Vsak od umetnikov je izbral polju-
ben nabor video izdelkov iz svoje države in jih povezal v smiseln sklop, ki to državo predstavlja. Poleg treh kurira-nih sklopov bo prikazan še dodaten izbor umetniških videov iz različnih delov Evrope. Izbor je trajal celo leto s sodelovanjem Mestnega kina Metropol in Kulturno-umetniškega
^ večera Možgani z jajci, ki bo nocoj (torek) ob 20. uri v Plesnem forumu Celje. Zaščitni znak prireditve, ki je zasnovana kot »talk show«, je priljubljeni voditelj, provokator in novinar brez dlake na jeziku Sašo Hribar, ki v sproščenem vzdušju gosti znane medijsko zanimive osebnosti. Dosedanji večeri, na katerih je v Plesnem forumu Hribar gostil bivšega predsednika države Milana Kučana z ženo Štefko, pesnico in pisateljico Svetlano Makarovič, pokojnega psihiatra dr. Janeza Ruglja, kontro-verznega dr. Arturja Šterna in dr. Vesno Godina, dr. Manco Košir in pisatelja Toneta Partljiča, prvaka SNS Zmaga Jelinčiča in novinarko Vesno Mi-
lek, so vsak na svoj način vedno poskrbeli za imenitno in nepozabno doživetje. Na tokratni »talk show« so povabili kandidate za župana Mestne občine Celje. Svojo vizijo vodenja občine bodo na večeru na prav poseben način predstavili Andreja Rihter, Jana Govc Eržen, Janko Požež-nik, Branko Lobnikar in aktualni župan Bojan Šrot. »Kdo ima jajca in kdo možgane? Ali pa celo oboje?«, bo skušal na sebi lasten način dognati Sašo Hribar. Občinstvo bo videlo vsaj to, kdo od kandidatov zna biti hiter, pronicIjiv in duhovit. Vstopnina 10 EUR _
^ letne pregledne razstave Društva fotografov Svit,
ki jo bodo v okviru Meseca fotografije odprli nocoj (torek) ob 19. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje. Gre
za že drugo prireditev v okviru meseca fotografije, po petkovem odprtju razstave fotografij uglednega švedskega fotografa Nilsa-Erika Jer-Iemarja v GaIeriji StoIp na Starem gradu. Pri društveni razstavi gre za že peto Ietno razstavo fotografij večine čIa-nov Svita, vseh tistih, ki so zbraIi pogum, da sodeIujejo v razstavi tega že četrtič zapored najuspešnejšega sIo-venskega fotografskega društva. Svoja deIa bo predstavi-Io 43 fotografov, in sicer z zeIo raznoIikimi temami.
Vstopnine ni.
nujem drseča poIja in prah, ki se ne lepi, ampak >štrIi< ven -je čas, iz katerega sIike prihajajo. Gledalca skušam na razstavo pripeIjati od zunaj, skozi izložbeno okno, ki je sestavni del razstave. Na drsnih ploskvah so povečane sIike, ki so organizirane po principu >city Iightov<, reklamnih panojev, ki nam nekaj prodajajo. Moji učinkujejo na isti način, Ie v nekem drugem načrtu zavesti,« še pravi.
Razstava bo na ogled do 20. oktobra.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Utrip humanosti
Fundacija Utrip humanosti pripravlja dobrodelni spektakel, ki preko gledališkega, fotografskega in glasbenega dogajanja obiskovalcem nudi veliko smeha, zabave in dobre volje, zbrana sredstva pa namenja za pomoč mladostnikom v celjski regiji, ki imajo raka. V sodelovanju z Malimi vitezi - mladimi, ki so preživeli raka - z zbranimi sredstvi preko štipendijskega sklada pomagajo mladostnikom pri soočanju z boleznimi.
Za 5, 10 ali 15 evrov tako v Celju pripravljajo gledališki večer, večer s fotografijo in z glasbo ter glasbeni Dobr žur. Najprej bo v četrtek ob 19.30 v Narodnem domu na vrsti Dobr smeh. GIedaIiška komedija teatra Gustav fiIm in umetnikov gIedaIišča Ana Monro bo z
AIeksandro BaImazovič in s Petrom Musevskim poskr-beIa za dobro voIjo, sprostitev in smeh. V petek bo ob 19. uri v Friderikovem stoIpu na Starem gradu na vrsti Dobr Fokus - dobro-deIna fotografska razstava razIičnih fotografov ob gIas-beni spremljavi Uroša Pe-
rica. Dobrodelni »paket« prireditev bo v soboto ob 19. uri končaI na CeIjskem sejmu Dobr žur, na katerem bodo zabavaIi EIvis Jackson, ICE, Tide, Adam in Saxo-toxin.
Še ta mesec bo fundacija javno objaviIa razpis za štipendije za dijake in študente z rakom, ki se bo končal konec oktobra. ŠteviIo podeljenih štipendij bo odvisno od višine zbranih sredstev v okviru dobrodeInih dogodkov v CeIju. Ambasador Utripa humanosti je tudi Rokometni klub Celje Pivovarna Laško.
BS
Miha Vipotnik je leta 1976 diplomiral iz slikarstva in leta 1979 končal podiplomski študij videa in televizije na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 2000 vodi kreativne video delavnice v Mongoliji, Kirgi-ziji, Libanonu, Ljubljani, poučuje umetniški in dokumentarni video na FDV in drugo. Medtem še naprej reži-ra, ustvarja številne interdisciplinarne projekte in video inštalacije mešanih medijev.
tografira skoraj izključno v čr-no-beIi tehniki, pravi, da je za takšne fotografije kIasičen postopek in fotografija na fiImu mnogo boIjša od digitaIne, o razcvetu fotografiranja, ki ga je prineseI razvoj digitaIne fotografije in možnosti, ki jih prinaša računaIniška tehnoIogi-ja, pa pravi, da je veIik prob-Iem v tem, ker res vsi sIika-mo, vsi učijo zgolj tehniko, slike pa ne uči nihče več. B S
društva 567. Kot napoved fe-stivaIu v mestu že teče brez-pIačna video deIavnica, ki jo vodi AIen Pavšar. Video projekcijam se bo na programu pridružiIa še obiIica kuIturno-družabnih dogodkov, višek pa bosta glasbeno-vizualni spek-takeI HouseMousa in koncert skupine Laibach v soboto v Celjskem domu. Projekcije umetniških video deI s Švedske, iz Francije, s SIovaške in iz Litve bodo v nedeIjo.
BRST
sobota 9.10. 21h
celjski dom celje
Predprodajr prodajna mesta Eventim, kino Metropol, TA Palma, TIC, www.vstopnice.com

BH^EramK SANJiUI VBEI lHHJt
no^^rltr ' rad|[OCe|je www.kinometropol.org
KULTURA
Šentjurčani bodo nastopili pod vodstvom Jurija Hladnika.
Pripravljeni na tekmovanje
Javna generalka godb na pihala pred mednarodnim tekmovanjem
V Velenju se bo s slavnostnim koncertom Orkestra slovenske policije v četrtek začelo mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju. Sodelovalo bo 21 orkestrov iz Avstrije, Švice, s Češke, Hrvaške, z Madžarske, s Poljske in iz Slovenije. Med njimi so tudi Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje, ki ga vodi Bernard Belina, Pihalni orkester Šentjur pod vodstvom Jurija Hladnika in Godba Slovenskih železnic pod vodstvom Francija Lipovška. Pred tekmovanjem so v nedeljo ti trije orkestri na javni generalki predstavili svoj tekmovalni spored.
Orkestri se bodo pomerili v koncertnem igranju, vsak
bo izvedel uvodno, t. i. ogrevalno skladbo, zatem obvezno za eno od kategorij, v kateri tekmuje, in še dve skladbi po lastni izbiri. Koncerte bo ocenjevala 5-članska mednarodna žirija. Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje bo nastopil v soboto popoldne in je za tekmovanje dobro pripravljen, pravi ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar. »Upam, da se bo orkester dobro odrezal. Za njim je mesec intenzivnih priprav, tudi repertoar je primeren tekmovalnemu programu.« Pihalni orkester Šentjur bo nastopil v soboto dopoldne, predsednik orkestra Vladimir Belina pa pravi, da so skladbe za tekmovanje začeli pripravljati konec avgusta. »Ne pričakuje-
Milena Kofalt -drugič
V Galeriji Volk v Ozki ulici v Celju je na ogled razstava likovnih del Milene Kofalt.
Gre za zelo zanimivo avtorico, ljubiteljsko slikarko in brezdomko, ki živi v celjskem
zavetišču. Spomladi je v galeriji Nika Ignjatiča odprla svojo prvo razstavo. Na novi so tudi nove slike, abstrakcije, ki jih je vredno videti.
BS, foto: GrupA
mo prav veliko, tudi za osvojeno mesto se nam ne zdi najbolj pomembno, želim le, da odigramo spored po svojih najboljših možnostih.«
Če sodimo po slišanem na generalki, za katero je bila koncertna dvorana glasbene
VODNIK
TOREK, 5. 10.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše
_zgodovine Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika frizerja Vinka Tajnška
13.00 Žička kartuzija_
Korak za korakom
odprtje razstave o obnovi Zgornjega samostana Žič-ke kartuzije
16.00 Galerija sodobne
_umetnosti Celje_
Kiparstvo danes: komponente, stičišča in presečišča
po razstavi bo vodila kustos inja Alenka Domjan
" I
t^klub
šole premajhna, da bi sprejela vse občinstvo, so vsi trije orkestri odlični. Videli pa bomo, kako se bodo odrezali v ostri mednarodni konku-
renci.
BRST Foto: TimE
17.00 Velenjski grad
Našim igračam je tako dolgčas
odprtje razstave igrač iz de-poja Muzeja Velenje
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Z igro do dediščine
odprtje razstave
18.00 Knjigarna Antika, Celje Literarni večer
predstavila se bosta Andraž Polič in Milojka Kumprej
18.00 Anina galerija Rog.
_Slatina_
Abstract - No.1
odprtje razstave del dipl. slikarja Jura Samca
18.00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje - galerija
Likovna dela članov celjske enote društva Ozara
odprtje razstave ob svetovnem, dnevu duševnega zdravja in 10. obletnici društva Ozara
19.00 Galerija likovnih del
mladih, Celje_
Ikone
odprtje razstave Alimpija Košarkoskega iz Šoštanja
19.00 Galerija Zgornji trg
_Šentjur_
JožeIpavec
odprtje slikarske razstave
19.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
DF Svit
letna pregledna društvena razstava v okviru meseca fotografije
20.00 Plesni forum Celje_
Možgani z jajci
soočenje kandidatov za župana Celja vodi Sašo Hribar
SREDA, 6. 10.
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Ko so bili krokarji še pisani
lutkovna predstava Škrat-kovega gledališča Celje
18.00 Osrednja knjižnica Celje Papirnati denar 1759-1918
odprtje razstave
18.00 Dvorana zveze kulturnih
društev Celje_
Literarna dela Bernarde Jelen
predstavitev
18.00 Splošna knjižnica Slov.
Konjice_
Piramide upanja
večer poezije ob izidu knjige Neže Maurer in fotografij Gregorja Radonjiča; s pesnico se bo pogovarjala Zora A. Jurič
ČETRTEK, 7. 10.
