St. 217 V Ljubljani, pondeljek dne 23. septembra 1918. Leto II. HflPREl Glasilo jugoM socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Urednlitr« in npravnlitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L c* d str. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta E 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. tngeratl: Enostopna petit vrstica 30 ▼; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslana vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Daleko vidnost. »Arbeitenville« piše: Vedno govicre o vztrajanju. Čudno je pač, da prav najglasnejši ikničači o vztrajanju opuščajo eno: dtalekovidnost. Da traja votina dalje, da ni mogoče enostransko razor oženje, to ve vsalkldo. Toda kdor gleda nekoliko dalje, komur ud njegova vodja, njegova domišljija ali u,ianje edino središče njegovih misli, ta bo upošteval vse možnosti iin ne bo sleipo verjel, da mora končati vojna za osrednje države ugodno. Samoobsefoi umevno želi vsakdo, ki čuti socialno, da ne bi njegova državna skupnost, njegov nared ali vsaij njegov razred trpel niti zaraditega, kako konča vojna, niti zaradi vojnih zla iin vojne škode še hujše muke in še večjo škodo. Prav zaraditega bo uvaže-val vse možnosti in se ne bo Igral z usodo svojega naroda, domovine ali celo svojih raz-redniili scdrugov. Te daleiko vidnosti. zlasti pa nikakršnega razumnega vipoštevamja pa zlasti nemški nacionalisti ne poznajo, če je lepo, ali deževno, če kaže zmaga ali preti nevarnost kakega poraza, vedno govoričijo le o nemških »belangiih« — v čeim pa ti obstojajo, še samu niso na čistem, niti niso edimi — a se morajo izpolniti. Nemci morajo biti vladajoči narod v Avstriji. Kdor tu ne sodeluje, je izdajalec naroda, ki naj ga policija nujno pošlje v prisilno delavnico. In refren je: Vsak Nemec vztrajaj! Kako stoje daunes stvari ? Upanje na zntia-go Nemčije na zahodu je v tem Jetif talko rekoč splavalo po vodi. Upoštevaje, da bi utegnili doseči zmagovalen mir do prihodnje žetve, je le še prav majhno, ali pa ga sploh ni. Nobena tajnost ni, da treba v Avstriji vse napore, da sodelujejo vse moči, če se hoče vojna vzdržati vsaj še eno leto. Pri tem je seveda dolbra volja večine prebivalstva predpogoj. Kako pa je v državi sanni? Poljaki delujejo za svoiio državo m ne marajo za Avstrijo1 tega, kar bi utegnilo njihovi bodoči državnosti koristili. Čehi se nadejajo, da prihaja njihova država. Jugoslovani čakajo, da se jim pripozna nacionalna samostojnost v kakršnikoli obliki. Za državo v svoji sedanji obliiiki nastopa le tanka zgornja plast Nemcev. Da ob takih razmerah mi mogoče nikaiko sodelovanje, je jasno. Nemški nacionalisti mislijo: Če ne ubogate radi, tedaj se uiporabi sila! Verjetno ni, da bi bilo v Avstriji na razpolago še toliko sile, da bi se mogla razen vojne protii Italiji bojevati tudi proti tem, ki niso enako obsedeni s strastjo zmagovalnega miru. Gotovo, pgr tu- catov lahko pobesijo, par stotin jih lah!ko spravijo v ječe, toda proti celim narodom ali razredom ne pomaga krvnik ali ječar prav nič. Posledica je: Gledati treba, da pridemo do sporazumljenja, fantaste treba spraviti na pot resničnosti in jim nuditi to, kar zahteva*čas, in omogočiti skupno življenje in delovanje v strašni dobi, ki ne izpolnjuje nobenemu njegovega upanja, pač pa vse ogroža. l o bi bilo pametno. Vendar ravno vsled tega zametujejo to višji nemški nacionalisti Da na podlagi nemških »belangov« ne more biti sporazuma -med narodi Avstrije, je jasno. Kaj počenjajo naši nacionalisti? Tepo se s pametjo. Ker govore, da se peča Hussarekova vlada z novo preustrojitvijo Avstrije na federativni podlagi, se sestanejo hitro takoimenovani »volks-rati« un sklenejo, da vztrajajo nepreklicno na stališču, da vsako širše zrahljanje zahodnoav-strijske državne oblike kakor tudi šablonska preustrojitev ‘kakršnekoli si bodi vrste nasprotuje nemškim »belangoim«. Zlasti sta. ustanovitev jugoslovanske države s priklopitvijo slovenskega ozemlja v katerikoli si bodi obliki že, toda tudi uvedba nacionalne avtonomije za južne kronovine nezdružljivi z nemškim in avstrijskim naziranjem, ker bi pripravljali le popdlno odcepitev teh ozemelj od avstrijske države. Gospodje bodo tirali tako daleč, da se bo nemško delavstvo in ž njim vse daleko vidnejše nemško prebivalstvo uprlo tej brezglavi politiki z vsemi pomočki. Kajti, če Mravlag, Grmig in Marki hočejo utoniti^, nacionalističnem močvirju ali zaigrati obstoj vseh Nemcev v Avstriji, tedaj s tem še ni rečeno, da se mora sodelovati. V alpskih deželah naj bi bil zločin to, kar v sudetskih deželah zahtevajo »volksrati«. In ta zločinska politika v tem času? Preden govori ta družba o vztrajanju, naj enkrat pomisli, v kakšnem času in ob kakih razmerah tudi živi masa Nemcev v alpskih deželah, preden bo prepozno. Vojna poročila. Z italijanskega bojišča. Dunaj. 