Stev. 23. V Ljubljani, 7. junija 1923. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruienja iugoslov. Učiteljstva — PoverieniStvo Ljubljana. Vm spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša 7 Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40'— Din, za naročnike v inozemstvu 60-— Din letno. Posamezna številka po !•— Din. Za oznanila je plačati od enostolpae petit-vrste, če se tiska eakrat 1 Din. Imeratni davek posebej. Oznanila sprejema apravniitvo lista. 1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 1 Din za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon nrednlitva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- II ročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t j. vse administrativa« stvari, je pošiljati samo na našle v: UpravniStvo Učiteljskega Tovarii» v Ljubljani, Frančiškanska ulica •./L Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine. V obrambo zakonitega postopanja. V prosvetni upravi Slovenije se je dogodil slučai ki utegne uvesti zopet brezpravne razmere v državno šolsko upravo. V mestni šolski svet v Ljubljani so bili leta 1920. izvoljeni štirje zastopniki mestne občine, volieni od občinskega sveta. Preieli so dekrete za dobo šestih let, t. i. do leta 1926.. kakor veleva zakon. Leta 1921. je bil izvoljen nov občinski svet. Ta je neoziraje se na dobo šestih let in dekrete hotel izvoliti nove zastopnike v mestni šolski svet iz svoie srede toda pokrajinska uprava kraljeve vlade ie to odločno zabranila češ da so veljavni dekret starih zastopnikov v mestnem šolskem svetu za dobo šestih let in čred notekom te dobe nima občinski svet voliti novih zastopnikov, ker ie zakon no katerem so bili !zvoljeni. še vedno v veliavi Ta občinski svet ie bil oa razpuščen, in leta 1922. (v dec.) ie bil izvoljen nov občinski svet. ki je pričel v aprilu 1923 poslovati Prvo ie bilo da je zopet tudi ta občinski svet izvolil štiri nove zastopnike v mestni šolski svet, kljub temu, da funkciiska doba starim zastopnikom še ni ootek.la in da ie zakon oo katerem so bili izvoljeni stari zastopniki, še vedno v veljavi. Toda ■glej! — Tooot pokrajinska uorava kraljeve vlade ne stoji več m gori označenem edino zakonitem stališču, ter dopušča, da se vabiio k se'i mestnega šolskega sveta novi zastopniki mestne občine kljub temu. da funkcijska doba starim zastocnikom še ni ootekla in da so zakoni no katerih so bili izvoljen še vedno v veliavi. Očito ie da nokraiinska uprava kraljeve vla.de ni postopala dvakrat enako in iasno ie da ie postopala pravilno edi- nole prvič, ko se ie opirala na zakon m zakonito postopanje. Toda še drug brezpravni sfučaj se ie dogodil hkrati! Ta ie sledeči: Med dobo. ko je bil občinski svet v Ljubljani razpuščen. ie opravljal vse posle istega od vlade postavljeni vladni komisar. V tej dobi je potekla doba višjemu šolskemu svetu za Sloveniio. v katerem ie tudi en zastopnik občinskega sveta ljubljanskega, kot zastopnik staršev. Pokrajinski namestnik ie dal nalog da imenu ie v imenu mestne občine vladni komisar zastopnika staršev v višji šolski svet in ie stavil komisarju tudi termin za imenovanje. Komisar je imenoval v smislu odloka in zakona tega člana višjega šolskega sveta za dobo dveh let. Toda glej! Novi občinski svet, ki se ie sestal že potem, ko ie imel medtem novi višji šolski svet že dve seii. ie kljub pravilnemu imenovaniu s strani komisarja izvolil drugega zastopnika' staršev v višji šolski svet in nokraiinska uprava ie to izvolitev pripustila, kakor ie or ou-stila oooolnoma nezakon!to izvolitev onfh štirih članov za mestni šolski svet. Gotovo ie. da tako oostooanie ni v interesu državne uprave in tudi ne dviga niene avtoritete in nam vedno boli kaže nuino potrebo popolne ločitve šolske uprave od politične državne uprave poleg drugih okolnosti ki se zagrešuieio s takim nostopaniem šoeciielno v tem slu-čaiu. Ali je ženska delovna moč cenejša v javni službi? (Odgovor na dr. Wendenburgovo razpravo.) Da je ženska po svoji naravi šibkejša od moškega, nad tem ne dvomi nihče in absurdno bi bilo dokazovati nekaj kar je proti naravnim zakonom. Dunajski zdravnik dr. Wendenburg ie njeno manjvred- nost kot delovne sile z ozirom na moškega celo s številkami dokazal in sicer je vzel kot objekt dokazovanja ravno učitelje in učiteljice. Upošteval pa ie le ti-nancijelno stran vprašanja: moški dalje časa služijo, imajo mani dopustov itd. Vendar pa nastane ravno z ozirom na učiteljski poklic vprašanje, ali ie primerno in za narodov kulturni razvoj koristno. če se upošteva izključno le gmotna stran tega vprašanja dasi ie trenutno res najbolj pereča. Predvsem ne smemo pozabiti psihološkega momenta učiteljskega