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Čarovnik iz Oza
lutkovna predstava ob tednu otroka
18.00 Osrednja knjižnica Celje
Kje so tiste mejice k'so včasih bile
fotografska razstava Zavoda RS za varstvo narave
18.00 Osrednja knjižnica Celje Celjski dixieland ansambel
koncert
18.00 Hotel Evropa Celje Vsesledje
predstavitev najnovejše številke literarne revije Celjskega literarnega društva, revijo bosta predstavila M. Hojnik Verdev in Z. Pevec
18.00 Dom sv. Jožefa Celje Šola za zakon
srečanje bosta vodila zakonca Matej in Ana Pirnat
18.00 Dom II. slovenskega
tabora Žalec_
Lepotica in zver
gledališka igra v angleškem jeziku učencev OŠ Petrovče
18.00 Kulturni center Laško
Jože Denko iz Bakovcev
odprtje razstave likovnih del
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Lojze Grozde - človek in kristjan
predavanje mag. IgorjaLu-zarja
19.00 Kulturni dom Slov.
_Konjice_
Neil Simon: Prav poseben par
komedija, gledališka predstava KUD Zarja Trnovlje
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Alma M. Karlin, državljanka sveta
predstavitev knjige Jerneje Jezernik
19.30 SLG Celje_
Županova Micka
abonma Četrtek večerni in izven; predpremiera
19.30 Narodni dom Celje Nevarno razmerje
gledališka komedija s Petrom Musevskim in z Aleksandro Balmazovič; dobrodelna prireditev
SREDA in ČETRTEK 20.00 Moje borovničeve noči - drama
Mojih! O
najljubših ^

Aktivirajte preko spleta na www.tus.si
Ji Mojih! O K
najljubših /
24.9.2010-16.1.2011
Tokrat izberite kar 20 najljubših!
Akcija
veterinarskih ambulant
ja Sevnica in Veterinarska postaja Laško. Dogovor o točnem terminu izvajanja akcije in pogojih še poteka, več pa bo znanega že v kratkem, ko vas o tem tudi obvestimo.
NINA ŠTARKEL
Na pomoč, pogrezam se! Ujet sem v živi pesek! Oh, šele zdaj vidim, da je samo trava ^ (8439)
4. oktober je svetovni dan živali. V ta namen so v širši celjski okolici pripravili akcijo, ki se osredotoča predvsem na preprečevanje nezaželenih mačjih in pasjih legel.
Danes sva pa z mojo sprehajalko popolnoma usklajena - moj roza jezik se odlično poda k njenim roza vezalkam. (8256)
Hm, le kaj se skriva pod tem kupom trave? (8371)
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si
DELOVNI ČAS pon." pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Boj proti steklini
V torek, 28. septembra, so obeležili svetovni dan boja proti steklini, katerega namen je osveščanje ljudi po vsem svetu o pomenu stekline pri živalih in ljudeh, kako jo preprečimo in kako izločimo glavne vire.
Veterinarska uprava je konec tedna začela jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini, ki jo opravlja predvsem zaradi varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznijo. Akcija naj bi trajala do 15. novembra. S položenimi vabami nameravajo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni. V Vursu opozarjajo, naj se ljudje ne dotikajo nastavljenih vab oziroma naj jih ustrezno odstranijo, če jih najdejo na dvorišču; če pa vsebina vabe pride v stik s sluznico ali svežo rano, je treba mesto dobro sprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto. Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosijo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane. Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le imunizacija.	US
Dejstvo je, da je mladičev še vedno več kot pa je zanje domov, zato nezaželeni mladiči vsako leto polnijo tudi slovenska zavetišča, ki pa so žal prisiljena v evtanazije zdravih in mladih mačk in psov zaradi neodgovornega ravnanja njihovih lastnikov. Zato je sterilizacija oz. kastracija živali pametna, varna in predvsem odgovorna odločitev. V akciji bodo sodelovale tudi ne-
Joj, kako lepo pa ti dišiš ^ Me zanima, če si tudi tako užitna kot si dišeča. (8435)
katere veterinarske ambulante v celjski okolici, ki bodo oktobra v določenem obdobju nudile popust na kastracije in sterilizacije. Te ambulante so zaenkrat: Veterinarska ambulanta Zvitorepka v Celju, Veterinarska bolnica Šentjur, Veterina Jagodič v Dolah pri Šentjurju, Veterinarska posta-
MODNA REVIJA JESENSKO - ZIMSKE KOLEKCIJE
Prosti čas, zabava, poslovna, otroška^vse pod eno streho Citycenter Celje v petek, 8. oktobra 2010 ob 18. uri.
Glavna nagrada: vozili se boste s ŠKODO YETI 2.0 TDI 4X4!
NAIDETE NAS _ NA FACEBOOKU
www.city-center.si
Vse najboljše
M	v	■	- ■	■ ■
Srečanje z gostinci in taksisti brez obojih
Ali vabila niso slišali ali jim je vseeno? - Nekaj slabega odziva po objavi o neodzivu
Vedno bolj aktivna in znana Celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu se je minul teden želela sestati s celjskimi gostinci in taksisti. Želela jim je predstaviti nekaj svojih predlogov, kako bi se lahko tudi gostinci in taksisti aktivno vključili v izboljšanje prometne varnosti na našem območju.
V akciji Skupaj za manj alkohola na cestah bi na primer gostinci in taksisti sodelovali z obveščanjem v primeru vinjenih gostov, ki bi namesto s svojim avtomobilom domov odšli s taksijem. Tako bi se morda izognili nesreči. Ideja skupine je bila tudi, da bi v lokalih namestili plakate, izdelali posebne kozarce, pokrovčke in podstavke za kozarce s slogani, ki bi goste svarili pred nevarnim alkoholom. Ponudili bi jim tudi alkoteste za enkratno uporabo _
Žalostno pa je, da se na sestanek ni odzval niti eden gostinec ali taksist. Policija je vse gostince in taksiste na našem območju na sestanek povabila javno, torej preko medijev. Skoraj neverjetno pa je, da prav nihče vabila ni slišal. Po drugi strani se pojavlja vprašanje, koliko medijem na Celjskem se je zdelo pomembno to objaviti _ »A puške v koruzo ne bomo vrgli,« so dejali člani skupine za varnost v cestnem prometu. V njej je tudi vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi mag. Elvis A. Herbaj, ki pravi, da bodo storili vse, da bodo go-
Takole so samevali tisti, ki jim ni vseeno in ki želijo na Celjskem ljudi ozavestiti o večji prometni varnosti: mag. Elvis A. Herbaj s celjske policije, mag. Roman Krajnc, Nuša Konec Juričič iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin.
stincem in taksistom poskušali pokazati, kaj lahko doprinesejo k boljši prometni varnosti. Pri tem je bil nad neodzivom vendarle razočaran: »Morda vabljeni niso bili pravočasno seznanjeni. Drugi razlog za neod-ziv je lahko, da so indife-rentni do te problematike in ne vidijo interesa za preventivne dejavnosti, vidijo pa zgolj lasten zaslužek.« Tudi mag. prometnih znanosti Roman Krajnc je pričakoval vsaj nekaj gostincev oziroma taksistov. Kot profesor v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Celje ve, da bi takšen sestanek pozitivno vplival posredno tudi na dijake. »Ni naključje, da je bilo srečanje načrtovano prav v
srednji šoli. Dijaki potrebujejo tudi takšno ozavešča-nje, da preko aktivnosti, ki jih organiziramo za starejše, vidijo, da se nekaj dogaja na področju preventive in tako tudi samo >odne-sejo< kakšno dobro lastnost.«
Zatem ko je bilo poročilo o neodzivu gostincev in
taksistov objavljeno na Radiu Celje, naj bi se na celjski policiji o akciji vendarle pozanimala najmanj dva gostinca, a kakšne hude želje po sodelovanju ravno naj ne bi bilo. Poklical še ni nihče od taksistov. Žalostno.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
fiJffiSQXD
m
'•m
CENEJŠI POGOVORI I VEDElEVUCI
Hineiu miniiu In u i «litigirtlcIiignirMItBt tRfitm u nhrtdao tucidntm teunnsJitittviilt». Mtl«si piiilia po NvnUiiLimoneit ill ntelnl».
10 minul_iSCftSt/irtn)
I	30 minut_411C [U3 G/iuln]
60 minut-75 G (125 C/ml»]
lakunilene minute lahko mraltlte la irat klicev.
Za nakup minut in informacije pokličite 10314900222
Italijan, ki psa pogreša še danes, se je s fotografijo in prošnjo za pomoč obrnil tudi na medije. Za podatek, ki bi ga pripeljal do psička, ponuja tudi nagrado. Če bi kdo psa našel, lahko to javi tudi v informacijsko pisarno Celjskega sejma.
Kje je pritlikavi šnavcer?
Na evropski razstavi psov v Celju so v četrtek domnevno ukradli psa pasme pritlikavi šnavcer.
Lastnik, ki je državljan Italije, ga še vedno ni našel. Čeprav organizatorji razstave ne morejo potrditi, da gre za tatvino, primer preiskujejo tudi celjski policisti, obveščena je bila tudi veterinarska enota. Iz Kinološke zveze Slovenije so že sporočili, da odgovornosti za škodo ne prevzemajo, ampak so za varnost psov odgovorni lastniki psov, ki jih morajo na razstavi imeti ves čas pod nadzorom. Ni pa to edini primer iskanja psov v teh dneh, ko je bila v Celju odmevna razstava. Izginotje svojih pasjih ljubljencev so prijavili kar štirje razstavljavci. Pse so po kratkem času iskanja vendarle našli, za enega - pritlikavega šnavcerja - pa torej obstaja sum, da je ukraden.
SŠ
Kolesi z avtobusa trčili v avtomobil
Tole so posledice nenavadne nesreče, ki se je v soboto zvečer zgodila na cesti Celje-Laško, v Tremarjah. Med vožnjo je namreč na avtobusu odtrgalo zadnje dvojno kolo. Leto je med kotaljenjem po cesti trčilo v osebno vozilo, v katerem sta bili poškodovani dve osebi, ki so ju reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico. Okoliščine nesreče policisti še vedno preiskujejo.
Kar 80 odstotkov manj kazni v prometu
V Sindikatu policistov Slovenije s sedežem v Celju navajajo, da so policisti v času stavke na področju cestnega prometa izrekli za okoli 80 odstotkov manj kazni.
Na celjski policijski upravi podatkov povezanih z izrekanjem kazni v času stavke posebej ne spremljajo, vendar te spremljajo v sindikatu. Tako so pred dnevi samo v uri in pol ustavili 92 vozil in izrekli 42 opozoril, kazni bi skupaj znašale 9.300 evrov. Dnevno je povzročene za okoli 200 tisoč evrov škode. Policisti se pri napovedih opirajo na povprečje izrečenih glob glede na preteklo leto, saj se škode ne da metodološko izračunati. Kazni v prometu izrekajo le za najhujše prekrške, kot so hujša prekoračitev hitrosti, vinjenost in ogrožanje udeležencev v prometu.
MJ
HALO, 113
Odpeljali so ga z Rogle
Konec minulega tedna je bilo več vlomov in tatvin na območju Slovenskih Konjic oziroma Zreč. V Boharini je nekdo za več tisoč evrov povzročil škodo na osebnem vozilu, s katerega je ukradel več avtomobilskih delov. Pred enim od gostinskih lokalov v Konjicah so nek avtomobil poškodovali vandali. Večja tatvina se je zgodila na Rogli. Zatem ko so neznanci vlomili v enega od apartmajev in odnesli ključe od avtomobila, so odpeljali črnega audija A4 karavan, registrskih številk LJ NT- 264. Škode je kar za 20 tisoč evrov.