21. septembra. Uradno se razglaša: Italijansko podjetje proti našim pozicijam v odseku Tonale se je ponesrečilo v uničujočem ognju naše artiljerije. V Judikarijali, v dolini Concei, pri Mori iu na visoki planoti Sedmih občin krajevni spopadi. Med Brento in Piavo so se Italijani na neuspehih zadnjih dni omejili na slabotne sunke proti našim pozicijam na Tassonu severovzhodno Monte Pertica, ki so bili vsi gladko zavrnjeni. — V Albaniji nič. posebnega. Dunaj, 22. septembra. Uradno se razglaša: Vzhodno Dosso je naš naskakovalni oddelek napadel italijanske sprednje jarke, katere so branili čeho-slovaški legionarji. Večji del posadke je prišel v naše roke ter ga je doletela zaslužena kazen. — V Albaniji so bili italijanski napadi ob morski obali zavrnjeni. Boji ob Hindenburgovi črti. Berlin, 21. septembra. (Uradno.) Na zapadnem bojišču med Goiizeaucourtom in Sommo hudi artiljerijski boji. Angleški delni napad severozapadno Bellcourta se je izjalovil pred našimi črtami. Južno Somme smo vzeii naše daleč prod postojanko puščene sprednje čete na črto nazaj ter smo vsled tega izpraznili tudi Essigny le Grand. Med Vauxaillonom in Jouyjem so ljuteniu topniškemu ognju sledili zvečer sovražni napadi. Na grebenu zapad-no Jouyja se je sovražnik ustalil; drugod je bil zavrnjen. Ob lorenski fronti nič posebnega. Berlin, 21. septembra zvečer. Pred Hiudenburgovo ironto med Gr uzeaucoiirtoni in Hargicourtom so se ponesrečili veliki enotni angleški napadi. Sovražnik je imel izredno težke izgube. Berlin, 22. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Močni angleški napadi severno Scarpe so oili zavrnjeni. — Armadna skupina generala Boelina: Angleži so izvršili včeraj zopet velik enoten napad s ciljem, da prebijejo našo fronto južno Cambraija. V varstvu srditega topniškega ognja, spremljano od oklop-nih vozov in letalcev je angleška infanterija med Gou-zeaucourtom in Hargicourtom rano zjutraj nastopila k napadu. Pričakujoč angleški napad smo našo obrambno črto vzhodno Epechy preložili v stare angleške pozicije. Ko se je sovražnik približal našim postojankam, ga je sprejel uničujoč ogenj naše artiljerije, infanterije in strojnih pušk. Napad se je ob ogromnih izgubah sovražnika ustavil pred našimi črtami. Po novi artilerijski pripravi se je sovražnik znova zagnal proti našim postojankam, a tudi ta napad se je ponesrečil. Sovražnik pa je vdrl v ju-gozapadni del Villersa in v pristavo Ouenemont. Naš protinapad ga je vrgel zopet nazaj. Tudi več ponočnih napadov smo kivavo zavrnili. Včerajšnji bojni dan je bil v težkih bojili na zapadni fronti eden najuspešnejših. Sovražniku smo prizadejali usoden poraz. Naša vrla arti-ljerija je posebno uspešno sodelovala. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Med Ailetto in Aisno artiljerijski boji. Proti večeru delni napadi vzhodno Vauxail-lona in sverno Vaillyja. Berlin, 22. septembra zvečer. Na bojnih frontah nobenih posebnih dogodkov. Italijanski letalski uapad na Pulj. Rim, 21. septembra. Neka naša letalska skupina je bombardirala arzenal v Pulju ter tamošnjo ladjedelnico in municijska skladišča z dobrim uspehom. Dva sovražna letala sta bila sestreljena; tri letala so bila poškodovana in so se morala spustiti na tla. — K temu italijanskemu LISTEK. Rdeči sarafan. Poljski spisal Mihael C z 2 j k o \v s k i. (Dalje.) Kakor hitro ste odpotovali, je snel vaš svak krinko. Na njegovo ovadbo sem bil jaz vtaknjen v zapor z mnogimi drugimi ter odposlan in danes zasledujejo vas!« Kakor britko mi je že bilo, da sem moral o svoji sestri vse to slišati in onem lopovu, ki je postal njen so- imok, me je vendar poživila novica o zvesti ljubezni Pavlinim. Samo o njej sva govorila z Vladislavom in tolažil SC%?kti l"iim ZOpet vidim bregove Dnjestra. T IZ \T i0 Abas-Iszmil: . oj tod: sicer ti Pridejo na sled. Jaz rečem enostavno, da mi Je ušel moi m,n™ -r • - ... . ,, , v , . nlapec. Iu ltnas oble- ko. Pri vratih tc čaka moj vodnik s konjem « Hitro sem se oblekel v to krasno črkesko obleko, poljubil svoja najboljša prijatelja in odšel, ne meneč se za svojo usodo prihodnjih ur in dni. Mislil sem samo na negotovo, daljnjo prihodnjost in na zopetno svidenje s Pavlino. Naj molčim o nevarnostih, ki so mi pretile pri prehodu čez lerek, dokler nisem dospel naposled do Crke-zov in Čečenov. 