poklica. Učiteljevo delo se ne more meriti s »konjskimi silami«. Pred seboi ima marveč otroške duše ki iih ie treba oblikovati oo psiholoških zakonih, ne pa mrtev hlod lesa ki ga ie treba obdelati in pri tem iskati delavno silo ki bo to storila v čim krajšem času in ie zato tem cenejša. Psihološko dejstvo oa ie. da otrok, ki pride iz materinega okrilia v šolo vse-kako potrebuje vsai v prvih šolskih letih še ženske nege. Nikdar se ne more moški tako poglobiti v otroško dušo kakor ženska, ki se po svoiem intenzivnejšem čuvstvenem življenju nekako približuje otroku. Tu ie seveda predvsem upoštevati vzgoini moment ne učnih uspehov. Upam pa. da važnosti vzgoje ne bo nihče zanikal. Tudi v višjih razredih dekliških šol ie boli na mestu, da poučujejo ženske moči nego moške. Četudi ie ženska fizično slabejša. pa ima druge lastnosti, ki io usposabljajo ravno za učiteljski poklic. Nihče ne more tajiti, da ni mnogo vztrainejša od moškega mnogo bolj potrpežljiva in za podrobno delo veliko soretnejša. Te lastnosti ji izvrstno 'služiio ne le v šoli. ampak veliko bolj še v delovanju zunai šole. Če hočemo dvigniti prosvetni nivo naroda. moramo oredvšem dvigniti njegovo ženstvo. «n sicer ženstvo najširših plasti naroda. In v to je nedvomno v prvi vrsti poklicana učiteljica. Ta ali oni l;o morda oporeka' da bi se v tem oziru lahko več storilo da se o ženskem delu ne sliši mnogo itd. Toda če bi nepristranski opazovalec ccenieval delovanje učitelja in učiteljice na deželi dvomim, da bi se tehtnica nagnila v prilog moškim, vsaj znatno ne. Precejšen vzrok zakaj se žensko delo mani ceni od moškega, leži v tem. ker ie ženska mnogo skromnejša in v svojih pravicah vedno zaoostavljana. — razen na plesu in ob takih prilikah — tako da si ni v s vesti svoiih lastnih zmožnosti, medtem ko zna moški vedno ceniti svoje delo in ga prinesti neprimerno bolj do veljave v javnosti kot ženska in si večkrat dela celo nezasluženo reklamo. Vsekakor pa velja pravilo, da se moški in ženska v svojih zmožnostih medsebojno spoooilnujeta zlasti za vzgoini poklic, bodisi v širšem ali ožjem smislu in mislim, da bi ne bilo ravno najbolj Umestno in modro, pričeti najprej z redukcijo učiteljic, ki so vse kvalificirane, ampak merodaini faktorji naj se obrnejo tja. kjer se namestitev ni izvršila po kvalifikaciji temveč no protekciii režimskih veljakov. To pa ne zadeva učiteljskega stanu, ampak druge kategorije uradništva. Vprašanje o ženski enakopravnosti v iavni službi ima na še drugo globljo stran, ki ie nikakor ne smemo prezreti. Značilno ie da se ie pojavil zopet boj za žensko enakopravnost baš sedaj, ko se ie iela sv i tati na horizontu vsaj v nekaterih državah ženska .enakopravnost v praksi in to celo v državi (Rep. Avstr.), kier imajo v rokah krmilo sociialisti, ki a oriori nriznavaio žensko enakopravnost. To znači da čaka ženstvo še trd boi preden bo to stremljenje uresničeno. Saj kakor kažeio vsi znaki ne stopamo naprej, marveč nazadujemo: hočeio nas izriniti celo iz služb, ki so nedvomne naše najbolj naravno ooorišče. Priznati moramo, da leži velik del krivde na ženskah samih ki ostaiaio zbog tisočletnih tradicij v pasivnosti, h kateri so io vzgojili m o- LISTEK. Reforme učiteljske izobrazbe. (Odgovor na kritiko tov. R. M.) Ta članek me je v resnici po-grel, zakaj nisem še doživel, da bi se naše stanovsko glasilo postavilo v nasprotje s težnjami, ki so skupne naprednemu učiteljstvu celega sveta, s težnjo po višji, temeljitejši, splošni in stanovski izobrazbi, enakovredni izobrazbi raznih akademskih poklicev, s težnjami o katerih sem globoko uverjen, da preje ne ponehajo, preden se jim ne ugodi. Za nas deluje čas, kajti naša zahteva ne izvira iz ozirov na stanovski ugled, ampak iz spoznanja, da je treba učitelju — predvsem učitelju na deželi — boljše usposobljenosti za njegovo kulturno misijo med narodom.« R. M. G. tovariš, ki se je v svojem pismu na g. urednika »Učit. Tov.« pritožil z uvodnimi besedami nad kritiko ki jo je prinesel list v predzadnji številki, naj mi dovoli, da pojasnim ono kar ga boli, od-nosno pogreva, ker zadevajo očitki četudi le indirektno vendarle mene. pisca članka v Pedagoškem zborniku za leto 1922. Odkrito priznam, da se čudim kako je mogoče dotičniku. ki je pazno pre-čital moj članek, trditi, da se postavlja stanovsko glasilo v nasprotje s težnjami vsega naprednega učiteljstva, ako priobči kritiko, ki odobrava misli izražene v »Zborniku«. Da kritik ni vse učiteljstvo, ie že povedal g. urednik jaz bi pa želel pokazati, da tudi moja izvajanja niso niti z daleka nasprotna težnjam učiteljstva. Ne odgovarjam, ker bi si hotel ohraniti naklonjenost kritike saj sem v članku samem že napisal: »Vem. da mi bodo tovariši in tovarišice zamerili odkrite besede .....