Izpahnil si je ramo
V četrtek popoldne se je pri sestopu s stene Male Rinke v Kamniško-Savinjskih Alpah v občini poškodoval planinec, ki si je izpahnil ramo. Poleg reševalcev Gorske reševalne službe Celje je posredovala tudi reševalna ekipa s helikopterjem Slovenske vojske. Ponesrečenca so s pomočjo vitla in jeklenice dvignili, nato pa ga prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Sodelovanje dveh Galicij
Krajevna skupnost Galicija je v soboto, 11. septembra, za svetnike, predsednike društev in aktivne krajane organizirala skupen obisk občine z istim imenom Galicija (Gal-lizien) na Koroškem v Avstriji. To je bil že drugi obisk, sedaj v večjem obsegu (50 oseb).
V Galiciji smo bili izredno toplo sprejeti. Župan Rudi To-maschir nam je predstavil občino in njeno delovanje ter razkazal znamenitosti. Obiskali smo njihovo cerkev sv. Jakoba (isti zavetnik kot pri nas). Župnik Slavko Thaler nam je razložil zgodovino cerkve, delovanje župnije in kako je z rabo slovenskega jezik pri mašah. Florjan Juch je predstavil opremo, dom in delovanje ga-
silcev. O dvojezičnosti in ohranjanju slovenskega jezika pa nam je govorila Justina Hri-bernik. Presenečeni smo bili, kako lepo govorijo slovensko. Potem smo se vsi skupaj preselili v dvorano, kjer so nam domačinke lepo postregle. Skupno druženje in sproščen pogovor sta že dala nekaj novih idej o medsebojnem sodelovanju na različnih področjih. Prva delegacija iz Avstrije bo našo Galicijo obiskala 2. oktobra, ko imamo proslavo ob krajevnem prazniku. Sodelovanje med dvema Galicija-mi se je začelo.
Polni toplih in lepih vtisov smo potem nadaljevali izlet po Koroški v Avstriji.
PETER VIPAVC
www.novitediiik.com
Gobji šopek
Bralec Roman Pušnik nam je poslal tole fotografijo gobjega šopka. Menda bi bil primeren za kakšno poroko strastnih gobarjev _ Če nič drugega kajne?
Iz gozda v koš
Gobe zagotovo rastejo, so ugotavljali v zgornjesavinjski družinski navezi Solar-Korenjak v enem od vremensko znosnih dni, ko se je več družinskih članov odpravilo v bližnji gozd. Po skupnem pohodu in pred gobjo »gostijo« so gobe lepo zložili v koš, ki si ga je z veseljem oprtal Brane Solar.	US
V veselje tudi sosedom
Gobarska sreča se je nasmehnila tudi Francu Fridlu, ki je našel kar en kilogram težkega jurčka z obsegom beta 30 centimetrov. »Goba je bila povsem zdrava in je že končala v naših želodcih,« so nam sporočili zadovoljni sosedje.
HM
Srečanje prijateljev
Med 1. in 5. septembrom je bilo 5. mednarodno vrtnarsko tekmovanje v Estoniji, v mestu Räpina, ki se ga je udeležilo 17 držav oz. 25 ekip, saj so nekatere predstavnice sodelovale z dvema ekipama. Tekmovanje je zahtevalo znanja s področja poznavanja rastlin, rastnih substratov, varstva rastlin, krajinarstva in osnov floristike.
Našo državo so zastopali dijaki Šole za hortikulturo in
vizualne umetnosti Celje: Miha Lužar, Maša Grešak in Renata Gorišek z mentoricama Lidijo Oblak in Romano Špes. Med petindvajsetimi ekipami so se uvrstili na odlično 14. mesto.
V Estonijo so se odpravili na prvi šolski dan z letalom do Talina, ki je glavno mesto države. Od tod do Räpine, kjer se je tekmovanje odvijalo na vrtnarski šoli, jih je čakala še triurna vožnja z avtobusom. Uradna otvoritev je bila slav-
nostna, saj so na njej poleg ravnatelja gostujoče šole sodelovali še predstavniki ministrstva za šolstvo, kmetijstvo, predsednik parlamenta in obrtne zbornice.
Prvi dan tekmovanja so vsako ekipo sestavljali trije člani, ki so prihajali iz različnih držav. Nekatere naloge so bile vrednotene skupinsko, druge individualno; točke pa so se seštevale k posamezni državi tekmovalki. Nekaj nalog je bilo namenjenih tudi raz-
vedrilu kot npr. lupljenje krompirja, izdelovanje in postavljanje ptičjega strašila, ptičje hišice in peka palačink.
Drugi dan tekmovanja so bile ekipe državne, naloge so bile zahtevnejše in razdeljene na krajinarski del in flori-stiko. Vsaka naloga je bila časovno omejena in ves čas dela so bili tekmovalci pod strogim očesom sodnikov. Delo je oba tekmovalna dneva ote-ževalo hladno deževno vreme s hudimi nalivi in vetrom.
Sobota pa je bila namenjena sprostitvi in spoznavanju Estonije ter njihovega načina življenja tam daleč na severu. Kljub temu, da je bilo tekmovanje naporno, smo ugotovili, da je Estonija mrzla dežela z ljudmi toplega srca.
Tekmovanje ni pomenilo le tekmovanja, mladi vrtnarji Evrope so spoznavali kulturo in značilnosti posamezne države na skupni prireditvi in zagotovo so se med druženjem stkale tudi prijateljske vezi. Zagotovo veljajo besede pobudnika in enega izmed organizatorjev tekmovanja, Johannesa Peperhova, ki je dejal: »Tukaj smo vsi prijatelji, le nismo še imeli možnosti, da bi se srečali«.
RŠ, LO
Kaj goba,
pravi
dežnik!
13-letna Eva Podkrajšek
s Proseniškega je prava gobar-jeva hči. Njen oče Zvone je namreč navdušen nabiralec gob, ki to veselje in znanje očitno uspešno prenaša tudi na hčerko. Ta je bila pred dnevi navdušena nad najdbo gobe dežnikarice, ki je v premeru merila kar 39 centimetrov. Našla jo je na poti s Teharja na Proseniško. Ker je bila zdrava in lepa, je seveda zelo teknila celi družini.
Ajdovke v paru in v troje
Takšne lepe, čvrste ajdovke je našel Ivan Ojsteršek iz Goričice pri Šentjurju. Gobja »dvojček« in »trojček« nista njegovi edini letošnji trofeji, saj pozna okoliške gozdove in od tam nikoli ne pride s prazno košaro. Je pa res, pravi, da je treba kar veliko prehoditi, da kaj najdeš. Ajdovke so medtem že vložili v kis.
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Delam s srcem
Ob 10. obletnici praznovanja svetovnega dneva srca konec septembra je vse bolj prisotno spoznanje, da je medicina draga dejavnost, ki vse težje izpolnjuje naša pričakovanja. Prisotno pa je tudi spoznanje, da lahko za zdravje veliko storimo sami. Na to vplivajo tudi odnosi v službi.
V Sloveniji umre vsako leto 8 tisoč ljudi zaradi bolezni srca in ožilja, v celem svetu pa preko 17 milijonov. V tem tisočletju smo bili priče pomembnih sprememb. Prišlo je do razvoja na različnih področjih medicine, preventivni programi pa so prinesli pozitivne premike v življenju milijonov ljudi po celem svetu. Vsi, ki sodelujemo v procesih preventive, se zavedamo, da bi lahko preprečili 80 odstotkov vseh teh prez-
* ★
Torek, 5. oktober: Luna v Devici bo spodbudila željo po analizi dogodkov in potrebo, da se stvari postavijo na svoje pravo mesto. Dopoldne lahko naletite na kakšno blokado ali oviro, morda celo hladen odnos, a se bo to razblinilo, popoldne in večer izkoristite za družabno življenje.
Sreda, 6. oktober: Dopoldne bo minilo v hitenju in želji, da se napreduje. Popoldne bo obeleženo s številnimi napetostmi, ki lahko mimogrede izbruhnejo v kaj več. Razdražljivi, nestrpni in netolerantni bodo tudi drugi. Pre vidno v odnosih, varujte se prevar, laži in samouniče-valnosti, ne hitite, ne sprejemajte odločitev. Luna ob 21.53 vstopi v Tehtnico.
Četrtek, 7. oktober: Skladen odnos Lune in Merkurja bo prinesel veliko kreativne energije. A pazljivo, saj te ideje mogoče kasneje ne bi bile uporabne. Realno morate oceniti svoje stanje in možnosti. Popoldne aspekti opozarjajo na previdnost. V hipu lahko nastopi kratek stik, zlasti v partnerstvih. Ne vsiljujte svojega mnenja, stres sprostite pozitivno.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana
Je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologlnja Cordana facebook
Astrologlnja Dolores
Je doseglJiva na
090 64-30,
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sl
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
godnjih smrti, saj kar polovica teh umre v svoji najbolj ustvarjali dobi med 15. in 60. letom starosti..
V zadnjem desetletju so tudi številni gospodarstveniki spoznali, kako pomembno je zdravje za delovne uspehe zaposlenih. Zato so številni osveščeni in odgovorni vključili promocijo zdravja tudi med svoje poslovne cilje. Ker ob-
Petek, 8. oktober: Ob 9.06 Venera prestopa v retrogradno gibanje, tako bo do 18. novembra. Vračale se bodo zadeve, ki v preteklosti niso bile dokončane ali pa jih je treba popravljati. To zlasti velja za ljubezen, finance in posel. Bolj povezani boste z nekaterimi ljudmi, duševni stiki bodo intenzivni ne glede na fizično oddaljenost. Pričakujete lahko pomoč, podporo pri svojih idejah. Luna ob 21.53 vstopi v Škorpijona.
Sobota, 9. oktober: Prebudila se bo pustolovska plat, zato si dan organizirajte čim bolj pestro, zanimivo. Pomembno je, da ste v gibanju, na različnih krajih, z različnimi ljudmi. Družabnost vam bo prijala in vas bo napolnila s pozitivno energijo. Po 16. uri odlično za umsko delo, sklepanje dogovorov in načrtovanje.
Nedelja, 10. oktober: Dan bo terjal nekaj resnega premisleka. Ponoči se Luna sreča z Marsom, kar zahteva več prilagajanja okoliščinam, potrpežljivosti in upoštevanja interesov drugih. S kompromisi boste najbolj uspešni. Položaj Marsa in Plutona nakazuje ogromno energije, s katero morate ravnati previdno, saj se lahko obrne proti vam v obliki konflikta.
Ponedeljek, 11. oktober: Aspekt Lune in Sonca bo zahteval, da dobro proučite življenje, zlasti stroške in ambicije, vezane na finančna vlaganja. Ne pretiravajte, ne pričakujte preveč, upoštevajte pravila igre, tudi norme in etiko. Naredite več reda pri starih stvareh. Večer bo veliko bolj prijazen od dneva, zato se lahko takrat sprostite.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
vladovanje svojega zdravja ni težka naloga v primerjavi z boleznijo, vzpodbujamo posameznike in delodajalce k spremembi in prilagoditvi delovnih procesov in razvojne usmeritve k izboljšanju zdravja na delovnem mestu. Tako je letos moto svetovne zveze Za srce, prav tako pa tudi naše, Delam s srcem.