1 i bojeviti rodovi me niso vprašali ne po imenu, ne po s aiiu, ampak samo po tern, ako imam bojaželjno srce, mo no io o za sekanje, bister um za izsleditev sovražnika m izvohanje nevarnosti in močno, vztrajno telo. Ko sem dostal prvo poizkušnjo, so me vzeli kot bi ata iu tovariša seboj na vse svoje boje in napade na bogate gruzijske vasi, na bogate daghestanske planote in V gorovite dežele karabaghske. Čestokrat smo premerili erivansko visoko planoto in čestokrat smo slišali zvonenje samostanskih zvonov čemiadsinskih Armenci so nam plačevali svoj tribut in prebrodivši Aras, smo za kratek čas preganjali pred nami bežeče Kurde. Cesto smo napajali svoje konje z Lesghijerci v valovih kaspiškega morja, ali pa smo prinašali smrt in strah posadki glavnega mesta Derbenta z Avari. Mi nismo uc sejali, ne želi, a vendar smo imeli zlata v obilju. Cesto nismo vedeli, kje bomo prenočevali, kje in kako preživeli jutrajšnji dan, to pa smo vedeli, da noči ne bomo prežalovali in no dneva preživeli v brezdelju. Koliko krasot, koliko mičnosti sem našel v tem življenju; danes kot vitez, jutri kot ropar, človek, kakršen sem bil jaz, poln strastnih čuvstev. Ako je bila nekdaj moja strast ljubezen, je bila sedaj vojna slava. V svojem ponosu in gorečnosti sem si domišljeval, da oddaljena ljubica zasleduje moje junaške čino in da mi namigava, naj se vrnem domov, ona, najlepše plačilo zmag. Tudi Crkezi so me poplačali s priimkom astran-hain, t. j. lev moči. Pri njih sem se naučil bojevati kot lev. Kakor se lev nauči prizanašati, tako se je naučilo tudi moje srce. Nekega dne sem dobil po Kabardu sledeče pismo: »Danes odpotujeva z Vladislavom v Tvojo domovino. Car je pomilostil Vas vse. Pojdi takoj h generalu, mojemu sorodniku, ki mi je obljubil, da Te hoče preskrbeti s potnim listom. Molči pa kot zid o tem, kar si doživel med Crkezi. Mogoče se zopet vidimo. Ako ne, ostani moj prijatelj, kakor tudi jaz ostanem vedno Tvoj Abas-Iszmil.« Pripisek od Vladislava se je glasil: »Kmalu se zopet vidimo, Tomaž! Tudi Pavlino boš zopet videl. Bodita srečna! Ta najsrčnejša želja Tvojega Vladislava.« poročilu pripominja c. kr. korespondenčni urad: Več kot polovica italijanskih bomb je badla v morje. V Pulju sta bili poškodovani le dve privatni hiši. Sicer ni nobene škode ali izgube. Francoska podmorska ladja potopljena. Dunaj, 22. septembra. Eden naših podmorskih čolnov je 20. septembra zjutraj pri rtu Rodoni severno Drača potopil francosko podmorsko ladjo. Razun drugega častnika te ladje, fregatnega poročnika Lapeyre, je vsa posadka utonila._____________ Vesti iz Rusije. Atentat na Trockega. Lipsko, 20. septembra. Kakor poroča posebni poročevalec »Leipziger Abendzei-tung« iz Kijeva, je izvršen v Kursku atentat na Trockega. Neki vojak je streljal nanj, toda zgrešil je cilj. — Poročevalec javlja dalje, da je odkrila ukrajinska vlada zaroto, ki je imela namen, umoriti Rakovskega, voditelja ruske mirovno delegacije. Ljenin na seji. Petrograd, 20. septembra. Listi poročajo iz Moskve: Ljenin se je udeležil včeraj prvič, odkar se je izvršil nanj atentat, sovjetske seje ljudskih komisarjev. Prekinjenje diplomatičnih zvez z Anglijo. C u r i h , 21. septembra. »Corriere dela sera« javlja iz Londona: Ruska vlada ni odgovorila na ultimatum angleške vlade z dne 16. t. m. Prosto odpotovanje angleških državljanov iz Rusije doslej še ni dovoljeno. Angleška vlada smatra svoje formalne odnošaje do današnje ruske vlado za prekinjene. Nemško-ruska meja. Kovno, 22. septembra. Nem-ško-ruska obmejna komisija, ki je zborovala v Vilni, je dne 15. t. m. končala svoja dela. Izpraznitev ozemlja vzhodno Berezinc se prične dne 20. t. m. in konča dne 28. februarja 1919. Berezina ostane tudi po izpraznitvi popolnoma v nemški posesti. Na njenem vzhodnem bre-gu se bo pričela nevtralna zona. Politični pregled. — Narodni svet za Koroško. Poroča se nam: 19. t. m. se je v Celovcu pod predsedstvom dr. Korošca ustanovili pokrajinski odsek N. S. za Koroško. Po ustanovitvi se je razvili razgovor o narodnostniih in gospodarskih vprašanjih na Koroškem, katerega so se udeležiilli najodličnejši zaupniki slovenskega koroškega ljudstva. - - Soc. demokrat je se te seje niso udeležili. — Iz vodnogospodarske komisije. Na zadnji seji vojnogospodarske komisije se je pričela razprava o centrali za mast in olje. Mimiste-riadni svetnik dr. Steindl je povedal, da smo v dosedanji izmeri preskrbljeni z mastjo in oljem do 1919. Na osebo pride mesečno