« hočem le resnici na ljubo ugotoviti sledeče- Baš zadnje vrstice uvodoma citiranega odstavka potrjujejo moje izvajanje v »Zborniku«: »Praktični vzgojitelji, in to so brez-dvonmo osnovnošolski učitelji, potrebujejo sintezo teorije in prakse že ob svojem študiju zato mora biti učiteljišče bistveno drugačno od univerze, nuditi mora dovolj garancije za temeljito teoretično znanje obenem pa mora navajati kandidate k samostojnemu udejstvova-niu, kjer iim stopa strokovno nadzorstvo kot mentor ob strani. Učiteljstvo naj zahteva da se izpopolni učiteljišče, da se študijska doba zviša na neobhodno potrebno število let in. da se teoriji priključijo seminarji (višja pedago- ška šola), kjer bo kandidat po končanem teoretičnem študiju vsai dve leti deloval pod vodstvom najboljših naših praktikov in teoretikov......« če bi g. tov. R. M. pazno sledil molim izvajanjem, bi brez dvoma videl, da iskreno mislim in da mi je popolnejša in stvarna naobrazba učiteljstva morda mnogo boli na srcu kot marsikomu izmed tistih ki stavljaio iluzorne cilje in nimajo razumevania za realne potrebe, amnak jim ie vse skuoaj le fraza. Na pot neprimernega izraža-nia o tem kdo ie poklican da posega v diskusijo o tem vprašanju ip o i g n o -r a n t s t v u . ki ga navaja gospod tov. R. M. ne bom sledil. Onim. ki so hoteli v članku iskati misli in so širokogrudi dovolj. da priznajo tudi ono. kar jim morda trenotno ne ugaja bodo zadostovala ta izvajanja. — Bodimo trezni in strpljivi! Dr. Stane Rape. Podmladek Rdečega križa v šolski veži. (Prevedel L. P o 1 j a n e c.) H. N. Mac Cracken, predsednik Vas-sar Collegea v New Yorku. je napisal v mesečniku »The Werld's Health« (Svetovno zdravje) ki ga izdaja Liga društev Rdečega križa v Parizu, članek. katerega podajam v glavnih mislih, ker se mi zdi da velja dobršno tudi našim razmeram. Skoro splošno si ie novi vzgojni evangelij osvojil svet. Vzgajaj v delu, uči se delujoč, goji voljo in čuvstva hkratu s spominom in razumom, druži se za medsebojno oomoč širi in poglabljaj stike med šolo. družbo in človeštvom. to so danes vzgojna gesla po širokem svetu. Nihče ne zanika veljavnosti teh načel. Vsakdo jih izkuša uveljaviti po svojih močeh. Vprašanje je le, kako iih naj izvršuješ. Ta program zahteva v prvem redu mnogo več od učitelja ko stara spretnost. Kaj .ie težia naloga- voditi krdelce mehkih dušic oo izhojenih stezah dobrega spomina in stroge discipline ali jih poslati vun da si sami poiščejo prilik za delovanje poslušati njih poročila, blažiti nastale duševne spore in nesoglasja, pomagati jim. da iasno vidijo pot, po kateri jim ie hoditi? In vse to ne samo s poedincem: naloga marveč raste s številom otrok v šoli, ker se sorazmerno številu večaio tudi stiki med njimi samimi ter med otroci in učiteljem. Pomanjkanje sredstev in učil nam stavi druge skoro še večje zapreke. Tu ne smeš misliti na dobro opremljeno šolo v bogati občini temveč na povprečno šolo. Skozi kakšno okence mora deca ški in cd katerih sedai, ko so ti menda bolj orosvitljeni in orešinieni s socijainim duhom, pričakujejo osvoboditve in pri; znanja splošnih človeških pravic, i da s te strani zaman pričakujemo pomoči; če si same ne bomo priborile pravic, i h tudi ne bomo deležne. Res je da so dvignili svoi glas tudi posamezni možje in to ne najslabši, temveč najboljši med njimi. Največ uspeha pri tem ie imel John Stu-art Nill ki se mu ie posrečilo s svojim delom »Podvrženost žene« dokazati svetu, krivični ženski položai in zainteresirati ves kulturni svet za to vprašanje. Tako se ie začelo žensko gibanje, ki se ie javlialo sicer že mnogo prej v bo'j neznatnih poskusih, a ie sedai zavzelo določnejšo smer in večji obseg. Svoje težišče ima v soeijalno-gosoodarskem razvoju. Možnost zakona oostaia ne samo v današnjih razmerah, ampak v današnji dobi soloh čirndalje maniša saj ie žensk vedno več kot moških in poleg tega je zakon dandanes luksus, ki si ea uradni' ški in delavski sloji ne morejo privoščiti, ne da bi propadli duševno in telesno. Te razmere oa silijo žensko, da svojo izobrazbo ooelobi ozroma da se noteza za ono ki so ie deležni moški in si s tem Dridobi tudi pravico do služb, ki so jih doslei zavzemali skoro izključno 1? moški. Pavnokar smo prestali dobo kjer .le ženska pred vsem svetom dokazala svu-io zmožnost kot vredna zastopnica moškega. V družini je sijaino nadomeščala očeta gosnodaria: poznam na kmetih družine ki so si naravnost opomogle rod spretnim vodstvom žene - eospodinie. Istotako se i- žena odlikovala med volno ko i; ie bila dana prilik? v vseh službah : kot uradnica z naiboli odgovornim stališčem kot zdravnica itd.: da