Društvo Za srce Celje s Koronarnim klubom Celje, Žalec in Vojnik ter z Društvom na srcu operiranih bolnikov Slovenije se zahvaljuje vsem, ki sodelujejo pri vsakoletni organizaciji pohoda na Kunigundo, ki je bil 25. septembra. Letos so še posebej hvaležni Planinskemu društvu Galicija, ki je junija odprlo obnovljen planinski dom, Pivovarni Laško in podjetju Pfizer Slovenija. Vsem članom društev, ki sodelujejo v akciji kot prostovoljci, pa hvala za pomoč in sodelovanje!
To lahko dosežemo z zdravo prehrano tudi na delovnem mestu. Redna fizična aktivnost vsaj 30 minut dnevno prepreči možgansko kap ali srčni infarkt. Telesno dejavnost vključite tudi v svoj delovni dan. V službo se pe-
ljite s kolesom ali pojdite peš, raje pojdite po stopnicah kot z dvigalom, vadite med odmorom in spodbujajte tudi druge, da vas posnemajo.
Tobak naj postane vaša zgodovina, občasno kontrolirajte telesno težo, krvni tlak in si v klubu zdravja ali društvu Za srce ali v ambulanti izmerite krvni sladkor in holesterol v krvi. Porabo alkohola zmanjšate in popijte kozarec vina ali piva le občasno, saj preveč alkohola zvišuje krvni tlak in telesno težo.
Tudi stres je pomemben dejavnik tveganja, ki je povezan z našim slogom življenja, zaradi česar se pogosto zatekamo k preobilni prehrani, kajenju, begu pred razgovorom s prijatelji, pred reševanjem problemov in k pretiranem pitju alkohola.
Zato si moramo tudi med delom vzeti čas za zdrav način življenja, a tudi za redne odmore in počitek. Zmanjševanje dejavnikov tveganja na delovnem mestu izboljša motivacijo za delo za 50 odstotkov, zmanjša odsotnost z dela za četrtino, za enak odstotek pa se tudi zmanjšajo stroški zdravljenja.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
ROŽICE IN CAJCKI
Hruška odpira
Jeseni ne pozabimo pojesti kakšne hruške, saj bomo tako dobro deli našim prebavilom, ledvicam, mehurju, srcu in ožilju. Osvežilni sadež ženskih oblin, ki se v ustih raztopi kot nektar, naj si privoščijo tudi ljudje, ki so večno zaprti, ki bi si radi raz-strupili telo, pomladili kožo, pomirili živce ali znižali povišan krvni tlak.
S hruškami (Pyrus communis) so se sladkali že starodavni perzijski kralji, gojili so jih že Feničani in Rimljani. V 17. stoletju so jih v Franciji gojili 300 sort, saj naj bi bil nad njimi strašno navdušen kralj Ludvik XIV. Danes naj bi bilo na svetu že več kot 5 tisoč poimenovanih sort. Hruške vsebujejo zelo malo kislin in toliko več sladkorjev, zato so primerne za mešanje z drugim manj sladkim sadjem. Bogate so s kalijem, fosforjem, vitamini A, B1, B2, C in folno kislino, ki spodbuja nastajanje krvi. Vsebuje-
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Ključ za rešitev mnogiii upravniii težav
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Upravno informacijski servis Celje (UIS), ki deluje od 31. marca 2010, je interaktivna javno dostopna storitev, s katero želijo organi državne uprave in lokalne samouprave celjskega območja, povezani v koordinacijski sosvet načelnika Upravne enote Celje, strankam na enem mestu ponuditi odgovore na splošna vprašanja v zvezi z upravnimi področji. Servis pri tem ne posreduje odgovorov na vprašanja, ki so povezana s konkretnimi upravnimi postopki.
V spletnem servisu z odgovori na vprašanja strank sodeluje kar 22 organov s celjskega območja.
in sicer: upravna enota, center za socialno delo, geodetski zavod, inšpektorat za okolje in prostor. Mestna občina Celje, občine Dobrna, Store in Vojnik, policijska uprava, davčni urad, ministrstvo za obrambo, inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, geodetska uprava, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, tržni inšpektorat, veterinarska uprava, zavod za gozdove, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod za zaposlovanje, zavod za zdravstveno varstvo, zdravstveni inšpektorat in zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Upravnoinformacijski servis Celje najdete na naslovo www.uis.si. Vprašanje lahko zastavite s pritiskom na »gumb« vnos zadeve. Napišete, kaj vas zanima (npr. gradbeno dovoljenje), izberete področje (npr. okolje in prostor) in v polje vsebina zapišete svoje vprašanje. Če želite biti obveščeni po telefonu ali po elektronski pošti, navedete telefonsko številko ali elektronski naslov. Strankino vprašanje prejme glavni urednik UIS v Upravni enoti Celje. Le-ta ga objavi na spletu in ga posreduje
področnemu uredniku organa, v katerega pristojnost spada postavljeno vprašanje. Področni urednik pripravi odgovor, glavni urednik pa ga objavi. Če navedete svoj elektronski naslov, dobite odgovor tudi po elektronski pošti.
Vsi vpisi v UIS so javno dostopni in so prikazani po statusu, naslovu vprašanja, področju in organu, ki ureja vprašanje. V statusu novo so vsa na novo postavljena vprašanja. V statusu delo so vsa vprašanja, ki so dodeljena v reševanje področnemu uredniku pristojnega organa in le-ta pripravlja odgovor. Status končano pa imajo vsa vprašanja, ki vključujejo odgovor pristojnega organa. Iščete lahko na več načinov, in sicer po ključnih besedah preko iskalne vrstice, po področjih, organih in statusih.
Do zdaj se je največ vprašanj nanašalo na delovna področja UE Celje (60 %), IVIestne občine Celje (25 %). UIS je v šestih mesecih, od kar deluje, obiskalo skoraj 25.000 obiskovalcev, postavljenih pa je bilo več kot 120 vprašanj.
PROMOCIJSKO BESEDILO
Piše: PAVLA KLINER
jo do 92 odstotkov vode in so hitro prebavljive. Hranilne snovi pridejo hitro v črevesje, zato hruške zdravijo in čistijo črevesje ter preprečujejo črevesna vnetja. Nikakor pa ne smemo uživati nezrelih hrušk, saj te obremenijo prebavni trakt in nas po njih močno napenja.
Hruške delujejo izrazito diu-retično, vendar jih ne smemo zaužiti preveč naenkrat. Za prečiščenje sečnih poti in telesa zadostuje nekaj sadežev čez dan. Za lajšanje težav z zaprtjem, dobro prebavo in odpravljanje posledic, ki nastanejo zaradi prehrane s preveč soli, je hruška kot naročena. Odreže se tudi pri razstruplja-nju težkih strupov (svinec, živo srebro, kadmij) in konzervansov iz telesa. V ljudskem zdravilstvu priporočajo hruško pri odpravljanju težav z zaprtjem, napihnjenosti, vnetju ledvic in za izločanje ledvičnih kamnov. Po hruškah posegajo tudi pri motnjah krvnega obtoka, za obnavljanje krvi in boljše delovanje srca, jeter in žolča. Koristijo tudi ljudem, ki imajo težave z živci in tistim, ki jih trga revma. Hruške dajajmo tudi malčkom, saj so polne hranljivih snovi, ne vsebujejo nasičenih maščob in so lahko prebavljive. Če bi radi shujšali, si privoščite kak hruškov dan. Hruške naj bi rahlo nižale povišan krvni tlak in preventivno delovale proti srčnemu napadu in raku.
V zdravilne namene poleg svežih uporabljamo tudi ule-žane plodove, liste, sok iz svežih hrušk in kompot iz svežih in suhih plodov. Za konec še nekaj praktičnih nasvetov. Kdor je večno zaprt, naj na teš-če uživa uležane hruške. Če se želimo pomiriti, trikrat na dan jemo po 1-2 sveži hruški ali spijemo skodelico soka uro pred jedjo. Tradicionalno zdravilstvo uči, da naj bi se občutno pomladili, če v mešal-niku zmeljemo 1 hruško, 1 grozd ter 5 mandljevih jedrc in zmes uživamo po malem med glavnimi obroki mesec do mesec in pol. Proti proti-nu, motnjam krvnega obtoka, vnetju ledvic, za bistrenje seča in izločanje ledvičnih kamnov vključimo v vsakdanjo prehrano hruške v različnih oblikah: sveže, sok in kompot. Sok pijemo pol ure do uro pred jedjo, kompot pa uro po jedi.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
lečno
8- 12 kg ■
Dr. PIRNAT
Mmmm^Mm
www.pirnat.si
dr, pirnat ijoa. razlegova 29. maribor
Imunski sistem je vaš najboljši bojevnik - okrepite ga z Monsara Energy
Dinamika življenja nas vedno znova prisili v to, da poskrbimo za uravnoteženo delovanje telesa. Imunski sistem pa je tisti borec, ki nam pomaga, da ravnovesje obdržimo.
Razne obremenitve, kot so stres, mentalni napor, onesnaženost okolja ..., močno vplivajo na telo, zato ob pravi miselni naravnanosti lahko organizmu omogočimo, da pravilno deluje, in kar je najpomembneje - imunski sistem vam bo za to hvaležen.
Za pravo pot gradnje obrambnih celic potrebujemo sproščanje telesa in duha, pa tudi spremembo načina prehranjevanja. Slednje vključuje predvsem zdravo ekološko pridelano hrano brez vsebnosti kemikalij in pesticidov, ki bi dodatno obremenjevali ali škodili telesu. Na tržišču je prisotnih mnogo prehrambenih dodatkov, ki služijo kot dopolnilo k prehrani, vendar mnogi ne ustrezajo visokim ekološkim standardom.
Monsara Energy je eden tistih izdelkov, ki vašemu bojevniku povrne moč, ga obnovi in vzdržuje. Poleg drugih naravnih zelišč vsebuje tudi vitamin C iz češnje ace-rola za zaščito pred prostimi radikali in za boljšo absorpcijo železa v telesu.
Odličen tudi za aktivne ljudi!
Železov glukonat spodbuja nastajanje krvi ter s tem povečuje energijo in spo-
sobnost koncentracije. Monsa-ra Energy daje organizmu nove moči, saj je zasnovan posebej za dejavne ljudi. Trajno krepi imunski sistem, skrajša čas okrevanja po psihičnih in fizičnih obremenitvah telesa ter skrbi za ravnotežje. Priporočljiv dnevni odmerek sta dve kapsuli.
Iz narave izhaja najboljše, je ideja nemškega proizvajalca Monsara in hkrati eno od vodil certificirane ekološke linije dodatkov k prehrani. Menijo, da kvaliteta gradi zaupanje, zato uporabljajo v svojih izdelkih zgolj najbolj plemenite in kakovostne naravne sestavine ekološkega porekla, saj želijo svojim strankam ponuditi najboljše za izboljšanje njihovega zdravja in splošnega počutja.
Ob naročilu izdelka vam bomo podarili nagrado!
Za dodatne informacije obiščite spletno stran www.mon-sara.si ali pokličite 041 356-901.
Vse je mogoče izdelati, samo znati je treba!
Osnovna misel, iz katere je nastal ENDOVITAL, je imela humanitarni nagib. Istočasno sta se pojavila tudi znanstveni izziv in želja, da bi skozi moč znanosti naredili nekaj, kar bo ljudem v stiski vsak trenutek v pomoč, tudi v časih, ko tvorcev temeljev ENDOVITALA že davno več ne bo. To lahko omogočita dva pogoja: iskren namen in znanstvena točnost.