približno 50 dek olja 'in masti, dočim je znašala poraba v miru 5 kilogramov na osebo. Predsednik centrale, Schicht, je opozarjal, da smo v miru uvažali okroglo 1600 vagonov oiltia in maščob, sedaj pa imamo vsega skupaj na razpoilago saimo 1500 vagonov. Do konca 1919 smo preskrbljeni. Toda vprašanje sode in premoga je postalo tako pereče, da utegne izpodbiti celo gospodarstvo centrale. V razpravi se je Slišalo mnogo piriiožb o pomanjkanju mila. Ravnatelj Loria je med drugim povedal, da je centrala zamudila kupčijo, v kateri je šlo za ogromne množine masti iz inozemstva. = Poslanec Grafenauer pred sodiščem. Dne 28. septembra se vrši pred višjim deželnim sodiščem v Gradiču v zrni sin znanega revizijskega zakona ponovna razprava proti koroškemu slovanskemu državnemu poslancu Grafenauerju, ki je bil leta 1915. od nekega vodnega ^sodišča na Koroškem po § 65 a obsojen na večletno težko ječo. To pismo je bilo pisano že pred štirimi tedni. Moji bojni tovariši Črkezi so bili zelo ginjeni, ko sem jim naznanil svojo srečo. Pri slovesu so mi dejali enoglasno: »Ako se Ti ne bo dobro godilo, vrni se k nam! Prej bo skopnel sneg na Ebrusu, kot bo pa ugasnila naša bratska ljubezen do Tebe. Naše prijateljstvo ti ostane zvesto vedno. Naj ti Terek ne postane morje, astran-hain! Allah naj te obsipa s krasoto, zlatom in srečo!« Na istem vrancu, ki me je tako urno kot ptič in tako peneče kot morski vrtinec nosil v vse boje, sem dospel v Tiflis. Cesto sem se še ozrl na sneženo grivo Ebrusa, kakor na strme višine, ki so bile poraščene z jelkami in borovci in hrepenel sem si nazaj med Čečenze, a ljubezen do Pavline me je gnala z velikansko silo domov. V Tiflisu me je sprejel Abas - Iszmilov sorodnik iz-vonredno prijazno, a mi moral žalibog naznaniti, da je moje bivanje med Crkezi znano v Peterburgu in da je odrejeno, da se me zapre kot dezerterja in prebežnika. Dal mi je potni list kot Kabardu, kt potuje v Berdi- ozeso na semenj in pristavil je še. _ »Doma vam bo lažje doseči pomilošcenje. Car ima dobro srce in rad odpušča!« = Spitzmiillerlev program je ožigosala »Arbeiterzeitung« tako-le: Časih se tudi v Avstriji govori o pravici narodov do samo odločbe. Če pa vidimo, da je za gospoda nad narodom v Bosni postavljen nekdo, ki ne razume niti jezika prebivalstva, kaj še, da bi imel kak poljem o njegovih potrebah in ideologijah, če vadimo, da ima narod v Bosni na Izbiro ljudi, ki nai ga vladajo, toliko vpliva, kakor n. pr. na dogodke na luni, potem smo si na jasnem, kako se »v gotovih ozemljih monarhije« ljudstvo spoštuje in kako se ravna ž njim. Čisto gotovo1, Evropa bo spoznala, da je gospod pl. Spitzmiiller poklicani mož. da deli narodu v Bosni toliko svobode, kolikor njegovo »načelno mišljenje« smatra za primerno. = Čehi ne smejo na slovanski jug. Znani češki pisatelj Machar in šef drame češkega narodnega gledališča v Pragi, Kvapil, sta se hotela podati v Ljubljano k otvoritvi slovenskega narodnega gledališča. Iz Ljubljane sta bila namenjena v Zagreb. Praška državna policija pa jtima ije brez navedbe vzrokov odrelklla potne listev = Koncentracija poljskih strank. Med poljskimi strankami v Galiciji se vršijo posvetovanja, da se dožeme, pod katerimi pogoji bi bilo mogoče ustanoviti potiski Narodni svet. Kakor se poroča iz Krakova, potekajo pogajanja ugodno in upati je, da pride kmalu do koucentra-oije poljskih narodnih strank v skupnem Narodnem svetu. -- Hrvatski ban na Dunaju. Glasom zagrebških poročil je ban pl. Mihailovič v petek popoldne odpotoval na Dunaj. Njegovo potovanje na Dunaj se spravlja v zvezo z izpremomlbo na banski stolici, katero baje zasede hrvatski minister dr. Unkelhausser, potem pa tudi z rešitvijo jugoslovanskega vprašanja. = Ogri za personalno unijo z Avstrijo. Iz Budimpešte se poroča, da namerava Neodvisna stranka v predstoječem zasedanju ogrskega državnega zbora začeti akcijo za personalno unijo z Avstrijo. = Reforma volilne pravice na Ogrskem. Ministrski predsednik dr. Wdkerle je v parlamentu sklenjeno volilno reformo že v drugi polovici meseca avgusta predložil kralju v sankcijo: »Az Est« je poročal, da so se pojavile tež-ikoče glede vprašanja volilne pravice posestnikov Karlovega četnega križa ter de sankcija vsled tega naletela na ovire. Sedai se iz Budimpešte brzojavno poroča, da je kralj zakonu o volilni reforma podelil sankcijo. = Ogrska In jugoslovansko vprašanje. Ogrski ministrski svet je imel v petek važno posvetovanje o raznih notranjepolitičnih zadevali ter o jugoslovanskem vprašanju. Sprejeti so bili konkretni