mnogokdaj se ie izkazala celo kot umak s puško v roki (Srbkinje). A sedai ko postala konkurenčni boi za eksistenco čimdalje trši. hoče moški kot gospodar položaja, izriniti žensko še od tam kier si je s hudim naporom že utrdila svoie stališče. Zato ie skraini čas da tudi nri nas žena steni na nlan če noče. da se. ii zapro vsa \rrata ra/un v zakon — in v nrostitucMo. Le enakopravnost žene /. možem more uresničiti nieno naivišie zvame k vzgoji mejnega, bodočnosti veselega rodu. Ferijalni Savez učitelistva —f IV. pokrajinski zbor F. S. za Slovenijo se ie vršil na binkoštni ponedeljek v Ljubljani. Prihitelo ie 18 delegatov, od katerih so bili nekateri noverieni z dvema glasovoma Prvič so bile zastopane na zboru tudi učiteljske P. F. S. Šest delegatov ie zastopalo učiteljske podr. F. S., in sicer: tov. V. Pirnat CXLI. P. F. S. pri okr. učit. društvu v Novem mestu (65 članov): tov. Mrovlje CLII. P. F. S. za kočevski okrai (98 članov iz cele Slo-veniie včlanjenih radi nameravanega skupnega izleta): tov. Janežič CLI. P. F. S. za Kamniški okrai (34 članov)- tov. Vittori CL1X. P. F. S. v Ormožu (20 članov — vrazvoiu); tov. Šparo CLIU. P. F. S. za Šmarje-Rogatec (16 članov šeie pričeli): tov. Maver. učit. podr. F. S. za Konjice z 11 člani. Zbor ie otvoril nokraiinski poverjenik F. S. Viktor Maček. Razven delega- tov ie bi! prisoten še predsednik U. O. F. S. prof. Vladimir Lapajne. Iz izčrpnega poročila pokrajinskega poverjenika smo razvideli veliko in smo-treno .delo Upravnega odbora F. S. in pokra], poverjeništva. Pri ookr. pov. F. S za Slovenijo je dosedaj včlanjenih 26 dijaških P. F. S. ter 9 učiteljskih P. F. 5. z okroglo 1700 člani, od katerih jih bo ca 600 letos potovalo Ustanavljajo se pa vodno nove učiteljske P. F. S. tako da bo število podružnic in članov iz 35 oziroma 1700 gotovo še precej naraslo. Dohodkov ie imelo pokr. ooverjeni-štvo 10.708.35 Din stroškov 5689 Din. čistega mu ostane 5019.35 Din. Z dohodki mora ookr. pov. vzdrževati ali vsaj prispevati k vzdrževanju Svratišt ov.ir. Kolonij F. S. V ta namen mora vsaka podružnica ob nastanku plačati kot ustanovni fond pokr. poverjeništvu 100 Din. Če tega takoi ne zmore, plača pozneje in ie dotlei dolžnica ookr. poverjeništvu F. S. Poročila delegatov so bila zelo zanimiva. Vše P. F. S. so zelo delavne. Tako bo n. pr. celjska P. F. S. postavila v Kocbekovi koči Kolonijo F. S. in jo sama vzdrževala. V Mariboru so nabrali največ dobrot voro v Ljubljančani ustanove ob Bohinjskem iezeru kolonijo F. S. Pokrajinsko pov. prispeva za enkrat 3000 Din ostalo po plačilni zmožnosti. Poživljajo se podružnice, da si kuoiio tam postelje. ki bodo stale menda 250 Din. Novomeška učit P. F. S. postavi letos moško in žensko Svratište. drugo leto pa oskrbi kolonijo na Gorjancih. Kočevski Mrovlje pa napravi skupen ferijalni izlet oo državi. Dobrotvorov ie v Sloveniji po deželi 330. po mestih 150. skupaj 480. mnogo, mnogo premalo za gostoljubne Slovence No. drugo leto bo že bolje, poskrbeti irora za to v prvi vrsti učiteljstvo. Zastopniki učit P. F. S. so imeli kratko skunno sejo kjer so sklenili, da se sklep pripravljalnega odbora učit. F. S. ki ie imel seio 25 februarja t. 1. in določi! ljublj. učit. podr. F. S. kot nekako središče učit. podružnic F. S. ovrže dotlej. da se ustanovi v Ljubljani pokr. po-verieništvo učit. F. S. V odsek za osno-vame in nadziranje učit. podružnic F. S. v Sloveniii kot tudi za oodbudo v pristop v F. S. v ostalih delih države so bili izvoljeni tovariši- Pirnat iz Novega mesta. Mrovlje iz Vel, Lašč in Janežič iz Kamnika. Tovariši in tovarišice ki se navdušujete za krasno ideio F. S., ustanavljajte nri vseh okr. učit društvih podružnice F. S. in se obračajte no informacije na predsednika gori imenovanega odseka: Viktor Pirnata v Novem mestu. Prosi se samo znamko za odgovor. Ta odbor ie v veljavi do IV. kongresa F. S. v letu 1924. ker ie bi! zbor mnenia. naj se letos še ne cepi feriialnih vrst. Tudi se ne bodo ustanovila posebna ookr. pov. učit F. S. Bolj določno se bo stvar določila mogoče že na letošnjem 'II kongresu F. S., ki bo v Beogradu 17. in 18. iulija če ne pa gotovo onhodnie leto. ko bo učiteljstvo v F. S. že skoro prevladovalo. Za skupen in enoten nastop na III. kongresu F. S. so se določile smernice v odbor za tvorienie programa ter oreme- včasih gledati v svet! Ali more najti potrebnih pripomočkov, da bi se v resnici udejstvovala v družbi ki jo nanio tako trdno« veže življenje? Tretjič nam nedostaje še določenega načrta. Učitelje poučujemo danes o vzgojnih načelih o vzgojnih metodah, o zgodovini vzgoje nato pa jih pošljemo na kako šolo; a niti poizkusili nismo, da bi jim pokazali tudi socialne (družabne) prilike v šolski okolici, ki vendar tvorijo pravo življenje šolskih otrok ter nu-diio pravi program ki se mora šola nanj že zaradi družbe ozirati. Ako torej Podmladek Rdečega križa potrka na vrata šolskega poslopja ter prosi, da mu jih odpro, ali se smeš čuditi, ako mu tako-le odgovore: »Preveč smo zaposleni ne moremo priložiti svojemu programu še kake točke. Nimamo časa da bi orali to ledino, tudi ne smemo popustiti, da bi se tuja organizacija na kakršenkoli način vmešavala v šolsko ži.vljenie.