Močan izziv je nastal v iskanju rešitve, kako izdelati ENDOVITAL povsem po svoji tehnologiji, to je brez uporabe pasterizacije ali industrijskih konzervansov. Pogled v naravo je to možnost v srcu vedno znova vzbujal. Tako se je začelo iskanje ustrezne tehnologije za izdelavo ENDOVITALA. Začela se je povsem samotna in samostojna pot z zaupanjem v naravo in regularno znanost. Začeli smo izdelovati sirup rdeče pese.
KAKO NASTANE SIRUP RDEČE PESE
Preden začnemo gojiti na izbrani njivi rdečo peso za izdelavo ENDOVITALA, mora analiza pokazati pričakovano čistost zemlje. Pripraviti moramo tudi načrt za ustrezen kolobar, ker ne moremo sejati pese vsako leto na isto njivo. Tako rastejo na teh njivah tudi zelenjava in cvetnice za čebele, kot je npr. facelija.
Po oranju sledita ustrezno gnojenje z naravnim gnojem in vdelava tega gnoja v zemljo. Čas setve je nekje ob koncu aprila ali v začetku maja. Pri tem upoštevamo tudi kon-stelacijo planetov, saj vemo, da ima to na rastline zelo močan vpliv. Z upoštevanjem te situacije lahko zdravilnost pese v želeno smer občutno povečamo. Sledi ročno delo na njivah (okopavanje, zastiranje Peso pobiramo z njiv v avgustu, septembru in delno še oktobra. Vse zaloge se sproti predelajo v sok skozi več zahtevnih faz. Pridelek se v posebnem stroju najprej opere, temu sledita obrezovanje in še en skrben pregled kvalitete pridel-
ka. Ponovno sledi še eno čiščenje, nato mletje in stiskanje. Do te faze se delo opravi v Seču, nato sok pod posebnimi pogoji odpotuje v Predstruge, kjer se v proizvodnem laboratoriju dodajajo čebelji stabilizatorji in C-vitamin. Izdelek mora nato določen čas počivati. Temu sledijo polnjenje stekleničk, nameščanje deklaracij in pakiranje v škatlice. Takrat preostane samo še pot do porabnika.
PRILOŽNOST ZA IZLET IN NOVA SPOZNANJA
Sok, ki ga zdaj imenujemo že sirup, lahko srečate v vseh slovenskih lekarnah ter v Pred-strugah in Seču. Ta svet in to delo si lahko tudi ogledate, če se prej najavite.
Domiselno je, da se zbere nekaj prijateljev ali sorodnikov, ki oblikujejo prijetno skupino za izlet na naši lokaciji v Predstrugah in Seču. Dan boste tako obogatili z novimi zanimivimi spoznanji. MISEL IZ SVETA ENDOVITALA Narava vedno odgovarja na vprašanja tako, da postavi nove izzive in nove poti. Življenje se namreč nikoli ne konča - se samo preobrazi.
ENDOVITALAiitonFabjans.p. Tel.:+386(1) - 780 - 72 - 25 E-maU: Predstrage 63	Gsm: +386(41) - 508 - 020 endovital@fabjan-sp.si
1312 Videm-Dobrepolje	Gsm:+386(31)-677-339 mfo@endovital.com
egenetics
Üdpiiv - I'v gajiii
^ Izkoristite 15€ popusta pri naročilu ^ genskih analiz s proP mocijsko kodo TEDNI K,
BREDA LOČIČNIK S.P., Viška c. 49B, 1000 Ljubljana
Spletna trgovina: www.moii-sara.si
Sprejem naročil: M: 041356 901 / LOČIČNIK BREDA E: mfo@maii-sara.si
Vsi kozmetiini izdelki iz iinije MONSAiU za nego kože so naravni in popoinoma sveži izdeiajo in poinijo se po naročiiu stranke in tako še čisto sveže dostavimo našim naročnikom
Specializiran olculistični center za trajno odpravo očesne dioptrije
Gfififilitikd.o.o. Vojkova C. tKl 1Ü0Ü Ljubljana
Tel: 01 ß^ÜS-lB? w^Aiw.lifegenGTics.eij
m
iMonELA OKJUSTI
Morelaokuiistld.o.o. Tehnoloild park 21,1000 ljubijana
Preverite, če laliko pomagamo tudi vam, da se za vedno znebite očal!
Za več informacij obiščite našo spletno stran www.morelaokulisti.si ali nas pokličite na 01/ 510 23 40.
Za ODPORNOST Bio kolostrum NaturaMedica
Pošljite nam račun o nakupu Bio-kolostruma NaturaMedica v lekarni ali pa ga naročite na www.naturamedica.si in poslali vam bomo:
2 Škatlici pastil za grlo NaturaMedica GRATIS
NaturaMedica d.o.o., p.p. 18,1420 Trbovlje, tel.: 03 563 00 22
fA L5HAM5DLA
^^ Ertost Oblije Večnost
poAuvettnrti «ortevlh li(cii:ad na podrf^U partusI^kih In JnJglll ojrtfl««!', idl^^j
stralwvter nanifeetiic^c otJ^s.
nag,	feint ».p,
Hirdmilltd ubu -f,
eik^liciiaSllMlaji WWW.esfuBlieiiB.HJlTI
inititut za
11	k ofnpl eui enforn p
fnedicino Calje
U^. mcsin Grevenhralch 9. 3cc<> Ciril«, Slavonijo le(.+3i4 [055997a-040
Tao .n-T!) omdl. lkni.{»l|fl(^ilo].rTBi
Diagnostika in terapije brez kemije
□iTkNri fQäardimdia' od pon. de sot> nted 9-17 uro na progEcdo. od pon ckipc.odK^i^Uure
INFORMACIJE
Sladka jesen
Imate radi jabolka, slive, hruške? Letos je spet leto, ko je obilo sliv, in če imate že polno skrinjo cmokov, bi morda naredili še marmelado. Ta bo lahko res čisto po vašem okusu.
Skupaj boste dali različno sadje ali le eno vrsto, sladkali po želji in kuhali do želene gostote. Bolj redke marmelade bodo za polnila biskvitnih peciv ali palačink, bolj goste za piškote ali žepke. In ko smo že pri podrobnostih, lahko eno vrsto sadja olupite in zmeljete, druga naj ostane neolupljena in v koščkih. Za pridih drugačnosti dodajte cimet, ingver, rum; bodite kreativni in predvsem brez strahu, da mora tu biti res vse točno na en gram. Zagotovo je pri marmeladi najmanj možnosti, da vam kaj ne bi uspelo, več pozornosti zahtevajo kompoti. Uživajte pri delu!
Marmelada iz pečice (poslušalka Marica)
Sestavine: 3 kg sliv, 0,5 kg sladkorja, 1 dl kisa. Priprava: Slive izkoščičimo in zmeljemo. Posujemo s sladkorjem, dodamo kis in dobro premešamo. Pečemo v pečici pri 170°C do želene gostote. Po želji lahko (že na začetku) dodamo tudi 1 dl ruma. Ta marmelada je izjemno enostavna za pripravo, lahko tudi vzamemo različno sadje, pri čemer so količine le okvirne, saj ne bo nič narobe, če boste vzeli česa več ali manj. Na začetku lahko damo manj sladkorja in ga dodamo še kasneje, če se nam bo zdela marmelada premalo sladka.
Jabolčni / kutinov žele (poslušalka Nataša)
Sestavine: kutine ali jabolka, želin (glede na količino sadja).
Priprava: Dobro uležane kutine razrežemo, skuhamo in jih olupimo. Za jabolka velja enako, le da jih olupimo že pred kuhanjem. Pretlačimo in dodamo želin po navodilih na
embalaži. V manjše naoljene skodelice (npr. od kave) vlivamo žele. Počakamo, da se zgoraj osuši, in nato vsebino zvrnemo na posladkano desko. Ko se osuši še zgoraj, zrežemo in shranimo.
Malo drugače: Poslušalka Dragica med kuhanjem želeja proti koncu doda orehe. Žele nato vlije v pekač. Nanj predhodno položi peki papir in ga namaže z oljem. Počaka, da se posuši, zvrne vsebino na drug pekač (tudi prekrit s peki papirjem) in ko se osuši še zgoraj, z modelčki za kekse izreže različne oblike.
Slivov kompot za odrasle (poslušalka Marija) Sestavine: 11 merlota, 3 dl ruma, 0,5 kg sladkorja, 3 kg izkoščičenih sliv. Priprava: Vino zavremo, dodamo izkoščičene slive, še prej v vinu raztopimo sladkor. Slive lepše izkoščičimo, če jih prepolovimo z nožem. Vroč kompot nalijemo v vroče kozarce, jih zapremo s pokrovčki in počasi ohladimo.
NL
Še vedno vabimo vse, ki radi kuhate ali jeste, da sodelujete v akciji uredništva Novega tednika in Radia Celje Vedno kaj (za)kuham. Vaša naloga je le, da izrežete in izpolnite kupon, saj bomo med vsemi, ki jih boste poslali, znova izžrebali šesterico. Oktober je mesec, ki nosi tudi ime vinotok in mi se bomo podali na Zlati grič. Med vinogradi bomo ocenjevali letino, lahko boste povprašali kaj o tem, kako se prideluje kvalitetno vino, seveda ne bo manjkala dobra hrana. Medtem lahko svoje kuharsko znanje še naprej bogatite s Kuharskimi bukvami, ki vas čakajo na oglasnem oddelku NT&RC.
^mimn
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
V
VINO@FRESEIlsi
eostiščeJ^P^renoč/^^^
Bohorč " ^
EHJMAdA KUHIMIA, MAIKE, PIZZ^ KOSIIA, AlA CARD, CmHJNS! Spt^tmamo naročila xa vg^jc laltljučcnc Auibe Bohofi AAaijan i.p., Dtiäana Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju Tel.;	(0)3 746 14 3Ü, Mobile: ++306 (0)41 6ti 7S6
f/(hs/f7/ia _
Trubarjevo nabrežje 31 —A 3270 Laško \ e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391 193
^e vedno lahko naročite tri linjige Kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje!