sklepi in ministrski predsednik dr. \Vckerle se je podal na to na Dunaj, da poroča cesarju. — Nemčija ogromno zadolžena. Nemški listi se že zelo pečajo s pripravami za razpis devetega vojnega posojila. Osmo vojno posojilo, o katerem so trdii, da je zadnja vojna operacija, je že davno izčrpano, a o koncu voinejti ne duha ne sluha. Na dosedanja votima posojila so podpisali okroglo 89 milijard. Na prvo vojno posojilo je podpisano 4480 milijonov mark. na drugo 9106 milj ono v, tretje 12.100. četrto 10.768, peto 10.699, šesto 13.122. sedmo 12.625 in osmo 15.001 miljonov mark — Izdano je bi o še za 17.670 miljonov blagajniških nakazil, m tudi vojni dolg Nemčije, a bodo prej izplača-^ Kakor večnost se mi je zdela ta pot, ki sem jo naredil na konju. Kako često sem si želel preleteti ta prostor na ptičjih krilih. Končno sem preplaval Dnjeper in se bližal bregovom Dnjestra. V začetku sem nameraval iti naravnost v Jampol. Neka upirajoča se sila pa me je vlekla v rojstno hišo. Ko sem prišel v vas, sem našel vse izpremenjeno. Enako pobarvane hiše so stale v vrsti kot vojaki, a okrog je vladala beda in revščina! Moja rojstna hiša je bila kakor obrnjena, nobenega reda na vrtu pred hišo, in pri drugih poslopjih nisem mogel več spoznati. Tuji ljudje so hodili semintja in nobenega znanega obraza nisem videl. Ko sem stopil s konja, se mi je približal raztrgan starec in hrt, kojega koža je bila skoraj gola in ki se je s težo vlekel proti meni. Starec je bil moj zvesti Gregor, in pes-hrt moj Dolot. S solzami v očeh sem pogladil psa in vprašal starca. »Kako kaj, moj Gregor?« Začudeno me je pogledal; potem jo pa ® »Ah, milostljivi gospod, vi ste, gospod Toma . »Gregor, vstani!« sem dejal in ga poljubil na čelo: »Bog naj bo s teboj! Kaj si postal? Zakaj si tako revno oblečen?« na. Dalje so izdali za mnogo milijard (tisoč mii-Jjonov) novih bankovcev. Nemški listi pravijo, da bodo deveto vojno posojilo veliko manj pod-pisavali, kot osmo, posebno za to, .ker se niso izpolnile one nadene, ki so jih vzdržavali ofici-ijelino zelo trdovratno pri.zadnjem votinem posojilu, da bo ikar najpreje sklenjen zmagovit mir. Nemški narod se čuti prevarjenim, a pomni naj da z zmagovitimi miri ni nič več »kšefta«. — Nemški bog je v Varšavi . . . »D. L.« pišejo: V teh dneh je izdal nemški varšavski generalni gubernator ukaz vsem uradnicam, oskrbovalkam in vsem ženam, ki so zaposlene v vojaških službah varšavske posadke, da ne smejo v nobenem slučaju občevati z poljskimi duhovniki; ne smejo se pri njih spovedovati iji ne smejo se tudi udeleževati polliskih maš in drugih poljskih verskih stvari. Za nemške žene v armadi so le nemški vojaški duhovniki. Kršenje tega ukaza se smatra za kršenje subordi-nacije, Razglas so izdali glavno radi tega, ker se boje, da ne postanejo nemške žene Poljakinje . . . = Ali prično Italijani z novo ofenzivo? V i- tallijanskem glavnem stanu se uveljavljata dve struji: Italiioanska stranka zastopa naziranje, da je nova ofenzi va nepotrebna, ker Italija pri mi rovnem sklepu itak dobi nazaj Benečijo in poleg tega še znaten de! avstrijskega ozemlja, ter opozarja na politični uspeh bitke pri Custozzi leta 186n. Francoska stranka pa sili na novo ofenzivo v velikem stilu, za katero se Italija mora odločiti, da reši svojo narodno čast in ob enem priskoči na pomoč svojim zaveznikom, ker bi sicer Avstro-Ogrska z znatnimi silami posegla v odločilno bitko na zapadnem bojišču. Katera teh dveh strni se končno uveljavi, se bo pokazalo že v naifbližjem času. = Francoski odgovor na Burianov mirovni predlog. Švicarskim listom se poroča iz Pa riža: Francoski zunanji minister Piclion je poslal švicarskemu poslaniku v Parizu, kli mu je bili izročil avstro-ogrsko mirovno noto, v odgovor »Journal offioide« s ponattsikom Clemenceau jevega govora v senatu ter je pripomnil, da Francija temu govoru nima ničesar pripomniti. — Diplomatski svet entente. Londonske »Times« objavljajo članek, v katerem poročajo, da s~e pečajo v ententnih -krogih z vprašanjem, če ne kaže, da se ustanovi za diplomatske zadeve osrednje mesto, nekak diplomatski Versailles, kjer bi se določila smer mirovne enteiu-ne politike. = Vojni položaj na zapadiu. Težki botri zadnjih dni v prostoru Catmbrai = St. Ouentan so se nekoliko poleglli, ker se je Angležem in Francozom posrečilo severno St. Ouentina pri Bel-lengliise — Beltlicvurtu približati se reki Somim in bo treba še le premagati to naravno oviro, da se zamorejo nadaljevati vo>jne operacije v vzhodni smeri. Južno St. Ouentina so Nemci izpraznili kraje, ki leže pred njihovo novo o-brambno črto ob cesti proti La Ferc. Med Ai-letto in Aisno nadaljujejo Francozi svoje napade ob cesti Soissons f- Laon in so tudi zadntie dni precej napredovali. Zadnji boji so dokazali, da se Nemici vsled sistematičnih francoskih operacij v sedanjih svojih pozicijah ne bodo mogli dolgo držati. Agitirajte za ^Naprej4'! PošiljajU' žra vojakom? »Kuhinjski hlapec sem postal na stara leta!