« Toda Podmladek Rdečega križa se ne da tako hitro odpraviti! Predobro ve. da ne nalaga učitelju novih bremen ako se vrine v šolsko življenje, nasprotno, olajšati hoče bremena Vzemimo oo redu vse vzgojne težave. ki nam iih ie premagati, če uvajamo novodobne vzgojne metode! Prva točka ie da mora učitelj delovati ob težjih za- lio pravil pa so bili izvoljeni: predsednik U. O. F. S. prof. VI. Lapajne. pokr. pov. V. Maček, učitelj V. Pirnat ter Pire. Pozvane so vse P. F. S. da vpošljejo svoje izoreminjevalne .predloge (učiteljske glede pravil!) do 20. junija na pokr. pov. F. S. v Ljubljani. Na kongres oošiie vsaka podružnica F. S. svojega, delegata, ¡kateremu krije vozne stroške. Prehrana se vrši za časa kongresa na račun Glavnega Poverjeništva F. S. Drugo leto se bo to izboljšalo in delo olajšalo. To bo stvar letošniega kongresa, za katerega se delajo velike priprave. Revizija ie našla vse v najlepšem redu in zato se ie dal pokrajinskemu poverjeništvu absolutorij ter se mu ie izrek,a zahvala. Pri volitvah ie bil soglasno izvoljen za pokrajinskega poverjenika F. S. za Slovenijo za šolsko dobo 1923. 24. dosedanji pokr. poverjenik Viktor Maček, ki ie gotovo najvnetejši delavec na polju F. S., za njegovega namestnika pa je bil imenovan tovariš Viktor Pirnat. Ko se ie določilo še revizorje: tovariša Mrovljeta ter dva dijaka, se ie prešlo na slučajnosti Tu se ie med drugim določilo : 1. Da bo pokr. nov. F. S. odgovar-ialo svojemu namenu, plača vsaka podr. F. S. v pokr. fond od vsake prireditve, ki io briredi v prid F. S. (gledališke predstave, akademije zabavnega večera) 10r< čistega dohodka. Ako na priredi P. F. S. cvetlični dan odšteje ookr. pov. F! S. 25%. Mogoče se bo" to zdelo komu čudno. Pa premislimo: Podružnice F. S. prire-iaio predstave cvetlične dneve itd. z namenom da si s čistim dobičkom postavijo Svratište ie vzdržujejo, si oskrbe kolonije itd Čisto iasno. da rabijo denar. Rabi ga na tudi pokr. pov ki naj prvo prispeva za ustanovitev kolonij F. S. ali za njihovo vzdrževanie oskrbuje nai Svratišta F. S. in to s čim? Vsai sa- j mo nima oremoženia Zato se ie zdel ta sklep vsem umesten. Izvzeta od pokrajinskega davka ie le članarina podr. F. S., ki ostane podružnicam cela. Na razna vprašanja novomeškega delegata tov. Pirnata ie ookr. pov. odgo-varial in da'al pojasnila. Ker so važna za vse učiteljstvo ki je že včlanjeno v F. S. ali pa ki se še včlani, evo malo ponoči! a ■ Učitelji-feriialci borno potovali letos kot dijaki na »Djačko legitimacijo«, kjer nam ie že zagotovljena 1 r vožnja no državnih železnicah Legitimacije se že ti-skaio in nrideio do srede iuniia na učit. P. F. S. Potovati «nas bo moralo letos še no pet skupai za mani se za letos ni dalo doseči dovoljenja: drugače bo naslednje leto: če že ne bo pravica 1 i vožnie dana posameznikom bo pa gotovo no dvema, kar ie zelo praktično. V »Dačko legiti-maciio« prilepite sliko, ki io z žigom .potrdi šolsko vodstvo in vaša oodr. F. S., istotako vam notrdi šolski žig vstavljene objave, kamor si vi napišete progo (drž. žel.) vašega potovanja in se tako vozite s 75% popusta. Glede voznih olaišav pri privatnih železnicah in oaroplovnih družbah bo vse natisneno v »Popisu feriialnih olakšic«, ki ga mera imeti vsak potujoči ferijalec. htevah nego če se naslanja na otroški spomin ter poučuje po starem načinu. Kai pa če pomaga vsak mesec učitelju mesečnik,* ki že sam prinaša otrokom nasvetov in prave pomoči, tako da je treba učiteliu le dopolnjevati? Ali ne bo učitelju naloge orei zmanjšal nego povečal? Ali ne bo učitelja genilo sočuvstvo-vanie zunanjega sveta, ki uvažuje njegov delež v svetovnem delu in ki se zopet ozira na njega da bi sodeloval? Vzemimo le da prinaša ta mesečnik srečo v šolske prostore: srečo, da si pridobivamo vsak mesec več prijateljev, srečo da v nečem vsi sodelujemo, srečo. da pomagamo stari rnaiki »Zemlji«, da se pobriga za tega ali za onega izgubljenega otroka. Vzemi, da ta sreča prevzame tudi nemirnega otroškega duha k slabemu nagnjenega, a zdaj vsega zavzetega da no velikih svetovnih dogodkih sokrmari staro ladjo naše civilizacije no najbolj razburkanem morju, ki se ie kdaj navalilo nanjo ali ne bo tak