Akcija: naročiš I, dobiŠ 3 za samo 20 EUR! informacije: 03/m25-100



Prislova 11,3204 Dobma tel: 03/781 81 SO, fax: 03/781 81 51 e-mail: gostüna.koren@ginail.com internet: www.gostilnakoren.si
GOSTILNICA
italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar
_ Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.si
m
22
BORZA DELA - MALI OGLASI
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
VENSKE KONJICE
UE CELJE
AVTOMEHANIK
PRODAJALEC AVTOMOBILSKIH DELOV - M/Ž; PRODAJALEC AVTO DELOV, DELO V MEHANIČNI DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 11.10.2010; AVTOVID TOMISLAV VI-DENŠEK S.P, KERŠOVA ULICA 8 A, 3212 VOJNIK VULKANIZER
DELO V VULKANIZERSKI DELAVNICI - M/Ž; MONŽATA PNEVMATIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2010; VULKANIZERSTVO SREČKO RIBIČ S.P, IVENCA 24, 3212 VOJNIK
MONTAŽA PNEVMATIK - M/Ž; DELO V VULKANIZERSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2010; VUL-KANIZERSTVO SREČKO RIBIČ S.P., IVENCA 24, 3212 VOJNIK
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ORGANIZATOR PREVOZOV - M/Ž; ORGANIZACIJA PREVOZOV V MEDNARODNEM TRANSPORTU, NEDOLOČEN ČAS, 17.10.2010; KARGO TRADE PREVOZI D.O.O., CELJSKA CESTA 53, 3212 VOJNIK NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.10.2010; TRGOVINA IN BISTRO ŠKORPIJON STANISLAV KRAJŠEK S.P, ZADOBROVA 68, 3211 ŠKOFJA VAS
NATAKAR V HOTELU ŠTORMAN - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, MALIC, KOSIL, CATERING, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2010; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P - GOSTILNE-HOTELI ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
GOSTINSKA DELA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 31.10.2010; GOSTILNA "MLAKAR" MARIJA MLAKAR S.P., TEHARSKA CESTA 26, 3000 CELJE
LESAR
MIZARSKA DELA - M/Ž; PREPROSTA MIZARSKA DELA NA STROJU, PRIPRAVA ZA LEPLJENJE, SKOBLANJE IN ZLAGANJE. DELO POTEKA V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2010; KAR-LES, MIZARSTVO IN TRGOVINA, D.O.O., ARCLIN 21 D, 3211 ŠKOFJA VAS PEK
PEK - MEŠANJE - M/Ž; PRIPRAVA SUROVIN, NAJBOLJ ZAHTEVNO MEŠANJE, NAJBOLJ ZAHTEVNO ROČNO IN STROJNO OBLIKOVANJE TESTA, PRIPRAVA TESTNIH IZDELKOV ZA PEČENJE, NAJBOLJ ZAHTEVNO PEČENJE, ZLAGANJE KRUHA IN PECIVA V EMBALAŽO., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.10.2010; KLASJE MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE, D.D., RESLJEVA ULICA 18, 3000 CELJE
GIMNAZIJSKI MATURANT
REFERENT V POSLOVALNICI - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; SPREJEM IN INFORMIRANJE STRANK, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2010; DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA STROJNI TEHNIK
SKUPINOVODJA - M/Ž; PO NAVODILIH DELODAJALCA ORGANIZIRA IN USKLAJUJE MONTAŽO ŠOTOROV, SKLADIŠČNIH HAL, ODROV ... NA TERENU PO SLOVENIJI., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.10.2010; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE STROJNI TEHNIK - DELO V CELJU - M/Ž; STROJNO VZDRŽEVANJE V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.10.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA
MEDIJSKI TEHNIK
POMOČ PRI RAZVIJANJU FILMOV - M/Ž; POMOČ PRI RAZVIJANJU FILMOV, PRIPRAVA ZA TISK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2010; C. VISTA, VIZUALNE KOMUNIKACIJE, D.O.O., SPODNJA REČICA 27, 3270 LAŠKO
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
POSLOVNA SEKRETARKA - M/Ž; SPREJEM STRANK DIREKTORJA, POSREDOVANJE TELEFONSKIH POGOVOROV DIREKTORJA, EVIDENTIRANJE OBVEZNOSTI DIREKTORJA (SESTANKI, SREČANJA IN DRUGE OBVEZNOSTI, PISANJE ZAPISNIKOV SESTANKOV OZ. KOLEGIJEV, PISANJE DOPISOV, VODENJE IN ARHIVIRANJE EVIDENC KORESPONDENCE, ORGANIZIRANJE IN VODENJE EVIDENC S PODROČJA USPOSABLJANJA, PRIPRAVA POROČIL O OPRAVLJENIH USPOSABLJANJIH, NEDOLOČEN ČAS, 6.10.2010; MAKSIM TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, D.O.O.,, TRG CELJSKIH KNEZOV 2, 3000 CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.10.2010; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; PREVOZ OSEB S TAKSIJEM V LAŠKEM IN BLJIŽNI OKOLICI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.10.2010; AVTOPREVOZNIŠTVO SIMO ŠEBEZ, S.P., UDMAT 7 C, 3270 LAŠKO KLJUČAVNIČAR
SKUPINOVODJA V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC - M/ Ž; NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, RAZREZ PLOČEVINE NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, KRIVLJENJE NA KRIVILNEM STROJU, KONTROLIRANJE KAKOVOSTI IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.10.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO LABORATORIJSKI TEHNIK
LABARATORIJSKI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC LABARATORIJSKI TEHNIK,
DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE ~
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
UPRAVLJALEC STROJEV ZA PROIZV. PLASTIČNIH IZDELKOV - M/Ž; NASTAVLJ. STROJA, SKRB ZA KAKOVOST IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.10.2010; KOVI-NOPLASTIKA ŠTRUCLJ ŠTRUCLJ BRANKA S.P, PRIHOVA 57, 3331 NAZARJE
PRODAJALEC
PRODAJALEC - DELOVNO MESTO V MOZIRJU - M/Ž; PRODAJA V TRGOVINI S TEKSTILOM, GOSPODINJSKIMI PRIPOMOČKI IN DARILNIM PROGRAMOM., DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 6.10.2010; KGZ CERKNICA KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Z.O.O., CESTA 4. MAJA 50, 1380 CERKNICA BOLNIČAR-NEGOVALEC
BOLNIČAR NEGOVALEC - M/Ž; SODELOVANJE PRI IZVAJANJU OSNOVNE OSKRBE IN ZDRAVSTVENE NEGE PO STANDARDIH STROKE, IZVAJANJE OSNOVNE NEGE (UMIVANJE, KOPANJE, POMOČ PRI OBLAČENJU, POMOČ PRI GIBANJU IN TRANSFER, SPREMSTVO IN PODOBNO), UREJANJE STANOVALČEVE POSTELJE IN OKOLICE (PREOBLAČENJE IN POSTILJANJE), ČIŠČENJE NEGOVALNIH VOZIČKOV, OBPOSTELJNIH MIZIC, POSTELJ, NAMEŠČANJE NEPOMIČNIH STANOVALCEV V USTREZEN POSTELJNI POLOŽAJ, NA VOZIČEK PO NAVODILIH FIZIOTERAPEVTA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.10.2010; DEOS, D.D.; PE CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD, TLAKA 28, 3342 GORNJI GRAD TRGOVINSKI POSLOVODJA
POSLOVODJA - DELOVNO MESTO V MOZIRJU - M/Ž; VODENJE TRGOVINE S TEKSTILOM, GOSPODINJSKIMI PRIPOMOČKI IN DARILNIM PROGRAMOM, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 6.10.2010; KGZ CERKNICA KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Z.O.O., CESTA 4. MAJA 50, 1380 CERKNICA
UE SLOVENSKE KONJIcT
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.10.2010; GA-NEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.10.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKAL-SKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STREŽBA HRANE IN PIJAČ - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.10.2010; MARIJA HLASTEC S.P., GOSTINSTVO, KRIŽEVEC 57 , 3206 STRANICE
VOZNIK - M/Ž; PREVOZI Z AVTOBUSOM, DOLOČEN ČAS, 14.10.2010; ANDA PREVOZI, AVTO-ŠOLA IN TRGOVINA, D.O.O., TATTENBACHOVA ULICA 15 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
CEVAR - M/Ž; POLAGANJE CEVI ZA NAFTOVODE IN PLINOVODE, BRANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 24.10.2010; MMCA HASANOVIČ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, REZERVARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE VARILEC - M/Ž; VARJENJE NA CEVOVODNIH IN NAFTO-VODNIH, DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 24.10.2010; MMCA HASANOVIČ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, REZERVARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OB-REZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJJI. DELA NA ODREZOVALNIH STROJIH, ELEKTROEROZIJSKIH STROJIH, STROJNI ŽAGI, KALILNIH PEČEH. MONATAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ V DELOVNIH ENOTAH. NOTRANJI TRANSPORT MATERIALA, ORODIJ., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
ELEKTROTEHNIK
ELEKTRONIK SPECIALIST - M/Ž; OPRAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH DEL S PODROČJA ELEKTRONIKE, NAMEŠČANJE RAČUNALNIŠKE STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME PRI UPORABNIKIH, POPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKE OPREME (HARDWER, SOFTWER), VODENJE OBČASNE SKUPINE ALI KOOORDINIRANJE DELA DRUGIH, OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL PO NAVODILU NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI, NEDOLOČEN ČAS, 13.10.2010; SWATYCOMET, UMETNI BRUSI IN NEKOVINE, D.O.O., TITOVA CESTA 60, 2000 MARIBOR ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL ZA USPOSABLJANJE TEHNIKA ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.10.2010; ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA DAMIR DABRANIN, DR.MED., SPECIALIST PEDIATER, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIZANT SPLOŠNE (DRUŽINSKE MEDICINE) ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZDR. DOMU - M/Ž; DELA ZDRAVNIKA V AMB. SPLOŠNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 17.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 17, 3210 SLO-
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POLAGANJE GIPS PLOŠČ - M/Ž; POLAGANJE GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2010; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P, ULICA I. CELJSKE ČETE 22, 3230 ŠENTJUR NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) VOZNIK-TRAKTORIST - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, UPRAVLJANJE TRAKTORJA IN DRUGIH KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.10.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU BLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.10.2010; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; VOŽNJA KAMIONA (PRIKLOPNIKA) V MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2010; PREVOZI TRŽAN MITJA TRŽAN S.P, VODICE PRI SLIVNICI 2 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SESTAVLJALEC ELEKTRONIKE - M/Ž; ROČNO VSTAVLJANJE ELEKTRONSKIH KOMPONENT, ROČNO SPAJKANJE, KONTROLA IZDELKOV, ROČNA SESTAVA IN MONTAŽA. PAKIRANJE IZDELKOV ..., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 6.10.2010; FTA PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRŽENJE, TRGOVINO IN DRUGE STORITVE D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 21 A, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 25.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI jelšah"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTIRAJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC,
II.10.2010;	SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; SEZONSKA POMOČ V VULKANIZERKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 9.10.2010; VULKANIZERSTVO VULKO GORAN DRAČA S.P, LEVSTIKOVA ULICA 3 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC V SALONU KUHINJ - M/Ž; NAČRTOVANJE, IZMERE IN SVETOVANJE PRI PRODAJI KUHINJ., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.10.2010; PANLES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR
NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA, HRANE IN TOČENJE, PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2010; GOSTINSTVO FRANČIŠKA URBANČIČ, S.P, PREŠERNOVA ULICA 12, 8281 SENOVO
ELEKTROMEHANIK
SERVISER ELEKTRIČNIH STROJEV - M/Ž; POPRAVILO BELE TEHNIKE, ELEKTRIČNEGA ORODJA, ELEKTRONIKE, HLADILNE TEHNIKE; NEDOLOČEN ČAS, 8.10.2010; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA LOGOPED