« je potožil in britko jokal. »Gregor, poslušaj! Kje je moja sestra?« Zmaje z glavo mi je pokazal proti gradu brez vsakega daljnega odgovora. Urno sem hitel notri, odrinil sem služinčad, ki mi ie prišla nasproti, in prehodil več sob, ne meneč se za to. kar se mi je rckalo. Prišel sem v salon. Tam sem naposled našel sestro in njenega soproga. Oba sta sedela na divanu, noben otrok, noben psiček šeni igral poleg njiju — Bog ju ni blagoslovi z o ioci. Tedaj sem vzkliknil: »Moja sestra!« u, ona je tudi hotela iti proti meni: kri ie govorila krvi, četudi so morda molčala čuvstva. On pa ie stopil nazaj m rekel: »Kdo pa ste vi? Gospa baronica nima nobenega brata več!« »Gospa baronica ne, a Katarina Japlowiecka! Jaz sem Tomaž Japlovviecki, njen brat!« Urno sem vrgel plašč proč, izpod katerega io molel moj jatagan. Lopov se je vzdignil kakor bi bil mrzličen in zobje so mu šklepetali: . »Nesrečnež! Beži! Ze zdavnaj te iščejo.« (Dalje prih.) Izpred pritožbene komisije Ljubljana I. Pod predsedstvom podpolkovnika g. Bohma se ic vršilo v soboto več obravnav, in sicer: dva slučaja zaradi opusta dela, eden z Jesenic ter eden pri tvrdki 'I' 6 n -n i e s v Ljubljani. Obe pritožbi sta bili zavrnjeni z motivacijo, da ni nobenega pravnega razloga za opust, oba navajata razlog za opust dela — h r a n o. Ker je pa hrana za vse delavce enaka, ni bilo mogoče pritožbam ugoditi. (i. Tonniesu se je pa naročilo, da da temu delavcu boljše delo, da si bo mogel delavce več zaslužiti. Nadalje so se pritožili delavci I. žebljarske tovarne v Kropi in delavci tovarne žebljev tvrdke Megušar v Krn-pi-Kamna gorica. Delavci so zahtevali 200% povišanja plače iu podporo za družinske svojce. Pritožbam delavcev se deloma ugodi, in sicer za oba obrata enako po sledečem redu: mojstrom se zviša vojna dragiujska doklada za 40%, skladiščnikom za 45%, ključarjem za 45%. skladiščnim delavcem za 50%, vajencem (mladinski delavci) za 50%, skladiščnim delavkam za 50%, delavcem z dnevnim zaslužkom za 40%, tovarniškim delavcem za 70%, delavcem, ki delajo na domu, to so kovači željev, moški iu ženske, za 80% iu delavcem za zaboje 45%. Vse to zvišanje se izplača na sedanjo dnevno in akordno, kakor tudi na stalno plačo. Nadalje se ugodi prošnji za rodbinsko podporo, in sicer za ženo po 12 kroti, za otroka pa. po 6 kron na štirinajst dni. Podjetnike je zastopal g. Metlikovič iz Trsta, delavce pa sodrug Hleb.š. Dejavci obeh obratov so lahko zadoVoljni s sedanjim uspehom, pomislijo pa naj, da ta uspeh ni uspeh delavcev iz Krope, temveč organiziranih kovinarjev v Avstriji. Tudi Vam, delavci v Kropi in Kamni gorici priporočamo, da se organizirate v kovinarski organizaciji, zakaj čakajo vas še težki boji in zmgl bo le tisti, ki bo na te boje pripravljen in oborožen, zato vsi v organizacijo! Delavska konferenca v Londonu. London, 19. septembra. Na londonski delavski konferenci jo izjavil Oompers pri posvetovanju o resoluciji k avstro-ogrski mirovni noti, da ameriška delegacija z resolucijo ni zadovoljna, ker ne veruje, da bi bila ta od aliiranih vlad podpirana; ker pa ie vladalo v "komisiji o tein vprašanju splošno soglasje, bodo podpirali sedaj on in njegovi tovariši večinsko resolucijo. Vandervelde je izjavil, da soglaša z resolucijo iu da so odkritosrčnost in dobri nameni avstro-ogrske vlade dvomljivi. Francoski socialist Albert Thomas je poudarjal, da je razširjena v zapadni Evropi stara in dobra socialistična navada, da dajo svojim vladam setn in tam kak ovinek. Z ozirom na odklonilni odgovor ameriške vlade na avstro-ogrsko noto smatra za pravilno, ako pošljejo sedaj druge ententne sile Avstro-Ogrski dopolnilni odgovor. Nato so se posvetovali glede resolucije o Rusiji. Longuet jo dejal, da želijo njegovi tovariši protestirati. Vsak način posredovanja v Rusiji je odklanjati. Vandervelde in Kerenskij sta sicer predbojevnika intervencije. Vendar je dobro, ako oddamo izjavo simpatije. Ni socialista kakršnekoli smeri, ki ne bi bil nasprotnik brest-litovskega miru. Kerenskij, pozvan govoriti, je izjavil, da mora ugovarjati trditvi, da je Rusija prenehala biti zaveznik. Rusija