učenec podpiral trudnega učitelja, da se * Ameriški Podmladek Rdečega križa izdaia izvrstno urejeni mesečnik »Ju-nioir Red Cross (News« pod geslom »Iserve« (služim), ki prinaša iz vsega sveta zanimive podatke o tem mladinskem gibanju. ker bo to edino veljavna legitimacija F. S. na potovanju. Popis bo vseboval tudi vse druge ugodnosti. Stane 5 I )in ter ga ie treba naročiti in naprej plačati pri Glavnem Pov. F. S. v Beogradu, II. beograjska gimnazija ker se bo tiskalo le naprei naročeno in plačano število komadov. Prvotno je bil od Gl. Pov. določen za to termin do i. iuniia. upam pa, da bo Glav. Pov. dobrohotno počakalo ker je učiteljstvo te7;e tozadevno informirati kot na diiaštvo. ki ie vse na istem zavodu. Toraj tovariši tu so informacije, zdai delajte! Za učiteljstvo meščanskih in višje organiziranih osnovnih šol bo tudi važno, da lahko vč!aniio v F. S. učence meščanskih šol ter učence liudskcšolskih razredov ki odgovarjajo meščanski šoli S klicem »Na svidenje v Beogradu« se ie krasno uspeli zbor razšel Ferijaino učiteljstvo na kliče svoiim tovarišem in tovarišicam »Na s viden ie v Fer. Save-zu!« Pa še "letos! —i Počitniški izlet. Vse tovariše in tovarišice. ki so" se priglasili za počitniški izlet in so člani naše oodružn ce F. S. (za kočevski okraj) prosim, da mi do 15. iuniia pošlieio svoie fotograf je in znesek 10 D n (deset Din) za »Popis fer. olakši-ce«. »Almanah« in »Dačko legitimacijo«. Člani-ce P. F. S. za kočevski okraj, ki so poslali 20 Din. so plačali pristopnino iO Din (meseca aprila) in društveno članarino mesečno a 2 Din za mesece: aprii. maj. junii iulii. avgust (do začetka šol. 1. 1923-/24.). 17. in 18. julija se vrši kongres F. S. ki ie obvezen za delegate vseh P. F. S. v Beogradu. Tega kongresa oz. izleta se lahko udeleže vsi člani-ce F. S. Da lahko preskrbimo stanovanje in hrano prosim da nai se mi iaviio vsi čani-ce naše P. F. S. ki se udeleže noto vama v Beograd že meseca iulija. Prvotno nameravani počitniški izlet meseca avgusta po Dalmaciji in v Beograd se seveda vseeno vrši: samo Prosim, da se oni tovariši-ce, ki so se priglasili za izlet po Dalmaciji, udeleže samo kongresa oziroma izleta meseca iuliia v Beograd, da mi to spo-roče radi evidence. Torei ugodnost za one ki bi potovali samo v smeri I pograd. Pevski zbor ie padel v vodo: v avgustu bomo potovali brez vsakega snoreda. kar ne voliva mnogo na finance. —f Četrtinska vožnia čl. učit. F. S. iifodena. Vse podrobnosti o iz'etu v avgustu v kratkem slede. — S. M.. Velike Lašče. —f Vsem članom-icam 152 učit. P. F. S. za kočevski okraj! Opozarjam na dopis: Počitniški izlet. Fotografije znesek itd. pošljite do 15. .iuniia: ravnotako tudi oriiavo za kongres F. S. v Beograd in odnosno tudi odiavo od počitniškega izleta v avgustu itd. — Prosim točnosti glede reka in drugih obveznosti! — Za odbor: S. M., t. č. pov. Vel. Lašče. Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. —t Razstava obrtno - nadaljevalne šole pri D. M. v Polju ie prav lepo uspela. V okusno okrašeni šolski sobi so bile razstavljene risbe različnih obrtov ter tudi prostoročne risbe. Iz razstavljenih risb ie bilo opažati viden napredek gojencev ter veselie do dela. Vse risbe so izoremeni breme v .prijetnost za učitelja in za otroka? Toda baš to hoče Podmladek Rdečega križa doseči! Nudi mu k temu priliko. dobri učiteli saj prebredeš s tem marsikatere enoličnosti dolgega šolskega dne ter prineseš skozi šolska okna — četudi majhna — več svetlobe in življenja v mračne prostore. Prepričan sem, da prinese. Prepričan sem: zakaj v veliki armadi usmilienja sodeluješ ter izku-šaš svet tesneje združiti ne na graditi barikad za bodoče boje. zato pomore ta zavest tudi tebi v malosrčnih trenutkih. Pomni, da ie Podmladek Rdečega križa tvoi da si to ti sam ood drugim imenom. Tvoii impulzi in tvoje želje se v niem kristaluieio v konkretnem delovanju, v skupnem življenju in v medseboini pomoči oo vsem svetu. " yzemimo zdaj drugi ugovor proti novodobnemu načinu šolskega dela — pomanjkanje sredstev. Tudi tu vam pomaga mesečnik Podmadka Rdečega križa. Ta pripomoček ie največje vrednosti, učitelji ga sestavljajo za učitelje. Oni. ki ga izdajalo poznajo vaše probleme, če kdo vedo oni kai ugaja otroškim očem in nagnjeniem. njih volji in nagibom. Brez skrbi lahko daš mesečnik v otroške roke. Noben kupčijski madež, nobeno sa-moljubie ne onečašča niegovih strani: brez pristranske propagande je. Zaman iščeš v njegovih vrstah trpkih besed. Če bi usmiljeni Samaritan. kakor ga slika Rembrandt, šel mimo, vodeč ob sebi potrpežljivega konja, ki nosi onemogli živet razbojniške žrtve, ali ne bi kot učitelj pograbil te prilike, prijel za zvonec ter- zaklical: »Otroci, nekdo gre mimo ki ga morate vsi videti in spoznati! Hitite k oknom, vratom ter poglejte!