LOGOPED - M/Ž; DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS 1.10.2010-31.8.2011, 17.10.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
III.	OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽIVSKE MEDICINE V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE - ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA, NEDOLOČEN ČAS, 10.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE ~
DELAVEC BREZ POKLICA
KERAMIK - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.10.2010; KERAMIKDIZAJN, KERAMI-ČARSTVO, TOMAŽ BRATUŠEK, S.P, KOVAŠKA ULICA 1, 2366MUTA
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
VOZNIK TAXIJA - M/Ž; VOZNIK TAXIJA, NEDOLOČEN ČAS, 6.10.2010; 123-7, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 202, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU (UKRAJINA, RUSIJA), NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2010; TRANSPORT REMŠE, TRANSPORT IN STORITVE, D.O.O., VINSKA GORA 21, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOČ V STREŽBI - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2010; TIRS TRŽENJE, INŽINI-RING, RAČUNALNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE D.O.O., KOTLJE 152, 2394 KOTLJE VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA NA REDNI RELACIJI SLOVENIJA - AVSTRIJA - ITALIJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2010; DENANI, TRANSPORT, ŠPEDICIJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., GABERKE 62, 3325 ŠOŠTANJ
FRIZER
FRIZER - M/Ž; STRIŽENJE IN DRUGE FRIZERSKE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.10.2010; ANTLEJ AVTO ŠOLA, D.O.O., VELENJE, TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE
PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA POHIŠTVA, BELE TEHNIKE, AKUSTIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE OPTIK
OPTIK PRODAJALEC - M/Ž; SAMOSTIJNO DELO V OČESNI OPTIKI, SVETOVANJE IN PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.10.2010; KONSIP PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., VELENJE, ŠALEŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE
OPTIK PRODAJALEC - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO V OČESNI OPTIKI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.10.2010;
KONSIP PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., VELENJE, ŠALEŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE GRAFIČAR
GRAFIČNI OBLIKOVALEC - M/Ž; OBLIKUJE VIZUALNA SPOROČILA, OBLIKUJE TIPOGRAFIJE IN POSEBNE TIPOGRAFSKE ZNAKE, RAZLIČNE ZVRSTI NASLOVNIC, PROMOCIJSKIH TISKOVIN IN MATERIALOV (ZLOŽENKA, RAZGLEDNICA, NALEPKA, LETAK, PRODAJNI KATALOG, PROSPEKT, NAVODILA, OGLAS, TRANSPARENT, PLAKAT, OBEŠANKA, CENIK ^) EMBALAŽE OPRAVLJA ZAHTEVNEJŠO KOREKTURO SLIK IN MONTAŽO SLIK, OBLIKUJE IN SODELUJE V PRIPRAVI ZA RAZLIČNE ZVRSTI TISKA IZVAJA IN PRIPRAVI OBLIKOVNE REŠITVE ZA NADALJNJO TISKARSKO PRODUKCIJO, OBLIKUJE OZNAČEVALNE SISTEME; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.10.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE OFFSET TISKAR - M/Ž; OFFSET TISK IN PRIPRAVA NA TISK, NEDOLOČEN ČAS, 28.10.2010; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRA, VODI IN IZVAJA RAČUNOVODSKA IN FINANČNA DELA (PRIPRAVA DOKUMENTACIJE Z DOBAVNICAMI, KONTIRANJE IN KNJIŽENJE STROŠKOVNIH RAČUNOV, KNJIŽENJE RAČUNOV, KNJIŽENJE IZPISKOV BANK, KNJIŽENJE KOMPENZACIJ, KNJIŽENJE PLAČ, MESEČNI OBRAČUN DDV-JA IN REKAPITULACIJSKEGA POROČIL ...), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.10.2010; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE
UE ŽALEC ~
DELAVEC BREZ POKLICA
PRALEC OSEBNIH VOZIL - M/Ž; IZVAJA ZUNANJE IN NOTRANJE PRANJE OSEBNIH VOZIL. POMOČ V LIČAR-SKO - KLEPARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.10.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS
D.O.O.,	LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 13.10.2010; TORAL, STORITVENO PODJETJE, D.O.O., RIMSKA CESTA 72, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VARILEC - DELO V SAVINJSKI DOLINI - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO ZAJEMALE SESTAVO IN VARJENJE PREDHODNO RAZREZANIH POLIZDELKOV V CELOTO., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.10.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9
E,	1000 LJUBLJANA
OBDELOVALEC KOVIN V SAVINJSKI DOLINI - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO ZAJEMALE OBDELAVO MATERIALA IN PROIZVODOV TER DELO NA OBDELOVALNIH STROJIH, NEDOLOČEN ČAS, 6.10.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA
MONTAŽER V PROIZVODNJI V SAVINJSKI DOLINI - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO ZAJEMALE MONTIRANJE HIDRAVLIČNIH MEHANIZMOV Z ROČNIMI ORODJI V STROJE IN NAPRAVE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.10.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKO-ŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POMOČNIK VODJA POSLOVNE ENOTE - M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJE POSLOVNE ENOTE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.10.2010; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.O.O., ARJA VAS 101, 3301 PETROVČE ŽIVILEC
PEK I, DELO JE V PEKARNI NA PREBOLDU - M/Ž; ZAMES TESTA, OBLIKOVANJE TESTA, PEKA KRUHA, PAKIRANJE KRUHA, KOMISIRONIRANJE IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 31.10.2010; PEKARNA POSTOJNA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., KOLODVORSKA CESTA 5 C, 6230 POSTOJNA MIZAR
MIZAR, MIZARSKI POMOČNIK - M/Ž; MIZARSKA IN POMOŽNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.10.2010; SPLOŠNO MIZARSTVO BRANKO RAZGORŠEK S.P, LOČICA OB SAVINJI 45 A, 3313 POLZELA LESARSKI TEHNIK
MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 4.11.2010; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR EKONOMSKI TEHNIK
SAMOSTOJNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ ZA VEČINO ZAVAROVALNIC, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P, GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI UPRAVNI TEHNIK
REFERENT ZA REGISTRACIJE, UPRAVNE POSTOPKE IN ZAVAROVANJA - M/Ž; OPRAVLJANJE UPRAVNEGA IN ADMINISTRATIVNEGA DELA V POSTOPKIH REGISTRACIJ VOZIL, PODALJŠEVANJA PROMETNIH DOVOLJENJ IN ZAVAROVANJ VOZIL, OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL PRI IZVAJANJU POSTOPKOV IDENTIFIKACIJE IN OCENE TEHNIČNEGA STANJA VOZIL IN OSTALA DELA PO NAROČILU PREDPOSTAVLJENIH; NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2010; AMZS D.D.; AMZS D.D., PE ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI, RIMSKA CESTA 98 B, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA. ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH PRIPRAVO PONUDB IN POGODB IPD.; NEDOLOČEN ČAS, 8.10.2010; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA OB ŽELEZNICI 3, 3310 ŽALEC
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VSŠ) VODJA SERVISA - M/Ž; ŠOLANJE SERVISERJEV, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOV, VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL TER STRANKAMI, DELO NA PODROČJU RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTl, NEDOLOČEN ČAS, 28.10.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
TEHNOLOG - PLANER - M/Ž; LANSIRA DELOVNE NALOGE ZA NESTANDARDNE IZDELKE. IZDELUJE NAVODILA ZA MEDFAZNO KONTROLO IZDELKOV. LANSIRA DELOVNE NALOGE ZA IZDELAVO NOVIH ORODIJ. DOLOČA ZAHTEVE ZA NAROČANJE BLAGA IN STORITEV. NEDOLOČEN ČAS, 12.10.2010; BLAJ ANTON "BLAJ", S.P., GRIŽE 9, 3302 GRIŽE
Oglasni oddelek NT&RC
je od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
k i
F7TTT7!
VOZILA
PRODAM
4036
ODDAM
PRODAM
4255
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
Vabljeni na ogled opremljene VZORČNE HIŠE v naselju TABORSKI GAJ vsak četrtek od 16.00 do 19.00 - otvoritev v
četrtek, 7. 10. 2010. Naselje dvo- in trostanovanj-skih hiš v Taboru v Savinjski dolini, med LJ in CE, v neposredni bližini šole, vrtca, trgovine, pošte ^ Cena: od 148.300 EUR do 165.577 EUR
Več info na: 041 329-179 in 031 341-118
CELJE, Otok, Vojkova ulica. Prodamo enosob-no stanovanje, 41,64 m2, 6. nad. Stanovanje je prazno in vpisano v zemljiško knjigo. Cena po dogovoru. Telefon 041 970-698.	p
OSEBNI avtomobil Fiat brava 1,6, letnik 1999, ugodno prodam. Telefon 041 469-052.	4274
INVALIDSKI skuter, štiri kolesa, oprema za cestni prevoz, prodam. Telefon 041 284939.	4270 OPEL vectra 2,0, CD oprema, letnik 1997, prodam. Telefon 041 815-087. 4297
DVE TRISOBNI STANOVANJI in ŠTIRI GARAŽNA MESTA
vse bremen prosto in takoj vselji-vo, v povsem novem bloku Lipa
v Štorah, ugodno prodamo. Izredna lokacija! Prodamo tudi STANOVANJA V NOVOZGRAJENEM BLOKU ŽIBERNIK v Rogaški
Slatini. Več podatkov je na www.elektrosignal.si ali 031 800-639
PRODAM
MOTORNO žago Tomos Husquarna 650, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 5733-133.	4280
PREŠO na reduktor, za sadje in grozdje in mlin za sadje, prodam. Telefon 041 736-248.	L 409
prodAm
V ŠENTJURJU, naselje Pešnica, prodam stanovanjsko hišo, letnik 1975, velikost približno 250 m2, na parceli 911 m2, vsi priključki, bližina šole, vrtca, trgovin ^ Cena 205.000 EUR. Telefon 041 638268.
ODDAM
STANOVANJE v Vojniku oddam v najem. Telefon 041 736-056. 4255
GARSONJERO, velikost 30 m2, na Lavi v Celju, z najemnino 250 EUR, s predplačilom za 6 mesecev in varščino 500 EUR, popolnoma prenovljeno in na novo opremljeno, oddam. Telefon 041 785-353. 428i STANOVANJE v Celju, Na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676.	p

PRODAM
PISARNIŠKE poslovne prostore, različnih velikosti, oddamo v najem na Mariborski cesti - nekdanja upravna stavba Ema. Informacije po telefonu 041 777-704 ali tanja@turnsek.net. Marta Turnšek, s. p., Mariborska 86, Celje. n HIŠO oddam v bližini Celja. Telefon 040 527-929.	p
STANOVANJE
LEŽIŠČE Sinus Vele, iz spominske pene, 200^90, malo rabljeno in nov stenski nosilec za TV, 30 kg, prodam. Telefon 070 848-207.	š 626
ZAMRZOVALNO omaro, skrinjo, štedilnik, pralni stroj, hladilnik, peč na drva, televizor, peč na olje prodam. Telefon 040 869-481.	4302
GRADBENI MATERIAL
I
PRODAM
STANOVANJE, 70 m2, Ložnica pri Žalcu, prodam. Telefon 041 736-056.
DESKE in plohe parjenega oreha, hruške, bukve; deske in plohe hrasta, češnje, lipe, hruške, oreha ter deske za ostrešje, prodam. Telefon 040 211-346. p DRVA, bukova, dolga, v hlodih ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
DRVA, suha, mešana, prodam. Telefon 041 646-714.	Ž 114
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.
PRODAM
ZAJCE, nemške lisce, razstavne in druge sorte, prodam. Telefon 041 232-594.
4112
DVE telici, pasma ls/lim, stari 14 mesecev in dva meseca in pol, prodamo. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 328-417, 041 752-898. 4204 PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, prodam.
Telefon 041 928-010. š 612 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5778-225, 041 393-241. 4199 TELICE po izbiri prodam. Telefon 041 818894.	š 623 ŽREBCA, za zakol ali rejo, prodam. Telefon 041 818-894. š 624 ŠTIRI breje ovce in dva mlada ovna, za zakol ali pleme, prodam. Telefon 041 369-397. 4277
p
MALI OGLASI - INFORMACIJE
BIKCA, starega 4 mesece, rj/ls pasme, prodam. Telefon 031 816-554. 4278 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam.