ni nikdar opu- j stila boja proti Nemčiji in ne bo nikdar priznala brest-li- i tovskega miru. Rusija ne pripada niti k nevtralcem niti k : sovražnikom entente. Oompers se je izrekel za štirinajst ! VVilsonovih točk, na podlagi katerih bi se utegnil zgra-diti in ohraniti mir. Ameriško delavstvo je mnenja, naj i bodo v uradnih deklaracijah vojujočih držav, ki bodo tor- • mulirale mirovno pogodbo, zastopani delavci. Obenem : naj se vrši v istem kraju, kjer se bo sestala mirovna kon- j ferenca, vrši tudi konferenca delavstva celega sveta. Predlagane so bile različne resolucije, v katerih slavi kongres žrtve aliiranih čet in jim častita k novim uspe- i hom. Amsterdam, 19. septembra. »Telegraph« javlja j iz Londona, da je vložil pacifist Snovvden na včerajšnji j seji aliirano delavske konference predlogo, v katerih za- j htova dobrohotno obsojanje avstro-ogrske note. Več de- j legatov in strokovnih organizacij je protestiralo proti te- i mu, da vlagajo delegati osebne predloge. Ramsay Mac- ; donald zagovarja pravico svojih pacifističnih prijateljev, ! da stavljajo predloge po svoji volji. Predsednik končno j priporoča, da naj so takšni predlogi dovoljeni, nakar je j Vložil Wiil Thorne predlog, v katerem se je izrekel proti j sklepu miru, dokler niso uničene armade osrednjih sil. I Scxton je šel še dalje in je predlagal, da se stori cesarja -\ Ujema in njegove svetovalce osebno odgovorne za sve- j lovno voirto ter opustošenja in za nečlovečnost nemških j čet. Nato so sklenili predložiti vso vložene predloge ko- j misijam. L o n d o n , Ih. septembra. Poročilo o odgovorih na j spomenico delavske konference se bavi še o odpošiljatvi j dobro prrmšlinega odgovora nemškim večinskim sociali- ! Stom m socialistom drugih držav. Zadnji naj izrabijo svoj vpliv in pripravijo Nemčijo do tega, da bo bolje j določevala svojo politiko. London, 21. septembra. Medzavezniška delavska i konferenca je danes nadaljevala svoja posvetovanja, i Hlede Rusije jo bila z veliko večino sprejeta naslednja resolucija: »Konferenca je mnenja, da smejo v soglasju s členom VI. VVilsonovih 14 točk sedanji napori zavezniških vlad, ki hočejo pomagati ruskemu ljudstvu, biti navdahnjeni le od iskrene želje, da se ohrani svoboda in demokracija in da sc svetu zagotovi mir, s katerim se trajno ohranijo dragocene pridobitve revolucije.« Konferenca je končno sprejela poročilo komisije o vojnih ciljih ter bila potem zaključena. London, 21 .septembra. Delavska konferenca je koncem zborovanja sprejela poročilo komisije za vojne cilje v zboljšani sestavi in bila nato odgodena. Dnevne vesti. — Strankini zbori. Češkoslovauska soc. dem. stranka taa svoj 12. redni zbor dne 1„ 2. in 3. novembra t. 1. v Pragi, avstrijska nemška soc. dem. stranka na 31 oktobra in naslednje dni na Dunaju. — Shod kOHSumetitov aprovizacije južne in državne železnice v Ljubljani ie bil prav dobro obiskan iin je lepo uspel. Poročilo im resolucije priobčimo jutni. — V tobačno tovarno. Poroča se mi, da se razširjajo po c. kr. tob. tovarni neke čenče, češ, da sem jaz napram g. Brzobobatimu, uradniku te tovarne, dejal, da je za delavstvo tob. tovarne vsega dovolj, tako makaronov in drugega blaga, le vsled gotovih okoliščin, ki jih menda, jaz poznam ali sem jih celo zakrivil, se blago ne dobi itd. Prosim, da se md natančno sporoči: kaj se trosi in /kaii je g. Brzoibohatv govoril, ker boin storil vse potrebne korake, da pridem na jasno, kdp trosi laži. Anton Kristan. — Velika pošiliatev svilenega blaga izginila. Iz 'brsta poročajo, da je na transportu med 'brstom iu Mariborom od 31. julija do 1. avgusta izginila pošiljatev svilenega blaga v vrednosti 300.000 K. Svileno blago je bilo črno, tornno-viišnjevo d ti rjavo, široko en meter. — Požar v stari Pragi. V okraju Getto, ki leži v središču stare Prage, 'je izbruhnil velik požar, ki je upepelil precej hiš. Šele po večurnem delu je megla pogasiti požarna bramba velikansko ognjeno morje. — Obustava češkega dnevnika. Vlada je ustavila izdajanje glasila češke katoliške stranke »Ces)ky Zapaid«, ki [je izhajal v Plznju. List se je mnogo bavil z jugoslovanskim vprašanjem. — Rekvrzicija žita na Moravskem se bo vršila z naiivečjo strogostjo. »Moravsko - šlcz-isky Deunik« je izvedel od verodostojne strani, da bo poklicanih na Moravsko 40.000 vojakov, ki bodio okupirali vise ceste in poljske poti, da se ne bo moglo izvažati žita potom tihotapstva. — Čemu so salonski vagoni? Budim-peštanski listi javljajo: Na zapahnem budim-peštanskom kolodvoru je zapaizil varnostni