« In kai. če bi se kar ustavil pri vas? Če bi se ti sam ponujal kot glasnik in dober sel? Ali ne porečeš, da so se učni pripomočki šolskih prostorov znatno povečali? Baš to hoče Podmladek Rdečega križa. V vaši občini, v vaši deželi, v vseh deželah naletaya ob cesti na blodeče ljudi ki se jim hoče usmiljenja-in ljubezni. Otrokom prinaša novico, da lahko sami nadaliuieio njegovo delo noseč srečo vsakemu, zakaj bolie ie. ako se uče kako naj vrše dobra dela in kako iih nai vrše skupaj. ko pa na slepo hoditi no samotnih ootih ter delati napake in nerodnosti. Čitaite mesečnik, poslužujte se Rdečega križa kot sredstva da uvajate novo vzgoio v šolsko življenje, in našli boste da se trud izplača. (Dalje prihodnjič.) bile tudi tehnično popolno izvršene. Obrtni naraščaj ve ceniti delo svojega truda, uvideva potrebo popolne izobrazbe za svoi bodoči obstanek. Šola. ki obstoja komaj tretje leto. vrši svoj namen v celem obsegu. Polno polivalo zaslužijo vsi faktorji, ki zdržuieio to šolo ves šolski odbor in učitelistvo te šoile posebej zadnje. ki ie žrtvovalo toliko prostega časa, ter pokazalo, da mu ie res za resnično narodovo korist in niegov napredek in obstanek. ___ Vestnik meščanskih šol. —c Petje in glasba. V podvig splošnega razumevanja glasbe, ki nai bi ogrela človeško čuvstvovanje za lepo in blago ter bila v tem smislu indirekten vodnik človeškemu stremljenju in hotenju, bi bilo na mestu dati meščanski šoli možnosti za intenzivnejše delovanje na tem polju. Kako ie zdaj s poukom glasbe oziroma petja na te i "soli ? — Pevskemu nauku ie odmerjena le no ena ura na teden. Uspešen »a .te ta pouk le. če so pevci kolikor toliko doma v teoriji če se jih vežba v posluhu ter navaia k lepemu tonu (petju). Ker meščanska šola ni na stopnji predavánia. temveč razlage se pride s snovi o teorije le' počasi naprej osobito. ko ie treba tvarino v svrho pravilnega razumevanja in utrievania večkrat po-nav'.iati. 20—30 minut trajajoči teoriji naj bi sledile še ritmične in melodične ter vaje v d haniu. A kie vzeti čas. če nai se istinitem-i petju (pesmi) prihrani pol ure? V eni pevski uri mora 'iač razen naštu-dirania pesmi odoasti (menjaje se) to ali •eno izmed zgorai omenjenega. Toda ko bi se moglo vsai cele ool ure posvetiti zsroli netiu in pesmi! Potrebno ie da ima vsaka meščanska šola vsaj Druzovičeve pesmarice in pa izbiro litografiranih pesmi, katere se med pevsko uro porazdele med učenke. Kolika zamuda časa ie pesem šele pisati in prepisati mesto da bi se med tem časom že teoretsko in pevsko obravnavala ter pela. Istotako ne bi smela rnani-kati v pevski sobi uoorabliiva tabla s črtoviem za pisanie not. — Zato ie želeti da bi bilo tudi za pevsko stroko kaj več denaria na razpolago. s katerim bi se po želii pevskega učitelia pustile lito-grafirati primerne pesmi nabavile dobre pesmarice oziroma pesmi ter se omogočil nakup potrebnih učil. Iz Jugoslavije. — Za cokrajinsko skupščino v Ptuju dne 7. in 8. julija imajo okrajna društva pravočasno oriiaviti samostojne predloge in referate, enako tudi posamezniki, in sicer pred skupščino najmanj teden dni. Navodilo za prijavo glede stanovanj, prehrane in drugo. bo dalo Ptujsko učiteljsko društvo potom ooverjeništva in bo razglašeno v listu. — Priprave za kongres UJU v Ljubljani. Učitelistvo iz Ljubljane in bližnje okolice je imelo dosedai tri sestanke na katerih se ie osnoval pripravljalni odbor, so se konštituirali odseki in določile glavne smernice. Pripravljalni odbor sestoji iz glavnega kongresnega odbora kongresne pisarne in odsekov. Odseki so stanovanjski gospodarski, prehranjevalni. prireditveni izletniški in časnikarski. Tovarišice in tovariši ki bi imeli kake posebne nasvete nai jih sporoče pover-jeništvu da iih odda odboru in izvede. — Ljubljanske tovariš ce in tovariše ki imajo za časa kongresa UJU. 5., 6. in 7. avgusta, prosto stanovanje, sobo ali postelio in bi bili pripravljeni io v teh dneh dati na razpolago za kongres in goste naše bratske tovarišice in tovariše, pozivamo da prijavijo isto na oover.ieni-štvo UJU (Učiteljska tiskarna). Prijave nai vsebujejo: ulico in nadstropje, število sob in Postelj v posameznih sobah in posebne želje. Enako reflbktira pripravljalni odbor tudi na taka stanovanja pri znancih in prijateljih učitelistva. ki nai se prijavijo direktno ali potom ¡učitelistva ooverjeništvu. Tovarišice. tovariši! Re-flektiramo na sodelovanje vseh! — K redukciji uradništva. (Odgovor na dr. Wendenburgovo razpravo.) Sicer si ne morem predstavljati redukcije delavnih moči pri učiteljstvu in prosveti, dokler še vedno primanjkuje