Telefon 040 312-588. 4296 BREJO telico simentalko in bikca simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5793-361, 031 596-632. 4295
AGM NEMEC, d.0.0. Laško
KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi zelo ugoden nakup rjavih kokoši nesnic, za zakol ali nadaljnjo rejo, na farmi Rado Vidmar, Polana 39, Loka pri Zidanem Mostu. Začetek prodaje: 9. oktobra 2010. Telefon 041 273-712. n
iiiiiiiiiiii.niiiiiteilriluoni
Zaposlimo

• natakarja z izkušnjami
(strežba hrane) in kuliarja z izkušnjami.
GSM 041 625 913
AGM Nemec d.o.o.. Sedraž 3.3270 Laško
Je čas, ki daje, je čas, ki vzame. Je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine.
V S P O M I N
Globoko v naših srcih in v najlepšem spominu nam je ostal naš dragi
JURIJ KERŠ
iz Šmiklavža 18, Ljubečna (12. 4. 1957 - 30. 9. 2009)
Ob prvi obletnici smrti dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta se spominjamo dragocenih trenutkov, ki smo jih smeli preživeti z njim. Nepredvidljiva in kruta bolezen ga je mnogo prerano iztrgala iz življenja in v srcih vseh nas, ki smo ga imeli radi, pustila ogromno praznino. Nič na tem svetu ne more nadomestiti njegovega toplega dotika od dela utrujene roke in tesnega objema. V naših srcih še vedno odmeva njegov smeh, še vedno vidimo njegove iskreče se oči in še vedno slišimo njegov topel glas. Za sabo je pustil neizbrisen pečat, ki nas prek njegovih zadnjih modrosti opominja na to, kako pomembno je biti srčen Človek. Zahvaljujemo se vsem, ki počastite njegov spomin z obiski na njegovem novem domovanju.
Pogrešamo ga: žena Majda, sin Peter z družino in sin Tomaž z Barbaro
4284
TELIČKO simentalko, v 3. tednu starosti, prodam. Telefon 031 447-195. 4286 DVA bikca, stara deset dni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 223-964.
4287
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1	ietniW 2010 ^ JtV/i];I
TA J prilogoTV-OKNO! ^ ^ ^^ ^
Vsak petek 48 baninik strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta giaslie in zaliave.
NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
KUPIM
KRAVO za zakol kupim. Telefon 031 743351.	3993 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š
459
KRAVE in telice, debele in suhe, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 602
PRVDAM
GROZDJE, belo in rdeče, na lepih, sončnih legah šmarsko virštanjskega vinorodnega okoliša, sort: chardonnay, sauvig-non, renski in laški rizling, kraljevina in rumeni plavec in modra frankinja in žametna črnina, prodam. Na željo kupca grozdje zmeljemo in specljamo. Telefon 031 575-777.	š 543 GROZDJE, rdeče, žametna črnina in modra frankinja, ugodno prodam. Možnost
dostave na dom. Telefon 041 281-387.
p
GROZDJE, mešano, belo in rdeče, modra frankinja, sauvignon, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 031 219-509.
4223
MOŠT iz belega grozdja (laški rizling, ši-pon), z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
GROZDJE, belo in rdeče, zdravo in sladko, vino, belo in rdeče, kakovostno, prodam. Možna dostava na dom. Telefon 041 563-631.	4266
BEL in rumen jedilni krompir za ozimnico prodam. Telefon 041 727-843. p JABOLKA za prešanje, stare sorte, neškrop-ljena, prodamo. Telefon 040 785-558, kličite po 19. uri.	4271
ČRNO grozdje, sveže natrgano, ugodna cena, prodam. Telefon 031 671-170.
4298
GROZDJE izabela prodam. Telefon (03) 542-1150 ali 031 693-437. 4304
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
Z A H V A L A
V 86. letu nas je zapustila ljuba mama, omica, prababica, sestra in teta
DOROTEJA ŽMAHER
iz Groharjeve 5 v Celju (27. 1. 1925 - 16. 9. 2010)
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste jo v življenju spoštovali, cenili njeno življenjsko vztrajnost, požrtvovalnost in skromnost. Srčno sem hvaležna vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom z Aljaževega hriba in Ostrožnega, da ste v tako velikem številu prisostvovali žalni slovesnosti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in se ji z velikim dostojanstvom poklonili v spomin. Hvala podjetju Veking, d. o. o. Celje za nadvse profesionalen in čustven pristop k organizaciji žalne poslovilne slovesnosti, hvala g. kaplanu Marku iz Župnije Celje - sveti Jožef za mašo in pogrebni obred ter gospodu Zidovniku - pevcem za občuteno zapete pesmi.
Žalujoča: hčerka Cvetka z družino in vnuk Marko z družino
4273
m


Kogar imaš rad, nikoli ne umre ^ Večno boš z nami v srcih in v mislih.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi ljube hčerke, žene, mame in babice
MIRJANE BOSANAC
iz Trubarjeve ulice 28 v Celju (31. 7. 1959 - 23. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani.
Hvala za vse besede tolažbe in sožalja ter darovano cvetje in sveče.
Mama, mož Džordže, hčerki Biljana z Alešem in Ana s Petrom ter vnuka Jaka in Luka
4303
JABOLKA, izredno lepa: kanade, carjevič, krivopecelj, bobovec, obrana ali za prešanje, ugodno prodam. Lahko tudi zme-ljem in sprešam. Telefon 031 211-270.
SUHA cepana bukova drva, 6 m in jabolka, kmečkih sort, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 362-145.
4279
4301
OSTALO
mm
PRVDAM
UREJENA in mladostna 40-letna Celjanka želi poštenega prijatelja. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.
4285
OTROŠKI voziček Peg perego, modro bele barve, s košaro in torbo, prodam. Telefon po 16. uri, 031 865-087. 4282 VEČJO količino neškropljenih jabolk in tračni obračalnik prodam. Telefon 031 480510.	š 627 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, do 160 kg in do 25 km dometa, kot nov, prodam 40 % ceneje. Telefon 041 517-900. p PRAŠIČE, 80 do 100 kg, možen zakol ali prevoz, ugodno in slamo v kockah, prodam. Telefon 041 295-239. 4300
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (i,99EUR/niin)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

ZJINIMIVOSTI

S sambo v zakon
■•.ry
Sobota, 11. september 2010. Najpogostejši odziv ob razglasitvi njunega datuma poroke je bil: »sta si pa izbrala datum«. Pavla Bolner Bolarič in Urban Bolarič še vedno menita, da boljšega dneva za uradno ovekovečenje njune sedemletne zveze ne bi mogla izbrati. Bil je do zadnjega kotička napolnjen dan s toplimi sončnimi žarki in nabit s pozitivno energijo.
Neskončni pogovori v noči pred poroko, toliko stvari je bilo treba še urediti, pa tako malo časa je še ostalo. In seveda obujanje spominov na začetek - na Pavlin padec po stopnicah Pravne fakultete v Mariboru, ki je privedel do prvega Urbanovega povabila na ka-vico, kasneje v neskončne
ure, ki sta jih ob klepetanju preždela v kavarni in seveda Urbanovega »uradnega« zaprosila v paviljončku v parku.
Poročni dan se je za oba začel z nekoliko časovne stiske, opoldne pa se je ob enkratni družbi fotografov Ozrena in Vesne prevesil v sproščeno druženje ob fotografiranju in salvah smeha ob vzklikih: »Pa to je za Murin katalog.« Led je bil prebit in sledil je sproščen, prijeten obred civilne poroke v srednjeveškem stolpu Hotela Evropa v Celju. S ponosom in z velikim nasmeškom na obrazu sta jima stala ob strani priči Matevž Meznarič in Tatjana Bolner. Po končanem obredu je sledilo nešteto čudovitih želja in misli ter prijetno druženje, ki se je kon-

UUL
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
čalo pozno v nedeljskem jutru.
Nevesta in ženin sta se v en glas odločila za poroko, ki je izžarevala predvsem njuno pristnost in ne tradicije ter je bila kljub temu dovolj blizu povabljenim. Osebni pečat je poroki dala črno-bela kombinacija celotne poroke, predvsem čr-no-bela nevestina obleka, didžej namesto ansambla in nenazadnje tudi izzivalna samba, ki sta jo odplesala kot otvoritven ples. Gostje so bili soglasni, da je njuna prijateljica Sanja, ki ju je učila plesati, nalogo opravila več kot odlično. In da je vsemu dala piko na i s cvetjem tudi Urbanova prijateljica Katja. Ženin in nevesta se strinjata, da naj bo v njunem življenju čim več tako čudovitih, nepozabnih dni.
SB
Foto: OZREN BLANUŠA
Krive so bile koline
Prvi mesec letošnjega leta sta Martina in Mitja svojim domačim naznanila, da bosta svojo osemletno zvezo okronala s poroko. Dan D se je zgodil na pragu jeseni, ko sta pripadnost obljubila drug drugemu pred Bogom in pričami. Martinina priča je bila sestra Mar-jetka, medtem ko je Mitji stal ob strani ob uradnih postopkih brat Blaž.
Kako in kje je vzklila ljubezen? Martina, ki je doma na idiličnem hribčku na Ve-račah pri Virštanju, rada večkrat obišče stare starše v Krivici. Tako je bilo tudi tisti usodni dan pred osmimi leti, ko je sosedov Mitja prišel k tej družini na koline. Vzklila je ljubezen, ki je zorela v spoznavanju drug drugega, dokler Mitja v začetku letošnjega leta svoje Martine ni presenetil z zaroko. Takoj je padla odločitev za usodni da, ko je trenutek postal večnost.
Čeprav sta že pet let živela skupaj na Martininem domu na Veračah, je na poročni dan Mitja prišel s starši iz Krivice po svojo bodočo ženo, od koder so se nato odpeljali na šmarski matični urad. Po »usodnem« dejanju je sledilo prvo presenečenje, ki ga je pripravil ženinov oče. Ko so svatje zapuščali urad, so jih pričakali ženinovi sorodniki in riž je padal kot dež za srečo _
Na Bučah v cerkvi sv. Petra so jima zapeli še cerkveni zvonovi, nevesto pa je pred oltar popeljal kar oče in jo pred Bogom izročil ženinu. Župnik Niko Marovt je opravil cerkveni obred. Prepevali so jima cerkveni dekliški zbor iz Buč ter člani ansambla Zreška pomlad, ki so v nadaljevanju pri kmečkem turizmu Štravs-Kramer skrbeli za vesele nočne urice, ki so kar prehitro zdrvele proti jutru. Za dodatno presenečenje je pred polnočjo poskrbela najprej Martinina sestra
FOTO TEDNA Foto: GrupA
in priča Marjetka s svojo lastno pesmico, za glasbeno pa še člani ansambla Luba Už-maha, ki so jima prišli zaigrat podoknico že na predvečer poroke. Zakonca Tacer sta se kmalu po poročnem dnevu odpravila na medeni teden v Grčijo, kjer sta obujala spomine na skupno do-

^^^^ #
sedanjo prehojeno pot in kovala načrt za skupno prihodnost. Naj bo srečna!
MAJDA REZEC
27. septembra je ob 13.28 v celjski porodnišnici na svet prijokal 3.800 gramov težak in 52 centimetrov velik deček z imenom Mitja. Mamica Nina in ati Marjan Mak sta presrečna, najbolj pa se je njegovega prihoda razveselil bratec Marko. Družini iskrene čestitke.
«SSSSaiBi
Jesenski ulov
Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.