stražnik, da ie v nekem salonskem vagonu natlačenih vse polno prtljag. Stražnik je šel im zahteva! od sprevodnika, da odpre voz im dovoli preiskavoi ki se je tudi odredila. In kaj je bilo v tem salonskem vagonu? Velike množine moke in masti se je vozilo v tem vagonu v nedoločen kraj. Živila so bila takoj zaplenjena, kam so bila namenjena, ni bilo mogoče ugotoviti. Bržkone je hotel izrabiti ta za nadvojvodo Friderika rezerviran salonski vagon kak železniški mastavljenec v tihotapske namerne. — Dekle na dražbi. Trije vojni dobičkarji v Budimpešti so se nek večer izborno zabavati, posebno so bili veseli, ko so v svojo sredo dobili neko mlado dekle, čigavo bo dekle, zato so se dolgo časa pričkali, slednjič so jo dali na dražbo. Zmagal je oni, ki je ponudil 50.000 kron. Napisal je takoj ček im ga dal dekletu. Da bi pa ne-mogla dvigniti svote, .ie napisal letnico 1917. Ali dekle se ni dalo varati, temveč je popravilo ebmeo na 1918 in dvignilo denar. Ko je dobičkar to izvedel, je giozil, ca jo o\ : dobro ohra- njena, politirana, sedt-lni otroc i voziček belo barvan ter dva fina namizna prta. Kje, pove uprava tega lista. Aprovizacija. Trgovci se vabijo, da se zglase v torek, dne 24. septembra ob 9. uri v mestni posvetovalnici radii nakazila moke. Aprovizacija južne železnice! Razdelitev krompirja se prične dne 24. septembra po 20 kg na osebo po 30 v. Delilo se bode po sledečih številkah: Torek od štev. 1 j do 100, sredo od 101 do 200, četrtek od 201 do 300, petek j od 301 do 400, soboto od 401 do 500. Dopoldne pride na vrsto prvih 50 številk, popoldne drugih 50. Prosi se, da se konsumenti drže reda! Oddaja češpelj. Mestna aprovizacija ljub- i Marnska bo oddajala sveže češplje v torek, dne j 24. t. m. v deški šoli na Ledini (Komenskega u- 1 niča). Oddajale se bodo- od 8 do 11 ure dopoldne j in od 2 do 5 ure popoldne. Kilogram stane 2 K. : Razno. * Kaj je patriotično? Vse, kar pomaga »vzdržati« do »častnega miru«. Torej: Si-li lačen — »vzdrži« lačen biti. Nimaš-li čevljev — »vzdrži« bos. Niimašdi miila — »vzdrži« umazan. Nimaš-li celih hlač -- hodi z raztrganimi......... Nimaš-li druge srajce — »vzdrži« napade uši. In, nimaš-lii veselja do smrti — »vzdrži« živeti. (»RdVnost.«) * Kakšne križe bomo kmalu dobili vsi. Češko budiieiieviška »Sudbohmische Volkszeitung« prinaša ta-le dovtip: Kdor zdrži 14 dni živeti le od tega, kar dobi na karte, ta dobi nov leseni križ — toda zunaj na pokopališču. Kdor pa reče kaj, ga dobi pa notri med štirimi zidovi — a na hrbtu... * Bilijon vojnih izdatkov. Po avgustovem poročilu švicarskega bančnega društva so dosegi i vojni stroški vseh valujočih se držav v juliju 875 milijard frankov. Ker se pa vojni stroški vedno le večajo, dosežeiio — oc bo trajala vojna še nekaj mesecev — strašno številko 1 „000.000,000.000, to ie en bilijon frankov. * Dr. Karl Peters umrl. Ustanovitelj nemške kolonije v Vzhodni Afriki, dr, Karel 1 eters,je umrl te dni v nekem pnivatmoin sanatoriju. Dalije časa je bil gubernator Nemške Vzhodne Afrike, kjer je dopuščal, da so se vršila na domačinih strašna grozodejstva. Nemški socialni demokrati, posebno sodrug Bebel, so ga zelo jdllU Hilli Ljubljana Frančiškanska ul. 6* registronana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, Supan-stva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za u*. škode in veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba z a tiskanje listov, knjig, bro< šur, Itd. Stereotlplla. — Litografija. Stolna ulita 2-4 F. Bat je! - LJUBLJANA - Stari trg St. 28. Trgoyina in mehanična delavnica. Moška in ženska dvokolesa Se s staro prevmatiko Šivalni In pisalni stroii, gramofoni, električne žepne sveti tSIke. Najboljše baterije. B Posebno nizka cena za preprodajalce. Srijpnjfl Najzanesljiveje sredstvo proti temo je PARATOL 3 domače mazilo, J Ne maže, je brez duha, torej tudi tez dan uporabno. Velik lonfok K 5; rodbinski lonfek K 9. PflRATOl-PRAŠEK varuje občutljvo kožo. Skatija stane K 3. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer, BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. na GORIN zatre čudovito naglo STENICE Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko : Lekarna ,pri upanju* (Apotheke zur Hoffnung): P6cs 46, Ogrsko. Glavne prodaje v Ljubljani: v drogerijah Anton Kanc in B. i««11*3'8 (,Adrija“) ter v lekarnah Gabrijel pl**©!*« Dunajska cesta in M. R. Snžnik, Manj Kavarna „(JNI0ME" Cia TRST Ei Vettka zbirka političnih ln leposlovnih revij ln časnikov v vseh jezikih. Shajališče sodrugov vseh narodov. žT° '0