učnih moči in so nastavljene za službo nekvalificirane osebe. Vendar naj bode že temu kakor si bodi. Morda ie res učiteljica glede zdravja šibkejša in nežnejša, na ženske so poeumneiše v prenašaniu bolečin. Dr. Wendenburgova statistika tudi zamolči, koliko moških ie uničil alkohol ki ga me ženske ne ljubimo in ne uživamo v toliki meri kakor moški. Žal. ne morem to-| vaiišu odgovoriti s Statistiko naših raz-| mer katere bi rada proučila, a mi po-1 datki niso na razpolago. On trdi da ženske službuieio samo 26 in pol leta. Temu pa moram vendar oporekati. Zato si dovolim navesti poročilo o učiteljicah, ki so maturirale pred 26 leti. Takrat nas je bilo 16 deklet: kje je postranska stvar. Od teh sta 2 umrli v poklicu. 4 so se omožile in zapustile učiteljski stan, 6 ]e neporočenih in aktivnih, ki ne bolehajo mnogo in imajo redke dopuste 3 so vzele učitelje in izvršujejo kljub zaposlenosti še dalje svoi poklic in le samo e n a je šla v predčasni pokoj. Tedaj ena upokojenka po 26 letih! Samo 6'<. medtem ko bi po Wendenburgovi Statistiki morale že vse biti v pokoju. Med poročenimi učiteljicami se nahaja enal katera je mati osmih otrok med temi 7 dečkov, ki vsi žive. Gotovo ie to prava mati mučenica, kakor io opisuje Cankar a vendar izvršuje še svoio učiteljsko službo na zado-voljnost in brez bolezenskih dopustov, razun onih ki so neizogibni. Druga poročena Učiteljica ie imela v 261etnem službovanju samo enkrat 14dtievni dopust v sled bolezni in en 4 tedenski dopust ko so dobili sinčka. Tretja poročena učiteljica ie zopet krepka delavna dama. ki ima tri dečke. Z dopusti ne obremenjuje tovarišev, v kolikor ii ni bilo to potreba ob prihodu sinčkov ki oa so zdai že kmalu dorasli. To ie Statistika maturantk pred 26 leti. ki že v svoiem malem obsegu ovrže dr. V/endenburgo-vo teorijo katero se ;e krivo spravilo na dan. Mogoče da so mlajši letniki, ki so vzrasli ob neugodnih razmerah slabejši: a stareiše učiteljice zavračamo Statistiko, ki ni primerna. Uockojitev šefa cddelka za pro-sveto n vero v Ljubljani, dvornega svetnika dr. Fr. Skaberneta. Kakor nam poročajo ie bil dr. Fr. Skaberne na lastno orošnio uookoien in ie s tem izstopil iz državne službe. Dr. Skaberne je pred prevratom deloval v dunajskem ministrstvu za uk in boeočastie. Ob prevratu je prišel v Ljubljano in bil imenovan za naslednika dr. Kalteneggeria kot eosoodar-sko-uoravnega referenta pri višjem šolskem svetu. Prva naredba o regulaciji plač učitelistvu ie v podrobnem megovo delo V decembru 1920 ie prevzel dr. Skaberne vodstvo takratnega ooverjeništva za orosveto Po odpravi ooverjeništva ie dr. Skaberne v juliju 1921 postal načelnik oddelka za orosveto. Za svoje izvrstno službovanje ie dr. Skaberne dvakrat odlikovan in sicer z redom sv. Save IV. in III. razreda. Za časa plebiscita je bil dr. Skaberne prideljen kot to'mač za angleški jezik jugoslovanski delegaciji plebiscitne komisije. Stalno deluje dr. Skaberne tudi na univerzi, kier je honorarni docent za upravno pravo ter član iznraševahiih komisii za I. in III. jur. državne izpite (cerkveno, ustavno in upravno pravo). V Ljubljani ie ustanovil društvo za učenje angleškega iezika, ki šteje danes čez 200 članov in kateremu ie podpredsednik, kod predsednik pa vodi Umet-nostno-zgodovinsko društvo ki ie letos prirejalo vrlo uspela predavanja ter ekskurzije. Z dr. Škabernetem izgubi država sposobnega uradnika ki ima svoje zasluge po prevratu posebno pri ureditvi šolstva in povzdigi nrosvete v Sloveniji, Učitelistvo izgubi moža ki ie -upošteval tudi nieea težnie. — Popravek. V zadnjo številko se je vrinila neljuba pomota v notico »Reduk-ciia učitelistva« in se mora pravilno glasiti sledeči stavek tako-le- »V drugi vrsti so nezdrav ooiav upokojene državne uradnice, ki so se dale uookoiiti le za to. da so se poročile z neuradniki«. (in ne »z uradniki«, kar je tiskovna pomota ki bistveno moti). — Enako se mora 4. točka zadai »iz ,poverieništva« pravilno glasiti: »Zahtevano število izkaznic za polovično vožnjo bomo razposlali na predsednike društev«. — V predzadnii številki se mora popravek v listnici glasiti: »osnovnošolskega in ne osmošolskega učiteljstva«. — Učiteljsko društvo za poftični okraj Ljutomer. Pozivam tem potom vse člane in članice kateri se nameravajo udeležiti nokraiinske skupščine v Ptuju in glavne skupščine v Ljubljani da se mi nemudoma oriiavijo v svrho pravočasne preskrbe izkaznic za polovično vožnjo po južni železnici! — Predsednik. — Podružnica Jug. Mat. v Moravčah priredi v nedeljo, dne 10. junija veliko vrtno prireditev. Ob tej priliki sodelu-ieio najboljše moči od vseh strank. Pri-hitite v nedelio vsi v Moravče ker spo- red ie zelo zanimiv, posebno bo